GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE UIOJE-CEIJH loo L, 5 —— LIBOJSKI KERAMIK št .6 DS JE SKLEPAL 12. zasedanje DS je potekalo zelo živahno. Razprava se je močno stopnjevala pri sprejemanju pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika o osebnih dohodkih. Predsednik komisije tov.Ivan Deršek je v razlagi nagla sil, da je komisija za sestavo pravilnika o nagrajevanju pri svojem delu upoštevala analitsko oceno delovnih mest. Nekateri člani DS pa so smatrali, da je kljub temu treba popraviti obračunske postavke poedinih delovnih mest, ker niso v sorazmerju z Ostalimi delovnimi mesti v ekonomski enoti. Ob takih prilikah prihaja vedno bolj ostro na površje dejstvo, da je treba čimprej taka probleme prepustiti obratnim DS, katerih pa še nimamo. Pravilnik.o delitvi čistega dohodka je bil narejen na podlagi stroškov in delitve dohodka lansko leto, zato je bil sprejem več ali manj formalnost. Vsekakor pa bodo razprave mnogo bolj.živahne pozneje pri popravkih in dopolnitvah tega pravilnika, ko bodo že obračuni po ekonomskih enotah znani, DS je tudi spremenil plan porabe sredstev iz sklada za In dre, če je hotel podpreti gradnjo prepotrebne tehnične šole v Celju. Znesek 468.75o,- din, ki je bil odobren, gre v glavnem na račun opreme vajenskega oddelka. F.Oblak SPODBUDITI JIH JE TREBA Nisem hotel v našem listu objaviti podatkov, ki nam kažejo kako.se člani Delavskega sveta zanimajo za delavsko upravljanje, kako posečsjo zasedanja, predavanja itd. iz preprostega razloga, ker si nobeden ne želi, da bi bil j-vno kritiziran, Zadnje čase pa vedno bolj opažam, da brez tega ne gre, če hočemo vzbuditi pozornost do delavskega upravljanja. Bili so primeri, ko so se hoteli člani kolektiva podrobno informirati pri nekaterih članih DS, zakaj je DS sprejel takšen ali drugačen sklep, pa niso dobili odgovora. Zakaj ne? Zato, ker tisti člani DS niso bili na z e sedanju in o teh.stvareh nič ne vedo. Da bi te čl ne volivci sami spodbudili, da bodo vsaj redno obiskovali zasedanja in predavanja, bom navedel nekaj podatkov. Na zadnjih 13, zasedanjih DS je bil tov. Franc Rozman priso^--ten samo šestkrat, Marija Remih šestkrat, Zofi Skok šestkrat, Jože Užmah šestkrat, Ivan Mirnik šestkrat, Marolt Marija šestkrat, Berta Šalej štirikrat in Marija Gothe trikrat. lol Na zadnjih XX. predavanjih pa je bila tov^Prida VuX°vxc samo dvakrat, Ivan Mirnik dvakrat, Franc Dolinšek enkrat, Jo-e ITžmah enkrat, Valentin Štorman pa nobenkrat Ne bom navajal še to, kdo je bil opravičeno odsoten in kdo neopravičeno odsoten, saj nam že nase prvo f? -P bil- udeležba 97% pove, da se zasedanja lahko udeležimo, ir bil:- udeležba 97% pove, da če hočemo, F,Oblak UTRAVNI ODBOR JE NA 15* REDNI SEJI RAZPRAVLJAL IN SKLEPAL V obdobiu januar - april je bila dosežena proizvodnja v višini 156,197,862 din in po količini^ 569,o92 kg. Rezultati po posameznih mesecih pa so naslednji; j a nuar februar mare c april 4o ,2o9.552 43*33 8.232 42,819. lol din in Ho o2o kg M ?? 151.780 tt a i« 157,135 t> tl ?! 150.157 tt V primerjavi z istim obdobjem lani je proizvodnja Višja po vrednosti za 18,42o.96o din ali 12%, po količini pa za 30.832 kg sli 5%. Vzroki za nedoseganje proizvodnih planov v januarju in februarju so vsekakor v motnjah zaredi s -1janja v pogon nove predorne peči. Izpod proizvodnje v mesa cu marcu in aprilu, pa je več ali manj .subjektivnega značaja. Predvsem je prevelik izmeček (lom, ki je v P^vem žganjup% nad normalo, v drugem žganju pa znaša celo 6%). Lom v prvvm žganju se nanaša predvem no postavke počeno in^^okrušeno , medtem ko se v drugem žganju nanosa na ' odpad losca , po-v, no” in "okrušeno". Za postavke "počeno 1 je vzrok zafetsrel Vakuum gneti le c, za odpadanje losca po vzroki se niso zna.n-L. vs&rrti»:T£ z izdelki. Upravni odbor računa, da je potrebno tem problemom posvetiti vso pozornost, in to po upravni, samoupravni.m politični liniji Izgledi za potek proizvodnje v mesecu maju niso dosti boljši kot v mesecu aprilu. Pričakujemo, da bodo v maju nastali problemi zaradi spremembe recepture mehke Ismenine. čehoslovaški dobavitelj nam je odpovedal nadsinjo^ -o— bavo gline IBH. Laboratorij je izdelal recepturo nove gmore, ki je že bila polindustrijsko preizkušena in so rezultati približno isti kot pri stari recepturi. Vendar se običajno problemi pokažejo šele po večtedenski uporabi. Tudi nov,-, receptura vsebuje nekaj češke gline Nero F in bo_verjetno ote-žavljena dobava tudi tovrstne gline, L boratoriju je izdan nalog, n'-’j iz d e 10 recepturo v kateri o od. o s - mo domača, glina. Razmere na tržišču so še vedno ugodne „ Prodaja za mesec maj in junij je že zagotovljena. Dosežena crzna realizacija v obdobju januar — april znaša 84.5% od postavljenega plana.. Podtietje prihaja v vedno večje tež. ve z obratnimi sredstvi, nU ar.