Leto LXX1. št. 94
LftfU)ai
aprila
Cena Daa 1
Iznaja vnji dan popoiane, izvz*-mSi neOeJje is praznike — Lnaerata do 00 petlt vrst a Lhe 2. do iut vrat a uld z-50. oo luu ac 3O0 vrat d Din S, večji tnseratl petlt vrsta Dir. ft.—» Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »SiovenaKj Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din A-— Rokopisi se ne vračajo.
(JREDN1&TVO tS C LJCBLJANA,
Telefon: 31-22. 31-23. 31-
VNIOTVO
lUea stav. 6 «1-25 ta 31-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon st- 26 — CELJEM celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št 65; podružnica uprave: Koce nova uL 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
Postna hranilnica v LJubljani št. 10 351
Teden važnih dogodkov;
Pred sestankom državnikov v Londonu
Drevi odpotujejo francoski državniki ▼ London na porvet s angleškimi državniki — Proučili bodo ves evropski položaj in določili smernice
bodoče skupne akcije za okrepitev mira
P*rix. 27. aprila h- T>»Oce evropeke diplomatske aktivnoetj Je pomaknjeno z osi-šča Rim-Berlin na evropski zapad. Kljub Tseanu prizadevanju radikalne frazeologije Heirdeina in kljub pritrjevam mu odmevu v Berlinu prihajajo pariški cfaplo-matstki in politični progi, opirajoč se ca ceJotopni razvoj dogodkov v preteklem tednu, vendarle do ugotovitve, da zadnji dosroefki pri narodnem socializmu niso naleteli na simpatičen odmev. Berlinski dopisniki rtarskih Betov so?ia5ajo v tem. da so energična besede ki jih je izrekla Franci Ja že ponovno proti morebitnemu ogrožanju č«akoekn-aške neodvisnosti in izjave Cbamberlaina v spodnji zborni i napravile v Berlinu   mnogo   globlji vtis.
TuoS del javnega mnenja, ki -e Avstrije napovedoval tako samozavestno prečenje razširjenje nemških pozicij v srednji in vzhodni Evropi, priznava 9 daj spričo neuspeha Codreana v Romuniji in porasta volje do samoobrambe v onih državah, kj so jih gotovi opazovalci že pripisovali nemškemu vplivnemu področju, da >e bik> tako naziranje vsekakor preuranjeno. Kar se tiče razgovorov med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in francoskim odpravnikom poslov Blond lom se V hladnosti, kd jo kaže itali-anski tisk. ni bati. da bi bali predolgo prekinjeni.
Blond ei je osebno poročal o s*vo;:h razgovori zunanjemu ministru Bonn e* u. No vmarjem je izjavil, da ostale v Parizu tri dni ter se bo z novimi podrobnimi na-vodih vrnil v Rim. Kar se tiče nadaljnje-
ga razvoja pogajanj med Italijo in Francijo, je Blond 1 zelo optimističen in smatra, da bodo pogajanja hitro prižla do zadovoljivega zaključka.
Kar se tiče odno&ajev Francije do Anglije, je danes na predvečer odhoda francoskih državnikov v London zanimiva ugotovitev spremembe, ki je nastopila v oclnosajih med obema državama tudi v čisto psihološkem pogledu . Pri vsem prijateljstvu, ki veže oba velika zapadna naroda vso povojno dobo, ozračje v medo -bojnih odnosa jih vendarle ni bilo vedno popolnoma jasno Angleži so dalje časa, kakor to noudarja tudi > Pa ris Midi«, videli v svake m novem topu ki si ga je nabavila Francija, nov instrument za obvladanje Evrope s strani Francije, dočim so s daj radikalno -spremenili svoje stališče in skoro že zamerjajo Franciji, da se kljub vsem svo.iim dosedanjim prizadevanjem ni oborožila Se bolj
Francoski ministri, ki pridejo v sredo v London, bodo gos-tje ministrskega predsednika Oiamberlatna. V sredo bo angleški predsednik vlade priredi! njim na čast kosilo. V četrtek zvečer bodo francoski mi-nnstn gostje kralja v \Vmdsorskem gradu, kjer bodo po svečan: večerji, ki jim jo bosta pn red rta angleški kralj \sn kraljica, premoč J i V petek bo priredil angleški zunanji minifr*- r '-'»rd Haufa\ njim na čast kosilo v Forergen oficeu V petek popoldne se bodo francoski mwnistm vrnili v Panz. Razgovori med francoskimi m angleškimi državniki bodo v sredo popoldne, v četrtek dopoldne in popoldne ter v petek dopoldne.
