FOR
Freedom
AND
Justice
No. 65

'3AV aiJtilAlM rfdV Jisaaigng 3Ntils‘!^
Ameriška Domovina
fcXTi i a »
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, September 5, 1989
VOL. 91
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Nocoj bo predsednik Bush govoril po televiziji iz Bele hiše o svojem načrtu za boj zoper mamila — Terorizem v Kolumbiji
WASHINGTON, D.C. — Predsednik George Bush bo nocoj prvič govoril po televiziji iz Bele hiše in ameriško javnost seznanil s podrobnostmi njegovega novega načrta za boj proti uživalcem in trgovcem z mamili. Bush je bil zadnja dva tedna na počitnicah v državi Maine, vendar je precej svojega časa posvetil izoblikovanju tega načrta, ki bo po dobro poučenih virih stal v začetni fazi kar 7,8 milijarde dolarjev. Danes se vrne na delo tudi zvezni kongres, ki je bil na rednih enomesečnih počitnicah, kongresniki in senatorji pa so baje v svojih volivnih okrožjih in državah veliko slišali od volivcev o njihovem ogorčenju nad problemom mamil v ameriški družbi. Tako bodo kongresniki naklonjeni Bushevemu načrtu, želijo pa vedeti, kje bo predsednik našel denar za vse oblike načrta.

Kot kaže, bo Bush predlagal boj na več frontah hkrati. ZDA bodo pripravljene sodelovati z drugimi državami v ukrepih, morda tudi vojaških, zoper mednarodne trgovce z mamili, tako v Latinski Ameriki kot Aziji. V Združenih državah samih bo Bushov načrt pomagal kriti stroške za gradnjo novih ječ za trgovce z mamili, prav tako stroške za zdravljenje tistih, ki so postali od kokaina in iR&aiil odvisni. Zvezna vlada do financirala programe za obveščanje mladih ljudi o usodnih posledicah uživanja mamil. Predsednik se bo sestal danes popoldne s kongresnimi voditelji in jih seznanil z vsebino svojega načrta.
V Kolumbiji se je razvnela nekakšna vojna med mrežo trgovcev z mamili in kolumbijskimi oblastmi. Dnevno zabeležujejo več atentatov in terorističnih dejanj, predvsem v mestu Medellinu. Včeraj je nek mož, oblečen v vojaški uniformi, začel streljati na niedellinskem letališču. Predno so ga policisti ubili je ubil nekega potnika, raznil pa več drugih. Na sebi ni imel nobene identifikacije, policija pa je mnenja, da je bil za atentat naročen od trgovcev z mamili. Včeraj so tudi našli bombo, nastavljeno v civilnem letalu na istem letališču. K sreči so bombo pravočasno odkrili in odstranili.
Vojaške in policijske akcije v Kolumbiji niso v zadnjem tednu vodile do posebnega uspeha. Še vedno so na prostosti skoro vsi vodilni člani medellinskega kartela. Baje je Posebej kolumbijska vojska močno kompromitirana zaradi podkupnin, kajti mnogi častniki prejemajo denar od trgovcev z ma-mili. Policija je po oceni opazovalcev kolumbijskih razmer manj sumljiva glede tega, očitno pa je, da je vodstvo mamilske trgo-v'nske mreže dokaj sproti in pravočasno ob-veščena o nameravanih policijskih akcijah. Zaradi tega stanja dvomijo mnogi, da bo ameriška pomoč v denarju in opremi kaj po-Sebej učinkovita.
Y Južni Afriki policija strogo ukrepala zoper demonstrante, ki agitirajo zoper jutrišnje volitve — Belci deljenega mnenja
JOHANNESBURG, J. Af. — Jutri bodo v Južni Afriki parlamentarne volitve, na katerih Črnska večina ne bo imela pravica do glasovanja. Zato črnski voditelji in tisti v ezeli, ki nasprotujejo sistemu apartheida, v°dijo demonstracije zoper volitve, češ da so ^pravične in brez pomena ali veljave. Poli-'Ja uporablja stroge ukrepe zoper demon-j’b'ante in jih je več sto aretirala in pretepla. Med aretiranimi je bil tudi škof Desmond
Tutu, v svetu najbolj znan črnski voditelj v Južni Afriki in prejemnik Nobelove nagrade za mir. Črnskim demonstrantom in tistim, ki pripadajo raznim azijskim pokolenjem ali so mešanega izvora — torej niso čisti belci — se pridružuje tudi veliko belcev, predvsem mladih.
Belska manjšina je sploh močno deljena. Vladajoči Nacionalni stranki načeljuje začasni južnoafriški predsednik F.W. de Klerk, ki sicer govori, da so potrebne spremembe v obstoječem sistemu, da pa ni mogoče govoriti o možnosti, da bi kdaj bila belska manjšina v državi preglasovana s strani črnske oz. ne-belske večine. Na skrajni desni je konservativna stranka, ki zagovarja apartheid in meni, da so de Klerk in njegovi nacionalisti preveč popustljivi. Na liberalni strani je demokratska stranka, ki zagovarja idejo, da je pač treba priznati in se soočati z dejstvom, da so belci manjšina v Južni Afriki. Daleč najmočnejši stranka sta nacionalna in konservativna.
Skoro 5.000 Vzhodnih Nemcev čaka na Madžarskem za varen prihod v Zahodno Nemčijo — Erich Honecker zelo bolan
BUDIMPEŠTA, Mad. — Zadnje dni se je nabralo v na hitro postavljenih taboriščih na Madžarskem do 5.000 državljanov Vzhodne Nemčije, ki upajo, da jim bo kmalu omogočen izhod preko Avstrije v Zahodno Nemčijo. Živijo v šotorih, zanje skrbijo razne mednarodne dobrodelne organizacije. Madžarske oblasti so bile dale vedeti, da ne bodo njih odhod ovirale, v zadnjih dneh pa so se zaradi močnega pritiska Vzhodne Nemčije premislile. Tako sedaj ni jasno, kako se bo zadeva končala.
V	Vzhodni Nemčiji je na oblasti zelo stalinistično vodstvo, ki mu načeljuje 77 let stari Erich Honecker. Znano je sicer, da je Honecker resno bolan, vendar v ostalem 26-članskem osrednjem partijskem vodstvu ni najti več kot enega ali dveh oseb, ki bi kazali kaj zanimanja za liberalizacijo. Kot kaže je že izbrani naslednik Honeckerju 52-letni Egon Krenz, ta pa načeljuje notranjim varnostnim silam in ga smatrajo nekateri opazovalci vzhodnonemških razmer za celo kon-servativnejšega od Honeckerja. Politični sredinec v vodstvu je baje Guenter Schabowski, ki je menda osebni prijatelj Mihaila Gorbačova, polega tega je poročen z Rusinjo in govori tekočo ruščino. Schabowski je pa v osrednjem vodstvu precej izoliran. Gledanje tega vodstva do politične in gospodarske liberalizacije je jasno povedal glavni ideolog Otto Reinhold, ko je dejal, da bi bila kapitalistična Vzhodna Nemčija poleg kapitalistične Zahodne Nemčije nesmisel.
Dve veliki letalski nesreči terjali morda več kot 200 življenj — Usoda brazilskega letala s 54 potniki po dveh dneh še neznana
HAVANA, Kuba — Preteklo nedeljo je iz še nepojasnjenega vzroka pri vzletenju treščilo v tla sredi vasi blizu letališča Jose Marti v tem mestu civilno čartersko letalo, last kubanske letalske družbe. Letalo je bilo namenjeno v Milano, Italijo, na njem je bilo 126 potnikov, skoro vsi italijanski državljani. Reševalci so našli samo eno preživelo potnico, ki je pa v kritičnem stanju. V prizadeti vasi domnevajo, da je bilo ubitih do 25 ali celo več vaščanov.
V	Braziliji pa še pogrešajo civilno letalo Boeing 737-200, ki je izginilo brez sledu preteklo nedeljo. Na letalu je bilo 54 potnikov. Pilot je povedal le, da bo moral prisilno pristati sredi džungle. Ni pa povedal, zakaj.
Iz Clevelanda in okolice
Koncert Fantov na vasi—
To soboto, 9. septembra, bo letni koncert zbora Fantov na vasi. Pričetek bo ob 7h zvečer, vstopnice so po $6 in jih boste lahko dobili pri vhodu v dvorano. Po koncertu bo zabava in ples.
Balincarske tekme—
Člani Balincarskega krožka Slovenske pristave so lepo vabljeni, da se udeleže medsebojnega tekmovanja to nedeljo, 10. sept., na Slov. pristavi. Tekme se bodo pričele ob 1. pop.
Vinska trgatev na S.P.—
Vabljeni ste v nedeljo, 17. septembra, na Slovensko pristavo na letošnjo Vinsko trgatev. Pričetek bo ob dveh pop. s parado. Za stare običaje bo skrbelo dramatsko društvo Lilija. Za ples in zabavo bodo igrali Veseli Slovenci.
Novi grobovi
William Dren
Danes zjutraj, v torek, je umrl 64 let stari William Dreu s 18601 Shawnee Avenue v Clevelandu. Zapušča ženo Cathy in sina Marka. Pogreb bo v oskrbi Grdina-Cosic pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Čas pogreba ob tem poročanju še ni določen. Podrobnosti bodo v lokalnem Časopisu ali lahko pokličete pogrebni zavod na 531-6300.
Frank Slejko
V petek, 1. septembra, je v Lutheran bolnišnici po dolgi bolezni umrl 76 let stari Frank Slejko, rojen v Postojni, Slovenija, od koder je prišel v Cleveland ko je bil še otrok, mož Jane, roj. Skrzykowski, ter vdovec po Veri, roj. Milavec, brat Stanleyja in Eddieja Slagle-ja, zaposlen pri Rich-man Bros. več kot 49 let, pred 53 leti soustanovni član Cleveland Philharmonic Orchestra, pri katerem je igral vijolino vse do zadnje sezone, častni predsednik Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd., bivši član direktorija Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., član SNPJ št. 26 več kot 60 let. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. danes, v torek, dop. ob 10. na Kalvarijo. Darovi v pokojnikov spomin SDD na Waterloo Rd., Cleveland Philharmonic Orchestra ali Hospice of Lutheran Hospital bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Rudy Volcensek
Umrl je Rudy Volcensek, mož Sophie, roj. Grdanc, brat Franka ter že pok. Mary, Freda, Johna in Josepha. Pogreb je bil 2. septembra iz Gr-dina-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Vernih duš.
Kosilo Oltarnega društva—
V nedeljo, 17. septembra, bo letno kosilo Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Kosilo bodo delile v šolskem avditoriju med 11.30 in 1.30 pop. Cena kosilu je $7, za otroke do 12. leta pa $3. Kosilo se bo tudi lahko vzelo domov. Vstopnice imajo odbornice, na voljo bodo tudi pri vhodu.
Zelo lepo praznovanje—
Preteklo nedeljo je folklorna skupina Kres proslavila svojo 35-letnico z večerjo in nadvse lepim nastopom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Dvorana in balkon sta bila polno zasedena. Kot običajno pri Kresovih nastopih so bili plesalci in plesalke, od najmlajših do »starejših« izvrstno pripravljeni. Spored plesov je tudi kazal lepe kontraste, tako da se ni zelo prav nič enolično. Izstopala je posnemanja vredna or-ganizirost v vseh delih nastopa, od okrasitve dvorane oz. odra do tiskanega sporeda, noš in oblek. Vsem nastopajočim kot tudi številnim, ki so delali v ozadju pri pripravi odličnega programa, čestitamo!
Pečenje školjk—
To nedeljo bo na ADZ letovišču v Leroyju zadnji Zvezini piknik letošnje sezone, namreč Pečenje školjk. Vstopnice za školjkovo ali stejk večerje so že pošle, vendar bo letovišče odprto piknikarjem, odprti bosta kuhinja in bara, vstopnina na letovišče je samo $1 na osebo.