-n^in-i 1-n-i" V-rnd iti . Nu.ino bo -porabiti., ozirom- odprodati vse odvisne materiale v skladišču. Važna postavk", ki bremeni naša obratna sredstva, je transparentni- lošč. Laboratorij je že izdelal recepturo, katera vsebuje tudi ta lošč, tako da bo v lo mesecih aktiviranih 7,ooo ooo kolikor je vreden ta lošč. Potrebno je omeniti, da je letošnja proizvodnja višja za 12% proti lanski zaradi tega, ker smo lani imeli v aprilu remont. Zelo problematična je čistilna naprava generatorja in bo verjetno potrebno popravilo te pred planiranim remontom. Zaradi pomanjkanja izdelkov iz strugar no, je le-ta ukinila _ izdelavo gladkih skled in ovalnih krožnikov in bodo delavci, ki so doslej delali te izdelke , delali takšne , pri krater ih bodo dosegali večje količine. Komisije, ki je delala obračun ekonomskih enot, naj po vseh enotah tolmači način formiranja, obračunavanja in delitve dohodka. Do 25.5, naj se izvrši obračun po obračunskih postavkah, medtem ko mj bo dokončni obračun po uspehu ekonomskih enot lo,6,1961, Upravni odbor naroča laboratoriju, naj čim intenzivnejše dela na poizkusih za porabo loščaj ki je na zalogi, in pri izdelavi recepture za gmoto iz domačih surovin, EraVtako noj posveti vso pozornost proučevanju vzrokov, zahodi katerih prih-ja do nenormalno visokih izmečkov. Upravni odbor je potrdil cene za 23 novih izdelkov, katere je predhodno sprejela komisi jn za sprejemanje novih oblik in dekorjev, Odbor je sklenil povrniti stroška šolnine za m slednje tovarišice : 1. Klovor Veri 2. Petre Miri 3. Kveder Jelki 4. Btent :r Alojziji - 5. Čižmašiji Mariji - 6. Mladinski organizaciji je odbor odobril 14,ooo din za stroške predavatelja na esperantskam tečaju, 7. Odbor je na priporočilo Obč. ljudskega, odbora Žalec odobril direktorju 28 dni izrednega plačanega dopusta. Sklep upravnega odbora v zvezi povračila stroškov šolnine^ je, naj uprava izdela predlog načel, po katerih se bodo povračale šolnine Ha tej seji se je konstituiral nov upravni odbor. Po predlogu sindikalne podružnice je novi odbor soglasno izvolil za predsednika tov, Rudija Gruma. obiskuje začetniški knjigovodki tečaj v Celju končala 1.semester ESS v Žalcu /6 dni izred,plač enega dopusta obiskuje strojepisni tečaj v Celju - ep - JUNIJA VOLITVE V DS EKONOMSKIH ENOT Že na sestankih, po posameznih obratih je bilo nakazano, <3n bo lo,6.1961 prvi obračun po ekonomskih, enotah. S teta s i uveljavlja v življenju gospodarjenje po ekonomskih enotah. Spričo tega je de Lovski svet sklenil, do se v mesecu juniju izvršijo volitve v delavske svete ekonomskih enot, Te volitve so izredne važnosti, zato bodo morali sindikalni odbori politično vplivati na izbiro kandidatov za delavske svete ekonomskih enot. Ne more biti za ekonomsko enoto vseeno, kateri delavec naj zastopa ekonomsko enoto v delavskem svetu. Izbrati bo treba takšne tovariše , ki bodo zmožni spremljati gospodarjenje v ekonomskih enotah in bodo svoje misli izražali na sestankih novoizvoljenih delavskih svetov po posameznih enotah. Že prvi obračun bo dal dovolj materi "la za razpravo novoizvoljenim delavskim svetom. Treba bo analizirati gospodarjenje preteklih mesecev, to se pr vi ugotoviti kako^so nastali stroški in kakšni so. Ali se da stroške zmanjšati, kajti od vsakih zmanjšanih looo din stroškov gre v fond za plače 360,- dinj ta vsota se deli na plača ekonomske enote, Morda se da z nekaterimi izboljšavami pri planu dela doseči večji plan proizvodnje v ekonomski enoti in doseči to, da bodo izdelki kvalitetnejši. Razprava bo lahko analizirala tudi delo šefov EE. Skratka, veliko bo stvari, ki se bodo dale urediti tako, da bo dohodek EE večji, n od tega bo imel dobiček vsak posameznik v ekonomski enoti. Poleg vseh teh problemov, ki jih bo reševal delavski svet ekonomske enote, je tudi razdelitev plač, oz, delavski svet bo lahko rešil tako, da bo povišal plačo posamezniku. Seveda pa je to odvisno od razpoložljivega in ustvarjenega plačnega sklada EE. Sklad plač pa se bo večal samo s pravilnim in pozitivnim gospodarjenjem v EE s prizadevanjem vseh delavcev v EE. Te stvari sem n vedel samo zato, da bomo rnzpmeli važnost vloge DS v ekonomskih enotah in da ne moremo vzeti volitev v DS samo kot formalnost, ki jo je treba izvršiti spričo decentralizacije delavskega upravljanja, temveč da se pred novoizvoljeno delavske svete ekonomskih enot postavljajo važne nalogo. Upravljanje se z izvolitvijo novih DS v EE približa samemu proizvajalcu. Od njihovega, gospodarjenja bo odvisen uspeh EE, istočasno pa bo tudi napredek celotnega kolektiva. Zato se za volitve v DS ekonomskih enot temeljito pripravimo, tako d' bodo novoizvoljeni DS zaživeli in do bodo odločilni faktor gospodarjenja v podjetju. S SEJE SINDIKALNE PODRUŽNICE Na zadnji s«ji sindikalne podružnice se je razpravljalo o praznovanju praznika dela V sklopu praznovanja se je odprla ljudska restavracija kot obrat