3BI
St. 298 mu lUta v itlovM (Int* turali tu h mM
V Trstu, v soboto Sf« dtctmbra 1921
Posamezna številka 20 stotlnk
letnik XLVI
Ichaja — ievce;n» ponedeljek - vsik din zjutraj. — Urednico: ulica s?. FraočiSka AUfkeea Ker. 20. t nadstropje- — Dopisi naj se pobijajo med-ntltvu. — Hcfrankfrana pisma se ne sprejemajo, rokopUl ae ne vračalo. — fcd^fatetj In odgovorni urednik Štefan O od Ina — Lastnik tlakama Edinost. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaia na nesec t 7.—, pol Itla L 3t.— In ca*» L . — Telefon uredništva te nprave Štev. 11-57.
Posamezne Številke v Trst« In okolici po 30 stotlnk. — Oglasi se račtinafn v ilrokostl ene kolone (72 — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 49 stot-osmrtnice, zahvale, poslanica In vaMIa po L 1.—, oglasi dena;nl!i zavolov mm po L 2. — Mali oglasi po 23 stot. beaeia, naj,nanj pa L 2. — Oglat/ naročnina In reklamacija seoofilialo LzkliuSno narav* Edinosti, v Trstu, ulica v>-Frančiška Asiškegs štev. 20, L nadstropje. — Telefon areiniStva in upravo 1
Trgovinska pogodba z Rušilo
Vse italijansko časopisje obširno razpravlja o najnovejši trgovinski pogodbi med Italijo in sovjetsko Rusijo, ki je bila podpisana te dni po ruskem trgovskem komisarju Worowskem in italijanskem zunanjem ministru Della Torretta.
Zanimivo je dejstvo, da je med velesilami ravno Italija skoraj zadnja, ki je sklenila tako pogodbo, vkljub temu da so tu prole-tarske stranke moćne kakor morda v nobeni drugi evropski deželi. Ko je prišel lansko leto spomladi inž. Worowski v Italijo, se je bojna sreča italijanskega boljševizma že nagibala k zapadu. Fažizem je stri v prah papirnato boljševiško stavbo v Italiji in ruska politika je doživela nov pora«. Ruski odposlanec Worowski, ki je ob odhodu iz Rusije morda upal, da bo v kratkem sporočil v Moskvo, da je Italija priznala sovjetsko republiko, se je moral prepričati prav kmalu, da je v Italiji boljševizmu odzvonilo, in nikjer niso bili sprejeti ruski boljševiški predstavniki bolj nevljudno in sovražno s strani uradnih krogov ni meščanstva kakor ravno v Italiji, t. f. v oni deželi, o kateri se je zdelo, da ima Moskva v njej največjo zaslombo. To postopanje je umljivo. Meščanstvo se še ni opomoglo od strahu in napore * proti revolucionarnemu pokretu proletariata, ki je groztl italijanskemu meščanstvu v znamenju moskovskega boljševiškega grba.
Worowski je pač skušal doseči pred vsem politične koncesije od italijanske vlade, ker je bil mnenja, da je Italija po svojih proletarskih mogočnih organizacijah prva poklicana, da prizna sovjetsko republiko. Toda dogodki so se razvijali vedno bolj v nasprotno smer. Take ni bilo več misliti, da bi Italija v tem oziru storila kakšen odločilen korak naprej pred drugimi evropskimi velesilami.
Medtem je doživela boljševiška politika v Rusiji v gospodarski krizi občuten poraz. Leninova kretnja na desno je omajala ugled boljševizma tudi v Italiji, uirdila postojanke socialistične stranke napram italijanskim komunistom in tako je ostal Wo-rowski brez zaslombe v Italiji.
Pogajanja pa so se med tem časom vlekla In da se je slednjič tudi Italija odloČila skleniti prvo pogodbo, dasi le trgovsko, s sovjetsko republiko, jo je v to dovedlo dvoje. Prvič je upoštevati dsjstvo, da so Italijo v tem oziru prehitele druge indu-strialne države. Dasi ni za sedaj pričakovali bog ve kakih uspehov od takih pogodb z Rusijo, so vendar velike važnosti za trgovino bodočnosti. In kdor prej pride, prej melje. Angleži so prvi izprevideli nespa-melnost pustiti drug? pred seboj v Rusijo, .-ato so se oni začel-; prvi resno pogajati, da so si s tem zagotovili gotove prednosti za bodoče gospodarske zveze z ogromno
rusko deželo. Njihovemu zgledu so kmalu sledile druge države in tako je prišlo tudi do trgovske pogodbe med Italijo m Rusijo.
Drugi razlog je ta, ker stojimo pred znamenito konferenco v Cannesu, kjer se sestane vrhovni zavezniški svet Na tej konferenci se bodo razpravljala gosj>odarska vprašanja, ki so življenske važnosti za Evropo, in sicer odškodninsko vprašanje Nemčije in potem se bo morda prvič razpravljalo o Rusiji.
Pogodba med Italijo in Rusijo pa ima tudi nekaj točk, ki so političnega značaja. Obe državi se obvezujeta, da ne bosta podpirali sovražnih dejanj ne na mejah ne v deželi napram drugemu pogodbeniku (tu gre zlasti za obojestranke politične propagand v, podpiranje z orožjem, denarjem itd. sovražnika). Dalje se govori o pravicah italijanskih državljanov , v. Rusiji m nasprotno.
Praktičnega pomena ne bo imela za sedaj ta trgovinska pogodba. Ruske prometne zveze so obupne, ne glede na dezorga-nizacijo dela v notranjosti, italijanski kapital pa je prešibak, če ne prešibak« pa nepodjeten, da bi kaj kreditiral Rusiji. Brez državne iniciative bo začetek silno težak.
Pač pa vsebuje pogodba določbe o vojnih ujetnikih, ki se nahajajo v Rusiji. Po teli določbah bo Rusija organizirala in podpirala vrnitev teh nesrečnežev, ki ne morejo že toliko let v domovino. *
Ta pogodba je začasna. Worowski je odšel v domovino, da jo predloži vseru-skemu sovjetskemu zboru v potrditev. Vserusko sovjetsko zborovanje, ki se vrši te dni v Moskvi, se bo izreklo o najnovejši politiki uradne sovjetske vlade in odločevalo tudi o trgovinskih pogodbah Rusije.
Istočasno je sklenil Worowski z italijanskim rdečini križem pogodbo, ki bo prinesla nekaj tisočem stradajočih Rusov rešitev. Italijanski rdeči križ odpotuje v južno Rusijo, kjer bo vzpostavil ljudske kuhinje za otroke in gotovo število odrastlih. To je drugi praktični uspeh Worowskove misije v Italiji.
