Stev. 3 Posamezna številka 20 stotitik V Trstu, v torek 4. januarja 1921 Posamezna številka 20 stoiink Utnlk XLVl rLaja - ranciSka in Izdaja Edinosti. — . ,ze;ni ponedeljc- — vsak dat: zjutraj. — Uredništvo: ulica »v. -i kega . 1. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-Kcfranl>-j*r; ta pi-ma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraćaju. — odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Ti>k t I.arne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—•, pol i- celo leto L 60. - — Telefon uredništva in uprave Siev. 1 !-57. EDINOST posamezne številke v Trsta in okolici po 20 stotimi. Oglasi Je rsturuj. Jirokosti ene kolone (7-2 mm). — Ojlusl trgovcev in obrtnikov mm po 10 jiot., osmrtnice, zahvale, poslanice In vabil« po L 1.—, oglasi d MrnS'i tr.-.trt.»v mm po L 2. — Mali ojkoi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. CV«? naročnina In reklamacije se pojiljajo izključno upravi Rdinosti, v Trst:?, ulic. s<\ Frančiška Asiškega Siev. 20, I. nadstropje. — Telefon -jreduIStva i.i ur. j ve i: y Zanimivost! iz KsiministiMa; isl b Sl&tinjn v Cehoslcvfjf naj se še le prelevi v komunistično novo [ustanovo. Kajti, zgodi se tudi njemu, kas _ _ , kor tistim duhovom iz staTega testa? Iz Prage, j menta, m 3f> hoteli hkratu slutit? Jehovl Kongres češko * slovenske socijalne de?! in maliku. inokracije je potegnil ostro detnarkacij? j Češko ? slovenska korespondenca pri< sko črto med verniki stare, izročene jim I pominja: Ne. dr. Smeral ni nikak de? ___ —----------------J cemberski mož. To so pokazali z dra? stično jasnostjo zadnji deccmberskt do* ere m pristaši novega ultramontanis zrna, ki s svojo vero in nado korenini v Moskvi, v boljševiškem Rimu, kjer za? povedu je Lenin, veliki duhoven tretje internacijonale. Udeležniki praškega novemberskega godki. Pač redkokedaj se je kak upor izvršil s tako cinično lahkomiselnostjo in tako malo dalekoglednostjo. kakor se je ta najskrajnejši poizkus, ki ni imel no* zborovanja hočejo v izčiščeni zvestobi i bene nade do uspeha. Posledice temu pa do načel čuvati točno obmejni razredni1 tudi niso izostale. Pred vsem sta postala interes češko s slovenskega delavstva ter j jasna pred vsem svetom notranja praz? temeljne proletarske zahteve dovc>ti do nota in številna slabost komunističnega uresničenja: polagoma in primerno po* danemu in strankarskemu razmerju mu; C i. Ta oprezna taktika zahteva mnogo previdnosti, vztrajnosti in volje do dela. Zato ne ugaja temperamentnim vihrav? gibanja v 'češko * slovenski drŽavi, če* mur se mora izogibati vsak modri vodja stranke. Potem je dr. Smeral brez potre? be dvignil okostje, ki je bilo zakopano v domačnosti njegove stranke, a sedaj obi tako Iiitro do sporazuma o sestavi nove j Srbov, Hrvatov in Slovencev se ie ro?! župan, _______ vlade, gre glavna zasluga intervenciji j dila v teh junaški!* vrstah in kralj Pe? ! nalogu mestne predsednika konstiruante dr. Rib ar j a. Taj ter io je že nosil s sabo tiste dni, ko je! ioč, da se reška država pokorava rapaU zastopajoč mesto Rck«> po ga sveta, predpostavlja* je bil včeraj v avdijenci nakar je povabil k sebi v zastopnik© demokratskega lil radikalne? ga kluba. Izjavil jim je regentovo željo, da se vlada Čkn prej sestavi in jim ob? enem predočil kritični položaj, ki je na? stal vsled komunističnih priprav za re* volucijo. Njegovemu posredovanju se je posrečilo odstraniti zadnje ovire in do? seči popoln sporazum. Sklenjeno je bilo, da zasedeta obe stranki dve tretjini mi? n is trških mest in Mcer vsaka po šest portfelj ev. Ministrstvo za vero, prehrano, zdrav? stvo in javna dela ostanejo rezervirana za druge skupine, ki še vstopijo v vlado. Ministrstvo za zunanjo politiko se spoji z ministrskim predsedstvom, mi? nistrstvo za konstituanto z ministrstvom > j pravde, katero obdifi še dalje Trifkovič. j; Za portfelj agrarne reforme pride v prvi pri regentu, i stradal in trpel s svojimi junaki konstituanto j albanskih snežnih vrhovih! pojski pogodbi pred silo in /. namenom, d* odvrne vsako vojaško postopanje proti lakrat se je rodila velika jugoslovem , mestu, in predpostavljajoč, da dovoli ska domovina, a prvi korak je napravila general Caviglia popolna disciplinarna potem, ko so na solunski fronti srbske in r jamstva, razen za navadne zločine in cm, ki jim je več tlo prevrata, ncgo?li do; se vidi. da je res moskovskega izvora. J vrsti v poštev bivši predsednik bosan tudi slovenske in hrvatske vrste prebile izdajalsko bolgarsko armado, s katero danes tako očitno ljubimkuje gospod Stipko Radič. In sedaj naj se poslanci, ki imajo na* praviti prvo oblačilce kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je rodila v gladu in mrazu in med hučanjem topov na solunski fronti, in katere rojstvo je s slučaje nepokorščine, ki nimajo nič opra* viri s prebegom k reški državi in z udeležbo borbe, ki je sledila. in da bo imel sporazum sledeče podlage: A) Odhod legijonarjev iz mesta; B) Odstranitev iz reškega pristanišča vsega vojnega in trgovinskega ladiievja, ki se je zadrževalo na kakršen si bodi ne« pravilen način; C) Izpraznitev otokov svojo smrtjo posvetilo toliko srbskih in I Raba, Krka in školja Sv. Marka drugih jugoslovenskih junakov — izka? se