Iztreznjenje na Japonskem?
Kitajska pustolovščina sili Japonsko k radikalni spremembi njene dosedanje politike
Tokio. 27 aprila br. V japonskih političnih, zlasti pa gospodarskih krogih vedno bolj uvidevajo, da utegne vojna na Kitajskem postati za Japonce usodna. Državne finance so izčrpane in visoki izdatki za vojno se krijejo sedaj samo se s strogim iztirjevanjem siino povišanih davkov. Večino bolj občutno postaje pomanjkanje sirovi n, a nakupi v inozemstvu so otežko-čeni na eni strani z ukrepi posameznih držav, in na tihem izvajajo bojkot Japonske na drugi strani pa zaradi pomanjkanja deviz. Zastoj v vojaških operacijah in vedno očitnej-i neuspehi japonske vojske na Kitajskem izzivajo malodušnost. Tudi v tisku se vedno bolj množe glasovi, ki svetujejo k umiku in radikalni spremembi celokupne po?itike Japonske Tudi danes večna tokijskih listov razpravlja o položaju in postavlja zahtevo, naj se japonska politika preusmeri tako. da bo pusto-IlulrllH na Kitajskem čimprej ko^ča^a I-ist Hocishimbun naglasa, da je tudi vlada  že spoznala,  da  je neobhodno po-
trebna temeljita sprememba japonske zunanje poiitike, ki mora biti taka. da bo več ah manj ustrezala vsem državam, zlasti pa ohranila dobre in prijateljske odno-šaje z vsemi velesilami. Enostranska politika, kakor 30 vodi Japonska sedaj, jo utegne zaplesti v vojno, katere izid je po zgledu na Kitajskem več ko dvomljiv
V tokijskih političnih krogih napovedujejo za 1 maj važne spremembe v vladi sami Sedanja vlada, ki je docela pod vplivom vojaških krogov, bo morala odstopiti :n napraviti mesto viadi sprave, ki naj doseže sporazum s Kitajsko in likvidira nesrečno kraisko pustolovščino V to svt-ho so bili odpoklicani tudi vsi vrhovni poveljniki japonske vojske mornarice in letalstva na Kitajskem Novi poveljniki naj spremene dosedanjo taktiko in olajšajo vladi njeno diplomatsko akcijo za dosego premirja V Tokiju bi v sedanjem trenutku zelo pozdravili morebitno posredovanje Anglije ali Francije
- Vse kar ni arijsko-nemške krvi, mora izginiti z Dunaja!
Posebna štiri le tka naj očisti Dunaj in Avstrijo vseh Židov in tujerodcev
Dunaj, 27. apri'a br Kakor uradno objavljajo, je za področj Avstrije podaljšano velikonočno premirje do 10. maja. Do tega ukrepa J> b*la vlada prisiljena zaradi hudih izgredov proti nearijcem. ki so jih prirejat na Dunaju in v nekaterih drugih večjih mestih. Kljub t* mu pa se ta splošna akcija nadaljuje, ze v soboto so zabeli prirejati na dunajskih ulicah demonstracije proti nearijcem, ki so se nato nadaljevale vso nedelm pone<V-ijek in bprek   Ta akcija
— na najVirastlčnejM
način izpostavljajo zasmehovanju vse ne-arijce in jim skušajo on mogočiti vsako delo in zaslužek Vse izložbe n nemških trgovki so pomazaji z rum nc barvo. Pred vsako trgovino straži čtan SA te zavrača stranke, k, bi hotele v trgovino V Tabor-strasse so prijeli neko žensko, ko j> storila iz neke židovske trgovine.