Trgovinska pogodba med Italijo in Rusijo je nov korak k obnovi Rusije. Tik pred zborovanjem v Cannesu zadobiva izredno politično važnost. Vedno jasneje postaja, da se bo moral Zapad končno veljavno odpovedati svoji dosedanji Rusiji sovražni politiki. In to v svojem interesu. Zapadni kapitalizem, ki bo sesal zaklade iz Rusije, ne bo smel rušiti tisto državno organizacijo, -ki so ruski sovjeti, ako ne bo hotel samega sebe udariti. Zakaj s padcem sovjetov bi nastala anarhija, ki bi spravila tudi zapadne kapitaliste na boben.	r*
Jugoslavija
Nota jugcsL vlade velesilam. — Nora albanska vlada
BELGRAD, 29. Povodom novih arnavt-tkih vpadov iz nevtralne cone je vlada na podlagi predvčerajšnjega sklepa ministrskega sveta poslala velesilam noto, v kateri je navedla dokumeute in dokaze, da je bila odločba o vzpostavitvi teh mej slaba /jx mir na mejah. Nota je pomirljiva, vendar pa poudarja, da so prejšnje trditve ju-^oslovenske vlade upravičene. " BELGRAD, 29. V nevtralni coni se glasom uradnih poročil zbirajo številne razbojniške tolpe. Glavar teh tolp je Izmed beg. Tolpe požigajo in plenijo po hišah prebivalstva. ki je bilo naklonjeno jugosloven-siu vojski.
BELGRAD, 30. V Tirani se je osnovalo novo regentstvo in nova vlada. Regentstvo tvorijo 4 albanski voditelji Izet paša, Pa-stuli, D#afet Peči in Toptani. Novo vlado tvorijo ministrski predsednik Džafet Ili, >:unanji minister škof Noli, notranji minister Ahmed beg, vojni minister Izmaii Toptani in minister pravde Hasan Vrioni.
Rusija
Voja&ka obveznost v Rusiji
RIGA, 29. Ruska vladu je odredila, da traja aktivna vojaška služba dve leti. Službi so podvrženi vsi 18 let stari ia za vojsko sposobni moški.
PARIZ, 29. »Journal?: pravi, da bo štela ruska vojska dva in pol miijona vojakov. Vrh tega se bo vsako leto pet miljonov mladeričev v raznih šolah vojaško izvež-bafo.
Državni proračun.
MOSKVA, 29. Na devcTS** vseruskem sovjetskem kongresu je poročal Krestinskij o finančni politiki in državnem proračunu. V letu 1921. je prišlo v državno blagajno 200 miljonov zlatih rubljev v. realnih vrednostih« izdanih pa je bilo 10 triljonov papirnatih rub Ifev. Glavni dohodek tvori davek na obrti, kateri je dal do 25. t. m. 46 miljard rubljev; drugi davki so vrtfli 62 miljard rubljev. Dohodki iz f elesnic in brodarstva so znašali od meseca avgusta do decembra. 264 miljard rubljev, oni tz poštne in brzojavne uprave pa do i. t. m. 304 miljarde. Za leto 1922 sc lahko pričakujejo sledeči dohodki, računjeni v zlatih rubljih: Direktni davki 3T5 miljonov, indirektni davki 30 milionov, transportni in poštni davki 98'5 miljonov. Davki v naravi se lahko cenijo na 400 miljonov.
Kroženje papirnatega rublja.
MOSKVA« 29. Zlat rubeij je vreden sedaj približno 100.000 sovjetskih rubljev. V letu 1922. bo izdala Rusifn papirnatega
znesku 230 miljonov zlatih rubljev. Skupna svota izdanega papirnatega denarja je dosegla leta 1921. enajst trilijonov in 900 miljard papirnatih rubljev, to je enakovredno 1S9 miljo-
nom zlatih rubljov.	.....
Italija
Zapre tje »Italijanske eskomptne taka«« Kako je prišlo do aoratorija?
RIM« JO. V vseh finančnih in trgovskih krogih je napravil sklep »Italijanske eskomptae banke«, da se ustavi poslovanje po vseh njenih zavodih, ogromen in mučen vtis. še preden je bil včeraj pribit oglas, da bodo bančni prostori do nove odredbe zaprti, je ukrenila policija rasne mere previdnosti ter je dala bančno poslopje močno zastraziti. Kljub temu se je zbralo pred banko veliko ljudi« ki so prišli, da bi skušali dvigniti še v zadnjem nipu svoje vloge. Vest, da se »Italijanska eskomptna banka-: nahaja v težkem položaju, se je širila že nekoliko dni, a pred včerajšnjim se je že splošno govorilo o njenem verjetnem bankrotu. Občinstvo pa seveda kljub temu ni bilo poučeno, kakšen je bil pravzaprav položaj omenjene banke. Pač pa so vedeli drugi denarni zavodi, da je položaj »Es-komptne banke« kritičen in ravno tako je bila obveščena tudi vlada. Pred včerajšnjim popoldne se je vršil v prostorih »Italijan* ske banke« (Banco dTtalia) sestanek zastopnikov najvažnejših denarnih zavodov. Posvetovali so se o tem, kako bi se »Eskomptna banka x rešila, ne da bi morala vlada izdajati ukrepe «ki bi gotovo omajali zaupanje v kredit Italije v notranjosti in v inozemstvu. V ta namen je bilo na tem sestanku sklenjeno^ da bodo združeni denarni zavodi dali »Eskomptni banki« novih 200 miljonov lir posojila poleg 600 miljonov, ki so ji jih bili že pnj posodili. Zastopniki drugih denarnih zavodov pa so zahtevali, da morajo jamčiti upravniki banke s svojim osebnim premoženjem vsaj za en del tega novega posojila. Na ta način so hoteli drugi italijanski denarni zavodi preprečiti, da bi "vlada izdala odlok o moratoriju, ki je bil že pripravljen za tisk in se je imel objaviti v uradnem listu »Gazzetta ufficiale« pred včerajšnjim 28. t. m. Z o ži-
rom na ta posvetovanja in na prošnjo omenjenih denarnih zavodov pa je vlada odgodila objavo odloka o moratoriju, meneč, rfa bodo združeni denarni zavodi našli kak način za rešitev »Eskomptne banke«. Toda člani uprave ^Eskomptne banke« niso hoteli sprejeti predloga glede osebnega jam--	stva z* novo posojilo, temveč so odgovo-
denaria v rili, da so za takšno jamstvo dovoli reser-*
ve. ki jih ima banka. V sled tega so se pogajanja razbila in »Eskomptna banka-: je bila prepuščena svoji usodi.
Popoldne ob 18 je šlo posebno odposlanstvo vseh poglavitnih italijanskih bank in tudi zastopnik »Eskomptne banke« k ministrskemu predsedniku Bonomiju. Tu so v prisotnosti nekaterih drugih ministrov pretresali položaj »Eskomptne banke« z vseh strani. Zdnaženi italijanski denarni zavodi so stavili pri tej priliki nove predloge za rešitev ogrožene banke. Toda do sporazuma ni moglo priti, ker niso člani upravnega sveta nikakor hoteli podpisati del svojega osebnega premoženja, da bi rešili vsaj zavod poloma. S tem so izrazili sami popolno nezaupanje napram svoji banki. Med tem je trajala navala na blagajne dalje in je postajala čezdalje večja. Samo v torek in sredo je bilo na ta način dvignjenih iz banke nad 150 miljonov lir, tako da je postajal položaj z vsakim dnem hujši. Spričo tega ni preostajalo vladi drugega, nego da ostane pri svojem prvotnem sklepu in da izda odlok o moratoriju in s tem prepreči vsaj za prvi hip popoln bankrot »Eskomptne banke . Ta pogajanja pri ministrskem predsedniku, ki so trajala do treh zjutraj, so bila vzrok, da je bil odlok o moratoriju objavljen šele včeraj in ne že pred včerajšnjim« kakor je vlada prvotno nameravala. »Eskomptna banka« je ta odlok takoj porabila in odredila še isti dan, da se ima poslovanje ustaviti po vseh njenih zavodih v Italiji in v inozemstvu.