sporazumeli med seboj o tem? le: žejo, da so pritlikavci, da nimajo pojma 1. Izmeniaio se ujetniki v čim najkraj. za vse tisto, kar je v tem historičnem ■ šem času. 2. Vse vojno brodovje začne trenutku potrebno, da tako težko in s odhajati dne 2. januarja 1 *>21 na način, tolikimi žrtvami pridobljena dr/ava ne j ki ga določi V J-:, admiral Simonetti »loženje, razsodnost, ali mu govori živ? Jjensko izkustvo — odločiti za eno ali drugo smer. Ni pa smeti bolj ševiške kon? Irebande utihotapljati pod socijalno? demokratično zastavo! kajti, to ni nič drugega, nego zavajanje in varanje, ka* \or je more zagrešti le kak politični « aghostro (pustolovec). Dr. šmeral je prejel v Moskvi višja posvećenja nove o rt u dok sne Leninove cerkve potem, ko je dobil odvezo za dom s tiskarno j staši to odločno zahtevajo in menijo, da vred in ni ostalo nič drugega, nego ob? bo vsled razkritih komunističnih pre? čutno breme dolga in pa skrb za vzdr? j vratnih načrtov tudi Protič sam spre* zevanje nezadostno podprtih strankinih menil svoje dosedanje stališče glede po? licf.-^r i« v o tA/ounft ^Ir^icf^r^^/v ficfili slovnika, ki je onemogočalo njegovo so? listov, in za težavno ekzisleneo tistih strankinih funkcij ©nar j ev in uslužben? cev, ki so bili toliko kratkovidni, da so svojo usodo navezali na njegovo. Tako žalostno je redkokedaj končala kaka politična karijera. Toda ta konec ni pre? senetil nikogar, kajti z zavratnostjo in skesano izpovedane grehe iz časov nje? zvijačami se ne dosezajo trajni uspehi v p/vega c. kr. avstrijskega servilizma. j javnem življenju. Ink vsej tej zasluženi Tako — izčiščen se je povrnil v domo? j nesreči si je dr. Šmeral nakopal še ne? -vino. vihtel tu, pevajoč svoje psalme, milost moskovskih velikih duhovnov, ki dehtečo kadilnico Moskvi v čast, ne pa proglašajo njegova posvećenja kot ne? da bi se bil odpovedal staremu obredu, j veljavna in mu utegnejo skoro svetovati: Tudi tu naj bi bil namen posvečali pojdi v samostan! sredstvo. Dr. Šmeral je vedel, kako glo?l" ~~ _ bok o je v češkem delavstvu ukoren inje? 1 \7 II AVI IF no socijalno? demokratično mišljenje in I V IJL k j ko malo verskih pristašev bi imel, če' Nova jisgoslov&rasva vSada hi kar naenkrat in iznenada zacelpro?} BELGRAD, 2. Nova jugoslovenska povedovati goli; boljše viski evangelij, m vlada pod predsedništvom g. Nikole tebi hotel izsiljevati niega brezpogojni Pašićaf je sestavljena tako? le: sprejem. ( bčina teh »^pravovernih« bi Predsedstvo in zunanje zadeve: Niko? sila kaj mala m ne bi mogla y dogled?|ia (radikalec); notranje zadeve: nem času računati na velik pritok, lo MiJorad Drašković, (demokrat); iman* pa je v navskrižju c*stih]e*>jem din. ce: Košta Stojanović, (demokrat); pravo^ Smerala, lstotako, kakor se njegovo nag*J« ~ " delovanje v vladi. Dr. Ribar in Pa.šio sta obvestila že sinoči regenta o doseženem sporazumu. Pašič je izjavil, da mu bo tekom današ? njega dne predložil novo ministrsko listo. Lista do opoldne še ni bila ob? javljena, VLADEN NASTOP PROtt KOMUNISTOM BELGRAD, 2. V bclgrajskOi političnih krogih se goveri, da je najnovejši enegični nastop vlade proti komunističnemtt gibanju v jušos-lovenski življenjem, sc danes oglašajo iz j času, ki ima biti še določen, komisija, grobov in njihov glas se združuje sestavljena iz vladnih častnikov suho grmenje: Mi nočemo, da bi pro?| potne in pomorske sile raznih vrst oro? padla država, ki smo ji žrtvovali svoje življenje: Zato upamo, da se pogajanja v usta? votvorni skupščini ne razbijejo radi tega ali onega ministrskega portfelja! Darežljiv knez Nemški knez Windischgraetz v Plani* ni je nekatere občaue za Božič prav razkošno obdaroval z lenimi darili, kate? rih so bili v obilni meri deležni prebivalci v Malnah. Govore, da ie drugače skopi knez izdal nad 100.000 lir. Knez ima pri tem posebne namene. Rad bi dosegel korekturo meje okoli Planine. povzročil &ktep vodstva, ki je bil sprejet na kon- Izjava bolgarske vlade o Ni snubil odkrito za komunizem. Ac, ^ Krizman zatajeval ga je celo ter uverjal goreče, da hoče socijalno ? demokratično izpo? Vcdanje vspostaviti v njega dogmatični Čistosti ter da je hoče zato očistiti od vseh r ortunističnih primesi, da se tako terenci dne 2S. decembra 1920, in ki je zahteval da mora komimitsićna stranka preiti v revoiucijo-narnl bo) in z direktno akci/o ih dogodkov nastal spor v stranki, ker je večina uvidela, da fe dosedanja politika strankinega vod. stva napačna. Večina namreč ni slutila, kam jo vodijo diktati Ljeuina in Trockcga. Trije p&slanci komunistične stranke str dosedai že -priglasili izstop iz keraunklićn» sirske iji se priključili Lap. čevlčcvi skupini. Tudi ii\ ..hčinske uprave so izja-da otlklaniafo vfa'.o odgovornost Ln so ns» antle izilop iz stranke. Komunistično zaroto je ledila beigrajska policija, niti pa vodijo v im» m (dem)' promet- foca Jo- ! ZAm3-tvo- Kakor se poroča, je eden izmed komu- f * Jl1'1 Je. sl>r (ra.i V "Jnit , :n 'i,r7ft:flV1 nističnih poslancev prijavil svoj Vilop v zemljo- Vlada navdahttjt ( mv w ....... - »tva, kakor Je 8 vanovie, trgovina in industrija: dr. Vekoslav Kukovec, (de? mokrat); agrarna reforma: Nikola Uzua ,i . . - .. * , t .novic, (rad.); socijalna politika: dr. Mi? odločilni boj za socijalno ? demokratične avoj Jovanovič. (dem.): vojna in mor? visoke olje dobojuje z radikalno ostrost-jo in odločnostjo, ki ne pozna kompr^? misov — brezpogojno, toda izogibaje se skpbno vsakih krvavih stresljajev. Dr. Smeral je računal tako ? le: S slanino se To* • miši; čim so ugriznile, se stisne past saL.