družbene prehrana in tako bo zagotovljen tudi topel obrok našim, članom kolektiva, Tov,predsednik je na soji podal poročilo s seminarja v Telia r jih, Poudaril je naloge sindikata, da nenehno deluje na principu decentralizacije delavskega samoupravljanja. Utrditi se mora zavest proizvajalcev, da bodo dobri upravljalni svojih ekonomskih enot. Tolmačiti bo treba pravice in dolžnosti delavcev, kar se bo dalo najlažje uresničiti po sindikalnih odborih ekonomskih enot, Nato je podal tudi poročilo tov.tajnik s seminarja v Vrbju in poudaril, da je Izvršni odbor sindikata odgovoren za zakonito delovanje upravnih organov delavskega samoupravljanja, Posvetiti moramo skrb formiranju komisij pri delavskem svatu, pomagati pri ureditvi kompetenc med centralnim delavskim svetom in delavskim svetom ekonomskih enot. Sindikalna organizacija mora skrbeti, da so vsi člani kolektiva točno poučeni o delitvi dohodka, V zvezi z vsemi temi podanimi smernicami se ja razvila razprava, kako najti način dola, da bi sindikalni odbori ekonomskih enot čim uspešneje izvrševali dane naloge. Mnenje Izvršnega odbora je, da naj bi tov.predsednik in tajnik napravila okvirni program dela za sindikalne odbore ekonomskih enot. Program dela bi na naslednji seji obravnavali, dopolnili in sprejeli. Program bi bil napotilo za delo sindikalnih odborov ekonomskih enot. Izvršni odbor sindikalne podružnice je na svoji seji razpravljal o sklepih občnega zbora. Te sklepa tudi v celoti objavljamo. 1. Nov način delitve dohodka predstavlja n:daInje ječanje ekonomske baze de lovskega samoupravljanja in ustvarja nove socialistične odnose v tovarni. Zategadelj noj bi sindikalna podružnica nenehoma usmerjala izdelavo čimbolj vzpodbudnega sistema delitve dohodka med ekonomskimi enotami in znotraj ekonomskih enot. Skrbela bo za široko popularizacijo izdelanega sistema in vzpodbujala za nad-linje izboljšanje nograjevolnega sistema. 2 2. Zavdvig prosperitete tovarne in posameznika je izredne važnosti na daInja izboljšava tehnološkega procesa. Sindi-koIn- podružnica oz.sindikalni pododbori bodo po posvetovalnih sestankih vzpodbujali iniciativo poedincev kot doprinos k izboljšanju proizvodnega procesa. 3.. Osnovni cilj sindikalne organizacije predstavlja dobrobit vsakega proizvajalca. Skrb za človeka bo sistematiko.'delo novoizvoljenega odbora. Sem spad - organizacija le t ne ga ^ oddiha, skrb za stanovanjske prililce, skrb za bolnike in matere, 4. Sindikalna podružnica bo skušala v tem letu proučiti možnosti za prehod za skrajšano tedensko delo na 45 nr, pred' vsem pa delo za žene z otroki do 12. ure v soboto, 5. Organe upravljanja oz,, upravi j ce usposobiti še bolj po predavanjih, tečajih in slično za izvrševanje samoupravnih nalog v tovarni 6, Eci razširjenju delavskega samoupravljanja, torej^pri ust a na. v 1 j' n j u obratnih delavskih sv tov bodo izvršni odbor in sindikalni pododbori odločilen politični šinite 13. 7. Komun" skrbi za poboljšonje živijenskega standarda vsakega posebnega prebivalca. Sindikat bo usmerjal svoje članstvo na politično in družbeno delo v komuni, 8, Kulturno-prosvetno društvo "Svoboda” v^Libojah je torišče kulturno-pro svet ns ga udejstvovanja številnih članov sindikalne podružnice. Temu društvu bomo še v naprej zagotovili vso moralno in materialno pomoč, 9, Ste Iška družin" zbira, večje število Članov in mladincev. Za. uspešno delo tega društva je za interes ir ana sindikalna podružnica. Ustanavljanje novih športnih sekcij bo iniciativno podpiral novi Izvršni odbor, lo. Odbor bo v okviru danih možnosti org"nizira 1^skupne_izlete , zabave in slično z namenom, da^na takšnih prireditvah nudi potrebno sprostitev vseh članov, prinaša k osebnemu zbližan ju in spoznanju in s tem osebne odnose v podjetju spravlja na višji nivo. Sklepi so pozitivni in naj bi bili napotilo za delo Izvršnega odbor." podružnice, kakor tudi Z" sinditelile odbore ekonomskih enot. Mnenja smo, da je večim sklepov, ki jih je predložila komisija za sklepe, zelo pozitivnih in izvedljivih, razen^4, točke sklepov, ki govori o zmanjšanem delovnem času, .tej# na 45 ur tedensko Ta sklep vsekakor v .takšni.situaciji v kakršni je sedaj podjetje, ne bo možno realiziratiker ne dosegamo takšno višino proizvodnje, ki nam bi omogočila preiti na. 45- urni delovni teden. Š.D. NAGRAJEVANJE PO DELU Prav v teh dnoh razpravljamo o družbenem pojavu, ki spremlja gospodarstvo iz osnove ekonomskega nasprotja med delom in presežno vrednostjo, če deluje neodvisno od skupnega ekonomskega interesa. Rezultat te neskladnosti pa j e višina osebnih prejemkov, ki naraščajo hitreje kot narodni dohodek. Vedno poudarjamo, da je interes družbe v tem, da realna osebna potrošnja hitreje narašča. Toda temu mora biti izpolnjen pogoj večje produktivnosti in ekonomičnosti. Er av niocsarr namreč na dosežemo, če za osebne prejemke ne moremo