Kakšen je pravzaprav položaj » Eskomptne banke«« tega široka javnost ne ve. Nekateri listi zatrjujejo, da bodo aktive kljub velikim cgubam in sleparijam na škodo banke večja kot pasiva, tako da bo zavod rešen. Toda namen takim trditvam je le v tem, da bi se občinstvo potolažilo in da bi ne nastala med upniki drugih denarnih zavodov panika, ki bi gotovo izzvala nevarno gospodarsko polomijo in še bolj izpodkopala kredit Italije v inozemstvu. Takšno zatrjevanje nekaterih listov pa žanje le malo vere in za sedaj prevladuje mnenje, da je »Eskomptna banka« globoko pasivna in da se likvidacija ne bo mogla odvrniti. Tudi v inozemstvu je panika med upniki »Eskomptne banke« zelo velika. V Parizu in v Marseilleu je prišlo včeraj do burnih prizorov. Bančna poslopja pa je policija močno zastražila, tako da ni prišlo do kakih posebnih incidentov. V mar-siellesko podružnico »Eskomptne banke« so vlagali svoje prihranke predvsem italijanski delavci, ki delajo v Marseilleu in po drugih krajih južne Francije.
Rimsko sodišče je dovolilo »Eskomptni banki« zahtevani moratorij (odlog) in je imenovalo za sodnega komisarja kom. De Angelis-a« ki je ravnatelj »Rimske banke« (Banco di Roma). V komisijo upnikov so bili imenovani zastopniki »Italijanske banke« (Banco dTtalia), Sicilijske banke (Banco di Sictlia) in tvornice jute Centurini. V svezi z zapretjem »Eskomptne banke« se seveda mnogo govori in razpravlja o zgu-bah, ki jih je imela ta banka pri podjetju »Ilva«, Delničarji tega društva so vložili ovadbe proti ravnateljem, radi poneverb in sleparij. Take ovadbe so že bile vložene proti poslancu Luzzattu, Bondi-ju in Fera-i. Sedaj pa se javlja« da je bila enaka ovadba vložena tudi proti kom. Mazzonl-ju, ki je bil tudi član upravnega sveta društva »Ilve«, Usti pravijo, da je potom borznih špekulacij na Škodo društva zaslužil nad -100 miljonov tir.
MaduvuMika komisija aa vojne zločince
MILAN, 30. Dne S. januarja se bo sestala v Parizu medzavezniška komisija za vojne zločince; omenjana komisija bo morala dajati svoje mnenje o kazenskih razsodbah lipskega sodišča. Komisija bo sestavljena iz osmih delegatov, in sicer dva za Anglijo, dva za Francijo, dva za Italijo in dva za Belgijo.
Francija
Satkana« t
PARIZ, 30. Rathenaa je dospel včeraj zjutraj v Pariz; spremljal ga je državni tajnik Fiacher.
Odgovor Nemčije reparacijski komisiji PARIZ, 29. Reparacijska komisija jt zaslišala zastopnike Nemčije, kateri so stavili vprašanje, ali je potrebno, da se nemudoma odgovori na pismo komisije z dne 16. decembra. Komisija je odgovorila, da samo Nemčija lahko določi primeren dan za odgovor, vendar pa bo mogla komisija vzeti v pretres zahtevo za odgoditev s strani Nemčije samo takrat, ko bo dobila pojasnila, navedena v pismu od dna 16. t. m. Nemški delegata so prosili za odgoditev proučitve tega vprašanja na 30. in 31. decembra.
PARIZ, 30. Sesat je odobril dovolitev fondov za poslaništvo pri Vatikanu. Oddanih jo bilo 194 glasov za predlog; proti predlogu je glasovalo 130 senatorjev.
PARIZ, 29. Usti aeki brzojavka in T< sklenila, skrčiti ItevUo tisoč moi,
Po
vlada bajt t Vfj^f za 5t
An HJa
Amerika
Konferenca o razorožitvi v Washingtonu
WASHINGTON( 30. Na včerajšnji seji konference za razorožitev je izjavil francoski delegat Sarraut, da vztraja Francija pri avoji zahtevi. Francija sicer privoli v zmanjšanje števila oklopnic, nikakor pa ne more popuščati glede podmornikov in pomožnega brodovja. Delegacija je dobila od vrhovnega poveljništva nasvet, da zahteva 90 tisoč ton podmornikov in 300 tisoč ton pomožnega brodovja. Označeno število tonaže je Franciji nujno potrebno, ako hoče braniti svojo obalo ter vzdržati varen promet s kolonijami. Nato je v imenu Angležev Izjavil Balfour, da utegne zahteva Francozov onemogočiti sporazum glede podmornikov in pomožnega brodovja. Cilj, ki ga zasleduje Francija, — je rekel govornik — je jasen. Francija nima pred očmi samo varnosti svoje obale in svojega prometa s kolonijami, Francija stremi za tem, da ustvari mornarico, ki bi v primeru konflikta med njo in Anglijo onemogočila Angliji stik z ostalim svetom. Načelnik italijanske delegacijc Schanzer je izjavil, da je sicer sporazum, ki se je dosegel glede oklopnic, brez dvoma velikega pomena, da pa bi živo obžaloval, ako bi se ne dosegel sporazum tudi glede podmornikov in pomožnega brodovja. V primeru, da ne pride do sporazuma, si bodo vse države pridržale prostost ravnanja. Italijanska delegacija — je rekel Schanzer — je primorana ugotoviti, da bi nedostatek sporazuma glede podmornikov in križark povzročil tekmovanje v oboroževanju na morju in da bi ta tekma imela za državne finance prizadetih držav prav žalostne posledice. Zadržanje Francije da misliti, toliko z ozi-rom na finančne težkoče, v katere bi utegnila zabresti tudi Italija, kolikor tudi z ozi-rom na "politični položaj. Amerikanec Hughes obžaluje, da se po srečni rešitvi vprašanja oklopnic ne more doseči sporazum tudi glede pomožnega brodovja. Nato je predložil predlog, po katerem naj bi se dovolilo k večjemu 100 tisoč ton za pomožno brodovje; topovi na tem brodovjti ne bi smeli imeti več kakor 203 milimetrov kalibra. O tem predlogu se bo razpravljalo na prihodnji seji.
Avstrija
Prelet čez avstrijsko ozemlje
DUNAJ, 30. Agencija Havas javlja iz Pariza: Ker se je Avstrija sprejela v Zvezo narodov, je določba saintgermainske mirovne pogodbe glede prele tanja avstrijskega ozemlja po zrakoplovih zavezniških držav zgubila moč. Vsled tega veljajo sedaj v Avstriji glede zrakoplovbe predpisi avstrijskega zakona. Preiet avstrijskega ozemlja po tujih zrakoplovih in pristajanje takih zrakoplovov na avstrijskih tleh bo odslej odvisno od tozadevnega dovoljenja, ki ga izdaja avstrijsko zvezno ministrstvo za promet.
Dunaj pokrajina zase
DUNAJ, 30. Dunaj se je izločil iz pokrajine Nižje Avstrije in bo tvoril odslej pokrajino zase.