- od sebe in vjeti ne more več ubeg? niti. Čim sem privabil lahkoverne s'>? druge, potem jih pridobim polagoma za moskovske nauke in jih brez bolečin pretvorim v komuniste. Razen tega ne morem izvesti dobro pripravljene na sil? ne prisvojitve socijalno? demokratičnega strankarskega imetja, ako ne vzdržim varljivega videza, da se ima ta razlasti? tev izvršiti na korist socijalno ? demo? kratične večine in ne morda za boljše? viško manjšino! Dr. Smeral je s tem za? grešil dvojno varanje, ki pa ni težilo njegove, ne občutljive vesti, in to tem manje, ker je imel izpočetka uspehov. Ali, možje češko ? slovenskega delav? fcfcega gibanja, ki se ne puščajo varati od blestečih besed in govor, gostobesed? nosti, so kmalu izpoznali to goljufivo /gro in so se v poštenem ogorčenju od? vrnili od take politike, ki ima — dvojno dno. In preznačilno je, da ravno brez? pogojni komunisti najstrožje obsojajo Smeralov način boja. ker ta — po nji? hovem mnenju —< nepopravljivo kom? promituje boljševiški nauk. ter hočejo ustanovitve komunistične stranke sans phrase, ki bi brez varanja in pot a je vas ti j a skušala pridobivati mase. Seveda: o leninizmu se more soditi tako ali tako in videti v njem nič druge? ga, nego s krvjo pobarvan potjemkini? zem, ali narod, ki je tako sprejemljiv za du ševne, socijalne in gospodarske struje, kakor je češki, ne more biti nedostopen tudi za obljševizem, in ne more biti dru? ga'če, nego. da tudi v njem njegovi pri? staši iščejo organizatoričnega združeva? n j a. Ali uvoj JO narica: general Branko Jovanovič, (iz= venstrank). Novo ministrstvo bo položilo prisego še tekom današnjega dneva. Ministrstva za vero, prehrano, narod? no zdravstvo in javna dela ostanejo ohranjena zastopnikom manjših strank, ki vstopijo še v vlado. Dokler ne bodo zasedena ta ministrstva, bo vodil ministr? stvo za prehrano minister dr. MUivoj Jankovič, ministrstvo za vere Marko Trifkovič, ministrstvo za javne zgradbe Milorad Drašković in ministrstvo za narodno zdravstvo dr. Slavko Miletič. LJUBLJANA, 2. Listu »Jugoslavija« poročajo iz Belgrada z dne 31. zad. m.: V prostorih konstituante vlada živahno vrvenje, čeprav se nahajajo v Belgradu le voditelji parlamentarnih strank. Po do seženem sporazumu med radikalci in de mokrati se razpravlja najbolj o vpraša nju, katere stranke se še pridružijo koa liciji. Izven kalkulacije so za enkrat ra? zun komunistov in Radičevcev tudi hr vatski zajedničarji in Koroščeva skupina Pač pa bodo vstopili gotovo muslimani ki dobe ministrstvo za narodno zdravje Kot njihov kandidat se imenuje dr. Ka? ramehmedović. Z zemljoradniki se vrš še pogajanja. Računa se, da se bodo kljuo prvotnemu odklonilnemu stališču le še pridružili vladi, BELGRAD, 2. Včeraj je prestolona sleomk regent podpisal ukaz o imeno? vanju nove vlade. Prisega se je vršila danes ob 11. uri dopoldne. Državni podtajnik! BELGRAD, 2. Na neki konferenci med demokrati in radikalci je bilo skle? njeno, da se mesto dosedanjih pomoč? nikov ministrov uvedejo po vzoru za* padnih parlamentarnih držav v važnej* šib ministrstvih državni podtajniki. za bodo imenovani parlamentarci. LJUBLJANA, 2. Odredbe vlade proL. k omu m-stičnim organizacijam v Ljubljani in po thugih krajih so se zvrSilc aernot no. V Liubljant !e po.H-ci'a včeraj zjutraj zaičdla kRdeči Prapor^. Sporočila je, da je list ustavljen in j* konfi*ck-ala rokopise. Za danes napovedan komunistični shod v Unionu je zabranjen. Policije bo jutri vhode castražila, da pripreči vsak poizkus izigravanja, vladnih ukrepov. MARIBOR, 2. Včeraj zjutraj je polioijfe zasedla lokale v delavnicah prostore zunanji po'liiki S^igariie SOFIJA, 31. Minister za notranje začasno tudi trov, je podal pred sooranjem ne zunanje politike. Odgovarjajoč isto? časno na interpelacije komunistov gle? de obnovitve diplomatskih in trgovin? skih stikov s sovjetsko Rusijo in na oči? tanje komunistov, da je sprejla vlada na bolgarsko ozemlje ruske protirevo? lueijonarje in jim podelila materijalno pomoč, je izjavil minister, da ni mogla bolgarska vlada odreči gostoljubnosti ruskim beguncem in sicer tem manj, ker re večinoma za bolnike, ženske in otro Ko jih je sprejela, je bila bolgarska ena z načeli človečan storila to glede turških vstašev iz Trakcije, ki so se bili zatekli na bolgarsko ozemlje in so bili razoro ženi. Z ozirom na dve Čičerinovi noti je preči t al minister bolgarski odgovor ter je rekel, da so poizkusi sovjetske vlade da bi obnovila trgovinske odnošaje z drugimi državami, le bistroumni ma ne vri, ki jim je namen boljševiška pro? paganda. 8olgarska bo zasledovala na sproti sovjetom politiko čakanja, ker po ložaj ni še utrjen in ker veliko države še niso obnovile diplomatskih in trgo? vinskih odnošajev s sovjetsko Rusiio i j a, katera komisija spravi proč sporazumno s poveljništvom reške hrambe ves materijal, ki je državna last (orožje, sire? Iivo, živino, zastave, ves pomorski in vo; jaški materijal itd.). Pričakujoč ustanovitev te komisije, določi povcljniŠtvo reške hrambe takoj s svoje strani komisijo, ki ji bo naloga zbrati imenovani materijal in pripraviti njega izročitev. 