Obvestilo bralcem—
Glede osmrtnic, objavljenih v našem časopisu, vam sporočamo, da zanesljivo dobivamo ustrezne podatke sedaj samo od Želetovega zavoda. Torej, ko imate primer smrti in bi radi, da bi bila osmrtnica pravočasno objavljena v našem listu, morate to izrecno prositi od pogrebnega zavoda ali sami posredovati podatke. Večkrat opažamo osmrtnice v lokalnem listu, ne pa vedno. Se posebej ne, če je pogreb pri pogrebnem zavodu, ki ne oglaša v našem listu ali deluje v kraju, kjer ni veliko Slovencev in notico spregledamo. Glede dolžine in vsebine osmrtnic pa odloča urednik.
VREME
Spremenljivo oblačno danes z manjšo možnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 80° F. Deloma sončno nutri z najnovejšo temperaturo okoli 82° F. V četrtek zmerno oblačno z naj višjo temperaturo okoli 85° F.
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna):	ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas
No. 65 Tuesday, September 5, 1989	M
Andrej Rot	Buenos Aires, Argentina
Vrata se odpirajo!?
Predavanje na Kulturnem večeru SKA o obisku v Sloveniji
III. del
Dober teden kasneje, v ponedeljek, 29. maja, sem predaval na DSP (Društvu slovenskih pisateljev). Jože Horvat je poročal v Delu, da je bil vtis, kot da se je blejsko srečanje končalo šele s tem predavanjem. Za vtise res vsak sodi zase in se morda vsi ne strinjajo. Zato bom tudi sam podal nekaj vtisov tega dopolnila k blejskemu srečanju.
DSP ima vsak ponedeljek manifestiranja za zadevo Janša. Tako je bilo tudi moje predavanje v zvezi in duhu tega protesta. Začel sem pismo, ga podpisal in list je krožil, da so ga še drugi podpisali. Seveda ne vsi.
Ker prostori na DSP niso veliki, so ljudje napolnili dve sobi, jaz pa sem stal med podboji in govoril v eno in drugo sobo.
Naslov predavanja sta mi dala pred nekaj dnevi Alenka Puhar in Drago Jančar. Torej podal sem kratek pregled slovenske zdomske književnosti, čeprav sem tudi omenil likovnike, šolnike, politike in zgodovinarje. Omenil sem okrog sto imen, nekatere bolj natančno obdelal, v glavnem pa zajel vprašanje: kdo je šel v emigracijo, katere literarne smeri so in še prevladujejo, kakšne kulturne ustanove imajo emi-grantje in kako rešujejo svoja vprašanja publiciranja, stika z argentinskim svetom ipd.
K razgovoru so se oglasili: Anglos Baš, Irena Mislej, Jože Spacal, Andrej Blatnik, Veno Taufer. Debato je vodila Alenka Puhar. Vprašanja in komentarji pa so bili o efektu slovenske pomladi med argentinskimi Slovenci, vprašanje blokad do argentinskega sveta, do staronaseljencev, do mlajše generacije; dalje o antologiji slovenskega pesništva, o odnosih s Triglavom, o uspehu slovenskih šol. Anglos Baš je spraševal o Zgodovinskem zborniku, o 4. delu Jurčecevih spominih. In drugi še o pisanju v španščini, o prevodih, o dr. T. Debeljaku ipd.
Mislim, da se nisem nikdar počutil tako sigurnega kot na tem predavanju in da so bila vsa vprašanja tako splošnega značaja, da so kazala resnično in skoraj absolutno nepo-znanje naše emigrantske literature in nasploh položaja Slovencev v emigraciji.
Se več — zanimanje za politično emigracijo je le izgovor za reševanje, za pojasnjevanje in soočanje z lastnimi problemi. Vprašanja in problemi pa so tako vsestranski, da je vsakršen prijem mogoč in veljaven. Kakšni so ti problemi? Nič novega ne boste slišali, a glejte nekatere: Kako biti demokratična družba zavedajoč se vladnih pogojenosti? Kako se demokratično in civilno vesti? Kako se demokratično kretati v družbi, ki naj bi bila svobodna? Kako biti Evropejec? Kako biti član zahodne družbe? Kako biti čimbolj ameriški?
Saj — v zadnjih petih letih se je marsikaj spremenilo.
Mons. Leon Kristanc umrl
STOCKTON, Kalif. - Dne 14. avgusta je smrt ustavila srčni utrip mons. Leona Kristanca; umrl je v starosti 88 let.
Spoznala sva se pred dvajsetimi leti, ko se je preselil v Stockton, da preživi preostala leta svojega življenja v pokoju. V lokalnem okrevališču Časa Magnana je našel primerno sobo, postal je tudi hišni duhovni vodja.
Najožji prijatelj in sodelavec mu je bil župnik mons. dr. Martin Starc, ki mu je tudi kasneje do poslednjega dne stal ob strani ne samo s tolažilno besedo, pač pa je namesto njega upravljal vsa pisarniška dela.
Že pri prvem snidenju sem imel vtis, da je mons. Kristanc neke vrste samotarski možak, iskoč mir, dasiravno je redno zahajal v San Francisco k župniku Vitalu Vodušku na tedenski oddih. Pridobil se je prijateljev, njih zaupanje in naklonjenost, predvsem pri starejših, saj je bil duhovnik starega kova, mož starih običajev in navad, prav tako pri opravilih sv. maše.
Cesto sem bil z njim v telefonskem razgovoru, v začetnih letih se je tudi pogosto ustavil v našem domu. Sam mi je pripovedoval, da so mu gozdovi najlepši del narave. Tam je brskal po mahu, po raznih zakrivljenih vejah, katere je nato uporabil pri postavitvi svojih jaslic. Bile so res nekaj posebnega, nekaj domačega, slovenskega. Postavil jih je v obširni veži okrevališča in razstave je obiskalo na stotine meščanov, kateri so z občudovanjem gledali to mojstrsko delo. Jaslice so bile njegova obljuba Bogu, če mu reši težko prestreljeno roko; rano je utrpel med revolucijo na Slovenskem. Naš stocktonski dnevnik je s primernim opisom dvakrat objavil posnetek monsignorjevih jaslic, enkrat celo na naslovni strani.
Bralcem Ameriške domovine je poznan iz preteklosti po njegovih zanimivih člankih. Bil je tudi pravi umetnik v izrezovanju in oblikovanju lesa.
Pogrebnih svečanosti se je udeležilo 14 sobratov-duhov-nikov, katerim je načeloval naš stocktonski škof prevzv. Monterose.
Do smrti sta mu stala ob strani Jože Starc, brat mons. Starca, in njuna sestra ga. Re-
zika Vraničar. Sam sem bil odsoten na počitnicah, sato se nisem mogel udeležiti pogreba.
Sorodnikom v Clevelandu in stari domovini Sloveniji izražam v imenu Slovencev iz Stocktona in okolice naše globoko spoštovanje do preminulega, in naše sožalje. V mislih imam besede cerkvene pesmi, katero sem rad prepeval: »Pridite vsi obteženi — našli boste mir pri Meni.« Mons. Leon Kristanc zasluži mir in ga bo našel pri svojem Gospodu, kateremu je zvesto služil. Spomnimo se ga v molitvah!
Maks Simončič
Dr. Ludovik Puš umrl
CLEVELAND, O. — Obveščeni smo, da je v New Yorku umrl znani dr. Ludovik Puš, v starosti 93. V kolikor bomo imeli podatke o smrti in pogrebu, bodo objavljeni na str. 1 dandanašnje A.D., kajti je treba notranje strani delati preje kot prvo stran. Upati je, da bo kdo od njegovih sodelavcev napisal primeren članek o dr. Pušovem bogatem delovanju, za danes pa objavljam krajši oris njegovega življenja, ki je izšel v argentinskem »Zborniku Svobodne Slovenije« iz leta 1965 (str. 185). Dr. Puš je napisal za naš list na stotine uvodniških in drugih člankov, običajno pod podpisom L.P. Naj počiva v zasluženem miru!
DR. LUDOVIK PUŠ
rojen 12. januarja 1896 v Šentvidu pri Stični, gimnazijo dovršil v škofovem zavodu v Št. Vidu nad Ljubljano, filozof-sko-pedagoške študije pa na ljubljanski univerzi. Od leta 1922 do 1932 je bil profesor splošno-izobraževalnih predmetov in voditelj internata na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Poleg vzorne ureditve zavodskega življenja kmetskih fantov (ki so celo izdajali svoj list »Brazda«) je posvetil svoje glasbene sposobnosti kulturnemu razvoju Novega mesta in sprva vodil novomeško Glasbeno matico, nato pa ustanovil svoj pevski zbor »Gorjanci«. Z obema je dosegal umetniške uspehe.
Režim kralja Aleksandra ga je L 1932 odpustil, zatem je našel začasno službo v Ljudski posojilnici v Ljubljani, kjer je imel priliko proučevati ustroj velike kreditne zadružne usta-
nove. Leta 1936 ga je ban dr. Natlačen reaktiviral in nastavil za zadružnega in kmečko-vz-gojnega predstavnika pri kmetijskem oddelku Banske uprave v Ljubljani. Na tem mestu se je udejstvoval pri širjenju in poglabljanju zadružništva po Sloveniji.
Pri reorganizirani Kmečki zvezi je bil izvoljen za voditelja kmečkega mladinskega gibanja. V okrilju obeh funkcij prirejal ob sodelovanju pok. Milana Finca voditeljske tečaje v Ljubljani za kmečke fante in dekleta ter nastopal kot govornik na kmečkih zborovanjih širom Slovenije. Zlasti mladino je vedno opozarjal na vrednost in lepoto kmečkega dela in doma, ter na pomen zadrug za gospodarski dvig podeželja.
Med vojno in revolucijo je aktivno in vodilno sodeloval pri odporu zoper komunizem.
Po prihodu v ZDA 1. 1949 mu je v prvih težavah pomagala glasbena izobrazba, dokler ga ni 1. 1951 poklical dr. Krek v New York, naj kot predstavnik Slovencev in SLS prevzame mesto pri Christian Democratic Union of Central Europe. Na tem mestu je ostal do danes in je bil izvoljen za glavnega tajnika-namestnika.
Dve leti je tudi urejeval list v španščini »Mensaje Democra-ta Cristiano«. Istočasno je bil glavni tajnik Slovenske ljudske stranke v zdomstvu, kot tak je izpeljal njeno reorganizacijo. V svoji funkciji pri CDUCE je vedno zastopal pravdo slovenskega naroda in objavljal v tisku unije članke o slovenskih problemih.
Književno se je pred vojno uveljavil kot pisec dveh knjig o kmečkem vprašanju: »Kmečki stan« (1. 1939) in »O kmečki duši«, natisnjeni tik pred vojno 1. 1941. Obširen rokopis »Izobrazba in vzgoja podeželskega človeka« je ostal tik pred natisom v začetku leta 1945 v arhivu bivše Jugoslovanske tiskarne. V vseh treh razpravah je znanstveno raziskoval sociloške, duhovne in vzgojne elemente kmečkega človeka in domačije. Aktivno je deloval v cerkveni glasbi. Po preprostih melodijah slovenske ljudske cerkvene pesmi je napisal dve latinski maši, ki jih je z uspehom izvajal v tujem svetu.
O novi cerkvi v državi Montane
Pretekli petek ste v angleškem delu brali članek o novi cerkvi v East Heleni, Mont., posvečeni 8. junija letos sv. Cirilu in Metodu. Župnik te I nove cerkve je mons. Jože Mavsar.
K posvetitvi nove cerkve je prišlo tudi več rojakov, med njimi skupina iz Alberte, Kanade, ki so darovali krasen kelih in pateno. Prišli sta Še mons. sestrična iz Sloveniji’ Pepca Jaki, in druga sorodnica, profesorica Marina Rugelj-iz Domžal. Dalje sta na slavje prišla iz Clevelanda tudi mon-signorjev brat Franci Mavsar in g. Tone Zidar.