Ogrska
Železniška nesreča pri Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 29. Danes se je zgodila v bližini Budimpešte železniška nesreča; osebni vlak, ki je vozil v Gyor, je trčil v tovorni vlak, ki ja vozil proti Budimpešti. Dve osebi sta bili ubiti, štirinajst pa ranje-nih.
Grška
Grški prestolonaslednik r Bukarešta
ATENE, 29. Prestolonaslednik in prin-cezinja Elizabeta bosta odpotovala jutri v Bnkarešt.
Za naSo deco!
Od nekdaj Že sa rodoljubi spominjajo o priliki novega leta nadih zasebnih šol in otroških vrtcev« Id so aana edino jamstvo aa to, da ohranimo narodu nafto deco in z deco bodočnost
Glavna sredstva aa vzdrževanje teh zavodov so prostovoljni prispevki vseh, ki ljubijo svoj rod, in Id so se do nedavnega redno staknit Udarci pa, ki so t tem letu zadali posamezno dele nalaga naroda in Id so zahtevali hitra pomoči za prizadeta, nam dovolili, da bi bolj intenzivno spoml-rodoljnbo na njihovo sveto dolžnost Jako so se dohodki izdatno skrčili, med «a» ko aa izdatki, ostali isti ozirooaa celo porastlL Potreba ja velika In zahteva naj-
__is vsled tega do vsak« Id
Vas ja na are« ležeča, da ohraniš** našo ' " prod potajčenjeaa, a nujno proso svom močeh žrtvujeta za
_______Otvarjaaao zbirko pod gatkm
• sls daco t oprolčanja novoletnih
LONDON, M. T
v
afi
Dnevne vesti
Moratorij pri nas. Generalni civilni komisar ia t naznanja: Izvedeli smo, da se je kr. odlok o moratoriju raztegnil tudi na nove pokrajine ter da se bo odnosna odredba vsak čas objavila.
Jngosloveni in Trst. Čudna, nerazumljiva so pota oficielne in neoficielne Italije. Včasih imajo njeni državniki svetle momente, ko vsaj kolikor toliko jasno vidijo, kaj zahteva korist ltahje. 1 oda navadno sc rodijo iz pametnega spoznan/a nespametni zaključki. Možje si postavijo dober cilj, poli pa, ki jih uberejo, jih odvajajo od cilja. Vzemimo n. pr. primer, ki je naravnost klasičen — poslanca Ciunta. Giunta je vročekrven nacionalist, ki iz vsega svojega srca sovraži nas Jugoslovene. Vendar je nekega dne izpregovoril pametno besedo, da Eta-lija mora čim prej skleniti trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. V isti sapi pa je zahteval »kazenski pohod > v isto Jugoslavijo! Kakor da bi bila to res najprimernejša pot do trgovinskega do-dogovora, ki bi bil vsekakor koristen za Italijo. Ni ga menda danes Italijana, ki ne bi vede!, da so za razvoj tržaške trgovine neizogibno potrebni tesni gospodarski stiki z zaledj'em. torej v prvi vrsti z Jugoslavijo. Vendar se na vseh koncih in krajih razglaša nauk sovraštva proti tej Jugoslaviji! Dobro vedo, da je Jugoslavija država, ki obiluje z naravnimi bogastvi, in da bo na drugi strani sijajen odjemalec za industrijske izdelke, da bi torej Italija lahko imela v Jugoslaviji prave skladnice živeža, ki ga potrebuje, in ob enem dobičkanosna tržišča za svoj izvoz. Na drugi strani pa malone vsa italijanska glasila izrabljajo vsak nemili dogodek kje v Dalmaciji, da hujskajo italijansko javnost, da sejejo sovraštvo in spodbujajo k nepremišljenim dejanjem proti sedanji jugoslo-venski državi. Ali se na tak način pripravlja razpoloženje za vzpostavo uspešnega medsebojnega gospodarstvenoga prometa med obema? In kot Tržačani se preživo zavedamo, da se taka neskladna, protislovna, brezglava nacionalistična politika uganja ravno na račun našega ubogega Trsta, baj bi ves ali vsaj velik del prevoznega prometa med Italijo in Jugoslavijo — če bi prišlo do normalnih in prijateljskih razmer med obema državama — šel čez našo luko in bi oživljal gospodarstveno življenje v tem pomorskem mestu. Zato govorimo le resnico, če pravimo, da je vprašanje bodočega razmerj'a med Italijo in Jugoslavijo pravo življensko vprašanje za Trst. Od razmerja med obema državama bo odvisno tudi razmerje me<t Trstom in njegovim zaledjem. A to je — kakor že rečeno — v prvi vrsti jugoslovansko ozemlje. Brez stikov z zaledjem pa je proevitanj's trgovinskega mesta izključeno. Trst potrebuje prijateljskih odnošajev z Jugosioveni. Zato je pomirjen je med Italijani in Jugosloveni življen-sko vprašanje za Trst. Zadnji čas bi bil, da pridejo Tržačani do spoznanja, da si režejo v lastno meso, dokler slepo sledijo parolam tistega blaznega nacionalizma, ki nima prav nobenega zmisla za nesrečne potrebe tega mesti« in za neizogibne pogoje za njegov procvit, ali celo za obstanek njegove trgovine. Gre za velike stvari in da nc bo nesreče, naj se uveljavi trezna, računajoča pamet! Politike je bilo menda dovolj. Sedaj je treba smotrenega dela. V prijateljstvu bomo mogli skupno živeti, v sovraštvu bomo skupno — poginili!
«Tostraa» ali «onstraa» meje. Z ozirom na sklep fašistov radi dogodkov v Šibeniku smo ugotovili, da se besedili v «Popolu* in < Pic-colu» ne krijeta. Eno govori o Slovanih tostran, drugo o Slovanih onostran meje. Će je ono v <*Ptccolu» avtentično, bi veljala š« fca-le pripomba: Nekateri člani* italijansko misije na Dunaju so — kakor znano — zagreMti velike grdobi je in zlorabe, s katerimi so se okori« tili za miljone. To je bil nekak evropski Skandal-Ček. Nikomur pa ne prihaja na mieel, da bt radi tega dolžil vsa Italijane grehov, ki jih jo zagrešila dunajska komisija, dasi so Člani rečene misije njih sodriavljaail Mi pa naj bi bili odgovorni za čine, ki so jih storili državljani druge države?ll Ce pa poročilo v ^Popolo dl Trieste» — da namreč faSlstovski sklep groai le Slovanom oakraj meje — odgovarja dejstvom, nastaja vprašanje, kako se hočejo maščevati nad temi c odgovornimi t.? Na kak kaz* n ovalni pohod Čez mejo menda vendar ne si* slijo, ker to bi bilo blazno. Ali naj kazen za« dene Jugoslovene, ki prihajajo čez majo v Trst?! To so pa večinoma trgovci, ki prihajajo semkaj po trgovskik poslih in oživljajo torej tržaško trgovino. In nad temi da bi sa ho-leli maščevati? Tudi to bi bilo blazno, kor a tem bi se maščevali nad — Trstom! Ce fašisti res ljubijo Trst, naj le mirno puste misal na maščevanje in naj prepuste predstavnikom svoje države, da oni s svojimi sredstvi poskrbe potrebno zadoščenje, če se je res zgodila krivica I talij in njenemu ugledu! Tako oaj govorijo italijanski listi svoji javnosti, na pa da jo Ščuvajo s svojimi, često gotovo pretiranimi in len-dencijoznimi poročili!