ustvariti ustrezne količine materialnih dobrin, ki se ekvivalentno krijejo. Za odpravljanje teh nesoglasij je torej odločilnega pomena, kaj n j vpliva na višino osebnih prejemkov, odnosno odločilo , da so odvisni od doseženega dohodka, Ta ekonomska skladnost nas torej vodi v stabilno gospodarstvo, obenem pa krepi de la vs ko s amoupr avIj'nje. N-'še podjetje spada v tisto skupino, ki sprejema to načelo kot gospodarsko nujnost. Ugotavljanje dohodka po ekonomskih enotah in delitev v razmerju s prizadevanjem kolektiva ms vodi v perspektivo, ko se bo vsak posameznik počutil gospodar svojega^dela, ki s polno odgovornostjo sprejema naloge in jih izvršuje v splošno družbeno korist, posredno preko svojih materialnih koristi. Er vi obračun po ekonomskih enotah bo gotov do 1, junija za mesec januar - april, Fo tem času dalje bomo redno mesečno obračun.vali prejemke po teh določilih, v našem časopisu pa objavljali rezultate in komentarje obračunov, VK NABAVA STROJEV IZ VZHODNE NEMČIJE V etapnem izvajanju rekonstrukcijskega programa bomo tudi v.tem letu zabeležili znaten korak naprej. Foleg del, ki jih.bomo izvajali po zarisanem programu sami ali z domačimi podjetji, bomo uvozili iz Vzhodne Nemčije tudi nekaj najpotrebnejših strojev. Er vi stroji, in sicer vokum gnetile c, membranska črpalke in pol avtomat za izdelavo skodelic, bodo dobavljeni že v mesecu avgustu in septembru. Avtomatska suš ni cr- z- skodelice bo pa dobavljena in montirana v prvih mesecih prihodnjega leta. Razen tega bomo v tem lotu dobili tudi mešalce za gmoto in lošč in vibracijska sita za fino sejanje lošča in gmot. Res je, da pri večini strojev gre za zamenjavo iztrošenih strojev z novimi, saj je vsem poznano, da so črpalke in vakum gnetile c že popolnoma izrabljeni in ne dajejo niti kapacitete niti zahtevne kvalitete. Sodobna konstrukcija teh strojev pa nam bo omogočila, da bodo v^lji iz gmote izdelani brez vključkov zraka, kar bo našim strugarjem omogočilo nemoteno izvajanje dela in znižalo izmečke in.dvignilo kvaliteto izdelkov. N-bova pol avtomata za suš-nico pa bo odprla v noši tovarni novo dobo avtomatizirane lo? proizvodni e in n? tn način z nabavo seveda še novih avtoma-^v t^di proizvodnjo v noši tovorni spravloamo n j vo moderna proizvodnje ker o m ionih, izd c ILo # - ^ Lipo tega razvoja in kdaj bomo lahko tovarno popolnoma modernizirali , zavisi pd mnogih cinitcljev, 3ih danoo se ne moremo v dovoljni meri oceniti, vendar l~hkotodim gotovostjo, da bo eden od glavnih c mrve l0ev ravno kolektiv keramične industrije Liboje in da bo od nos z^selo, k^ko hitro bomo amožni nabaviti sodobno opremo m< o bvl. d ^ti me Ionizirani tehnološki proces proizvodnje keramičnih izdelkov. Hova prodorna peč in stroji, ki smo jih nabavili i= Vzhodno Hemčije, no m bodo omogočili,vd,- bomo zs sed .3 , t.3. ® . tem letu, lahko bolje izkoriščali obstoječe kapacitete in že v tam letu dvignili proizvodnjo m kvaliteto m višji n_v.. K,. UČITI, UČITI ...... Politična šola v Libojah je zaključilo svoje delo in tako smo se 28 'urila zadnjič zbrali za konsult-^ci jo. Vsi obiuLo voki šoli so opravili.izpito in prajoli v priznonjo otasno izdelana spričevala, ki jih je razdelil upravni n, univerze Zale c, tov.Selan. Mislim, da se bom namenu pisanja bolj približal, ce poudarim pomen splošne izobrazbe. Posebno se v zaključnih be^edch jv prišla'do izraza osnovna misel, ne izobražujemo se za to, dv. si pridobimo neko pismeno priznanje. Odločilna je zavest, da nam”bo praksa lažja, če jo bomo sprejeli z zavestnim razumevanjem. Temu n-unenu je bil prilagojen tudi program.študijskega deLa, ki ie iz osnovnih pozicij znanstvenega socializma prehajal v snov n-30 sgodotke , gospod-rskega stotoma in družbene upro-ve. R'zprave o novem gospodarskem sistemu, o delavskem.m družbenem samoupravljanju so bile še posebno zanimive in o ristne, ker smo lahko primerj-li delovanje v praksi. Ugot^ vitev je bila predvsem to, da nam gospodarstvo na la. ga dol žnost, dojeti vlogo proizvajalca - upravljolca, podrediti delovanje ekonomskih zakonov potrebam družbenih koristi m de centralizirati delavsko samoupravljanje. še enkrat se bomo srečali v poslovni post-vi, na.mo da takrau za ogled kakšne tovarne, kjer bomo izmenjali izkušnje in so z njihovimi predstavniki pogovorili o^nacinu^dela m življenja. Lasa mu kolektivu, ki nam je omogočil to solo, pa se bomo oddolžili s povečanim sodelovanjem. VK OBČNI ZBOR LT LIBOJE Preteklo je ano leto in člani LT so se zbrali, da pregledajo delo starega odbora ter izvolijo nov^ odbor, Na obenem zboru 6.maja je bila prisotna polovica članov. .Predsednik tov,Mežnar ja podal izčrpno poročilo o de lovanju^ dosedanjega odboraPo enourni živi debati so člani LT prikazali tudi gotove pomanjkljivosti, posebno elektrostrojne sekcije, oziroma pomanjkanja pripomočkov za delo v tej sekciji, Dis-kutanti so