4. Vsi legijonarji začnejo zapuščati me? sto dne 5. januarja 1921 s tremi vlaki na dan, vsak vlak z najmanj 300 možmi. Vlaki si bojo sledili po urniku, ki ga do* loči vojaško poveljništvo. PcvcljnlStvo reške brambe se obvezu je, da ne bo do? volievalo, da bi se nosilo kako orožje iz mesta. Vlaki, ki odpotujejo z Rcr:e. se nj« bodo ustavljali tam, kier i. prekinjena _______je jn železniška proga, in legijonarji bodo prc za z u nanj e ~ zadeve" Dimi? stopali na odgovarjajoče vlak^-, ki jih f>red sobranjem obris vlad? prepeljejo v notranjost dežele na od? nosna dopolnilna poveljstva, v okraje in domač« občine. 5. Dovoljuje se, da ostaneta oba bataljona mestne brambef ki obstojata ze, in to po želji sedanjega poveljništva mestne brambe. 6. Po želji mestnih oblasti bodo lahko rrišle v mej sto vojaške oblasti in oddelki kr. kara* binerjev. 7. Otoki se začnejo izpraznjen vati dne 5. januarja 1921 na način, ki se bo določil. Ako bi hoteli iti legij, narji skoz Reko, se jim to dovoli, toda še Ic po odhodu sedanjih legijonarjev mesta. Po tem sporazumu se določa: S strani vladnih čet nehajo takoj vse operacije in čim prej se dovoli civilistom nadzorovana svoboda prehoda, v kolikor zahle^ vajo gole potrebe življenja v mestu. S svoje strani se obvezuje re^ka država, da umakne poveljni^tvo reškv brambe v toku 1. januarja v vojašnice vse legijo« narsicc čete in da pusti na blokadnih to se mora vršiti na odkrit in {katere lojalen način, ker le pošteno izpovedo?jNOVa vlada bo"takoj'sestavVirin'izdS vana propaganda more postavljati argu? lala tozadevno odredbo, nakar bodo ime? ment proti argumentu, prepričanje proti |novanja objavljena 7>repričanju. Potajevanje -pa izzivlje le Dosedaj sta določena kot demokrat? -zmešnjave ki težko škodujejo v prvi ska državna podtajnika: doktor Tomlje? Y t^lTtuAi u/fT fer • l>đ, ^ noV1S^ notranje ministrstvo in dr. Gre? dr. Smeral tudi kot parlamentarni taktik j gor Žerjav ?a finančno. Za prosveto je ostajal globoko liod povprečnostjo, ka? bU predestiran prof MiHvoie Jova- kor jasno kaze to vodstvo njegovega novič, ki pa je postal seda minister za kluba v zadnjem zasedanju. Dr. Smeral socijalno politiko. Tudi r«d ^X?1e niso posnemlje v svojem boju proti »socijal? j imenovali svojih kandidatov »tm patrijotom« verno metode, ki so jih i Varil« Ia nniHa d. nekdaj porabljali Mladočehi proti Staro? Kfll{0 5«taV6 UlGd8 £ehom, a potem narodni socijalcl proti| BELGRAD, 2. Da je nri5l0 kliub sno? .Mladooehom: v vsem in v^ki stvari dre? ru. ki se je pojavil mecTradikŽci in de* veno negacijo m demagoško gcuvanje. i inofcrati vsled agrarne reforme^vendarle u ^ - , . ■ . . - ------ — je predlagala izvriMa hiinc pretrkAve pri posameznih komuni- bolgarska vlada mednarodno preiskavo, stičnih voditeljih ter zaplenila nekaj korespoii- na kar ste pristali Jugoslavija in Grška. °ZAGREB, 2. V mesUl vlada popoln mir in red Sedanjemu potovanju Stambu? Priilo ni niti do najmanjiega incidenta. tonskega Je razsvetliti javno mnenje v BELGRAD, 2. Belgra^kl občinski uradniki so na svojem včerajšnjem zborovanju >kleaili resolucijo, v kateri zaliterajo, da se morajo vei komu cistični občinski nastavljenci takoj odpustiti i z službe. SKOPLJE, 2. J učna Srbija je popolnoma mirna. Narod je radi eue£ične«a nastopa vlade proti ko-muniitičnira prevratnim pr»j/kit£om vzradoščen, ker je prepričan, da pomeni Uy konec bolgarske propagande v Makedonij«'- NOVI SAD, 2. PoUciJa ja zasedU tukajšnji Rad-uički dom in izvedla obenem vse vladne uikrepe proti komunistom. Vkloib velikemu razburjenju ni prišlo do incidentov. Delavstvo je v protest prod vladnim ukrepom preglasilo stavko. BELGRAD, 2. Pre •>lotG!iasledniJt regent Aleksander se je sprehajal danes peš po mestu. Narod ga je po veeli ulicah živahno pozdravljal. Spremljal ga je njegov oduitant. Aretiranec v Mariboru transportirau v f5elgrad BF.LGRAD, 1. Balkan« javlja: Dr. Brenčič, komisar obmejne policije v Ma? riboru, je včeraj poslal v Belgrad v Ma? riboru aretiranega človeka, ki ie bil pri? jet v trenotku, ko je skušal prekoračiti avstrijsko mejo. Pri aretirancu so našli važne dokumente, predvsem koresnon? denco med Stjej>atiom Radićem in Ga? liardijem, ali kakor se v korespondenci pravi, »med šefom v Hrvatski« in »za? graničnim šefom Identiteta aretovan? ca še ni ugotovljena. Odprite srca! Pod tem naslovom je priobčil dr, Ivan tavčar v novoletni številki »Slov. Na? RIM, (Štefani.) Evo besedilo sporazu? roda« članek, ki š'a zaključuje tako^ Ic: ma, ki je bil podpisan v Opatiji: Opatija, Odprite vendar svoja srca! Spominjaj?! poveljništvo 45. divizije dne 31. dccem? te se v teh časih trstih dni, ko so nenv bra 1920 ob 16*30 ske in avstrijske tolpe s pomočjo za vrat? inozemstvu o resničnem položaju na Bolgarskem. Minister je opovrgel vsa obrekovanja, ki so bila izgovorjena proti njej. Minister je naglaSal dober sprejem, ki ga je imel Stambulinski v inozem* stvu in je poudarjal nalogo, ki jo ima Bolgarska v Zvezi Narodov. Z ozirom ua* nesoglasja med Jugoslavijo in Bol* garijo