Trgovine imajo izložbe in reklame, ljudje se bolj elegantno napravljajo in govorijo; privoščijo si neusmiljeno kritiko nad režimom.
Slovencem se mudi, rešiti hočejo preteklost, hitijo s poravnavo preteklih krivic, opraviti hočejo čimprej narodno spravo.
Vendar, kam pelje vsa ta naglica? Tako sunkovito reševanje skoraj polstoletne zgodovine ne prepriča, a vendar, ali jim nismo dolžni pomagati? Čeprav — ravno na DSP sem dobesedno ob koncu predavanja rekel, da moči emigracije usihajo. Res je neverjetna sila političnih emigrantov ožgala tudi v njihovih naslednikih. Vendar čas opravi svoje. Zlasti pa močnejše okolje. Slovenstvo nasploh je previsok in neoprijemljiv ideal za mladino. Pri tako velikih razdaljah in pri večletnih pretrganih vezeh je slovenstvo skoraj nekaj neresničnega. Toda ni brez podlage upanje, da se bo tudi iz teh novih rodov
Ha-Hec-Hi-Ho>Humor!
Skuhal
»lipogrel MEGAN
KAKO BOMO UMIRALI?
Največja tragedija v življenju posameznika je, da mu je misel na neizogibnost smrti ne samo nedobrodošla, marveč se je na vse načine otepa in boji. Tragedija pač zato, ker je resnica čisto drugačna. Kadar namreč pride tisti poslednji trenutek bomo spoznali, da je smrt prav tako naravna, kot življenje samo. Zelo redke so izjeme, da se nekdo resnično boji umreti, ko se mu približa konec.
Upokojena bolniška sestra, ki je bila prisotna pri tisočerih smrti, piše v »The American Magazine«, da se spomni samo enega slučaja, ko se je neka žena na vse načine brani-umreti in je brcala z nogami ter mahala z rokami prav do zadnjega diha, oči pa je imela polne groze in čudnega terorja. Pozneje se je izkazalo, da je ta žena storila veliko krivico svoji rodni sestri, katere krivice pa ni mogla več popraviti, ker je sestra prej umrla.
»Nekaj presenetljivo lepega in popolnoma nepričakovanega doživijo ljudje, ko se znajdejo na koncu svoje življenjske poti. Vsa bojazen, ves strah izgineta. Vedno znova 'r> znova sem doživljala, kako so jim zažarele oči in kako sil-no so po nečem zahrepeneli, ko so spoznali, da je v resnici Prišel konec.«
Sestra zaključi z mislijo, da je vse to najbrže dar narave, ali pa Boga samega, ki je vsa ta življenja ustvaril. In kako se Peš pošten slovenski človek doma pripravlja na soočenje s epirtjo, je zelo lepo opisal dr. Trstenjak v eni svojih knjig:
»Nekatere na starost zapuste skoraj vse njihove zmož-Posti; opešali so čuti, odpovedal je spomin, oslabel je ra-zunri; vse lepo pročelje, ki si ga človek v življenju zgradi, da 9a predstavlja pred drugimi, ter zakriva njegovo notranjost, se je žalostno sesulo, da se vidi prav tisto njihovo osebnostno jedro, ki so ga gojili v življenju in ki je sedaj dozorelo in to jedro je — dobrota. Čista, nesebična, vseobjemajoča dobrota. Dobrota sije iz izmučenega obraza, iz sleherne kret-Pje, iz vseh okornih, zatikajočih se besed. Ne strasti, ne lenoba, ne grožnje, ne vabe, ne trpljenje, ne nesreča jih ne zmede, da bi storili kaj slabega. Nič več jih ne skrbi, da bi se utegnili osmešiti pred drugimi, le to jih boli, da povzročajo Svojim dragim stroške, skrb in žalost.«
»Koliko si pa star, fantek?«
»Šest let.«
»Nemogoče! V šestih letih se pa ne bi mogel tako umazati.«
~ Kaj me tako gledate, gospa? Ali niste fte nikoli videli nobenega neotesanca?
»Kaj? Takole kosmat misliš iti z menoj na koncert? Kdaj s' pa nazadnje obril?«
»Ko si se ti začela oblačiti.«
»Dober dan! Kako pa kaj zdravje v družini?« vpraša Zdravnik krojača.
. »Hvala, kar dobro! Kako pa kaj pri vas? Imate vse poši-t0 'P zlikano?«
Natakar piše račun: »Zrezka vam ne bom zaračunal, „er i® ostal cel. Plačati pa boste morali skrivljene vilice in '0rT1lien nož.«
Dušan Biber
TRŽAŠKA KRIZA 1945
I. del
V l. 1988 izšli knjigi »Trst 1941—1947, Od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe« (Koper: Lipa, 1988), je tudi članek z gornjim naslovom. Avtor, dr. Dušan Biber, je zgodovinar in dela kot znanstveni svetnik Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. V svojem članku razpravlja na podlagi razpoložlji v ih jugoslo vanskih in zahodnih (predvsem ameriških in angleških) dokumentov o omenjeni krizi, ki kaže med drugim, kako hitro so se sprli medvojni zavezniki in tudi, kako hitro so se ohladili odnosi med Titom in zahodnimi zavezniki. Biberjev referat utegne dati nekaj več zgodovinskega konteksta tistim, ki se zanimajo za obnašanje Angležev v zvezi z zloglasnim vračanjem domobrancev, četnikov in civilistov maja in junija 1945. leta.
Tekst Biberjevega članka bom v nadaljevanjih ponatisnil v celoti, vendar brez prvih delov, v katerih Biber temeljito obravnava dosegljivo arhivsko in tiskano gradivo. Prav tako bodo izpuščeni iz teksta citati, ki jih sproti navaja.
Bralci bodo seveda upoštevali, da so Biberjeva gledanja in analize njegove in ni rečeno, da ne bi drugi, denimo ne-marksistični zgodovinar tim. »tržaško krizo« v letu 1945, prišel do drugačnih pogledov in ocen. Rudolph M. Susel
A. Logo di Bolsena, Caserta in Beograd: pogovori ali dogovori?
Maršal Tito se je med svojim bivanjem v Italiji 7. avgusta 1944. leta sestal s feldmar-šalom, tedaj še generalom Ha-roldom Alexandrom v njegovem štabu pri Lago di Bolsena. Edini sočasni vir o tem sestanku oz. njegovi vsebini je Titov telegram: »Alexander je na mene napravil kar dober vtis. Na Kardeljevo veliko veselje se je vprašanje Slovenije in Istre uredilo tako, kot to on sam želi.«
Tito se je, navaja Dušan Plenča, sporazumel z Alexandrom, da sta Istra in Slovensko Primorje operativno področje Narodnoosvobodilne
vojske Jugoslavije. Na britanski strani, kar je nenavadno, ni tedaj nihče napisal zapisnika ali vsaj beležke o tem pogovoru.
Feldmaršal Alexander se je po končani jaltski konferenci 15. februarja 1945 na sestanku v britanski ambasadi v Atenah spominjal, da je takrat dejal maršalu Titu, da potrebuje nadzor nad železniško progo in komunikacijah iz Trsta proti Avstriji in ozemlje desetih milj na obeh straneh proge. V jeku tržaške krize so po spominih načelnika štaba rekonstruirali vsebino neformalnih pogovorov Tito—Alexander; dosežen naj bi bil dogovor, da bo demarkacijska črta tekla severno od Reke, vendar njen potek ni bil natančno označen. Tito naj bi nadzoroval ozemlje vzhodno, Alexander oa zahodno od te nedoločene črte. Na pogovor ob Lago di Bolsena se je Alexander skliceval tudi v svoji brzojavki Titu 3. maja 1945.
Pred odhodom v Caserto je maršal Tito že 1. avgusta 1944. leta na Visu nakazal brigadirju Macleanu, da bi želel razpravljati o možnostih zavezniškega izkrcanja v Istri. To bi, je rekel, znatno pripomoglo, da se vojna čimprej konča. V Caser-ti je pobudo prevzel Churchill in Tita vprašal, če bi bil voljan poslati svojo vojsko v severno-vzhodni kot Italije; ni omenjal izkrcanja, pač pa prodiranje ob vzhodni italijanski obali.
Tito je nakazal, da bi bil zelo naklonjen skupni zavezni-ško-partizanski operaciji na istrskem polotoku. Svoje stališče je razložil v pismu, naslovljenem na Churchilla. Menil je, »da je potrebno vsaj v glavnih obrisih pojasnili vprašanje Istre in Slovenije v primeru, da se zavezniške čete izkrcajo na tem območju«. Zavzel se je za jasno definiranje odnosov med zavezniškimi silami na eni ter vojaško in civilno upravo narodnoosvobodilnega gibanja na drugi strani, tako v Istri in Slovenskem primorju kot v Sloveniji. Želel je čuti o tem Churchillovo mnenje.
Na trojnem sestanku Churchill—Tito—Subašič 13. avgusta je bilo potem dogovorjeno,
da general Velebit predloži šifro za možne operacije v Istri. Churchill je menil, da bo sklep o Istri sprejet po vojni, da bi bilo najbolje vzpostaviti zavezniško vojaško upravo, »da ne spravljamo po nepotrebnem v malodušje Italijanov«. Tito je vztrajal, da bi bile jugoslovanske oblasti vključene vsaj v upravo tega ozemlja. Subašič pa je najavil kasneje nikoli predložen memorandum, ki bi vseboval skupne Titove in njegove poglede na ta vprašanja.
Pred tem sestankom na vrhu se je maršal Tito sporazumel z načelnikom štaba (AFHQ), generalom Jamesom Game-llom, da bo Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije poveljniku zavezniških sil dala vso potrebno pomoč za zaščito njegovih komunikacijskih linij. Se posebej so se dogovorili, da bo zavezniški poveljnik okupacijskih sil v Avstriji in Madžarski poveljeval in nadzoroval pristanišče (sic) Trst, po potrebi pa tudi komunikacijske linije do Gradca in Celovca prek Ljubljane in Maribora oziroma Gorice.
Ni pa bil dosežen sporazum, marveč je bil samo sprejet na znanje namen zaveznikov »vzpostaviti zavezniško vojaško upravo na območju zahodno od jugoslovansko-italijanske meje iz leta 1939«, kot so bili sprejeti na znanje tudi Titovi pomisleki, da bi zavezniško vojaško upravo nadredili jugoslovanskim civilnim oblastem na tem področju; Tito je privolil zgolj v sodelovanje med jugoslovanskimi oblastmi in zavezniško vojaško upravo. V britanskih dokumentih ni omenjeno, da je Churchill, kot je v nekem intervjuju po vojni povedal Tito, takrat dejal, da bo Jugoslavija dobila Istro, vendar pa ne Trsta.
Pred odhodom v Beograd se je Alexander zavzemal, da bi se s Titom sporazumeli na osnovi avstrijsko-italijanske meje iz 1914. leta. Zavezniki bi imeli pod absolutnim nadzorstvom pristanišče v Trstu in prednost na zvezah vzhodno od demarkacijske črte; zahodni del Julijske krajine bi bil pod zavezniško vojaško upravo.
Sestanek Tito-Alexander
v Beogradu februarja 1945
O sestanku Tito-Alexander v Beogradu 21. februarja 1945 so raziskovalcem na voljo zgolj uradni britanski zapisniki in Macleanovo poročilo. Alexander je ponovil stališča, znana že iz Caserte. V primeru zasedbe Avstrije bi zavezniki nadzorovali zveze s Trstom in sam Trst (razlika med mestom ali pristaniščem v zapisniku ni bila omenjena!).