---V neki orugi OMsI so pognali
j na ulico, I
* r Vač ko poknoca nearijskih trgovm s Dona ju je zaprtih.
To početje je dalo celo službenemu or-narodno socialistične stranke >VW-kiseber Beobachterkic povod, da nastopi proti temu rieicurturnemu pojavu. Pod na-
slovom ..Kako se bomo resili Židov?« obširno razpravlja o problemu nearijcev in naglasa m d drugim: Do leta 1W2 se mora element, ki ni nemške krvi. iztr biti in mora popoknorna izgrmitl Niti ena trgovina in niti eno podjetje takrat ne sme biti vec v neartfskih rokah, a niti en Žid ne sme več imr ti prilike za zaslužek, Z Izjemo ulic. v katerih stanu-e jo Žid je in tam trosijo svoj denar jn čakajo na svojo smrt. se v tem mestu ne sme nikjer v*č opaziti, da so bih poprej Nemci v tem mestu siromašni Lazarji, ki so čakali na drobtSae z bogato obloženih miz tujerodnih nabobov Za očiščenje Avstrije od nearijerv je določena posebna stiriletka. Čiščenje se mora izvesti br z bolečin. To povelje se bo izpolnilo m nihče nima pravice beti nestrpen in oepreaai* jen. Narodno o*?ore nje je v Nemčiji nepotrebno, kajti nihče ne sme pozabiti, da je Nemčija pravna država, to pomeni, da se v tretjem carstvu ničesar ne dogaja izven zakonskih predpisov. Nihče zato nima pravic« po lastni amiciatrvi reševati problema nearijcev. Progoni s% ne smejo prirejati.
Berlin. 27. aprOa. AA. Od 1. maja naprej bo prepov dan vstop v kopališke pro store vsem zidom Wienbaden Žid je tudi ne bodo ime* dostopa na plesišča ta sport na igrišča, zidom bo dovoljen dostop v nekatere d le kopališča samo od določenih urah
London, 27. aprila. w. Generalni tajnik
Društva narodov AvenoL je imel včeraj prvi sestanek z zunanjim ministrom Ha-lifaxom. Razpravljala sta o programu zasedanja sveta Društva narodov. Zvečer je bil Avenol gost ministrskega predsednika Chamberlaina. V političnih krogih je izzvalo precejšnjo pozornost dejstvo, oa ostane A v* nol v nasprotju s prvotnim načrtom do konca tega tedna v Londonu. Zatrjuje se. da bo pritesrnjerj k razgovorom francoskih in an^l^kih državnikov, v kolikor se oodo nanašali na vprašanje poe^topka v ženevi v zvezi s priznanjem italijanskega imperija in probit ma švicarske nevtralnosti.
Zanimanje Anglije za Češkoslovaško
London, 27. aprila, br. Zunanji minister lord Halifaz je pozval angleškega poslanika v Pragi Nevvtona. naj predlož^ obširno poročilo o priiikab in zadnjih dogodkih v ČSR. Newton bo najbrže š danes z letalom prispel v London. Včeraj pa se je vrnil v London češkoslovaški posianik dr. Jan Masa.rvk. ki je takoj po svojem prihodu obiskal z::nanje£ra mrvs*ra Halifa-xa m ga obvestil o sta liscu, ki ga zavz -ma glede po^ledn ;i*i d- ■ Ikov če:T<oslo-vaška vlada, zlasti po priključitvi Avstrije k Nemčiji in - po«rledu a°rresi\*nih zahtev sude takih Nemcev.