Jurist i eno-upravni odbor Krajevne posveto* talne komisije bo imel dane« ob 15.30 v dvorani štev. 26 na Generalnem civilnem komisa-riatu sejo s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsedništva; 2. načrt za kr. odlok z veljavo zakona glede plaČanja stroftkov za zdravljenje in zdravniško pomoč v razmerju med starimi in novimi pokrajinami; 3. načrt aa kr, odlok z veljavo zakona glade raztegni t ve zakona od 30. junija 1889. itev. 6144 o javni varnosti in drugih, z omenjenim zakonom zvezanih zakonov na nove pokrajine.
Sprejemni izpiti sa učiteljišče s hrvat« skim učnim jezikom. Ravnateljstvo realko v Opatiji naznanja, da se bodo vršili spre-* jemni izpiti za učiteljišče s hrvatskim u£« nim jezikom v Arbanasih pri Zadru na podlagi sklepa zadrskega generalnega ko-, misarjata, dne 2. januarja 1923.
Permanentno nočno službo bo opravi liala od 1. januaria 1922. dalje lekarna Žannltl v ulici Mazzini 43 (vogal ul. S« Lazzaro).
ThiiH ipoat v Bohinj«. Z novim letom so otvori zopet Triačanoa dobro posnaao ita* kalitče cBelveders» v Boh. Bistrici, kjer je zapadlo zadaje dni nekaj snega. Tržaškim ljubite« pn ziaukega Iporta nudi brzovlak Trst-Jase/, niče-Dunaj izborno zvezo z Bohlajem, dočim js aa drugI strani pri valutami razliki sa to isdstek sa prehrano in stan naravnost malen-

Sfreu It
»fcDINOOT«
V Trat«, dne 31, decembrs 192*
♦ V nedeljo 1. januarja 1922 s« ponovi v dvorani Konsumnega društva prt Sv, Jakoba otroška prireditev v prid božićnice za otroke slovenske šole« ki se je vršila že prošlo nedeljo t sijajnim uspehom. Prireditev se bo ponovila na splošno željo občinstva, kajti radi velikega navala zadnjič mnogi niso mogli dobiti mesta. Spored ostane isti. Začetek ob 4. uri popol. Vstopnina znaša: Sedeži prve vrste z vstopni, no vred za odrasle 3 L, za otroke 2 L; druge vrste: za odrasle 2 L, za otroke 1 L, stojišča za odrasle 1 L, za otroke 50 vin.
Dramatični krožek ▼ Skednju priredi danes ob 8. uri zvečer v gledališki dvorani Gospodarskega društva Silvestrov večer s petjem, solospevi, igro, srečkanjem, plesom itd. Prvič nas Lopi tudi domači orkester, K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Silvestra* večer pri Sv, Ivanu bo nocoj v svetoivanskem Narodnem domu. Začetek ob 8, uri zvečer. Vstop prost. Za zabavo je preskrbljeno v obilni meri.
Mladinsko društvo < Prosveta» pri Sv, Mar, Magd, javlja, da bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo J. januarja ob 9. uri in pol v prostorih gostilne »Pri Tiro!cu% Vabljeni so tudi prijatelji društva.	Odbor,
Mladinsko društvo <-Prorreta» (Sv. Jakob) ioia izredno odborovo sejo v nedelj^ 1. januarja 1922. ob 16. uri v navadnih prostorih. Ker se bliža proslava obletnice, naj pridejo tudi zastopniki podružnic.	Tajnik,
Dane* ▼ Lonjer! Pevsko društvo Zastav a» priredi kakor običajno na današni večer veselico z bogatim sporedom. Igrala se bo burka v snem dejanju »Pot do srca^, otrotka igra v 2 dejanjih «Teta iz Amerike^; petje, deklamacija, ialjiva pošta, godba, Novoletni prizor in ples. Spored bogat, zabaveželjni v Loner? Začetek ločno ob 8. uri rvečer.
Silvestrov večer. Nocoj vsi na Silvestrov večer v dvorano Kons. društva pri Sv. Jakobu!
Pevsko društvo « Primorec » ▼ Trebčah priredi na Silvestrov večer veselico z zelo zani mivim sporedom, K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Kdo je izgubil? Neki kr. stražnik je našel portmone z majhno svoto denarja in z zlatim uhanom. Kdor je izgubil omenjeni portmone, naj se zglasi pri III. oddelku kr. stražnikov v Rocolu.
Iz tržaškega življenja
Pes izvohal zavrženega, pohabljenega novorojenčka. Dva šolarčka, in sicer Plinii Eckardt in Lucijan Derossi, stanujoča v ulici della Gin-nastka št. 45, sta se sprehajala pred včerajšnjim dopoldne s hišnim psom po travnikih v Bošketu. Dečka sla dospela na tretji travnik. Tedaj priteče k njima psiček, ki je bil ravnokar zapustil grm, kjer je odkopaval zemljo in začel skakati okoli njiju ter migati z repom, kakor, da bi ima imel kaj povedati. Dečka sta ga razumela in šla za njim do omenjenega grma, kjer sla ležala ca s krvjo premočeni zemlji dva večja kamna, ki sta bila isto tako poškropljena s krvjo. Dečkoma se je zdela ta stvar sumljiva. Zato sta vzdignila kamna. Toda pri tej priliki se jima je nudil pretresljiv prizor; v majhnem nalašč izkopanem jarku je ležal novorojenček, ženskega spola, ki je bil že deloma razjeden od črvov; leve roke ni imel a v bližini je ni bilo najti nikoder. Bistroumna dečka nista dolgo premišljevala, kaj naj ukreneta; stekla sla na policijski komisariat v ulici Guido Brunner in naznanila, kaj sla odkrila in videla. Pozneje je prišel na licc mesta komisar Ciampoli in neki zdravnik, ki je preiskal novorojenčka in dognal, da je moralo biti bitje zakopano pred kakimi tremi dnevi. Zdravnik je domneval, da so odtrgale novorojenčkevo levo roko podgane, katerih je mnogo po Bošketu. Preiskava je dognala. da je ena kruta mati porodila na licu mesta in potem zakopala ua barbarski način svoje nedolžno cFcte. Novorojenček je bil odnesen v mestno bolnišnico, kjer ga bodo raztelesili. Policija išče morilko lastnega otroka.
Nesreča ali poskusen samomor ? Pred snoč-njhn ob pozni uri so zaslišali stanovalci, bivajoči v hiši št. 71 v ulici XX Settcmbre, močan strel« ki je prišel iz stanovanja trgovca Pasqua-leja Crescenzija. Nekaj sosedov je vdrlo v njegovo stanovanje, kjer so ga videli ležati na tleh v mlaki krvi. Kmalu potem jc prišel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je dal ranjencu, ki je bil ranjen v prsa, prvo pomoč ter ga dai nato odpe!;ati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v X. oddelek. Ali si je hotel vzeti Cre-scenzi življenje? On jc lo zanikal. Druge osebe pa, ki so ga osebno pozrsale, so mnenja, da si je hole! vzeli življenje radi ljubezni,
Okradena mlckarica, Ailckarica Frančiška Lah iz Dulovelj jc pustila pred včerajšnjim na
svojem vozičku, ki je stal v ulici Valdirivo, omot z blagom v vrednosti 1000 Kr. Ker je pm bilo blago brez nadzorstva, so m ga polastili tatovi.