Na prvi pogled bi to pomenilo, da bo potrebno okupirati vse ozemlje zahodno od meje iz 1939. leta in vzpostaviti zavezniško vojaško upravo. Tito je privolil v zavezniško vojaško upravo pod pogojem, da to ozemlje ohrani svojo že obstoječo civilno upravo. Za razliko od stališča v Caserti se je Tito strinjal, da »bi bila njego-
(dalje na str. 8)
»Janez, vzemi ti otroka in daj meni kozarce, tebi tako vse iz rok pade.«
Res sva si na sejmu udarila v roke. A ko sem opazil, da mi je podtaknil slabo kravo, sve se udarila še po gobcu.
»Natakar, ta juha je peklensko vroča, ves sem se oparil.«
»Pa bi malo pihali!«
»Ce bi želel pihati, bi naročil trobento.«
Gospodinja naroča špecerijo v dobro založeni trgovini in pravi: »Dajte mi deset dek čaja!«
»Ali dam ruskega, kitajskega, angleškega?«
»Dajte mi rajši deset dek kave.«
»Ali dam brazilsko, turško, kubansko, afriško?« Gospodinja vzdihne: »Povsod ta politika! Dajte mi kar steklenico radenske!«
P. N. Krasnov
Pri podnožju Božjega prestola
— Roman —
vin.
Fanica je vsako jutro s Ca-ranko jahala ven. Jahala je Aksaja, na katerem je lepo sedela, tvorec s konjem dovršeno lepo sliko. Kam sta jezdila, nista povedala. Izostajala sta pa dolgo, celo do kosila.
Na vprašanje Ivana Pavloviča, kam da jaha, je odgovorila: »Na goro Kudikino«. Pa kakor da bi se grobega odgovora sramovala, je pristavila: »Vežbam konja«.
Radi dela, krme in skrbne nege Caranke so konji postali blesteči, stasiti in krasni. Kozaki so jih zavidali.
Toda ona se ni pečala z iz-bežbanjem konj. Jahala je za nekim določenim ciljem, je nekaj delala, vedno jemala s seboj na sedlo vrečice in te vrečice je Caranka skrivnostno nosil v njeno sobo. Vrečice so bile težke.
Po njenem gibkem, živahnem obrazu je Ivan Pavlovič vedno vedel, kako ji je pri srcu, — ali je uspela ali ne. Pa ona je ljubosumno čuvala svojo skrivnost. Ni je izpraševal. Kaj mu je to pač mar! Zadovoljen je bil, da so med njima nastali v neki meri tovariški odnošaji. Zdelo se mu je, da se je obema posrečilo, da sta pri pogovorih med kosilom in večerjo zadela prav odkritosrčno struno. Le ena reč je bila mučna. Kaj se je zdaj »govorilo« v Džarkentu, v Tiškanu, v Hor-gosu in Sujdunu, nakratko: povsod? Saj ni bilo na tem nič. Stanoval je pod isto streho z dečkom-divjačkom, toda gotovo so govorili — vrag ve kaj. In Ivanu Pavloviču je bilo žal mile Fanice...
Tako sta prešla dva tedna. Navadil se je Fanice. In če je obed zamudila, je Ivana Pavloviča prijel nemir in dolgčas. Hodil je gori in doli po verandi, brenčal predse kako pesem in spet in spet pogledoval proti goram, ali ne bi ugledal njene sive halje in papaše.
V njeno sobo ni stopil nikoli. Urejevala si jo je sama.
— Odidem za štiri dni, — mu je nekega dne rekla Fanica.
— To je vaša reč, — je suho rekel Ivan Pavlovič.
— Da. Povem vam le, da se ne bi vznemirjali.
— Ne vznemirjam se. Nimam pravice za to.
— Res ne?
Ni je vprašal, kam gre. Po nečemu je zaključil, da jezdi v Džarkent nakupovat.
Te štiri dni mu je bilo dolgčas. Pogrešal je njene male, zagorele roke, ki so mu nalivale veliki kozarec z rumom in čajem. Pogrešal je njenega mladostnega smeha in lahkih gibov in vonjave las. Večeri so bili dolgočasni in ni ga vleklo, da bi z verande opazoval temno nebo in goreče zvezde. Dolgočasil se je celo, ker ni bilo na
žeblju v njegovi sobi njene puške in kučme, ki je za te dni izginila.
Da, Ivana Pavloviča je bilo sram, da bi si priznal: odkar ni bilo Fanice, se je začel kisati.
Vrnila se je še bolj zagorela od sonca. Njeni lasje so postali svetlejši in bolj podobni zlatu kot kostanju. Sonce puščave se ne šali. Bila je pokrita s prahom, trudna, a iz njenih žarečih oči je Ivan Pavlovič spoznal, da je srečna.
Šla se je kopat v Koljdžatko in vzela s seboj lahno, volneno haljo in opanke. Čez kako uro se je vrnila vsa sveža, noseč v rokah svoj potni plašč, jahalne hlače in škornje.
— V tej opravi sem se pošteno prepekla, — je rekla, gledaje na verando. — Ali ste nevoljni, da sem se vrnila?
— Ne, Fanica... — Prvič jo je imenoval tako.
— Res ne? — je dvomeče stresla Fanica glavo z mokrimi kitami, ki so bile površno spletene v vozel.
Jedla sta molče. Po kosilu je rekla:
— Stric Vanja, želim se z vami posvetovati. Pojdiva v mojo sobo.
Borne sobe za goste kar ni več prepoznal.
Preproge in vezenine, zavese in razkošna prevleka na odeji in blazinah — to je bilo žensko. Miza pa in zaboj pod njim in police v kotu, naložene s knjigami in kosi kamenja, to je spadalo že k samozavestnemu »fantiču«, ki se je kot nevabljen gost prikazal na stražnico.
Velik šop gorskih cvetlic, nabranih po gorskih planotah, je stal v glinastem, dungan-skem vrču na mizi. Zraven njega pa so bila kladiva, lopatice in dleta pravega iskalca zlata ali proučevalca rudnin.
Stoječ ob oknu v polni sončni luči je vzela z mize nekaj kosov kamenja in jih podajala Ivanu Pavloviču drugega za drugim.
— Kaj pravite o tem? — je rekla, ko mu je podala velik, skoro prozoren kamen rožnate barve.
— To je rožni kremenjak.
— In ta? — Podala mu je kos skoro črne rude, podobne steklu.
— To je bazalt.
— In ta?
— Če se ne motim, le labrador.
— Da, ljubi stric Vanja... in ne samo labrador, marveč tudi nefrit inndruge rude ležijo pred vašim nosom.
— To vem vsi vedo to. Povem v cini sc vec. Nekje na srednjeazijski meji, le malo vstran od nje, so našli žveplo...
— Pa je pravi zločin, da se vse to ne izrablja.
— Nikakor ne. Mi ubogi na-selniki si pač ne moremo zidati gradov iz nefrita in bazalta in jih okraševati s stebri iz kremenjaka. .
— Ne, seveda ne. Pa bi jih izvažali.
— Se ne izplača. Ruda je gosta in težka in ni je mogoče nositi na hrbtu kakih dva tisoč vrst daleč čez sto in sto gorskih prelazov, pa še ko pri nas ni poti. Saj ni zlato.
Fanica se je prebrisano nasmehnila. Šla je k omari in vzela iz srednjega predala kose popolnoma bele rude, podobne iskrečemu se sladkorju.
— No, pa poglejte tole.
— Pa kaj naj bo? Žlahtni kremen. Tega je tu kar hočete.
Potegnila je ven večji kos, ki je bil pokrit z rdečkasto-rume-nimi pegami, ko da bi bil zarjavel.
— In to? — je rekla z zmagoslavnim glasom.
— No, to je zlatonosni kremen, — je mirno dejal Ivan Pavlovič.
— To je... zlato, — je šepnila ona, navdušena od svoje najdbe.
— Da, zlato, — je hladno potrdil Ivan Pavlovič.
— Zlati prah. Toda da bi ta prah ločili od kamenja, bi bilo treba velikih strojev, mnogo delavcev in truda. In to pomeni, da se ne izplača. Te stroje sem pripeljati, jih pognati v tek, ko tu nimate s čim kuriti, — to je skoro nemogoče. Glavno pa je, da ti kamni vsebujejo premalo zlata. To smo vedeli tudi brez vas. Davno smo vedeli.
Fanica je bila poražena.
— Kaj storiti?
— Treba je najti žilo. Glejte, če bi to ne bil zlat prah, marveč drobni koščki zlata, zlate žilice med kremenom, bi bilo vredno ga iskati.
— A odkod potem pripovedka o zlatem zakladu, ki so ga Kitajci zakopali v teh gorah?
— Pripovedka ostane pripovedka, ker ni na njej nič.
Fanica je žalostno gledala v Ivana Pavloviča. Bilo je grenko, da njeno delo, izsledova-nje in njena odkritja, na katera je bila v srcu tako ponosna, niso prinesla nič novega in da so bila zaman.
— No, jaz najdem žilo in pristno zlato! — je uporno rekla, — in postali bomo bogati.
— Govorite zase. Kaj imam jaz pri tem.
— Skupno ustanoviva družbo.
Ta večer sta dolgo stala drug ob drugem, sloneča na ograji. Spodaj je skozi grmovje jere-bik in berberisa šumela Koljd-žatka, zgoraj so se pa tiho bleščale zvezde.
Fanica je rekla z utrujenim glasom:
Vrata se odpirajo!?
(Nadaljevanje s str. 2)
pojavil izreden kulturnik, morda celo genij, ki bo iz argentinske pampe, iz tistih neizmernih širin, zapel Slovencem novo pesem.«
Da se je blejsko srečanje še nadaljevalo na DSP, pa je tudi mogoče sklepati po tem, da sta dve uradnici NUK javno povedali, da danes ni več nobene prepovedane literature v knjižnici. Da je vse dovoljeno prebirati in celo fotokopirati.
Nekdo je še omenil, da se ta literatura dobi sto kilometrov proč v Celovcu ali Trstu. Pa sem mu odgovoril, da bi bilo le bolje, če ne bi bilo treba iti tako daleč in celo čez mejo. In da pozivam kogarkoli, ki bi želel skrbeti za razpečevanje te literature, da se oglasi. Ni ga bilo in tudi po sestanku se ni za to nihče javil. Šel sem pa naslednji teden h glavnemu uredniku za leposlovje Mladinske knjige in ga zaprosil, da bi Mladinska knjiga odslej začela skrbeti za širjenje emigrantskih knjig v Sloveniji. Obljubil mi je, da se bo za stvar zavzel. Sem optimist.
Marsikaj bi mogel še povedati. Kako je z L. Lenčkom v Tinjah, kako je bil obisk pri Tarasu Kermaunerju in njegovi ženi Alenki Goljevšček. Pa še srečanje z Ošlakom, predavanje pri Tržačanih; pa obisk na NUK, SAZU in SIM.
Da ne pozabim: prav posebej Slovence v Argentini pozdravljajo Andrej Capuder in njegova žena Majda, in seveda Lado Lenček.
Doživel sem edino bolečo točko, razen seveda spomina na našo skupnost, ki se na daleč vidi kot iluzija.
In sicer: na Slovenski izseljenski matici. Ko je bilo blejskega srečanja praktično konec, prihiti na Bled Jože Prešeren z idejo, da bi tudi SIM prispevala k srečanju in sicer tako, da plača delno moje potne stroške. Drago Jančar mi je takoj ob prihodu v Ljubljano rekel, da so prosili tudi Matico, a odgovorili so mu, da nimajo denarja. Zdaj pa — sprememba; radi bi sodelovali. Zakaj? Ali zaradi odmevnosti bljeskega srečanja v medijih? Ali morda hitri poseg Dušana Šinigoja, ko sem mu nekaj dni prej povedal, kar nas teži v Argentini in zlasti težave s SIM?