ČsL. spomenica
London, 27. aprila, br. češkoslovaška poslanika v Londonu in Parizu sta včeraj izročila vladam Anglije in Francije obširno
j spomenico češkoslovaške vlade, v kateri obvešča CSR o položaju, ki je nastal po zadnjih dogodkih in o ukrepih, ki jih namerava izdati češkoslovaška vlada v cilju, da reši v okviru države in ustave vse notranjepolitične In manjšinske probleme. Ta spomenica, ki vsebuje tudi načrt manjšinskega statuta, bo podlaga posvetovanj francoskih in angleških državnikov na londonskem sestanku.
Posredovalna akcija na Daljnem vzhodu?
London,, 27. aprila, br. Današnji listi sc bavijo s položajem na Daljnem vzhodu in v zvezi s tem zatrjujeio. da bodo na londonskem sestanku francoskih in angleAkuh državnikov proučili ruxfo možnost morebitne povredovadne akcije v sporu mod Japonsko in Kitajsko. Kakor poročajo iz Tokija-bi tam taka akcija nailotela na ugoden odmev.
Gospodarska pomoč MaU antanti
London, 27. aprila, br. »Times« poročajo, da bodo na londonskem sestanku razpravljali tudi o gospodarski pomoči \la!i antanti. Na predlog Francije naj bi se Češkoslovaški, Rumuniji in Jugoslaviji zagotovila pomoč na ta način, da bi Francija in Anglija sklenili z državami Male an-tante izredno ugodne trgovinske pogodbe, ki bi jim zajamčile izvoz vseh presežkov njihovega izvoznega blaga. Razen tega naj bi se vsem trem državam zagotovila primerna posojila za njihovo oborožitev.
Vatikan in Avstrija
Avstrijski konkordat je po mnenju Vatikana še vedno v veljavi in se ne more spremeniti
Rim, 27. aprila, br Vatikansko glasilo | »Osservatore Romano« se bavi na uvodnem mestu s položajem v Avstriji po priključitvi k Nemčiji in naglasa, da se izid ljudskega glasovanja ne sme tolmačiti tako. kakor da bi avstrijski katoličani brez izjeme odobravali pob ti ko. ki jo vodi Nemčija Odgovarjajoč narodno socialističnemu tisku piše -Osservatore Romano«:
Katoličani, brez ozira na to, v kateri državi žive, in pod kakim režimom, se ne morejo v dnevnih vprašanjih vezati neomejeno. Božji zakoni so važnejši nego človeški. Vsaka milost izhaja od Boga Ce bi temu ne bilo tako, potem bi bil vsak državni red sam po sebi nepresta-
na revolucija. Vatikanski organ nato ponovno objavlja izjavo dunajskega kardinala dr Innitzerja, ki jo je dal po avdi-jenci pri papežu. Dalje naglasa, da se dosedanji avstrijski konkordat ne more spremeniti brez pristanka Vatikana. Za avstrijske katoličane zahteva Vatikan vse pravice, ki slone na določbah tega konkordata. Zato se tudi ne sme v Avstriji omejevati svoboda cerkve, ker je bil to pogoj za avstrijske katoličane, ki so samo pod tem vidikom glasovali za priključitev k Nemčiji.
Neprijetno presenečenje v Londonu
Finančni minister je napovedal znatno povišanje davkov za oboroževanje
London, 27. ap>rfla. br. Vlada j« imela včeraj popoJ<kve sejo. n« karteri je finančni minister Simon pred'ožil novi proračun. Proračun je znatno povečan ki gre vse po-višanje na račun oboroževanja. Del pove-čamib izdatkov naj bi se kml z notranjim posojilom, večja del pa s površan jem davkov.
Zvečer je knol finančni mimster govor po radiu, v katerem je obrazložil novi proračun in utemeljeval potrebo po povišanju davkov, ki doacfla v nekaterih primerih celo 25 odetotkov. Naglasa! je, da mora Anglija spričo srvefcovnega položaja kar najhitreje iaponoUti svojo oborožitev, če ho-
če uspešno brarntrt interese imperija, pa tu-d; 3p>lor«ni ttvst. Samo dobro oborožena Angin ja lahko vrši svojo svetovno mvsaio Zato je mora/1 a dada poseči rudi po povišanju davkov.