je izjavil minister, da upa vsled tega, ker je dovolila reparacijska komi? sija bolgarski vladi, da lahko nadaljuje s povraćanjem železniškega materijala, da se bo mogel železniški promet takoj zopet obnoviti. Govoreč o bolgarskem orožju za protirevolucijonarne čete, je izjavil, da se bolgarska vlada ne more smatrati za odgovorno, ker ga je mo? ralu izročiti zaveznikom v zmislu mirov? ne pogodbe. Bolgarska vlada se v tem nipu silno pomuja, da bi dosegla svobo* den dostop k Egejskomu morju, ki ga predvidja mirovna pogodba. Vlada je predlagala zaveznikom dve rešitvi: In* ternaci j on al i zacij o Marice ob železnici Svilengrad ? Dedeagač ali pa mednarod? no nadzorovanje nad to reko in želez* nico. To bi bila edina rešitev, ki bi dala bolgarski trgovini pot na zunaj. Večina sooranja je odobrila ministrove izjave. (policijskih položajih) samo reške brarn* bovce. Vladne čete se bodo umikale s Ferrari o, župan in Uradno todilo mmz pogoje mii Italijo m Ma nega bolgarskega soseda plenile m morile po Srbiji! Spominjajte se dobe. ko je naš kralj s svojo junaško vojsko Lizil albansko pogorje, kjer so j u gosi a? venski sinovi umirali od mraza in gladu, a vzlie temu nis^? obupavall! Kraljevina General Karel Fcrrario, poveljnik 45 divizije po nalogu N. H. armadnega ge--nerala Henrika Caviglia. glavnega po* brahibe in stotnik Rihard Gigante, reški svoje strani polagoma do moj reške države, čim zapustijo ladje pristanišče in začneio legijonarji odhajati. Podpisali: General Karel stotnik Rihard Gigante, reški stotnik Host Ven t ur i. Izmenjava ujetnikov Agencija Štefani javlja z dne 2. t. m,: V zmislu doloceb sporazuma, ki ie bil ravnokar sklenjen, se je izvršila včeraj izmenjava ujetnikov. Tudi se potrjuje, da so se reški legijonarji večinoma umcknili z blokadne črte in da sc zbi* rajo po reških vojašnicah. Vojne ladje zapustile reško pristanišča RIM, 3. Včeraj popoldne ste odplul! iz reškega pristanišča vojni ladji »Bron* zetti« in »Espero«. Danes odplujejo šo ostale iitdje. NereŠli legijonarji zapustili položaje OPATIJA, 3. (S.) Od včeraj se naha? jajo na položajih okoli Reke samo do» mači reški legijonarji. Ugotovilo se je, da je bilo topovsko streljanje, ki se j« slišalo včeraj v mestu, streljanje od veselja. OPATIJA, 3. Vršijo se pogajanja, da se pripravi za danes odhod z Reke prve» ga oddelka 900 legijonarjev. Obojestranske Izgube pri Raki RIM, Izgube na strani vladnih čet y bojih pri Reki so sledeče: 17 mrtvih (2 častnika, 3 orožniki maršali, 6 oroŽnU kov in 6 alpinov); 120 ranjenih (15 čast* nikov in 105 vojakov vojske). Na strani reških iregolarnih čet so izgube sledeče: 18 mrtvih (3 častniki. 6 podčastnikov in 9 vojakov): ranjenih 50 (7 častnikov, 44 vojakov). Tudi med civilnim prebi* valstvom sta 2 mrtva in 10 ranjenih, sa« me žrtve vsled eksplozij pri razdiran]tj mostov. Grška zbornica ATENE, 3. Zbornica se otvori prihod* njo sredo. Kralj bo držal tronski govo* nato se dela odgodijo do konca Januarja. An^lit* je naspfoti Turčiji potrpežljiva PARIZ, 1. List rJcurnaL< pravi, daje pooblafićea z.aciki»ti nekatere iz Turčije doil® vesti, glasom katerih bi bii angleSki veliki komUar e Carigrad« na$to|aI ca tem, da dc-bl od turlke vlade kaeijo sevreske pojtodbe. Stran II. V Trato, dne 4. januarja 1921. Zavezniki in Nemtlla KOLIKO OROŽJA JE 2E IZROČILA NEMČIJ4? PARIZ, »te Temps« pravi, da je bilo dne 31. dec. predano zaveznikom poročilo maršala Focha o zadržanju Nemčije z ozirom na razorožitev. Zp verniki proučujejo sedaj to poročilo in bodo potem posvetovali o korakib. Fochovo poročilo pravi, da je izročila Nemčija prilikom, premirja in po skle; njenem miru: 41.000 topov, dalje nad 70.000 topovskih kosov, 163.000 strojnic, 2,800.000 kosov lahkega orožja, 25.000j 4E» Domala spričo atraftmh dogodkov zdravniki rvetovali, naj zapustita Reke, Seda j «Li tu brez v&akih are dete v. V Opatiji ao sc fu usmilili dobri ljudje-, da. sta imela ca vožnjo v Trst. Tu pa ne vesta pomagati in nas j« »aprosila rnbtd.A icita & solzami v očeh, naj apeliramo &a usmiljena srca, Cc bi sc ju kdo hotel urmiliti, o«) po&je naii tapcavi. aeroplanskih motorjev in 16.00«) planov. Francoska nota nemški vladi PARIZ, 1. Neka uradna vest javlja, da jc prejel tiemSki poslanik v Parizu od francosko vlade nt»-to, v kateri je rečeno, da jc Nemčija razne točke v Spa bklesienega sporazuma kršili1.. Nota zaključuje: Francoska vlada vzame zaenkrat v oni mer-, v kateri je prizadeta, kršitve v Spa -svečano pre. vzetih obveznosti a strani Nemčije na znanje. Za-- cjcni»kc vlade te bodo morale izjav H i. Nemčija stori vse, kar more BEROLIN, 1. Neka poluradna nemška vest izjav-jfr, da }c Nemčija, ki je primorana zadostiti zahtevam apačkega zapisnika, to tudi storila, dokler Je mog L«, z v-o lojalnostjo. Stc«r pa, dostavlja nota, bs *e, ako bi a* hotel driati v spaškem zapisniku določani termin 1. Januarja, morale ugotoviti nekatere ceixvedl jivoati, katere bi se po sedbi kontrolne komisije morale smatrati kot zmota ali -ne-iMpelL Anglaiko - temiki sporazum glede lastnine v inozemstvu LONDON, 1. eTimes-: naznanja, da ee jc podpiral od podtajnika angleškega vnanjega ministrstvi in od nemtke^a podanika sporazum. Ta «p»-faEum urejuje povračila angleškega