Ne vem. Drago Jančar mi je rekel pred prihodom Prešerna, da za božjo voljo, naj jim pomagam. Prešeren je ponudil pomoč, ne nujno meni osebno, a da če sprejmem, naj se na vsak način oglasim na Matici. Sprejel sem in se tudi oglasil na Matici. Izrazili so željo po sodelovanju. Ponudil sem izmenjavo tiska. Predlagal neagresivno poročanje. Rado Genorio mi je kasneje, na DSP, na uho povedal, da ne bodo nikomur pravili o tem. Jaz pa sem sklenil, da bom res vsem povedal. Saj te metode prisluškovanja in zasliševanja še v naši skupnosti ne bi smeli imeti.
(Konec)
Svob. Slov., 10. avg. 1989
— Jaz ne bom obupala ali izgubila pogum, stric Vanja. Jaz to zlato najdem. Najdeva delavnih Dunganov in Kitajcev in ga izkopljeva. Kdo ve, koliko ga bo. In potem pojde-va potovat. Imam na banki pet in dvajset tisoč rubljev, to bo dovolj za začetek... A povejte mi, stric Vanja, vi... ali ste vi kaj našli?
— Da, — je tiho odgovoril Ivan Pavlovič, — našel sem. Malo, a mislim, da več kot vi. In na pravi poti sem.
— Oprostite, ne vprašam vas... A kje?
— Žal ne na naši zemlji.
— Vedela sem. Tam. — In Fanica je z malo roko mahnila proti kitajski strani.
— Da.
— To nič ne de, stric Vanja. Tudi tam ga najdeva!
IX.
Na ukaz brigadnega poveljnika so med Koljdžatom, Džarkentom in tiškanskim taboriščem postavili heliograf. (Heliograf = priprava z lečo, s katero se s sončno lučjo oddajajo svetlobna znamenja na velike daljave.)
Mala, neznosno žarka zvezdica se je začela včasih svetiti v megli daljne doline, kjer so se kot motne pege risali nasadi Džarkenta. Zableščala se je s
pogostimi, jarkimi bliski sončne luči in klicala Tiškan, dokler ni kdo izmed kozakov, ki so dremali ob trinožniku z zrcalom, opazil znamenj. Brž je stopil k aparatu in njegov tovariš je vzel v roke majhen zvezek ter zapisal heliogrant. zdaj črke, zdaj besede.
Ta sporočila s »sonce-pi" sem« so bila redka in navadno so bila gospodarska. Javljal so v Koljdžat cene ovsa in ječmena, sporočala, da so kruh. perilo in konserve odposlani, poizvedovala, koliko nabojev ima vsak mož in koliko jih ie še v zalogi. Polkovni zdravnik je bolničarja stražnice vpraševal, koliko je bolnikov.
V tem daljnem migljanju sončne zvezdice, ki je sijala d0 petdeset vrst daleč, je bilo nekaj skrivnostnega. V lep,n dneh, ko je sonce posebno žar' ko svetilo, je ostro oko hel'° grafista moglo ujeti odsvit bi' skov celo na nasproti ležeče*^ obronku v tiškanskem tabod šču in je prejemalo sporoči brez vmesnih postaj.
(nadaljevanje prihodnjič)
Kanadska Domovina
Vprašanje obnovitve predvojnih političnih strank v Sloveniji
TORONTO, Ont. - Pod izjavo Slovenske ljudske stranke »SLS o dogodkih v Evropi in Sloveniji« (A.D., 4. avg. 1989), je g. urednik dodal svoj komentar, v katerem se dotika vprašanja obnovitve predvojnih političnih strank v Sloveniji in pri tem izraža svoje začu-denje, ker ni zasledil nobenega zanimanja — ne v politični migraciji in ne v Sloveniji — za oživitev teh strank v domovini. Med drugim je zapisal: »Če že dopuščajo v Sloveniji nastajanje različnih političnih skupin, zakaj bi ne vsaj nekateri skušali na novo organizirati Slovensko ljudsko stranko nli Slovensko demokratsko steanko? In zakaj se ni to vprašanje — vsaj za javnost — P°javilo v politični emigraciji?«
Kakor se na prvi pogled zdi, da so taka vprašanja samopo-sebi umevna in v danih razme-rah umestna, se mi vseeno zde Jtekoliko nerealistična, pose-DeJ Se, če se po skrbnejši skru-hnaciji trenutne situacije v domovini resno premisli in anali-2‘ra možnosti za tak poseg v sedanje politično življenje doma.
Klšub temu, da je danes doma prišlo do nastajanja raz-'ičnih zvez, ki naj bi predstavljale nekakšen »politični plu-telizem« (brezstrankarski se-Veda), in se te zveze opredeljujmo v neko ideološko opozicij-Sk° zvrst, se mi zdi nerealistično govoriti o kakšnih samo-st°jnih političnih strankah, še manj Pa pričakovati, da bi se v tedanjih razmerah dalo oživeti Predvojne politične stranne, ki s° komunistični partiji vsesko-v' nasProtovale in se ji med re-ucijo celo z orožjem zoper-avile. iz teh razlogov mora . '/^umljivo, zakaj se doma ce ne zanima za oživitev ^dvojnih političnih strank in a aj se politični aktivisti izo-' ajo predvojnih in medvoj-' Političnih prilepk. S tem bi e namreč izrekli za politično '^racij°, katero se še vedno je atra za »izdajalsko«, četudi zadnje čase zanimanje za e^rarn političnih strank v akt'uU tUC*' ^oma Postal° zel°
n 0ravno Je Slovenija da-na P°hrično najbolj »liberal-kot rel)u*3l*ka v Jugoslaviji, Cj U80tavljajo tuji opazoval-p ’ Je monoP°l komunistične tetTllJe vedno očiten in pri p0li .^dostopen za resnične ' ne 'n družbene reforme, spod *te8a tud' dosedanje go-le) arske reforme niso uspe-f0rmer dilo za uspeh teh re-Parti' ^otredno sedanjo eno-tearklL0* ’n sarnoopravno viti p 1Cno sirukturo posta-°d vrh 8*avo ‘n jo °d znotraj
^odarV0 ta* politieno 'n g°-W paS, ° rekonstruirati, za ornunisti še niso pri-
pravljeni.
To pomeni, da družbena kriza še ni dosegla svojega vrhunca kot je bil to slučaj na Poljskem. Tam so bili komunisti prisiljeni sprejeti za partnerje svoje nekdanje nasprotnike in z njimi deliti oblast, da so preprečili eksplozijo, ki bi sicer nastala. Pri tem so si zagotovili predsedništvo republike. Gen. Jaruzelski kot predsednik pa je v pogajanjih z opozicijsko koalicijo dosegel, da bodo ključni položaji v novi poljski vladi pod vodstvom nekomunista Tadeusza Mazowieckega ostali v rokah komunistov. Tako bodo komunisti kontrolirali še naprej notranje in zunanje ministrstvo, ministrstvo za obrambo (torej vojska in policija) in še nekaj drugih resorjev.
Reševanje gospodarske polomije po štiridesetih letih neodgovorne marksistične ekonomske politike bo pa sedaj padlo na ramena novega predsednika vlade in opozicijsko koalicijo, ki so je nenadoma znašla na oblasti.
V Sloveniji bo vzelo še precej let, predno bo do kaj takega prišlo. Če lahko damo kaj na besede predsednika SZDL tov. Jožeta Smoleta, je tak pesimizem povsem opravičen. V Komunistu, glasilu Socialistične zveze od 28. aprila 1989, je Smole dal tele izjave: »...nastopili bomo proti sleherni tendenci, ki bi delovala' v smeri ‘socialistične zveze brez komunistov’... (SZDL) bo nastopala proti vsem oblikam protikomunizma... Ne smemo odpirati prostora drugačnim silnicam, ki bi si hotele oblast polastiti in postati državna partija... V naši ustavni ureditvi ni prostora za ustanavljanje političnih strank... Če kdo misli, da je ustanavljanje zvez, ki naj bi v prvi fazi delovale v okviru socialistične zveze, samo pot k postopnemu preraščanju v politične stranke, potem smo dolžni reči, da to odločno zavračamo... Ne smemo odstopiti od smeri naše socialistične in samoupravne ureditve... Socialistična zveza zavrača vsako težnjo ustanavljanja zvez in organizacij, ki bi imele neposredno ali posredno za cilj rušenje socialističnega samoupravnega sistema... Naše izhodišče predstavlja razvijanje nestrankarske neposredne demokracije, ki omogoča svobodno izražanje pluralizma interesov, idejnih, ideoloških in političnih pogledov... Trditev, da se politični pluralizem lahko izraža samo skozi formiranje in delovanje političnih strank, zato ocenjujemo kot netočno...«
Tako po Smoletovih izjavah lahko sodimo, da so razne zveze nastale kot varnostni ventil za spuščanje vroče politične
pare, da bi se kotel ne razletel pod notranjimi pritiski. Tako v zrak spuščena para pa izgubi na moči in se kondensira v kaplje vode. Dokler bo ostalo le pri kapljah, režimu ne preti nobena posebna nevarnost. Posebej še, ker dosti teh kapelj shlapi. Drugo bi seveda bilo, če bi se te kaplje — kaplja za kapljo — zbirale v reko, ki bi znala odnesti v svoji povodnji socialistični samoupravni sistem. Takrat bo režim segal po vseh rešilnih bilkah.
V opozicijskih vrstah ni zaslediti zbiranja vode za povodenj. Studenčki tekd vsak v svojo smer. Tako je Peter Kovačič, voditelj Slovenskega krščansko-socialnega gibanja teoretiziral o svojem gibanju na tale način: »... naše gibanje je bolj fleksibilno, kot so lahko stranke... pomeni navezavo na ideje krščanskega socializma in na sam proces socializma... nagiba se bolj k frontnemu organiziranju in nikakor ne h klasičnemu strankarskemu drobljenju...«
Dimitrij Rupel, znan oporečnik v Slovenski demokratični zvezi, pa takole gleda in ocenjuje sedanji položaj: »Sedanja SZDL je torej opredeljena kot organizacija za uresničevanje partijskega programa in podpiranje državnega reda. Zunaj SZDL ni nobenega prostora. V SZDL se rodimo, delamo in umremo... Ce hočemo reformirati sistem, je treba SZDL odpraviti, oziroma jo nadomestiti s čim drugim... (vse ostalo) so lahko le kozmetične korekture... Bojim se, da je danes politično nemogoče doseči radikalne spremembe SZDL...«
Mislim, da je v teh nekaj kratkih stavkih dovolj jasno povedano, da je ustanavljanje ali oživljanje predvojnih političnih strank za zdaj še nemogoče in bi to morda bilo celo bolj škodljivo kot koristno, zlasti še, če bi se strankam dajalo predvojne oznake. Sicer pa obstoječe zveze svoje programe precej kopirajo po že obstoječih programih nekdanjih strank.
Možnosti za oživitev predvojnih strank v Sloveniji so torej minimalne. To zaznanje je predvsem povod, da se tega vprašanja v politični emigraciji ni javno načenjalo, četudi bi morda do neke mere koristilo, stvari pa ne bi spremenilo.
Pot iz socializma je predvsem v rokah ljudi doma. Politična emigracija jih lahko samo podpira v njihovih prizadevanjih, najti to pot, ki pa ne bo lahka. Dr. Marko Kremžar je v »Svobodnih pogledih« (št. 6, 1986) napisal daljšo razpravo »Pot iz socializma«, v kateri obravnava in razglablja o možnih poteh iz socializma. Svoja zanimiva ugotavljanja zaključuje z naslednjimi besedami: »Pot iz socializma je
(dalje na str. 61
ODMEVI S PRERIJE
LETHBRIDGE, Alta. - Prerija je zadnje tedne veselo oživela. V bogata polja dozorelih žit so kot v zlatovalujočo pre-prego zarezale kosilnice in mlatilnice. Kot kaže, bo žitna letina bogata. So pa tudi predeli, kjer sta suša in delno toča zmanjšali in tudi povsem uničili dozorele posevke. Dobra letina pa spet poraja skrb, kako brž in po kakšni ceni pojde žito v prodajo in izvoz.