Poskute* samomor. 20 letna Aafda nova, stanujoča v ulici Crocefisso it. 6, si Je hotela včeraj zjutraj končati življenje. V _ ta namen je popila večjo množino oetove kisline. Pravočasno so jo zapazili domači, ji prihiteli na pomoč ter nato pozvali na dom zdravnika rešilne postaje, ki je spravil deklico izveo vsake nevarnosti. Angela, ki je bila odpeljali v mestno bolnišnico, si je hotela baje končati življenje radi nesrečne ljubezni, ki je Že marsikoga spra vila v prerani grob.
Brat okradel sestro. Emil Pangos, stanujoč v ulici Sette fontane št. 285, je obiskal svojo sestro Ivanko, ki stanuje v Rocolu Št. 538. Toda Ivanko je stal ta «obisk» zelo drago; brat -ji je namre odnesel nekaj zlatenine v vrednosti 700 lir. Radi tega pregreška je bil nepošten brat včeraj aretiran in odpeljan na policijo, kjer je izjavO, da je prodal zlatenmo gostilničarju Marijanu Zecchifu, stanujočemu v ulici Sette fontane št. 227. Policija je zaplenila gostilničarju omenjeno zlatenmo, katero je bil kupil za 130 lir, nepoštenega brata so pa vtaknili v zapor v ulici Coroneo.
Specialist ▼ fcalssifc. K Dominiku Di Palma, ki posojuje kolesa, v ulici ScuoJe Nuove št. 19, je prišel pred včerajšnjim v delavnico neki C. V, (polno ime drži policija tajno, da ne izgubi o njem sledu) in si izposodil kolo vredno 600 Kr, Prišel	- - - - - - - -
mu do nečem glasu ter po eleganci v nastopu. A tudi druga sopraaistka Delf. Me-notti kot Elisetta ima zelo lep pevski organ. Altistka Lollini v ulogi FidaKne je tudi častno izvršila svojo nalogo. Od mo-» ških solistov je treba omeniti najprej te* norlsta Govoni kot Pavlino, ki razpolaga z zelo prijetnim, vseh nijans sposobnim materijalom, dalje baritonista Tegani s svojim ogromnim in vendar lepim baritonom v ulogi grofa, ter basista Azzolini-ja, ki je Geronimo v petju in v igri pravi
bil kot ueronuno v basso buffo.
Pevci so bili za svoj trud tudi bogato aplavdirani, toliko ob odprtem odru kolikor po vsakem dejanju. Tudi kapelnik je bil parkrat pozvan na oder. Občinstva je bila polna hiša.
Danes se opera ponovi in sicer ob 19 30, Na novo leto bo ob 14*30 edina popoldanska predstava Wagnerjeve Walkirije, zvečer pa tretja predstava »Tajne poroke«,	—k.
Gospodarstvo
Iavoz Imenik in koruznih pogač ter sipjib kosti. Generalni civilni kamisarjat naznanja: V soglasju s posvetovalnim odborom je podaljšana na nedoločen čas pravica, ki je bila podeljena carinarnicam z okrožnico št, 12159 od dne 15. julija 1921,, na podlagi katere smejo carinarnice dovoljevati direktno izvoz lanenih in koruznih pogač. Razen tega smejo carinarnice na podlagi okrožnice št. 32870 od dne 18. novembra 1920 dovoljevati direktno tudi izvoz sipjih kosti.
Vesti s Gorfšk
Vrtorin, Bralno in pevsko društvo a Vino grad» v Vrtovinu priredi na Silvestrov večer v prostorih gosp. Furlana (pri Rebku) veselico s sledečim sporedom: 1. meš. zbor: «Tam na
je večer, a V^i bilo na izpregled. Ko jej vrtni gredi*; 2, deklamacija; ^Nevesti* (S. videl drugo jutro Di Palma, da ne bo poredne- Gregorčič); 3. moš. zbor: «Pobratimija > (V. ža več nazaj, je šel na policijsko postajo in ga Vodopivec); 4. meš. zbor: «Naročilo-> (V, Va
naznanil. Policija ga zasleduje,.
Aretiran kaznjeoec, ki je pobegnil iz zapora Corooco. Policijski agentje iz policijskega ko-aisariata v ulici Amerigo Vespucci so naleteli včeraj zjutraj pri Sv. Jakobu na 27 letnega Karla Ceilarja, ki jc bil pobegni) pred nedavnim časom iz zapora v ulici Coroneo, in ga aretirali. Ceiglar je bil odpeljan vnovič v zapor Coroneo, kjer bo moral prestati IS mesečno kazen radi tatvine.
Tatovi v sidadtščv. Neznani tatovi so vdrli preteklo noč v skladišče Mihaela Ivančica na obrežju Nazarija Saura št. 6 in odnesli 3 1 olja, 12 steklenic likerja, nekaj prekajenega mesa in 50 Kr v denarju. G. Ivančič trpi 5®0 lir škode.
Književnost In umetnost
Občinsko gledališče G, Verdi. Z uprizoritvijo opere, oziroma vesele melodrame p Tajna poroka (II matrimonio segreto)«, ki se je vršila v četrtek 29. t. m., smo bili premaknjeni v ono dobo, ko je kraljevala gladka melodija, naslonjena na preprostejši harmonični podlagi, nad vse druge tehnične in umetniške zahteve, ki se stavijo dandanes do sličnih glasbotvorov. Skladatelj Domenico Cimarosa (1749—1801) je bil sodobnik Mozartov in se odlikuje tudi on po svoji melodijozni dikciji, ki jo zna opremljati z bogatimi efekti in ilustrativnimi momenti, po svež osti svoje glasbe sploh in po zdravem humorju in je kot tak predhodnik Rossinijev.
Vsled te lahkokrilc stilizacije obstoja seveda tem Večja nevarnost, da se tako delo površno interpretira in uprizori. Toda četrtkova interpretacija je bila naravnost vzvišena, popolna v vseh ozirih. Glasba te opere, sicer stara nad 120 let, ima svojo gotovo sugestivno moč, in v rokah umet-nika-mojstra g. Marinuzzija nam je bila podana, s pomočjo dobrih pevskih elementov in finega orkestra, v popolni umetniški opremi, tako da je bil za nas ves večer krasen užitek. Tekst na sebi ne predstavlja nič pomembnega, toda glasba ga tako oživlja, da skoro pozabljamo na dejanje in se ob opazovanju malih prizorčkov prepuščamo sladkemu božanju melodij is va-lovenju, ki ga vzbujajo solisti sami ali v ansamblih ob zvesti opori skozinskozi kompaktnega orkestra. Pa ue le to; tudi reci-tativi, ki jih je polno in katere je spremljal sam kapelnik na cembahi, so bili fino podani, kar ni ravno lahka stvar pri recita-tivih starejšega kova. Na splošno torej je bil to krasen večer.