dobra v Nein-in, povrnitev lastnine nemikitr. državljanom, katero posedujejo v Angliji. Pred plebiscitom v Zgornji t lezi j i BEROLIN, 1. Neka poiuradna vest pravi, da je vPo anekst^ '. Pod tem naslovom razlaga =Era Jtfuova* nalogo, ki jo je vrSila. doalej in ki da ve bila lo pripravljalna. Z aneksijo — pravi — ki Era« ver.dar nekoliko napredka v razumevanju dejstva, da so tu Slovani in da treba računati i njimi. Ne dolgo temu so na« Slovane na tem ozemlju označali kot direktne pris^ljcnce ali celo narinjence. Sedaj pu vidi Era- v n^^ po-tcmce priseljencev«. čemer priznava, da '-r.io že dolgo tu. Toda, če hoče poseči v iiHRoloat, v zgodovine, mora priti do rezultata, da so tudi vsi tukajšnji Italijani — da niti ne govorimo o tisočih novih priseljencev — potomci priseljencev. Tako bi bili — levit. Interesantno p«1 da i-Era < v tistem hipu, ko pravi, da hoče biti pozitivna, govori o naših bodečih pravicah in o razmerju ?ia£eni do države, le v splošnih frazah, ki lahke kaj p&me-njajo, ali pa tudi nič, in da ne konkretizira ničesar in da ne govori nič pozitivnega. Pred vsem ne vemo, ali misli le na pravice, Li da jih bomo uživali Slovenci kot poedine osebe, ali pa tudi kot narodna, e t niska skupnost?! A ravno lo je vprašanje, ki bo odločilno za rarsnerje med držpvo in nje slovanskimi državljani, in pa ra prihodnje "prisrčno soiivljcnje«. Zdi.se tudi, da »odi Era — in to bi bil slab znak za bodočnost — da je le od nas Jugcslovenov odvisno, kako da bc to razmerje! nemška delegacija v Parizu vložila protest proti, ge t^jki list postavlja na to stališče, mu ac ffclepu poslaniSke konference % dne 27. decembra,, ramo oporekati kar najodločneje. Opetovano sn*o nanašajcCemu se na plebiscit v Zgornji &eziji. Naj naglašali in ponavljamo vnovič: nain sc je calc-prihodnfi seji državre-ga ministrstva se bo sestavil ^ sltrajna 2rtev in podali 3mo tudi dokaz, da natančen odfovor »a noto poslaniške konference. i:naino računati z realnostjo, z do-vTŠenimi čini, » MAlItuAA iummI tem, da smo ves Čas Sli do skrtfne meje ?amora-emnmenn n0nwes «mri tajevanje. Več se ne more fat ne sme rahtevati cd BEROLIN, 2. Bethm^nn Hollweg, bivši nemški kancelar, je umrl v Hohen* finowu. n j w • .« i ailne vrednosti. Te naklade določa podrobna ta- Podaljšan,e roka za vlaganjc pr^ M vonoP vcd nvažanja biIa izdJna v ^^ odškodnino Agencija Štefani valed velikega padanj kurza dinarja. Ta cd- datumom: Bd ,e predložen kralju v podpis ! redba je aalete]a takoJ m, hu(Jo naspfoSiw. Ka- spretniki so epezarjuli na lo, da sc s tem le pospešuje tihotapstvo. Odprava izvozne zatvore za avstralsko volno. Av* clralska zvezna vlada je odpravila izvozno zatvoro za izvoze volne v Nemčijo, v države - naslednice avstro - ogrske monarhije, v Turčijo in v Bolgarsko. Italijansko - čežka trgovinska pogajanja. Okoli 26. januarja začno v Rimu italijansko - čehoslo-venska pogajanja za trgovinski dogovor. Za voditelja čchoelovenske delegacije jc cdločen dr. Be-ncš. Trgovinska pogodba se ima izpopolniti s posebnim kompezacijskim degovorom. Društvene vesli Telovadno društvo ^Sokol* »a Videli naznanja, da se bo vršila v sredo zvečer točno ob 8. uri redna pevska vaja. Naprošeni so vsi pevci in pevke, da se je gotovo udeleže ter da v bodoče redno zahajajo k vajam in s tem omogočijo, da bo uspeh hitrejši. —* Odbor. Odborov« seja Ženske podružnice CMD se vrši julri. 5. t. m. ob 4 pop., v navadnih prostorih. Vabljene so tudi vrtnorice vseh otroških vrtcev. Pridite tečno in vse. is tržaškega iivllenSa Ob. t« nesrečna ljubezen. Čevljar Anton Gen-naogeli, star 38 let, stanujoč v ulici Campo S. Gia-corao št. 2, }e imel že dlje ćasa ljubavno razmerje z neko 25letno mladenko. Včeraj popoldne ce je izprchajal čevljar e evefo zaročenko po ulici Do-lr.enico Roosetti. Ali nicdpctoma sta se sprla. Za-rečenka mu le očitala, da pijanec in zanikrnež. V istem času se je nabralo okoli dvojice veliko število radovednega občinstva, ki je z zanimanjem pc-rlutelo debate, čevljar Je vzel vso to stvar preveč k srcu ter sklenil umreti. Stopil fe v neke p>h udnosti o Bethmann HolIwegovi smrti PARIZ, 3. List HVB ovi smrti sledeče podrob^ v IX. oddelek. Njegovo stanje Je zeio nevarno. Krvavi pretep ▼ gostilni. V nedeljo zvečer je sedel ŽSletni Adolf De PeliegriBO, »tanujoč v ulici stopania napram nam! Pomenjalo bi. postarljati! Ccncordia Jt. 4, v neki goeiilai, ki se nahaja v ul. na glave pajtna pravičnosti in logike, če bi «e dr-' jjg^^ \Cquc. K ajemu je prbedlc veliko Število žava postavila na stališča, da moramo mi prej p* dati dokazov, da hočemo biti lojalni drža.vijasu, hi (petem It le da bi smeli pričakovati državljanskih pravic. Ne, ne in stokrat nc! Na državi je sedaj, da nam zagotovi uživanje pravic toliko, kot poedinim državljanom, kolikor 'pripadniko-rr. naše jugeslovenske skupnosti ca tem ozemlju. Ona nam mora s svojim postopanjem, z brezpo-gojno pravičnostjo in liberalnostjo omogočiti, da bcmc mogli s pclnisi zaupanjem postati državljani, ki se bodo čutili enakopravne!! In na italijanski javnosti bo odslej, da revidira svoje dosedanje vedenje — načelne nasprotnesti do nas: tudi od nfe fe odvisno, ali pride do dobrega ».soživljenja?