Vsakoletna nesreča in nevarnost so gozdni požari. Poročajo, da je bilo letos teh v Alberti skoro polovico manj kot prejšnja leta. Pač so zlasti strele vnele v Saskatchewanu in Manitobi na stotine požarov, ki jim zlasti v Manitobi več mesecev niso bili kos. Pogorelo je stotisoče hektarov zdravega gozda in gotovo tudi veliko divjačine v prirodno in lovsko škodo.
Ognji so ponekod dosegli obrobja naselij, požgali tudi domove, nad 20 000 prebivalcev so z ogroženih območij začasno umaknili v večja središča, kjer so morali čakati, da so ognje pogasili ali pa so se ti premaknili dalje. Gmotna škoda je seveda ogromna.
V glavnem so počitnice mimo in se tele dni spet odpirajo šolska vrata. Tisoči nadebudne mladine sega po knjigah in nabira novo učenost. Zlata doba zanje pa se tega mnogi ne zavedajo.
Provinco Alberto je zopet letos obiskalo veliko kanadskih in tujih gostov, njim v razvedrilo in oddih, našemu turističnemu in gospodarskemu prometu pa v veselje in korist. Ne vem, koliko slovenskih rojakov iz Toronta in bogatega vzhoda obišče kraje zahodne Kanade, vsaj tule v našem mestu se redki oglase. Nekaj pa jih je vendar le bilo.
Iz Windsorja sta se mudila nekaj dni zakonca Stane in Vida Korošec, ki sta se ustavir la pri Vidini sestri Ivanki Dimnik. Sicer je Stane prišel v Kanado 1. 1948, torej leto prej kot naslednja večja sukpina, in vprav tod na okoliški farmi zaslužil prve dolarje. Po odsluženi obvezni pogodbi se je napotil na vzhod v bolj obljubljene kraje. Takrat seve ni bilo časa, da bi si ogledal tole južno albertsko okolico. Tako je bil njun obisk nekako odkritje našega mesta in prijazne ter čiste okolice.
Bila sta vesela obiska in menda presenečena nad lepotami sredi cvetoče in zoreče prerije, rajde mogočnih gora in nebeško čistega zraka. Menda tiste dni ni bilo nič vetra. Res nimamo kaj prida industrije tule, zato čisto ozračje. Če pa se kaj nesnage nabere, nam pogosti vetrovi, ki nam od zahodne smeri razvetrijo
ozračje, nezaželeno umazanijo odpihajo proti vzhodu. Kadar ti vetrovi zagospodujejo so zaresni, saj dosežejo hitrost do 80 km na uro, nekajkrat letno pa nas obiščejo včasih tudi za dobo več tednov.
Prve dni avgusta me je razveselilo pismo dobrega znanca iz taboriščnih let Franjota Mejača, ki mi je kratko sporočil, da bo skupina 33 izletnikov iz Milwaukeeja z njim vred potovala skozi naše mesto in se ustavila za kosilo v enem naših boljših restavracij. Omenil je, da bi bil vesel srečanja z menoj in Dimnikovimi.
Kdo bi se ne razveselil srečanja po štiridesetih letih? Seve smo brž organizirali za srečanje in 14 od nas se jim je enostavno pridružilo na kosilo. Skupno smo poprijeli žlice in se tako lahko pred, med in po jedjo vsaj malo pogovorili. Na kratko je bilo Milvvaučanom povedano najvažnejše o našem mestu, ker samo skozi avtobusno okno marsikaj vidiš in ugibaš, kaj in kako. Pa kaj, ko veselo srečanje in kratke pomenke prekine čas, ki ukaže po potovalnem urniku, odhod.
Fotografiranje pestre družbe znancev, dve zapeti kitici slovenske zdravice in srečanje je minilo. Vem, da je stotine vprašanj bilo neizgovorjenih. Orošene oči, tudi nas moških, stisk rok in poljub tu in tam... in odšli so...
Upam, da so potlej uživali lepoto gorske bogatije in cvetočih dolin ter sadnih polj sosednje Britanske Columbije, ko so iz Alberte potovali v Vancouver in Victorijo, na topla obrežja Pacifika, ter da so se vrnili domov zadovoljnih src in spoznanj, kam vse nas je usoda raznesla po svetu. Hvala vam za kratko srečanje, sestre in bratje po krvi in prepričanju. Ko ste odhajali, se mi je obnovila v mislih nekje nekako podobno zapeta pesem, primerna momentu in upokojencem:
Razšli smo se. Bog ve zakaj?
Mineva nam poletje.
Se malo, pa bo spet jesen.
Osulo se bo cvetje...
Povedali so mi, da se tele dni mudi pri teti Danici Pahu-Ije Alenka, hčerka Daničine sestre Justke. Prišla je iz za-drenjanega Toronta na kratek obisk, predno jo pokličejo šolske obveznosti nazaj domov in v šolo.
Ta teden se je oglasil pri Dimnikovem Tonetu in ženi znanec g. Jože Levstik, ki je bil na poti k bratu Tonetu in na poroko njegove hčerke. Pred desetletji je živel kratek čas tu med nami v Lethbridgu, odkoder sta ga poklic in želja po nadaljnjem študiju gnala na vzhod in kasneje v Združe-
(dalje na str. 6)
Kanadska Domovina
Glede obnovitve	UMRL JE PESNIK...
predvojnih strank
(nadaljevanje s str. 5)
krajša ali daljša, lažja ali težja glede na položaj vsake družbe, pa tudi glede na jasnovidnost in doslednost ljudi, ki proces razsocializacije vodijo. Če je kje kako sredstvo, ki lahko to pot ugladi, potem je to brez dvoma: ‘čistost namenov’.
V našem slovenskem primeru je jasno, da je ta razvoj, čeprav ne lahak, vendarle mogoč, ker ne glede na različne politične in svetovnonazorske poglede velika večina hoče za svoj narod drugačno bodočnost; noče več živeti pod varstvom preživelega sistema, v nepriznanju zgodovinske resničnosti, v umetno ohranjenem nasprotstvu, temveč hoče živeti v vzajemnosti, ki ima med nami že stoletno tradicijo. Ta zavest se širi med narodom, ne s propagandnimi sredstvi, temveč kot sad opazovanja resničnosti. Od tod rastoče iskanje izhodov.
Možnosti za pot iz socializma je brez dvoma več; zato je potreben razgovor o tem, za katero se bomo odločili, kako naj o pričnemo — in kdaj.«
Otmar Mauser Hvaležen sem g. Mauser ju za odgovor na vprašanje glede morebitne obnovitve predvojnih strank v Sloveniji.
Urednik
Odmevi s prerije
(nadaljevanje s str. 51 ne države.
Za dodatek pa še bolj klavrno novico. Pred tednom se je moral podvreči resni operaciji sorojak Lovro Novak. Operacija je uspela, seveda pa zdaj še okreva v bolnišnici in upa — kot tudi mi — da mu bo dano čim prej vrniti se domov.
Pak
TORONTO, Ont. - V Belgiji je 3. julija 1989 umrl slovenski pesnik Dimitrij Jeruc in sicer po daljši bolezni, ki ga je mučila zadnja leta. Njegove pesmi so ga predstavljale kot človeka z globokimi čustvi, z izrednim darom doživljanja vsakdanjosti in trpljenja povojnih beguncev v boju za vsakdanji kruh in obstanek, z melanholičnim domotožjem in hrepenenjem v srcu.
Pokojni Dimitrij se je rodil 4. marca 1916 v Chebu na Češkem kot četrti otrok Otona Jemca, po rodu iz Kamnika, in njegove žene Marije, roj. Poljanec, hčerke gimnazijskega profesorja Ivana Poljanca iz Novega mesta. Ljudsko šolo in gimnazijo je končal v Ljubljani. V petnajstem letu mu je umrla mati in njene izgube ni mogel nikoli preboleti in pozabiti.
V gimnaziji, na realki, mu je bil nekaj let profesor slovenščine pokojni dr. Anton Debeljak, ki je bil na novomeški gimnaziji svoj čas učenec njegovega starega očeta, Ivana Poljanca. Vse do odhoda v tujino, sta bila dr. Debeljak in Dimitrij velika prijatelja.
Po materini smrti se je njegov oče v drugič poročil. Tako je Dimitrij dobil mačeho, s katero pa se nista razumela. Po očetovi smrti, ga je ta poslala k njegovi starejši sestri v Kosovsko Mitroviče. Tako je Dimitrij že v rani mladosti okusil vso grenkobo brezdomstva, četudi mu je Srbija postala druga domovina.
Ob izbruhu druge svetovne vojne se je kot rezervni oficir vrnil v Ljubljano in nekaj mesecev preživel na posestvu mačehe v Žabnici, dokler ga niso Nemci aretirali in z mnogimi drugimi izgnali v Srbijo. Po prihodu tja se je nemudoma pridružil srbskim dobrovolj-cem in z njimi doživljal vso
tragiko vojne. V začetku maja 1944 se je ponovno vrnil v Ljubljano in vstopil k slovenskim domobrancem. Čudežno je preživel Vetrinjsko tragedijo in pozneje živel v različnih taboriščih v Avstriji, Italiji in Nemčiji, dokler ni odšel v Francijo, kjer se je nekaj mesecev zaposlil kot rudar. Iz Francije je odšel v Belgijo, kjer je kljub štiriletnemu zdravljenju za pljučno tuberkulozo končal umetnostno zgodovino na katoliški univerzi v Louvainu.
Njegove pesmi so bile objavljene v različnih slovenskih in srbskih publikacijah: »Mi in svet« (Eboli); »Stvarnost in svoboda« (Trst); »Iskra« (srbsko glasilo, Miinchen); »Slo-bodna Jugoslavija« (Miin-chen); »Tabor« (domobransko glasilo, Argentina); kole-darji-zborniki »Svobodne Slovenije« (Argentina); »Mohorjeva« (Celovec).
V zdomstvu je izdal tri pesniške zbirke, ena pa bi morala iziti tik pred konnem vojske pri založbi »Luč« v Ljubljani. Pri svojih neprestanih selitvah je izgubil veliko svojih do vojske napisanih rokopisov, večina pri Sv. Ani nad Tržičem pri umiku iz domovine v maju 1945. Zbirka njegovih pesmi je izšla tudi v nemščini v prevodu prof. fr. Paula Schor-lemerja v skromni antologiji »Dichtung...«
Pevec je onemel, njegova pesem pa je ostala. V njegov zaslužen in časten spomin naj govore na straneh K.D. njegove pesmi. Slovenskemu Dimitriju Jerucu, pesniku dveh narodov, pa naj Bog nakloni miren počitek v tuji zemlji.
Otmar Mauser
Re-Elect
Councilman
Gus Frangos
Democrat, Ward -13
•	Council's Leading Housing Code Enforcement Legislator
•	Secured and Kept Increased Police Visibility in Ward 13
•	Dedicated To Preserving Neighborhood Police Stations, Schools, Fire Stations and Neighborhood Services
•	Most Accessible - Has Maintained TWO Neighborhood Offices in Ward 13
•	Honest, Hardworking, Most Qualified VOTE TO RE-ELECT COUNCILMAN
•	Primary Election October 3,1989
•	General Election Nov. 7,1989
Gus Franeos
Paid for by Friends of Gus Frangos, C. Frangos. C J
1700 E 11th Slrcret. Clcve.. Oh.
Councilman Gus Frangos with wife Christie and daughter, Arianna.
Dimitri O. Jeruc
(Iz zbirke »Razgovor s srcem)
VSE JE TIHO
Počasi polzijo kaplje z dreves na tiho, osamljeno, žalostno pot, tod hodil stoletja za rodom je rod in veroval v čudežne sanje nebes.