Napoved povišanja davkov je vso angleško javnost solno presenetila. Tudi današnji lir«rti ne prikrivajo presenečenja, čeravno priznavajo <ia ni drugega fczhoda. Neprijetno je vest o povijanju davkov odjeknila v londonski Citv. kjer se boje, da bo kvarno vplivala na angleško zunanjo trgovino, ki se m ona že sedaj hudo boriti z nemško in amerv3to konkurenco
Poslednje kolo šahovskega turnirja
Ljubljana, 27. aprila Foslecmjb turnireko kolo je b*Jo v znamenju splošne rartJurjenoati. Igralci, ki » cer ostajajo pri avojlr mizah na sedežih, 00 po sleherni potez, vstajah in hodili od mize do mze ogledovat partije svojih tek-m cev. Presojali so položaj in izgled drng-drugega, kajti zmaga ali samo pol točke je takoj pomenita izrpremembo vrstnega roda mod nagrajenci. Zarad- tega na nobeni deski nI bilo opaziti jaane slike povsod je bilo stanje izenačeno, kakor bi vsi igral; na remds. Vendar tega ni bilo. Tako je dr. Vidmar v popolnoma isenačeni poziciji odklonil po dr. AMaloau ponujeni remis. čeprav bi ga spr jel v slehernem drugem kolu. Pozneje pa se je vendarle sporazumel,
V dvorani je bilo danes mrzlo, ker so prtoeli spuščati topb zrak vanjo seL po 10. uri. v splošnem pa mojstri niso imeli mira. Najprej je prlloniaotfl v dvorano poštar, ki je no ves glas zaklicml ime mojstra Broderja. da so mojstri skoraj popadali o stolov. Nato je začelo v kotu dvorane sumljivo pokati te se Je namah m edinim ropotom vsul o stropa, grušč. O po-
tr su seveda ni bilo govora, pač pa so ugotovili ,da rfdarji delajo v podstrešju.
Do 11. sta bili končani dve partiji Dr. AMalos in dr. Vidmar sta se v francoski igri po 21 pot zah sporazumela za remis Takoj nato je bilo sklenjeno premirje med Vidmarjem mL in Preinfalkom v •ig- -■*.'§ štirih skakačev. Ostale partije se niso končane. Danasko-mdijpka partija med Ne dr 1 jkovičem in Broderjem trna nejasen položaj in so na deski še vsi kmeti, pač pa sta že pospravila dami in štiri figure. Tet je v Caro-Kamu presenetil dr. Trifu-novica v 17. potezi z žrtvijo figure in dobil v zameno dva kmeta. Ker nasprotnik drugačf ni mogel ubraniti mata, je moral figuro vrniti Tot je obdržal prednost kaneta in boljšo pozicijo. Zelo težka po-scijeka igra je v španski partiji Foltvs : dr. Tartakower. Položaj je nejasen. Enako nejasna je situacija v damaskem gambitu med Plrcem in Kostič m. V španski partiji med Szobojem in Furlanijem je deska razen dveh kmetov Se povsem polna. Enako je v dsmrkem gambitu med Sorti j-m in Ste-nerjem, kjer tudi ni mogoče predvidevati izida .