« Kakor Že rečeno: mi smo ?e doprinesli skrajno prijateljev. Nagovarjali sc ga, da naj igra žnjimi na karte. De Pellefiriflo se Je spočetka fcranil, ali ko-nečno se Jim je vendarle ud«l tej- začel igrati. Ali igranje ni trajalo dolgo, ko vderi eden izmed pri-jeoč. Kaj bi ne bila morda vpričo tega nekaka mo-.Matm« uaja O l>etn= j rainst dciino;* italijanskih oblasti, da pomorejo tem mann # Mollvve^ovi smrti sledeče po d rob ^ j knrneenim ijiidem do meje njihove domovine? nosti: Kancelar jc umrl V noči od ]. jan.,1 Stavka srednješolskih učiteljev končana. Osred- ob 2 zjutraj, \ >lc d infekcij OZ ne pljučsl njemu izvxševalnenru odboru »Zvezo srednješolskih niče. Božične praznika ir nr.-hil v krotfu Urcfeeorjev Julijske Benečije c fc vli.da sporočila svoje družine in je organiziral preteklo sredo za svoje uradnike in delavec slavje, kateremu jc pri tej priliki prisostvo? val. .Naleze! se je gripe, ki ga je imela dovesti v smrt. Drugi dan je bil napra* vil Bethmann Holhveg kakor po navadi sledeče: 1.) Zveza učiteljev se poživlja, da imenuje za veak žo!*ki. ekraj zastopnike, ki bodo sodelovali pri poiebni komisiji, ki bo določila definitivno ju-ridično tn ekonomsko stališče učiteijev. 2.) Vtem srednješlskim -učiteljem Julijske Bene-eije, tudi vsem suplentom s polnim urnikom, se KROJAČNICA Avgust Stular, u1. S. Francese« D Assisl bt. 34, III. nad. j% edina dobroznasf krojačnica v Trstu. GOSPODIČNA z večletno prakso. vešča \ s«h kontoamih poslov, išče primerne službe v mestu ali pa v okolici. Govori slovenski, hrvaški In nemški. Ponudbe pod * Gospodična« ca upravo liđta. 731 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povb, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 537 DAROVI Za pevsko društvo »Adrija« v Bariko\ijah se je nabralo po Silvestrovem večeru v veseli družbi 26 L. Med darovalci za božićnico svetoivanske CMD se nam je 2. t. m. pomotoma vrinilo nekaj napak. Imena se morajo glasiti: Kristina Lenardon, ne Kristijan Lenardon, Ivanka Gradišar, ne Ivan Gra-dišar, Štefanija dr. Ternovec, ne Štefan dr. Tr-novec, Kristina dr. Delak, ne Kristijan dr. Delak. Hedka prilika! Veliko posestvo (letovišče) na Sta jer* skem obstoječe iz 3 velikih hiš, 2 hleva, J kozclc, 9 skladišč za trgovino, 2 vinski kleti za upeljano vinsko trgovino, 2 ve* liki stiskalnici za vino, pekarna v hi5i, sobe s pohištvom. 3 vrelci kisle vode z vsemi pripravami za polnitev, velika množina steklenic, zabojev, zamaškov itd., vinograd, gozdi, travniki, njive, živina in ves inventar se radi bolezni takoj proda za K 1,800.000 Poizve se pri anončnem in informač* nem zavodu »Vedež« Maribor, Sloven* ska ulica 6. Telefon 132. Priložiti znamko za odgovor! (331) Borzna poročala, Tečaji: V Trstu, 3. januarja 1921. Jadranska banka 390 Cosulich 490 Dalmatia 393 Gerolimich 1820 Libera Tricstina 680 Lloyd 1890 Lussino 2100 MartiBolich 325 Oceania 458 Premuda 500 Tripcovich 515 Ampelea 630 Cement Dalmatia 380 Cement Spalato 403 Krka 570 Tuja v alata aa trŽaikem trgu V Trstu, 3. Januarja 1921. RAZGLAS Na prostovoljni dražbi se proda dno 10. januarja 1921. ob 9 uri, v Koprivi pod hšt. 32., posestvo in gostilna. Dražbeni pogoji, zemljiška pola so na ogled pri lastniku. KOPRIVA, 29. decembra 1920. 328) Anton Bole. Neprepečatene krone avstrijske-nemike krene češkoelovenske kroae dinarji lejl marke dolarji iraneobki Iranki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati mbli napolecnž 475— 5'— 4'50— 4'75 I 32'- 33'— i 75'- 76'— 35'- 36'—; 39'- 40'— 28 55— 2S65 170-170'50 440'-442'— 101*25—10150 114'-115'—; 15'- 16'— plača vedno par cent, več n^go vsak drugi — ktipec, edinole — ASoUU P ovh, trgovina Piazza Oa-ribaldi St. 3, tel. U-29 Hdno je ugotovil, «o mu odnesli tatovi za ^».UtU lir doJJUXČe dclo Izdeluje in po dogovoru tudi _po-pcrila. _ tako opaznem stanu, da je poflkd profesorja Lazarusa na konzultacijo. Ob poi^ učiteljev, kljub temu pa jc smrtni postelji sta stale pokojnikova k hči in svakLija. I^ogreb se bo vršil prihod« njo sredo v družinski grobnici, Carrusova bolezen LONDON. 31. Neko poročilo iz New - Yorka Evenrn^ Standartu pravi, da se jc podvrgel tenorist Caruio dru^i operaciji sn Je njegovo zdravstveno stanje opasno. SIRITE „EDINOST" i sklenil ponudbe in da sc počaka, del. regulacija pi«u:, s tirani parlamenta v pihednjem aprilu. Zato se jc dne 3. t. m. pričel zopet pouk na vseh dri. srednjih šolah Julijske Benečije. Vračanje vojnih v je t ni kov. V bliinjih dneh se pričakuje dohod parnika *Kaiku Maru« z 2000 vračajočih sc vojnih v j etnik o v, med temi 300 nem* Škili Avstrijcev. Proinja do usmiljenih src. Pobegnila sla z Reke j mož in ie na, Slovenca, ki pa sta se ie naturalizirala na Reki. .Mož je bolan na pljučih. Zato so jima isi Planina pri Vipavi. UmrJo je tukaj dne 25, d t cernbra 1920 Frančiška LavrenCič, mali gospoda Janeza K. Lavrenčič. dekana kamniškega in deželnega poslanca kranjske dežele. Dosegla je čilega duha nenavadno staro*i develinotemdeset let. Bila je vse evo\» dni vzgled pridne gospodinje ir. skrbne matere. Imela U sedem otrok, ki so še vsi živi. Pogreb fe bil veličasten. Le fckoda, da njen sin-dekan vsled neugodnih prometnih zvez ni tuo-gel prhi, da bi izkazal zadnjo east ia. uslugo svoji materi. Ran^ka na* počiva v niiiul Iz Ajdovičla«: V nedelje, 19- m. m. ie priredila Sokka mladina obškno otroško prireditev s prav -^nbmvtm pporcdo.it za stare ia mlade. Pevsk! 