In rod za rodovi, ta tajnostna vez, ki spaja me z dedi in z zemljo in z brati, da rad bi počival med njimi, kjer mati me čaka na Žalah v gozdičku cipres.
Vse mirno je, čisto v predsmrtni tesnobi, le kaplje polzijo, joj, kaplje krvi; in večnosti pota žarijo v svetlobi kot vdanost, ljubezen otroških oči.
VETRINJE
Na zemljevidu iščem svete kraje,
Golgote vaše, bratje in junaki, in hodim od postaje, do postaje, a težki, trudni moji so koraki.
Bila pomlad je, vse bilo je v cvetju in zemlja je dehtela mladih, bujnih sanj, a srca vaša v čudežnem spočetju odprla so se žrtvam, mukam darovanj.
O, sveti kraji naše zemlje svete, v trpljenju, v boli ljubim te svetinje; in nove pesmi, nikdar še zapete, slavile bodo Pliberk in Vetrinje.
KOČEVJE
In šel sem žalosten na božjo pot, tja, v divje, senčnate gozdove, med tihe, žalostne grobove, že davno jih prerasel je srobot.
Le gore, skale, gole stene, podzemske jame, razvaline, a včasih medel žarek šine na Celjskih grofov viteške arene.
Ob robu hribov Rinža lena v globine pada in izginja, le tu in tam grmičje brinja, čez Šahen vlači se megla strupena. Krvava zemlja strašnih sanj, stoletni gozdi, divji, mračni, v njih tulijo volkovi lačni, kjer brata svojega ubil je Kajn.
V	TESNOBI
V	sen večera mro poljane,
tiho, trudno in rahlo; kdo odpira davne rane, da kot ogenj me peko?
V	sen noči
vse tone, pada, sam sem v sobi prazni, a oči
so polne jada, straha in bojazni.
Sam sem v sobi v mračni noči in poslušam burje jek, pa v tesnobi ni mi moči
več zapreti vlažnih vek.
Grdina—Cosic Pogrebni Zavod
17010 Lake Shon ^Ivd.	531-6300
28890 Chardon R	944-8400
1053 E. 62 Street	431-2088
V družinski lasti že 86 let
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster |
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB President: Frank Slejko Vice President: John Prhne Sec.-Treas.: Steve Shimits Pec. Secy.:	Helen Vukčevič,
23176 Gay Ave., Euclid, O. 44123 Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Tillie Vranekovic Trip Coordinators: Ann Otoničar, Adolph Somrak, Tillie Vranekovic Publicity: Helen Vukčevič Sgt.-at-arms: Ann Kristoff Ped. Reps.: Louis Jartz, Steve Shimits, Frank.Slejko, Frank Bittenc; alternate: Jane Slejko Hall Reps.: Vera Bajec, Al Com-
'nenchek
Slov. Home for Aged Reps.: Doro-thV Silc, Josephine Commenchek Head Cook: Millie Bradač Sunshine Lady: Dorothy Silc Par: Joe Muzic, Rudy Urbanic Meetings: Second Tuesday of the month.
SLOVENE PENSIONERS CLUB Newburgh—maple heights
Resident: John Taucher, Tel. 663-6957
Vice-Pres.: Mary Zivny Sec--Treas.: Josephine Rezi 5J01 Rockside Rd., Maple Hh UH <4137, Tel. 662-9064 Pac. Secy.: Clara Hrovat Auditors: Louis Champa, Frai rhancic, John Perc ( Monthly meetings are held tt °drth Wednesday of each mont 1 Pm., alternating at the Slov 'an Natl. Homes on E. 80 St. ar Stanley Ave., Maple Hts.
American Slovene Pensioners Club »* Barberton, Ohio
President: Vincent Lauter Vice-Pres.; Joseph Yankovich 2 ®c ‘Treas.: Jennie B. Nagel, ' 24th St., N.W., Barberton, gjt.^'4203 — Telephone: 1-216-&"6227 or 825-2267.
^ec- Secy.: Julia Vadas . Editors:	Frances Smrdel,
6e|a Misich, Mary Kovacic ^dhstitute: Josephine Plainer 4necl' Peps.: Theresa Cekada, Phi^6'3 Prances Smrdel, Jose-natne Hafner, Jennie B. Nagel; alter-^ Mary Kovacic
the ee,'n9s every first Thursday of C6n!ri0ntfl at 1 P-m. in the Slovene t°n Oh 7° 14th St" N W" Barber'
J^^ressive Slovene ^omen of America
p SUPRKME board
1s^S^ent: Florence Unetich
2nd v Presitient: Joyce Plem pj ' President: Jean Petrie • Secy.: Millie Bradač CqC- secy.: Vida Zak TrtT BecV-: Hildegarde Kazei
Aud Urer: Marie Plevnik Maurir;t0rS ^ennie Zaman, Frai ^°bal ' JosePHine Škabar, Juli«
Edu tel,a Kostick ^°se pat'0n Welfare: Olga Pc Uikar °rrnan, Helen Joca, Care Hisi °Sephine Kosteinshek Edit^r'an' ^oanna Jadrich ,0r: Agnes Elish
p	CIRCLE I
Vice p6nt; Frances Mauric Sec TreS': S°Phie Matuch Rec' g as-: Vida Zak Audit 6CV': Dolores Dobida ^'ne T^rS .',u''anna Kobal, Jose-■	v)eanne Skolaris
Pobe°n ^ Boc'ak Angela Zab-Meetjnrta ^a'c' Siorothy Gorjup u°hth ^ First Thursday of the me '1t.BI°Venian Workman's ' 15335 Waterloo Road.
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.-Treas.:	Margaret Kaus,
30868 Harrison, Wickliffe, O., 44092 (585-2603)
Rec. Secy.: Marie Zakrajšek Auditors:	Mary Turk, Justine
Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Slovene Library Rep.: Jean Križman
S.N.H. Conf. Rep.: Mary Turk Slovene Home for Aged Reps.: Margaret Kaus, Anna Filipič Recher Hall Conf. Reps.: Marie Zakrajšek, Anna Filipič Klub društev Rep.: Chris Ujcic Meetings: 3rd Wed. of month, 1 p.m., Slov. Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members welcome.
CIRCLE 3
President: Dorothy Lamm 1st Vice Pres.:	Josephine
Kostainshek
2nd Vice Pres.: Josephine Škabar Financial Secy.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Secy.: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Tillie Nosse, Loretta Hlabse, Jean Petrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch.), Millie Pike (Asst.)
Cookbook: Mickey Frank (481-8693)
Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wednesday of the month at 7 p.m.
CIRCLE 7
President: Hildegarde Kazen Vice President: Edith Zele 2nd Vice Pres.: Irene Strancar Rec. Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B. Weyant Auditors:	Angie Baranowski,
Mary Krnel, Mitzi Vesel Sunshine Lady: Katie Dohnal Reporters: Esther Larabee, Ann Stefančič, Lillian Ribarich Bingo Chairman: Pauline Krall Meetings: Second Wednesday of the month, 7:30 p.m., Slovenian Workmen's Home, 1 5335 Waterloo Rd.
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednika: Janez Nemec, Sylvester Staniša
Podpredsednika: Frank Lovšin, Jože Cerar
Blagajničarka: Marjanca Tominc Paula Hauptman, 25922 Highland Rd., Rich. Hts., O., 44143, tel. (dom) 481-1871, (delo) 731-8131 Nadzorni odbor: Cirila Kermavner, Mari Nemec
Odborniki: Jožica Cerar, Vida Gregorc, Pavel Lavriša, Joži Rus, Janez Semen, Barbara Semen Pevovodja: g. Rudi Knez
GLASBENA MATICA President: June Price 1st Vice Pres.: Daniel Ivancic 2nd Vice Pres.: Tony Mihelich Secretary: Joanne Fordyce, 6904 Sutherland Ct., Mentor, OH 44060 Treasurer: Tom Schiltz Auditors: Eileen Ivancic, Matthew Dolenc, Marie Shaver Wardrobe: Marie Shaver Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Betty Resnik
Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome

lADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Treasurer: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Florence Unetich Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members!
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Bob Dolgan Vice Pres.: Jeff Lapuh Rec. Secy.: Mark Tomsic An. Secy.: Stacey Meden Treasurer: Matt Tomsic Historian: Wendy Lapuh Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month, Slov. Soc. Home, Recher Ave.
Rehearsals each Thursday, 7 pm., Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič
Secietaiy: Susan Rigler
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR USPEH Milwaukee, Wis.
President: John Frangesch Vice Pres.: Lennie Baraga Secretary: Toni Needham Treasurer: Tillie Skušek Choral Dir.: Dolores Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres.: Irma Pryately Corr./Rec. Secy.: Sophie T. Eler-sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 44117, tel. (216) 531-8402 Secy.-Treas.:	Barbara Elersich
Musical Dir.:	Douglas Elersich
Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors:	Rudy	Kozan, Irene
Kelley, Vern Perme Planning Comm.: Irene Kelley, Mimi Stibil, Frank Kokal, Bea Pestot-nik, Ann Kokal, Jim Kozel, Marilyn Vidmar, Ned Zaller Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening, 7:30-9:30, at the Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
Predsednik-President: Andy Lončar
Podpredsednik-Vice President: Mark Zakrajšek
Blagajničarka-Treasurer: Marianne Rihtar
Tajnica-Secretary: Theresa Kolarič, 30261 Meadowbrook Dr., Willoughby Hills, O. 44092 Odborniki-Board Members: Monica Gaser, Leo Košir, Mitja Pavlovčič, Mike Rus
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph 'Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY’S PARISH P.T.U. Holmes Ave., Cleveland, Ohio Spiritual Advisor: Rev. John Kum-se
' Spiritual Chairperson: Sr. Nina Vitale
Honorary President: Marcia M. Mlachak
President: Michealene McNulty Vice President: Charlene Struna Rec. Secy.: Joyce Segulin Corres. Secy.: Kathy Miska Treasurer: Danetta Kozel
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B)
Officer of, the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John Oster 2 Year Trustee: James Logar, Sr.
1 Year Trustee: John Kirk, Jr. Auxiliary Liaison: Daniel Reiger
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
President: Rose Poprik 1st V.P.: Georgette Paul 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Bonnie Mi; Trustee 2 Yr.: Jo Sustarcic Trustee 1 Yr.: Jo Nousak Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 61 Oi Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS’ CT B
Spiritual Director: Rev Joseph Boznar
Principal: Sr. AnnMane Kanusek S.N.D.
President: Marie Azman 1st Vice Pres.: Beverly Hetman 2nd Vice Pres.: Betty Svekric Rec. Secy.: MaryLou Buehner Corres. Secy.: Sharon Fakadej Treasurer: Karen Matuszewski Publicity Chmn.: Marion Rozman Meetings are held on the first Wednesday of each month, except July and August.
Dues are $3.00 and paid in Sep tember for each school year
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7 Quelph, Ont., Canada NI H 6J4 Podpredsedniki Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas. 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsv aw, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirku Glavan, Jože Melaher, Anton iMu-giič Zgodovinski r;.*areri: r.rof, Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRAN > I. i{ Predsednik: M;,. in.uk; podpredsednik: Mu;,,, i.oeevar; tajnica: Vida Rupnik, 1.846 Skyline Dr., Richmond Hts. u 44143, tel. 289-0843; blaga- .-Tatija Hutar; zapisnikar: Milenca Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak Rirzka Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rup nik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki(-ce): Rozika Jaklič, Angela Radej, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Branko Senica
Nadzorni odbor: Marija Walentschak. Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Moser, Frančiška Benko, Kristina Kobetitsch.