PoCUienl oG$Q\ni&
Pol služb eno glasilo pa Češkoslovaška
Beograjsko »Vreme«, ki ima tesne stike z vladnimi krogi, je objavilo v svoji veliko nočni  številki članek o  Češkoslovaški.  1' tem članku irvaia anonimni pisec med dru gim: »Položaj Češkoslovaške je po inrše nem anšlusu vsekakor postal mnogo delikatne }§i. (češkoslovaška ima zavezniško po godbo s Francijo in sovjetsko Rusijo, to da ne ena ne druga nimata skupnih me ju s Češkoslovaško. Sovjetska vojska je da nes popolnoma dezorganizirana* njena ofenzivna moč je padla skoraj na ničlo. Ali bi hotela in kdaj priteci na pomoč, po kateri poti? Goto\*o je. da bi se tako Poljska, kakor Rumunija   zoperstavili oboroženemu piehodu ruskih čet preko s\*ofega ozemlja Kako in po kateri poti bi mogla Francija prihitefi na pomoč česko$lo\'aški?  Kar se liče Male antante. je ona za\>ezana mi med sebojno pomoč samo v primeru madžarskega napada.  Niti Rumunska, niti Jujio slavija nista hoteli prevzeti obveznosti za obrambo  drugih  češkoslovaških   meja. kn-kor onih proti Madžarski. Ne samo da ni-sia hoteli, nego nistn niti mogli, ako hi tudi hoteli. Ne kralj Aleksander* ne naš naj večji drža\mik  Nikola Paš>ć  nistu nilr>:: hotela pre\*zeti nase drugih obveznosti, r. zen onih strogo predvidenih v pukiu Mi/ic antante. Ako tega niso hoteli storiti naši najumnejši državniki, ko  je bita Francija še edina oborožena drža\'a v Evropi, kako bi smela storiti  to danes  naša vladu po anšlusu in po ustanovitvi italijanskega cesarstva? Jasno je, da bi tako dejanje po menjalo za Jugoslavijo samomor. Pa kukf> naj potem pomagamo svojim  bratom Če hoslovakom? Tako, kaker smo pomagali tu di sami sebi: z nasvetom, da tudi r*ni urede odnosa je okrog sebe!«
Katoliška akcija med Hrvati
Kato/iško akcijo, ki naj, kakor je ugotovila klerikalna »Hrvatska straža«, nadome sti katoliške politične stranke, vodi v zagrebški nadškofiji kaplan Pa\>ao Jesih. ki je glavni tajnik te organizacije. V velikonočni številki je objavila  »Hrvatska straža« razgovor enega svojih sotrudnikov z Jesi-hom o delovanju in o uspehih hrvatske Katoliške akcije. Na vprašanje, če je Kat oh ška akcija v svojem delovanju naletela n:t kakšne težkoče in zapreke, je Jesih ot/0" voril: »Prva zapreka je pomanjkanje duhovnikov. Druga zapreka je okolje, ki >c mestoma okuženo s popolnim verskim in diferentizmom in se je tu in tam pogrezni-lo v nemoralnost . . .  Tretja zapreka pa so negativni elementi, ki izzivajo borbo. Mestoma nastopajo celo s — terorjem. Zlasti skušajo z gonjo proti duhovščini in z raznim harangi ran jem izzvati med ljudstvom odpor proti duhovnikom in njihovemu de lo\-anju. Često se ta gonja >n harangiranje izvaja pod krinko raznih hr\-atskih — sicer simpatičnih   organizacij,  proti katerim Katoliška  akcija  najblagohotneje razpolo žena...« (Jesih cika tu na razne dr. Mačkove  organizacije, kakor »Seljačka slogv« in »Gospodarska sloga«, ki povzročata hr vatskim klerikalcem mnogo nepcihk in poglavici) Na vprašanje% kakšni so izgledi za bodošnost. je bil Jesihov odgovor doka} pesimističen. Izjavil je med drugim- »Odkrito vam povem, ob vseh naših naporih in dosedanjih uspehih nas plaši brzina v nazadovanju verskega in moralnega življenja v nekaterih    krajih  naše nadškof-je Moški svet zapušča ponekod v celoti sodelo\yanje v verskih dolžnostih. Zlasti je otežkočeno z moško mladino vs&ko versko delovanje. Dosedanji relativno veliki uspehi v tem delovanju so bili doseženi z največjimi žrtvami in napori. Sedaj je začeli centrala pra\ zaradi teh razfogov organizirati moško in žensko deco v društvih »Mladih junakov in junakinj«, zr. katera je povsod ugoden teren. Ni še povsod organiziranega odpora p^ti vsiljivosti sektarskih plačanih agentov. Morala je mestoma padla zelo nizko, zlasti pa, kar povzroča  največ  skrbi, rodbinsko življenje ...« Tako toži vodja hrvatske centrale Katoliške akcije Pavao Jesih  Iz tega bi se dalo sklepati, da nič posebno ne uspevajo razni  Gromi, Skomi  in  Kromi. ker jim pač Mačkove organizacije kot mnogo silnejše ne dado prarv dihati.