povdarili, da se je največ , mogole tudi preveč sredstev, vložilo v foto sekcijo, doc im so ostale sekcije v materialnem pogledu bile nekoliko, zapostavljene . Nova . komisija za sklepe je bila na občnem zboru zadolžena, da izdela program' dela po sekcijah za naslednje leto, pri katerem naj sodelujejo tudi vodje sekcij, Kot pomanjkljivost pri delu starega odbora _lahko štejemo ^ tudi, da v preteklem letu ni organiziral niti enega tečaja za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje svojih elanov. Tako bi naj vsaj novi odbor organiziral kakšna.predavanja za šolsko mladino. Komisija za sklepe bo.pomanjkljivosti starega odbora vsekakor morala vpoštevati^in vključiti.v _ program dela LT v naslednjem letu tudi tečaje v podjetju m izven njega. Glede pridobivanja novih članov mora_novi odbor vsekakor _razviti večjo propagandno dejavnost. Vsi elani kolektiva, ki _ še niso člani IT in bi to radi postali, naj se zglasijo pri tov*Germadniku Viliju V novi odbor so bili izvoljeni: Mirko Mežnar, Milan Kralj, Fanika Drobne , Vili Germadnik, Berta Podbregar, Slavko Godič, Milica Zupanc, Marjan Zdolšek, Jože Avsec ter v nadzorni odbor s Karel Vitsnc, Jože Rancinger in Ivan Deršek Novemu odboru želimo pri njegovem delu mnogo uspehov. GS MLADINCI, ALI STE RES OMAGALI Skoraj na vseh sestankih mladinske organizacije .v^zadnjih letih je bila izražena želja, da se določi zemljišče, rjer bi si mladina lahko uredila igrišče za odbojko, košarko itd. Letos spomladi je bil določen primeren.prostor,^kjer je potrebno spl nirati samo nekaj muzealije, Od začetka je kazalo, da bo to mladina v kratkem času opravila in da bo igrišče že v letošnjem letu služilo svojemu namenu« Na žalost se je pa tudi tu zataknilo in ze nekaj časa se z deli ne nadaljuje. Zato se upravičeno sprašujemo, ali ste omagali? Odgovorite z de lom. ali s člankom. Vztrajno ste je izredno lepa čednost ravno pri mladini Fr, 'KOPO i pp POLITIČNI CILJI ESRSEEKTiVNEGA PLANA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 1961 - 1965 Izhajajoč od dosežene ravni v iz ra zv o ju gospodarstva in drugih služb no področju občine Žalec, se postavljajo v perspektivnem planu naslednje osnovne naloge s 1. Prvenstveno je skrbeti za to, da se bo proizvodnja še nadalje razvijala z visoko stopnjo porasta 2, Industrijska proizvodnja naj se razvija na podlagi se boljšega izkoriščanja kapacitet, .rekonstrukcij, meha zacije in avtomatizacije. Posvetiti_ jo vec pozornosti boljši izrabi surovin ter kvalitetni izdolavi, 3, Razvoj kmetijstva naj temelji na velikih socialističnih posestvih in pospešenem proizvodnem sodelovanju, raj le tako bo mogoče izkoristiti vse moderne agrotehnične in tehnične pridobitve ter intenzivirati kmetijsko pro izvodnjo 4. Na področju gozdarstva je treba preiti na sodobne načine gospodarjenja z gozdovi Preiti je treba na krčenje rela tivnih gozdnih zemljišč V gradbeništvu bo treba hitre je uvajati me^n^acijo ter zagotoviti izvajanje gradbenih del z uporabo sodobnejše ga gradbenega materiala. 6, V trgovini, gostinstvu in obrti je treba modernizirati in povečati kapaciteto. V trgovini ge treba pospeševati specializacijo in sistem samopostrežbe oziroma samoizb re„ V gostinstvu bo treba poskrbeti za kulturnejso po strežbo obenem pa posvetiti turisticnim^kapacitetam večjo pozornost, V obrti bo treba.pospeševati zlasti uslužnostno obrt in stremeti za cim večjo mehanizacijo in sodobno organizacijo dela. 7, Bodoči gospodarski razvoj bo zahtevil nadaljnje poveča nje investicijskih vlaganj. Eri investicijskem vlaganju bo treba skrbeti za skladnost vlaganja v gospodars investicije in investicije družbenega standarda 5 8. Povečanje produktivnosti dela je pogoj za povečanje o^ ne potrošnje, zvišanja družbenega standarda in -tabli nost osebnih dohodkov. Zato je treba posvečati vso po zorno st sodobni organizaciji dela, uvajanju moderni tehnoloških postopkov in sporedno s temi skrbeti za vz gojo strokovnih kadrov Predvideva se, da bo v nasiea njih 5 letih porastla produktivnost v celotnem gospodar stvu družbenega sektorja za 39%. Ib posameznih panog., llo pa bo ta porast naslednji; industrija 42,4%, kmetijstvo 19,3%, gradbeništvo 39,9%, trgovina 31»4%, gostinstvo 24,8%, obrt 6o,4% in komunala 32,6%, - Družbeni bruto proizvod celotnega gospodarstva bo poraste1 v naslednjih 5 letih od 12„3o2 milijonov na 21, 826 milijonov, kar znaša skupni porast za 77 ,4% ali povprečni porast letno za 12,25%, Erav teko bo poraste 1 narodni dohodek celotnega gospodarstva od sedanjih 5-.791 milijonov na lo, 258 milijonov, kar znaša skupni porast v 5 letih 77>1% oziroma povprečni letni porast 12%. - V industriji bo poraste 1 družbeni proizvod od sedanjih 7.44o milijonov na 13,lo9 milijonov ali v odstotku 76,2% ter po povprečni letni stopnji 12%, Narodni dohodek v industriji pa bo poraste 1 od.3-431 milijonov na 