Glede posameznih pevcev treba omeniti v prvi vTsti sopranistinjo Marijo Labia, ki sc kot Carolina odlikuje po svoji izborni igri, svojem krasnem, mehkem a kljub te-
dopivec); 5. dekl.: «NaS narodni dom». (S. Gregorčič); 6. moš. zbor: «2abja svatba» (V, Vodopivec); 7, ženski zbor: »Gospodične in dekleta^. 8. burka v dveh dejanjih: «Anarhist^. (Jaka Štoka). Med posameznimi točkami bo sviral izborni in dobroznani tamb. zbor iz Sela. Po veselici prosta zabava, Šaljiva pošta, voščilo in srečolov. — Začetek ob 8. uri zvečer.
Odbor,
Iz Tomaja. Maše torišče kulture Persko-bralno društvo «Tomaj» je imelo aa Božič popoldne v društvenem prostoru svoj letni redni občni zbor. Na tem glavnem zborova nju je bilo opaziti presenetljivo agilnost med mladimi močmi in razumevanje skupnih potreb. Predsednik g. Skerl Josip je poaal obširno in natančno poročilo v splošnem gibanju v teko čem letu. Ob koncu govora jc izrazil Članom zahvalo za dosedanje zaupanje ter prosil na v zoče, naj vpoštevajo njegovo zaposlenost Ur ga oprostijo od dosedanje časti in posla, Dru-Hveniki so upoštevali ta predlog in so pristali na to, zahvalivši se mu za dosedanje delova nje. Na to je bil izvoljen za predsednika so glasno gosp. Petra Rože. Od Tebe naš novi voditelj, pričakujemo, da nam ob držiš društvo v tem položaju in da zastaviš svoje moči v zboljšanje in nadaljni razvoj. Uverjeni smo, da boć posvetil svojo agilnost v to in pričakujemo veselih iznenadenj v bodočem letu 1922. — Dru-štvenik.
Vesti iz Istro
Poziv na izvanrednu glavnu skupštinu dru-švia «Hrvatska Ćitaona» u Pazinu, koja će se obdržavati dne 6. jenara 1922 u 3 sata po podne u prostorijama Narodnog Doma sa sije Sećim dnevnim redom- 1 Saniranje društvenih
financa, 2. Eventualna.
Odbor,
Notranjskega
Vesti x
Najdena monstranca. Čuden slučaj se je zgodil v Knežaku 27. decembra. Domači dečko je šel po seno in je v senu našel monštranco z ve liko hostjo in ciborij, ki sta bila ukradena pred mesecema v dekanijski cerkvi v Trnovem. Zgončeva hiša je popolnoma nedolžna. Tat se je najbrže zbal nesti monštranco čez mejo in jo je potoma skril.
Slavina. Prostovljno gasilno društvo v Slavini na Pivki nas je na praznik Sv. Šteiana zopet razveselilo s svojim nastopom na odi"a. Vprizcrilo je burko s petjem v treh dejanjih Moč uniiorme» in par pevskih točk. Igralci so nam v svojih težkih ulogah izvrstno naslikali družinsko življenje v slučaju, da zagospodari v hiši gospodinja, katero vodi alkohol. Tudi burko, da more mož komaj potom uniforme zadobiti toliko energije, da postane zopet glava v hiši so izvrstno podali. Dober potek burke nam je pokazal, da niso igralci prvič aa&topili po gledališkem odru. Ker je dvorana razmeroma premajhna, nam bo na sploSno feljo prostovoljno gasilno društvo ponovilo vprizoritev na Novo leto ob 3 popoldne.
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Leteči Holandec
Roman
(30)
*Moj Bog, saj to ni nobeno razžaljenje, Mvnheer, žival je vendar medved, ki je napram tujcem zelo krotak. Moj je, pred tremi meseci sem i;a dobil. Nič drugega se ni zgo^ dilo kot mal3 pomota. Pomagač, Mynheer HiJIebrant, ga je zaprl v kajuto, da bi nam med delom nc bil na poti in je čisto pozabil na zaprto žival Zelo mi je Žal, gospod Stroont, toda bom že skrbel, da vas ne bo več nadlegoval če ga mogoče ne želite za kratek čas.r>
*Za kratek čas — jaz, superkargo naj se igram z medvedom? Mynheer Kloots, žival mora takoj izginiti iz ladje!3
Ne, nc, žival, ki fo ljubim, ne morem vreči v morje, gospod Stroom; toda saj vam obljubljam, da vas ne bo več nadlegovala.»
«No, potem si zapomnite, da se boste morali zagovarjati pred družbinim razsodiščem, če to stvar naznanim, Ce hočem, vam odvzamejo vse dovoljenje za potovanje! >
Kot so pač Holandci jc bil tudi gospod Klools zelo trdovraten in ta superkargorv povelje valen nastop ga je močno razburil.
«Nikdo mi ni prepovedal imeti na ladji medveda!^
"Po pravilniku družbe,^ je odgovoril Stroom, «smete imeti na krovu le one živali, ki jih guvernerji namenijo za darila raznim vladarjem:
leve. tigre, slone in podobno. Na noben način pa nc smele jemati s seboj zasebnih stvari, ker to spada v poglavje prepovedane zasebne trgovine.*
' Moj medved ni naprodaj, gospod Siroom.» *§e enkrat vam pravim: takoj ga odstranite, Minheer Kloots. Zapovedujem vam, in če se upirate, si sami sebi pripišite posledice.*
«Potem raje takoj ustavim ladjo in poizve-deti hočem resnico v mestu. Če mi družba res prepove jemati žival s seboj — naj bo; toda zapomnite si, Mynheer Stroom, potem izgubimo ladjino posadko in odriniti bomo morali samt»
Ali naj vržemo sidro, gospod Stroom Ta opazka je pomirila napihnjenega in trdovratnega superkarga, ki je odgovoril v zmernem tonu:
< Mynheer Kloots, nočem biti prestrog; priklenite medveda, da mi ne pride blizu, no, potem naj le ostane na krovuf»
oBojHte mirni, poskrbel bom, da vam ne pride v bližino. Toda če priklenem ubogo žival, bc> noč in dan tulila, da ne boste mogli zaspati, gospod Stroom» ga je tolažil kapi-tan.
Ko je superkargo opazil, da se kapitan otkako r noče vdati in se ne zmesi za njegove grožnje, je sklenil v srcu maščevanje, na videz pa sc je delal čisto mirnega in je o d pusti ji vo
pristavil: «Ce je tako, Mynheer Kloots, pa pustite žival, kakor je.*	„ ,	.
Kloots in Filip sta zapustila Kapito. Prvi ki ni bil ravno najboljše volje, je mrmral med
potjo sam proti sebi: «Ce pošlje družba na ladjo svoje opice, bom vendar smel imeti jaz tudi svojega medveda^ Ta opazka je kapitana Klootsa tako razvedrila, da je kmalu pozabil na svojo jezo.