škofovska konferenca v Zagrebu
Na poziv zagrebškega nadškofa dr. Aloi-za Stepinca se sestane jo v torek 3 maja v Zagrebu vsi katoliški škofi iz Jugoslavije. Konferenca bo trajala več dni. Predsedoval ji bo seveda dr. Stepinac. Na konferenci bodo škofje razpravljali o raznih važnih vprašanjih, ki se tičejo katoliške cerkve, med temi tudi o verskih dokladah za katolike. Po končani konferenci bo izdan službeni komunike.
Sorzna poročila.
Čarih. 27. aprila. Beograd 10. Pariz 15^6. London 2169125. New York 43525, Bruselj 73.375. M lan 22.88, Amsterdam 242.10, Ber lio 175. Dunaj 50.50, Praga 15-14 Varšava 81.90, Bukarefca 335.
>8L.OVZlfBK1 NAROD«,  amh. 27. sprti* 1*38.
Jtev. 94
KDfO SLOGA — telet, n-st — SAMO S DNI!
■a »ploAno  željo  ponovno venca* t no filmsko delo pretresljive
»PARADA SMRTI«
v glavni vlogi trije najboljši igralci : Llonell Bau-rvnuor< . Mirwr Baxter ter aaarvse lepa Ji tri svetovna kritika, da je to ■ajboljfti Is sajveCji flaaa,
k! Borci is svetovne vojne bodo ob pogledu na ta fUn. ponovno obudili in po ti vili v sebi spomin na praštano gorje in trpljenje ter strmine vojne grozota, ki so jih se nedavno doživljali na frontah ob Soči. na Plavi t Tir«-lah aH koderkoli. To flaaaiil o sate. ki postaja s v«akim d mera bol j videti vaakdo! — Ta film j)e aajboljaa *oia za vojaštvo ia za vse Z VLZAVF CENE ZA TA FILM : RF/FR\1K.UTE SI VSTOPNICE
Hubmajerjeva vdova živi
v Banjaluki
ia ie od L 1*22 ac dobiva
As
Izubijao*. 26. apnaa
:i Narode se je ob svoji 70-letni oddoMfl tudi onim slovanskim ki so leta 1876. nv*d prvimi pom>eb mm. posaož zatirani raji t Bosni in Hercegovini Obnovili -*no pred   ianasnjim pokole niem slast- ponaikj ! k t*krata<*<ra vodici p ■ Isisa Miroslava Hssaaajsrja. >Sk>ven^k Xarcd< ie bil upravičen in tudi moralno dol sam. da se tega neosvadn^ra junaka sporni nia. saj ie bal Hubmajer oe aaamo usluilener * -kame. marveč vedno zv^t so vSaoveuskega Na roda <. razen tega pa je imel v Narodni tiskarni «vofe zve**e zss-eznake zt pomočnike a to od narodnih uvubofualiev, ksarnioa sta bila Josip JureSe m 4r. Joie Vosniak. do rjreoro^tega tiskar-niškeea oskubenca. oozneiieara doisoietneua >Xaro.Jo*e«sx  motorja   Franceta Hribarja, ki  je  Hnbma»erjevTm  vstasem tibotapti iz aaassOei tiskarne onocje. streljivo in denar.