6,o43 milijonov ali skupno v 5 letih zs 76,1% oziroma povprečno na 1 leto 12%. Obseg fizične proizvodnja v industriji pa bo porastel v naslednjih 5 letih za lo6,5% sli povprečno na leto za 15.5%, - Kmetijska proizvodnja naj bi v tem obdobju porast la za 83>4% ali.povprečno letno za 12,75%, oziroma od sedanjih 3 »175 milijonov na planiranih 5>823 milijonov. Pripomniti je, da .gre^glavna nalogo, povečanju obdelovalne površine socialističnega sektorja. Narodni d.ohodek v kmetijstvu pa bo porastel za 82,3% ali povprečno letno za 12,7o%, - Erav tako predvidevamo porast bruto produkta in narodnega dohodka v vseh ostalih gospodarskih panogah, in sicer; v gradbeništvu za 58,3% ali povprečno letno za 9>73%» pri trgovini z 71»5% ali povprečno letno za 11,5%, pri gostinstvu za 82,8% ali povprečno letno za 13%, v obrti za 72,9%-ali povprečno letno za 11,75% ter komunali za 42,6% ali povprečno letno za 7,5% - Erav tako bo v petletnem perspektivnem planu porastel tudi družbeni bruto proizvod in narodni dohodek na enega prebivale.. , Narodni dohodek, ki znaša danes na enega prebivalca 189,063 din, se bo dvignil v letu 1965 na 321,478 din ali za skupno 73,7% oziroma povprečno letno za 11,5%, EKONOMSKO POLITIČNI CILJI DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1961 Izhajajoč od dosežene rravni v^razvoju gospodarstva in drugih služb na področju občine Žalec, se postavljajo za leto 1961 naslednje osnovne naloge; 1. Povečati obseg proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah,, 2 2, Ustvariti pogoje za nadaljnje naraščanje produktivnosti dela ter s tem pogoje za izboljšanje osebnega in družbenega standarda.prebivalstva. Na področju družbenega standarda vložiti večja sredstva predvsem za stanovanjsko in komunalno dejavnost 3» Ha področju kmetijstva težiti za formiranje velikih kmetijskih gospodarstev v zvezi s tem izdelati program za razvoj socialističnega sektorja v kmetijstvu 4. Ob upoštevanju izdelovanja novih gospodarskih predpisov in ukrepov se pred organe delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah postavlja večja odgovornost ob dejstvu večjega razpolaganja dohodka in v zvezi s tem smortnego. vlaganja v razširjeno reprodukcijo in osebni standard 3. V industrijski proizvodnji predvidevamo povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 19,4% v odnosu na leto 196o. Predvidevamo povečanje bruto produkta v industriji od 7,439 , 872 v letu 196o na 8,396-776 v letu 1961 ali v indeksu izraženo 12o,9%. Narodni dohodek pa se bo povečal v letu 1961 za 2.5%, Glavna naloga m. področju^raz-voja industrije v noši občini je v tem letu hitrejša rekonstrukcija industrijskih podjetij posebno glede na dejstvovanje novih ekonomskih instrukcij v cilju večje produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja posameznega industrijskega podjetja, Ecedvidevamo v tem letu porast produktivnosti za 7,5%. Ocenjujemo, da bo v letu 1961 vloženih v osnovna in obratna, sredstva cirks 2,532 milijonov din gospodarskih investicij„ Predvidevamo, da se bo za povečani obseg industrijske proizvodnje povečalo število zaposlenih v industriji za cca. 5,5%, Z večjo ekonomičnostjo v poslovanju industrijskih podjetij in za boljšo organizacijo poslovanja v industrijskih podjetjih bo potrebno v tem letu podvzeti konkretne ukrepe za pridobitev visoko kvalificiranega kadra, t,j, tehnikov in inženirjev. K> r bo prišla v^tem. letu do izraza Večj obremenitev in prispevek družbi iz osnovnih sredstev, bo potrebno podvzeti ukrepe za čim večje izkoriščanje industrijskih kapacitet, ker bo le na ta način omogočeno doseči večji dohodek posameznih gospodarskih organizacij. V večji meri bo vključiti v proizvodne procese rezultate raznih inštitutov in raziskav ter ra-cionalizatorstva pri samih gospodarskih organizacijah, Eci sestavi novih pravilnikov o delitvi osebraga dohodka bo potrebno nagrajevanje delavcev po dejanskem učinku in sposobnostih ter v okviru ekonomskih enot, V kmetijstvu se predvideva v socialističnem sektorju povečanje kmetijske proizvodnje za leto 1961 za 18,3%. Skupni porast bruto proizvoda ob upoštevanju zasebnega sektorja pa se predvideva v tem lotu povečanje za 6,6%. Predvsem se predvideva porast v živinoreji in krmnih rastlinah, V sadjarstvu se pričakuje v letu 1961 povprečna sadn' letina. Podvzeti bodo po pristojnih inšpekcijskih organih nadaljnji asanacijski in rekonstrukcijski ukrepi za povečanje proizvodnje. Tudi v tem letu bomo skrbeli za izobraževanje kmetijskih strokovnih kadrov. V letu 1961 so predvideva večja gradnja stanovanj na družbenih posestvih, ker v tem. pogledu doslej ni bilo storjenega -nič e s ar v V letu 1961 se proizvodnji hmelja kot glavni kmetijski p nogi na našem področju pr dvodeva izboljšanje kvalitet.: pridelka ob sorazmernem količinskem povečanju V gozdarstvu bo potrebno v te m letu pričeti krčiti gozdove v okviru regionarnega načrta krčenja gozdov do Ista 198o, Gozdarsko službo je reorganizirati v tem lotu v smislu! novega zakona o gozdovih, jo približati osnovnim gospodarskim organizacij'-'m za izkoriščanje gozdov, t« j, kmetijski zadrugi, v upravnem pogledu pa izvršiti v smislu obstoječega zakona prenos na občinski ljudski odbor. Sečnja v družbenih gozdovih naj bi se v tem lotu gibala na ravni iz lot". 