Razsodišče: Lojzka Feguš, Jože Rajšp, Marija Goršek, Lenka Miš-maš, Stefan Režonja
SLOVENSKI AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Blagajnik: Štefan Durjava Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel 831-1954 Odborniki: John Cendol, Mirko Klamič, Jože Leban, Kristjan Sedmak, Jože Delošt, Danilo Manjas Jože Kanalec, Olga Valenčič Častni član: Vinc Sfiligoj Redarja: Lojze Cenčič, Gino Bre-mec
Nadzorn' odbor. Kristjan Sedmak, Anton Kanalec, Rudolph M. Susei •
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE ANI) HUNTING CLUB Predsednik: Milan Dekleva Podpredsednik: Alojz Pugel Tajnik-blagajnik: Renato Cromaz Zapisnikar: Gus Babuder Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik
I HE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA
President: Ellie Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Paula Beavers Financial Secy.: Stephany Urbanic Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilfc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Flill Flail, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Flori-da 33322
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Floyd Crise, 7004 Park Ave., Cleveland, OFI 44105, tel. 271-6454
Vice President: Frank Waranai Rec. Secy.: Vicki Flowers Treasurer: Fran Marn Corres. Secy.: Wanda Sulak Sgt.-at-Arms: Ann Latch Trustees: Agnes Sullivan, Dorothy Mikula, Cheryl Muranko, Irene Waranai
Meetings are the first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Flail, 15901 St. Clair Avenue, at 6:00 p.m.
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Flon. President: Frank J. Lausche President: Dr. Karl B. Bonutti Vice President: Ann M. Opeka Secretary: Dana Lobe Leonard Treasurer: James E. Logar Executive Committee (At Large): Mary Čermelj, August B. Pust, Dr. Rudolph M. Susel Research Specialist: Frances Babic Past Presidents: Hon. August Prya-tel, Frederick E. Križman, Edmund J. Turk, Dr. Vladimir J. Rus
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Eleanor Pavey Vice Pres.: Ann Krajc Secy.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, OH 441 10, tel. 486-3069 Corr. Secy.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Jean Križman Vice President: Mike Podboy Corresponding and Recording Secretary: Nancy Walden Treasurer: Josephine Turkman Committees:
Membership: Ann Opeka, Sophia Opeka
Bylaws: Nancy Walden Auditors: John Streck, Sophia Opeka, Emilee Jenko Statutory Agent: Michael Perme Newsletter: Sonja Scancar Historian: Carol Matuszak Heritage Stitchery: Doris Sadar, August B. Pust
Federation of Slovenian National Homes: John Habat Program Coordinators: Frances Babic, Co-Chairman: Sylvia Močnik Special Events: Millie Hoegler, Co-Chairman: Mary Ellen Rechner Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Gene Drobnič Vice Pres.: Emilee Jenko Rec. Secy.: Terri Hočevar Corr. Secy.: Bertha Walden Treasurer: Esther Rossman Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at the Euclid Public Library, 631 E. 222 St., Euclid, Ohio
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119
President: Dr. Rudolph M. Susel V. President: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Secy.: Agnes Turkovich Corres. Secy.: Rosemary Toth Trustees: Vera Candon, John Cech, Sutton J. Girod, Stanley Launch, Elmer Nachtigal, John Pestotnik, Marie Shaver, Maria Štepec, Richard Tomsic, Ronald Zele Alternates:	Marian Candon,
Robert Price
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Jean Križman, Agnes Pace, Cecelia Wolf Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
KLUB LJUBLJANA
Predsednica: Christine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor:	Ceal Žnidar,
Joseph Mateyka, Caroline Lokar Poročevalka: Jane Novak Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
WEST PARK BUTTON BOX CLUB President: Bill llersich, tel. 238-4108
Vice President: Ed Anderson Sec.-Treas.: Rudy Pivik Rec. Secretary: Leona Nocifera Music Director: Joe Samsa Auditors: Dennis Madigan, Joe Samsa
Public Relations: Bill Zmrazek, Albina Capek
Members: Ella Samanich, John Carroll, Mimi Stibil, Joe Novak, Andy Pixel
Društvo upokojencev. Slov. pristave Pensioners Club of Slov. Pristava Predsednik: Jože Dovjak Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531-8982
Blagajničarka: Angela Bolha Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar, Tone Oblak, Marija Koren
Dramatska društva Dramatic Societies
TRŽAŠKA KRIZA 1945
(Nadaljevanje s str. 3)
Federation of Slovenian National Homes: John Habat Newsletter Chairwomen: Doris Sadar and Mary Sell Legal Advisor: Michael Perme Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1987-1988 Predsednik: Matija Grdadolnik Podpreds.: August Dragar Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 1 822 Sunset Drive, Richmond Heights, OH 44143.
Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren, Stefan Režonja Reditelja: Jože Tomc, Matija Hočevar
Knjižničar: Srečko Gaser Športna referenta: Frank Zalar st., Frank Zalar ml.
Kuhinja: Anica Nemec, Marija Hočevar, Julka Zalar Nadzorni odbor: Viktor Kmetič, Stane Krulc, Frank Zalar st.
Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Christine Kovach V. President: Tillie Nosse Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, 0. 44092, tel. 944 1429
Rec. Secy.: Marica Lokar Audit Comm.: Marge Koss, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin Shrimp & Fish Fry every Friday from 1 1 a.m. to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken.
WATERLOO BALINCA CLUB
President: Frank Zgonc Vice President: Stanley Preslan Corres. Secy.: Ed Lah Rec. Secy.: Mark Vesel Treasurer: Mary Zgonc Cooks: Emma Grk, Mira Puhalj, Dušano Grbac
Trustees: John Jackson, Tony Tolar, Frank Sluga Meetings are called by the officers. Annual membership dues are $5.00. New members welcome.
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Helenca Frohna Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman športni referent: Frank Rozina Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Janko Limoni Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni
Razsodišče: Ludvik Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar, Frank Men-chak
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Lojze Mohar Podpreds.: Lojze Hribar Tajnica: Lenka Mišmaš Blagajnik: Tone Škerl Odborniki: Ani in Felix Breznikar, Vera Žnidaršič, August Dragar, Angelca in Lojze Hribar, Mici Mohar, Stane Švajger, Cilka in Tone Švigelj, Tončka in Ivan Berkopec, Minka in Viktor Kmetič, Janez in Tončka Švigelj, Janez Suhadolnik, Milena Jarc Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru.
va civilna uprava odgovorna zavezniški vojaški upravi«.
Menil je, da zaveznikom ne bo treba okupirati istrskega polotoka, če bodo želeli zaščititi svoje zveze med Trstom in Avstrijo. Ponudil jim je celo (kar je general Garneli omenjal že v Caserti) uporabo komunikacijskih poti prek Ljubljane. Alexander je svoj razgovor s Titom ocenil kot zelo zadovoljiv. Tita je opisal kot »človeka dejanj, s katerim se da sklepati posle«, čeprav je dobil vtis, da se ravna po navodilih iz Moskve.
Harold Macmillan je kasneje poročal, da Alexander ni dobil nobene direktive za sklenitev pisnega sporazuma, da pa je bil sklenjen jasen in nedvoumen ustni dogovor. General Petar Drapšin, poveljnik Četrte armade, je 30. aprila 1945 britanskemu oficirju za zvezo dejal, da bodo zavezniki lahko uporabljali tržaško pristaniške ter da sta se Tito in Alexander v Beogradu sporazumela, da bo to področje pod operativno odgovornostjo Četrte armade. Podobno se je na njun dogovor skliceval tudi načelnik Glavnega štaba Slovenije. Načelnik štaba Četrte armade generalmajor Pavle Jakšič pa je polkovniku Clarku 1. maja 1945 zanikal, da bi sploh kdaj slišal za načrt o zavezniški zasedbi pristanišča v Trstu in drugih področij. Zatrjeval je, da namerava Četrta armada zadržati, kar je že zasedla; niso ga upoštevali kot avtoritativno osebo!
B. Strateški in razredni vidiki Winston Churchill se je dolgo ukvarjal z idejo o izkrcanju v Istri, vendar pri tem ni imel ameriške podpore. Konec novembra 1943 je predsednik Roosevelt na konferenci v Teheranu omenil možnost napada iz Istre proti Donavi. V več telegramih se je Churchill vračal na to misel. Tako je 28. junija 1944 najprej samo namignil, naslednjega dne pa poslal dolg memorandum Rooseveltu tudi o možnosti, da bi Trst do konca septembra 1944. leta bil v rokah zaveznikov. General Menzies je na Churchillov ukaz poslal Rooseveltu zelo pomembno, doslej neznano informacijo britanske tajne obveščevalne službe.
Še istega dne je Roosevelt v obširnem telegramu zavrnil idejo generalov Alexandra in Smutsa; to bi bilo v nasprotju z veliko strategijo in porabili bi preveč časa za prodor skozi ljubljanska vrata v Slovenijo (sic!) in Madžarsko. Brez sporazuma s Stalinom ne bi bilo
možno menjati v Teheranu dogovorjenega načrta za izkrcanje v južni Franciji. Roosevelt je slednjič še poudaril, da ne bi politično preživel niti manjšega zastoja v operaciji Overlord (to je druge fronte — izkrcanje v Normandiji), če bi se zvedelo, da so znatne sile preusmerili na Balkan.
Tudi britanski načelniki štabov se niso ogrevali za Alexandrov načrt o napadu prek Istre proti Dunaju; predlagal je šifro Armpit. V neodposlani brzojavki Rooseveltu je Churchill celo zagrozil z odstopom spričo »absolutno perverzne strategije«. Po premisleku pa je 1. julija 1944 brzojavil med drugim: »Nihče, zapleten v te razprave, ni nikdar pomislil, da bi premestil armade na Balkan; toda Istra in Trst sta strateški in politični poziciji, ki bi, kot ste sami zelo jasno videli, lahko imeli globoke in široko j razprostranjene reakcije, zlasti sedaj po ruskih napredovanjih.«
Roosevelt je še istega dne odgovoril. Poudaril je, dajev Teheranu predvideval serij0 napadov v Istri, če bi se Nemci začeli na splošno umikati t Dodekaneza in Grčije. Titov položaj se ameriškemu predsedniku tedaj ni zdel več tak° močan, teren v Istri pa mnog0 težji za vojskovanje pozimi kot pa v južni Franciji. D°m' nevarno lahko, da je Churchi” imel v mislih prav te Rooseveltove pomisleke, ko je maršal Tita v Caserti spraševal o ge°' grafskih značilnostih Istre.
(Dalje prihodnji torek)
MALI OGLASI
Housekeeper Wanted Beach wood area. Workif1^ couple needs housekeeP°r for cooking, cleaning, laun, dry & taking care of sma dog, 5 days a week. Call 4785 days or 831-3139 eveS',
164-efl
For Sale
Stephen Ave., Euclid, Ob'0 & 2 baths,
5 rooms & 2 uama, - . finished basement. 261-39° <6445?

ATTENTION - HIRING! Gov« ^ ment jobs - your area. Many ltri ^4 diate openings without waitinfl ' d or test. $17,840 - $69,485. 0 | 602-838-8885. Ext. R1772.
Hiše barvamo zunaj iG traj. Tapeciramo. (We paper). Popravljamo in ^e \ mo nove kuhinje in kop^0'^ ter tudi druga zidarski mizarska dela.
VN1
Ltstnik TONY KRISTA Pokličite 423-4444
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★a-************** *
Shoes and More
*	6125 St. Clair Ave.	431-Shoe
|	Back to School Sale
J	2 pair $15.90 — $8.99 1 pair
+	Summer Clearance
£	2 pair $10.90 — $6.50 1 pair
fi
h
tl
S
s,
T
at
Vf
K
sil
oi
ha
de
ce
be
Wl
fra
car
Ku
rUr
fra,
1
(be
diir
Mo
ttye
Sun
/
Si
tie
k
Eu(
Gir
Jus
J
we
bee
"4
C0s
Slid
T
e*h
at
'ro,