3čki posebno narodna : V doKncIv. sta 9e peii tako dobro, da bi človek rnitfci. bn*. pred »cbcj izurjene pevce, ne pa šolske otročiče. Enodejanka, borka -Laž v skrinji- je bila nepričakovano dobro igrana. Izvrstna ata hib deklamacija x,Cicibana<; in nastop Ribančana. — Nadvse pa nas fe presenetila godba Sckke mladine, kJ nara je zaigrala s svojim vcditeljcm vred fltfei točke. Cosp. učitelju J. Faf-t^el-ju pa častitamo na tako velikem uspehu njegovih goslarjcv in ft žeiimo, da bi ta jedba napredovala tako lepo. kakor fc pričela, da se tudi pn nas uživi med prostim ljudstvom na nedolznejša in vedno lepa muzika. stavlja. Izdedovalnica ttediinikov, do vik, Trnovo pri II. Bistrici. Kranjec Lu-753 JADRANSKA BANKA Del. glav.: K 3 >,000.000. Rezerve K 10.000.c00 Hetgrad, Celje, Dubrovnik. DunjJ. Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metkov«, Opatija, Sarajevo. SplU, Šibenik, TKST, Zidar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče po»le. Sprei«nia vlog« na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 31 a v bancoglro prometu po 4 /0 Vlo^e, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori'v Trstu se nahajajo: ul. Casia cM KUs»*rmio, uU S. NScoIo Teleron: Stev. 14U3, 1791, 2ti76 Blegajna posluje o«S 9 do 13 t Sorodnikom, znancem in prijateljem uljudno naznanjamo, da jc Vsemogočni danes, 17. decembra, ob 4. uri zjutraj, naSega predobrega, nepozabnega Martina Pe€rii posestnika prevjdenega s sv. zakramenti za umirajoče, vzel k sebi, ko nnt je dal učakati častitljivo starost 82 let. 4> Pogreb nepozabnega hode v nedeljo, 19. t. m. ob o. url pop. Nagega dobrega rajnika priporočamo v Icržcanstit spomin za vsa sočutja prisrčno zahvaljujemo. L0GATEC, dne 17. decembra 1920. ^ Žalujoči rodbini Hfill-STRITAR in sc « j- iifj 'in^iiiipir^ _PODL1S T E K TUJINEC Dauifo Šiviuno\i^ (il) Ko Stank i« je spomnil v Ljubeč, pak s*; je spominjal teh planin, o tudi tiste noči, ko Je šel tnladega koč*jaža, k: je prepeval preko polja. Celo tudi te^a, kalio jc pan>i»lilT ko je obmolknil Stro-nol voza: %0džli $o v dulnjc planine k domxi svojemu,« ' In postajalo mu je zelo težko, ker on tudi «e-daj Ia ni iraei doma, da bi Cel k njemu in sc tam yoralril. A ko je pomislil na Ljubeč, spominjal se Je, da se povrne Ija kot krivec: da vendar ne more priti tja ve«el in aiirqe duSe že ?ato, ker dospo ^a stara ci^anlia poprej, nego on. VII, Stanko se ie zamislil, pogledal na nebo in na planine, Če-Ii burfa ge razsaja tam, in molčal »e. AtiJielija bleda kakor nikdar; emejaia «e je, aii* samo z u »trni in grlom: v očeh ji ie bil nek čuden • a tu P.i tam tudi sol-ie. Vsi dru-;; so se zbirali, zadedovali se In čudili,. ga molčanja, pak mu jc pri -kvvesu koma^ ponudtl vpraJujoč drugim za drugim, kaj se je dogodilo, | roko. In niti vprafral Ja ni, rak«^ da odhaja. da je od Svetega večera izginilo veselje kt te hiie.j Stanko pa se je hftro [n razbui jeno aahvalU vsem | Tako ije bilo tri dni, a četrti dan, ko je burja ter se globoko oddahnil, k . je kočija odmak-; potihnila, je zaprosil Stanko kGČijo, ne za Ljtibeč, nila od hiže, j marveč do nie&ta, — ker je sklenil, da na kktro Sc je pcplk*\aJ severnjak ali solne c je 2 vedre-reko nakupi zaročne darove, a takoj naslednjega i ga neha sipalo obilno svetlobo na vso zemljo, al! dne k Madi, da izpolni davno dano obljubo. ini se občutila njegova toplina. Ledena struja fe — Kaj si mu vendar storila, ko «mo ml odSli v jc posodi prijemala, in luže, tu in tam hra; poti, stari Nikola Trsi i JAKOB PERHAUC - e uJ;ca deBle Acoue $tev. 6. — Te!eVon 2 ZALOGA VINA, ŽGANJA in LiKERJtV (282) POSEBNOST ŠUMEČA VINA in JAJČNI KONJAK cerkev — Je vpraSal doli v kuhinji svojo hčer. No, Andjelija sc fe zopet jela smejati prisiljeno in suho: — Ja/ njemu nič, a tudi on meni ne. Dovolj je že tu, pak je čas, da odide! — Kake besede so to.,, ali nc ve§... saj smo vsi mislili... kaj ? — se je čudil Pekie, kakor da se vse preobrača okolo njega — ALi je pa Ciganka govcrila 2 njim? — je vpra-§cvaJ Nikola dalje in hodil vedno po liiži zanjo. — Ne * «-m, jaz nisem čula nič... Pa kaj, so-li to •naše stvari?... fe odgovarjala Andjeiija g težavo in Čudnim smehom v samem grlu Pekie sc ie slednjič užalil v*led takega odgovora. ?e boli radi Stankovega betfa fn nfe^ove- so Se zmrznjene. Konji, pa tudi kočijaž, polenobili v teh božičnih dneh. in komaj sta premetavala noge, in Stanku se je pot do me»ta rdela brezkončno dol-ga in neprijetna, s kako kiČmico. prazno in otož-; l^30' no z desne ali !eve strani. Ravnica se je razgrinjala vsa prrd oćesom, *amoj na desno eo videla siv? ijubeška brda s temnim obilježjem tu pe Um, T u so «e čmile smreke; edine v tem času, ki nc pada zeleail tfnjih, razun ^„„^»L« U JUCS^SlaVlH ObSta^Ck £33!" brSijana, ki se je vspcnjai krat pota ob kakernJep« UrafSK« trPOVIIia ¥ J\U&05IS goiem steblu. Ali jasno se videlo tudi njegova j ootrebftS kaost&l 800.C00 K- PoaFOorscsu pr* sivkasto, kaci diino »tebalce, ki fe čvvsto obvijalo, »R. M^irib^r S*OV« llim 15. razkavo in suho korio in Stanku ^ bilo ekSpedlCljl J. SUSNESl, MaflĐOf J.OV« tesno tn ^uino pn