196o, v zasebnih gozdovih pa bi so naj nekoliko znižala tako, ds bi se zajelo le okoli 84% prirastka. V gradbeništvu predvidevamo v letu 1961 povečanje obsega gradbenih del za 11,5% v primerjavi z leto 196o. Povečanje sc predvideva predvsem zaradi intenzivnejše stanovanjske izgradnje. Obstoječa gradbena podjetja bodo v tem latu morala vložiti več sredstev za mehanizacijo gradbeništva«, V trgovini pričakujemo povečanje prometa za cca 12,4%. Investicije v trgovini bo potrebno v tem letu predvsem usmeriti v tehnično izpopolnitev osnovnih dobav ter opreme v smislu pravilnika o minimalni ureditvi trgovskih lokalov, v Žalcu na j bi se v tem letu pričelo z izgradnjo sodobnega trgovskega paviljona. Obstoječa trgovska podjetja je treba utrditi, oz,reorganizirati v močne gospodarske organizacije, ki bodo sposobne same formirati ustrezni dohodš.k z: na da In ji razvoj trgovine na našem področju. V turizmu ja treba izkoristiti obstoječe kapacitete. Obstoječa turistična društva naj dodeljena sredstva smotrno uporabijo za olepšavo posameznih krajev in za razvoj turizma na svojih področjih V gostinstvu pričakujemo v tem letu povečanje prometa za okoli 9%. Uvedba postrežnino nore vplivati na boljšo postrežbo gostov in kulturnejšim ureditvam gostinskih lokalovv V tem letu je treba urediti gostinske lokale oz, jih opremiti v zgradbah zadružnih domov, in to v Trnavi in v Got ovijah. Ze v tem latu je treba opremiti gostišče v Grižah in obrat družbene prehrane v Libojah. V obrti predvidevamo v letu 1961 povečanje proizvodnjo in storitev za 22,9%. V tem letu naj bi so pristopilo k reorganizaciji sodobnih obrtnih centrov v posameznih krajih, pri čemer naj bi aktivno sodelovala obrtna zbornica, V tem letu predvidevamo razširitev poslov -nja reklnmservisa v Žalcu s tem, da odpre fotografsko delavnico. Ustanovili bi mehanično delavnico v Žalcu, zgradili novo pekarno v Preboldu ter proučili^ustanovitev obrtnih delavnic pri Rudniku v Zabukovci, v Žalcu pa bi pričeli z gradnjo obrtnega centra. »PONESREČILI SO SE OBLAK JOBE je pri d montaži sirene, ko se je mislil^obrniti, dobil srednji prst desne roke med rotor in ohišje tako, da mu ga je zaradi obrata sirene poškodovalo. POLANC ERNEST je stal pri vhodnih vratih avtobusa, z desno roko pa so jo naslonil ob steno. Ker se vrata -vtobusa pomikajo avtomatično in s sunkom, ni imel več časa odstraniti roke, s katero je bil uprt ob steno pri vratih. Zaradi sunka vrat mu je stisnilo p- le c desno roke ob steno. TURNŠEK GABRIJELA je oblikovala lončkeV momentu, ko je potiskala z ročico šablon, so jo snel ročaj, za katerega je držala» Da bi zadržala ročico, si je mislila pomagati z levo roko, vendar ji zaradi močnega sunka to ni uspelo, pač pa ji jo poškodovalo roko. Lado Koštomaj PORAST BOLNIŠKIH DOPUSTOV Ze s-m pogled na tabelo za mesec marec in april nam pokaže znatno povečanjo bolniških dopustov. Največji porast je videti pri strug-rni, livarni, samotnem oddelku, slikami in v mzvršč v-lnici Vidi se, do ljudje niso imeli zaupanja v ekonomske enote, ker še p^č ni bilo do sedaj nobenega, obračun." in tudi ne fiksnih plač po obračunu ekonomske enote. Vendar lahko rečemo, da bodo prav ti ljudje sedaj ob prvem obračunu presenečeni, ko bodo vso stvar lahko primerjali s številkami, ki jih bo pokazal obračun za vsako ekonomsko enoto posebej. Pa si poglejmo to kritično aprilsko tabelo! Odd lek Štev ljudi skupne ure A p r i bol,ure 1 % Strugama 75 15.000 1.532 lo. 2 Livarna 36 7.2oo 958 13,3 šamot ni odd e lek 19 3. 800 516 13 >5 Bredornn peči 83 16.600 600 3,6 Slikama 30 6.000 1.144 19,o R zvrščevaInica lo 2. 000 376 18.8 Z unanj a s kupina 7 1.4oo 24 1.7 Skl d,got.izdelkov 13 2.6oo 2oo 7.7 Vajenci 4o 8, 000 48 0.6 Pakirnica 4 800 — — Gmota 15 3. 