9. POGLAVJE.
Zasledovati moramo brodovje na njegovi peti med viharji in spet lepim vremenom, pomenili so se, da se vse ladje snidejo v zalivu Mizne gore. Filip Vanderdecken se je kmalu privadil svojemu novemu stanu. S pridnostjo je proučeval svojo službo m je s tem tuci nekoliko pozabil na mračne misli in na vzrok in namen svojega potovanja in je opravlja! na>-napornejie dela, samo zato, da je po noči lahko zaspal.	....	i
S takim svojim vedenjem se )« kapitanu zelo priljubil in je tudi s Ilillebrantom, prvimpo-magačem, prijateljsko občeval. Struys, drugi pomagač, pa je bil mrk, 5e mlad človek, s katerim ni prišel tako v dotiko. Gospod superkargo Mynheer Jakob Jana Stroom P« je je le redko prikazal izven kajute. Ker !« hodil medved Ivan prosto po krovu, zato se je imel Mynheer Stroom zaprtega in ni bilo daeva, da ne bi spisal pisma za slavno visoko družbo. Vsakokrat je naSel tektnejK vzrok svoje obtožnice. v kateri je prikazoval kapitanovo krivdo kot zelo težko.
Bonna ooroflla,
Tečaji*
Trst, dne 30. decembra 1921.
Jadrtnsk« btnka ..............130
Cosutkli • .... DthnttiS • • • • • Ocfolimteh • • • Libera TriestLia . , Uoyd • • • • • « Lnssino • • . « . Martinolicfi • • , • Oceania • « • , , Prem u da • . » , » Trlpcovicli , , , , Aiapeles
Cement Dalir.atfa . .......
Cement Spalato. ........
Taja valuta aa tržašk
ogrske kroke
avstrijsko-nemike krone > . . . . češkoslovaške krone «.«».. dinarji •• fejt •«*••••»••**,« marke ••••*»*«•,«,, dolarji
francoski franki Švicarski franki
angleški fanti papirnati • . , « » angleški funti, zlati ......
napoiconi •••••••••••
274 200 1500
470 1320 700 131 248 348 24 J 601 330 265
m
I
3.90 —.52 34.75
trg«;
—. 3.65 —.47.1/2
34.-.—
35.—.—	36.— 16.—.— 17.—
12.60.— iaeo
23.20 — 23.50 187.—.— 189.— 455.—.—460.—
97.- 97.75
112.—.— 114,— 89.50 90.—
Nall oglasi
za leto 1922
je izšla z zelo zanimivo vsebino. Vsaka slovenska družina Jo mora imeti.
Cena L 1.60 ^m !
Dobi se v Gorici v knjigarni |
i društva" R
904 ~
- ZAHTEVAJTE JO POVSOD -
i
m
m
I
L
„Katoliškega tiskovnega drui Via Carducci štev. 2.
J
SOBA s brano se o*£cFa gospodu. Via Giovanni Boccaccio 18, !. desno.	2360
MEBURANO
son št. 9, U.
sobo dam v najem, Via Carpi-
2359
KUPUJEM dnevno cunje Ciste, bele in barv ne, morsko travo in žima, kakor tuui volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solitario 1.	67
HIŠA v MerSab, občine Materija, v jako dobrem jstanju in zemlpKe se proda po ugodni
Pi
ceni. Pojasnila daje Vremski Britof.
J. Dr ožina,
adež 20, 2338
AUTOMOBIL, dobro ohranjen, 30 HP, s sed mirni prostori, porabi 16 litrov bencina na 100 km prodam za 16.000 lir aH zamenjam drugo blago. Berne, Trst, Via delTOlmo 1, 1.
2340
MLAD jugoslovenski korespondent veSč slovenske korespondence, strojepisja, stenografije, stavbnega risanja, znanje nemškega, hr vatskega in nekoliko italijanskega ter izvež-ban tudi v lesni trgovini, išče mesta s 1. januarjem prt kaki industrijski ali trgovski tvrdki. Naslov pri upravništvu.	2443
HIŠA, enonadsfropna, moderna, pripravna za vsako obrt, z vrtom, poleg vodna sila, ob prometni cesti v Ljubljani in posestvo v Celju obstoječe iz enonaustropne hiSe s 3 objekti, 25 arov zemlje, oddaljeno 10 minut od mesta. Obe posestvi se ceno prodata. Natančnejša pojasnila daje lastnik J. Medved v Ljubljani, Stari trg 26/1 od 1—6 pop.
2355
HIŠA, z gostilniško, trgovsko in tobačno kon-sijo, vinogradom, trarnikom, njivami in kostanjevim gozdom, se proda pod ugodnimi pogoji. Hiša sto^i ob ce.*ti Sianjel-Ajdovščina in nudi krasen razgled po celi vipavski dolini. Ivan Vrtovec, Šmarje.	2356
NOVE POSTELJE L 95.— vzmeti L 60.— volnene žimnice 130.— iz morske trave $0.—, ponočne omarice, umivalniki, schif-fonniers, omare in popolna spalna soba po zmernih cenah. Fonderia 3.	2357
SPALNE SOBE od
L 3500.—.pisarne Zs
L 1600.— naprej, obe dne L 3000.—, lepe stolice za gostilne. Zaloga pohištva dunajskih tovarn. Via Udine 25.	2358
ELATO in •rebrn« km« plačam veA kot drog! kupci. Albert Povb, or«r. Mataim 46 (» bliiisi drvenega trga).	44
POZOR! Srebrne krose in zlato to najvi cenah plačuje edini grosist BelleH Vita Madonnina 10, L
sajvftH it«, Vi
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50
v Trstu
rsgislrcrana za«lr. i neomejenim junist-som
UifC! Plcr mi Ar Palesirins H. i I.
Blrestnie navada bra&Hae vla§e po
5 01 =
o	■
vloge, vezane na trimesečno odpoved, po S1///, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 67# ako znašajo 30-40.000 „ po 67//. ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušicc na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženja nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroStvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. št. 10-04.	Tel. št. 16-04.
Uvozna ki izvozna tvrdka
Detriosio & Domeniš
Trst, Via Coroneo 13, teief. 12-34
opozarja na novodošle velike partije stekle* nlne, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah.
Vse blago je Češkega izvora. £3
Zobozdravnik
Dr. C Fontana mi Piazzo mm u, n.
Sf^ferii® lenemu
kupujem in plačujem po cenah, ki jih drugi ne moreje plačati.	(1018)
Via Pondares št. 6, I.
REUMA2AN, sredstvo proti trganja po tidih, bolečinam v plečih in križu ter revmatizmu,-se dobiva v lekarni v II Bistrici.	62
Srebrne Krone in zlato plačujem 90 naioKjil! cenah
ALOJZU POVH
Trsti Piozzn Malđl 11Z
(prej Barriera)
NOVE POSTELJE iz trdega fesa L 100.—, vz-{ meti 55.—t žimnice 40.—, omivahiikt, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I, desno.	59
Zobozdravnici atelje
R. Kovačič
teh. vod.
Via Valdirivo štev. 33
nasproti kavarne „Roma* 1021
Sprejema od 9 do 13 in od 15 do 19
■naitvran
MMIHHMBII
zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve
61
plačuje po najvišjih cenah. D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battlsti (Stadion) št. 10, 1L nadsir.
BAP^nA klf UA D AMI/A u I mm cene, mrnm, Rotor. Kram. m-
JAPRAIM5KA BANKA ZI m% Hormor. mmt opntijD, mm
i sprejema vbue na branilne MHn. žttt h tam «Mi P* MMtiMilml
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi, pogoji
J SPUI, Mreni* »Bar,	■ ■
I mm znainml *ctHn»l toa>gtg-lnHw«»»olitf
immnim1!