000 12 0 4,o Okrogle peči 17 3.4oo 372 I0.9 Uslužbenci 68 13.600 600 4.4 dpmo babcl° skupno z o štiri mo so ca, ni sicer videti sl „L,JS porasta, vendar moremo razumeti, da dobivamo pic-kolektiv- " Pos®bo3' Zato opozarjamo vse člane našega no Se nr' b0 Potl?m Mo našel in rekel j "Poglejmo -j , ®u’S!'c_sem dobil tako visoko pl č o, ta mo se c pa 5 ., -° m": bo denarja. Zatorej še enkrat ponavljamo ° ne ho^ iSr'k° m"lenkost k zdravniku s mo zato/da bi izkoristi- *8 50 ss ■”'««> -vodnti, da SET* Skupna t bula bi bila videti takole; Oddelek Strugar na. Livarna S'motni oddelek Prodorne peči Slikerna Ra zvrščevalnica Zunanja skupina Sklad.got.izdelkov Vajenci Pakirnica Gmota Okrogle peči Uslužbenci Ure Iv - IV. 60.84o 3o.216 15»2oo 71,344 25.272 8,600 7.184 lo.4oo 32.960 3* 800 12.960 14,968 5o.776 bol, ure I. - IV. 5.8o8 3-487 2.099 4.873 4.672 1„ 112 1.112 552 4 80 195 764 2,368 2.116 % 9.5 11.5 13.8 6,8 18.5 12.6 15.4 5.3 1.4 5.1 5,9 15.8 4.1 L do Koštomaj ZDRAVSTVO V OBČUTI ŽALEC V LETU 196o Ker vemo, Ga je zaradi kadrovskih in finančnih tež-v v yns mesecih nastalo kritično stanje co.vp^tnjc sLostoP no ^vaPh"V?tvo™ P°?450 v Libojah ZL"rti lledo3 m Korariš-zdr^vnlH0 H bf SSSi ?brp4 tem to ju, tor trenutno M upr.?vijanj!4^od=VSn3 Zogoi:ovi rodm zdravniško služba In 0b51nižS£4 ^aejansto^treba zdravstvenega kadra v zasedba potreba Zdravniki zobozdravniki in dontisti medišinske sestre zobni tehniki bolnič ar ko lo 5 3 5 12 12 lo 12 7 13 4 7 4 Z ob no instrma nt o rke babice farmacevt i formacevtski pomočniki laboranti Skupač vrrste rrznih bolezni, registrirane po jug, nomenklaturi in ugotovljene pri prvih pregledih, pokažejo sledeče zaporedje s bolezni dihalnih organov 1,793 primerov živčne bolezni 1,384 u gnojn • vnetja kože in podkožja 1.278 M gripa /influenca/ 1.247 It poškodba izv n dela 1,165 tt revmatizem 1. 148 tl bolezni prebavi1 972 It nezgode pri delu 833 It zdravi 4ol II Sedanj a zasedba 6 5 i dejanska štipendisti potreba lo 8 4 1 JL 3 52 79 23 0 eno zaposleno osebo v spodaj navedenih obratih odpade izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni s E udrd.k Za bukove a TT Prebold lov ar na nog-.vic Polzela Keramična industrija Liboje Jutokg Žalec Občina Žalec "Gradnja”s Žalec Tekstilna tovarno $ Šempeter "Hmezad”, Žalec T c v ar ra pohištva, Polzela Kovinsko podjetje, Žalec Elekbro, Sempeter besno podjetje, Šempeter Agr oservis, Se mpeter Opekarna, Sala c Kmetijsko gospodarstvo, Vrbje Kmetijsko gospodarstvo. Arjavos Kmetijsko gospodarstvo, Šempeter Kmetijsko gospodarstvo, Lotkova vas Hme 1jarski institut, Žalec 32 dni 14 it 13 n 22 n 22 n 6 ti 17 it 12 h 12 n lo it 12 n 12 n 15 n 12 it 23 n 21 n 13 it 19 n 18 n 5 m To. pregled na.m pokaže, da je naše podjetje kar precej pri vrhu., Vendar moramo upoštevati, čeprav so pri nas v neknte-rm pogledih težki pogoji dela, da to številko zmanjšamo na minimum v letošnjem lotu. Upamo, ^da se bo z uvedbo ekonomskih enot pri nas vsak član kolektiva zavedal, koliko bo pripomogel svoji ekonomski e noti in tudi celotnemu kolektivu, če ne bo za vsako malenkost odšel k zdravniku in tako izkoriščal socialnega zavarovanja. Lado Koštouaj VBST-I O BAŠIH DELAVCIH (Poročilo personolnega oddalk - od 25.4. do 25. 5* 1961 ) S pr e jeti v d lovno r o z me rje 1 Rihter Anic-2. Hov k Anic 3» Vočko Marijo 4. K”rnor Marija 5Ha f n; r bt e f ka 60 Kotar Marija 7Hr on. ■ k L j udniln 25.4.1961 25.4. ” 25.4. " 25 4. ” 25.4. " 29.4. !' 29.4. " 8. Vo jne >rl Ana 4.5. n HIC - 9. Ceronšek Ana 5.5. ?t PK — 10. B- "Loh M gd • Ig na. 5.5. tf PK - 11, St oven j fc.tcf -.ni ja 6.5. t! EK - 12. Kopriv■ Irena 8.5. t! HC - 13v B-r diž Rozina 8.5. n H - 14. Vočko Matilda 5.5. !t IC - 15. Paradiž hrv: lija lo. 5. n PK - 16. M-rš Amalija 15-5» tt PK - 17. Beznik Vinko 23, 5. M VIC - 18. Vrb e Tilk: 25. 5. it HK - HK- snažilk- v rest v. B: - kuharica PIC - .kuharica; K - sc rv ir ko. K - kuharica K - točajka HK - snažilka snažilka, v upr. p. prevoz polizd. prevoz polizd. ra z vrše. biskvit a prevoz polizd, točajka mešanju g la z. žig,biskv izd. vodja kuhinje snažilka v rest. Razrešeni d lovnega razmerja s 1. J-len Izidor 29.4. 1961, K - strugar 2. Pol k Anton 29.4. it SSI - nabavni referent 5» Krajnc Martin 4.5. tt VK - strugar 4. Tomše Ivhrijn 5.5. m PK - livar 5. Planinš ;k Magda 5.5. tt PK - pakiranje servisov 6, Gothe Marija 13.5. tt SSI - šef prodaje 7. Cestnik Silva 15.5. h K - loŠč, pri pred.peči 8 c Jurnj-k Marjan 25. 5. 11 PIC ~ II. grem. pri pred, pe< 9* Riht-r Anice 25 5* m HK - snažilke v rest. UGANKARSKI KOTIČEK Rešit -v ugank iz zadnje številke KRIŽANKA Vodoravno s 1 robot G.oktan 11.kolona ^.drozgi 14,pakira 15 slana 16. PK 18, otava 19, klima 2o. po a 21,r, v. P?' Erik- 28 m ra 24, TT 25,dlaka 26. noni3 2?: Ameriko 3o.ter=t 31. Amati 32. sodom 33. sloga Rakičan 36. Stana 37. mater 38, os 4o..lioa bebec 42, Sava 44. osa 45. Solun 46, miren MK 48. Taras 49, kanala 5°- ananas 52 popara Emica 54. staja Navpično: 34, 41. 47. 53. 1 roknV 2 oliva 3 • Bora. 4, ona 5» uG 6, odlik teaia 8/tona 9, ABA lo. N G 11. kateta 13.ipsnt 14. Fort 15 slika 17. kdaj 19. kraki 2o.Panama 22 zlita 23, Poreč 25., draga 26, nadir 28. M0.Lo.3a 29# Emon-1 3 o, Kekec 32. saten 33« st in te 34. rebus 35. novela 36. Slom 37. malaza 39* Sanao4lmAS°rr c 42, Sinaj 43. ar ara 45. sani 46. mapa 48, TAM 49, kot 51. ne 52. FS REBUS Prodorna peč KRIŽANKA F 2 ' 3 miiHrnHiiimi 1‘ ftHMtimithii! b i i ' ? a q 10 11 '>2 I j 13 | — | • 17 16 m 1? [ I . .J 18 iSFF 'in m to I i n i 3E 12 Wi trn 23 ! r |YT : M 2 5 m 16 I V E 2*