Dobrfh 50 let je ie minilo, odkar &o ▼tifcn:> *.-*«rfV~ :n$V kj -1 r.-. v,
vini. 3R let *e krije Hubmaj^ria remija Tada rjecor rod ie o?tal MalafaJb paf »e. 4a aeeVva vdova Mir«*|aTa Hnhmajeria *s*pa Marija v Basfaltiki. To leta 1<«n ie pcejpmai* noknrrno ki ji ie bila po mož>vj nriznsna od sara)>v4ce pokrajin-k ^ V Jiajroakivii: pa :i i* bi!a pokojoma i* aJnatjana. Ba tako »d* j preživi 'p Hania  Huhcnajerteva ie«#*n
življenja pri družin: svojega rina. ki una kroje otrok. Naključje je BSaaaata. da prebv;; ravno v HubmaTerievi trtici, kar jo nor dan za dnem spominja na nekdanje £rtasvaaj)c riieneca moža. toda nri r*»m mora vdova z žalostio spoznavati, da se od san? slave za1 ne da živeti.
Gospa Hubmajerjeva   e  - svojim n»oiem vzgojila   vrsto  otrok   aUro*lrn. najstarejši ie upokojeni  uradnik  LjuNian?.ke kreditnt banke. Vladimir ie tehnični  uradn:k v Ba naluki   Danilo major pri  mornarici  v Le Tiunu. Zlatan   e uradnik ljubljanske tobač-
" <rre. cv^pa Marija ie ^oprocra uradn ka tobačne tovarne, ki i*1 bivala do lani 7 hal v Linbljani in se   c n       nr>'.i'i r*»lit: 7 možem v Travnik, druga h^rka Otu;: v Zacrebu zasebnica in Dragi istotam uči teljica. Z ljubeznijo se otroci oklepajo svoje matere, ia ji o*a j&a jo življenje Da -tara lptn Toda kadi tam; imajo večii   \-el družhme. Po-upravičena ;e zatorej želja in pro*-nja Marije Hutrnaierjeve   da bi H bila vsaj ista skromna pravica io po <o;nine   kakršno ji  k -        a.- naklonila rajVsska vlada. Saj «=e ie Miroslav Hubaia-pt '->r»-M 7j\ «.vol^w>do «voiih krvnih bratov in z junaškim tve>eanj*-?m utiral pota k -v 'M>dn;   T'Tcro^laviji.  Priznanje  pokojnine nje jovi vdovi h; *orej biln ne «amo odplačilo "motneea.  marveč  tudi  v*»Pk' cm   mor. -i-u islsJa.
Nova odlična ruska komedija
Odlična predstava „Izpita za življenje64 v Stupičevi režiji
Ljubljana. 27 apr-ia ie. da nam prinašajo tfovanski dra-ie i »a j Toi isckvvoijsrva. Ir poslednjega časa se radi spominjamo češkoskrva WŠk\ aliu4o'4trvatska^ in ruskm dram in ko-aneaSj. Po sapjab motrvm. idejnem bogastvu m raci so nam posebno zavrisarvi ki vzlic vsem raz^kam v ajftovetn m našem »vetu se moramo vedno spominjal Goethejeve-fja -z.ieka. da je »kri vendark poseben sok:« aa pa da »kri ni voda«, temveč tisto večno, kar nas 7xaružtije v eno femihjo
Tudi V. Mi vatkaia. maade^a, <*odobnega rortcega dramatik-i. po rrvrseno uspeli m »očno učinkoviti \ipTTZorirvi njegove kome-taje »Tuje dete«, ie bomo kmalu povabi H. Tako nam je bila in je vidno vsej naši ste?n* gledališki pobfdr« kar zeđo dobr'xk>š-1» druga Sft wsiI sni>■ komedija »Izprt za žrH jenjVe*. Kakor prvo je tudi drugo iz-staaal in zasjest v nji zopet glavno vlogo inž Bojan Stiapica. m zopet so avtor rn iwsu ter giafia kansiec dise^ii nevsakdanji ?k>bok uspeh
Tn^ščrto ruska, v sočasnem sovjetskem vzdušju i u lina, ni ta vedra komedija prav nič enotnega sloga, ker ni niti dosledno realistična, nšti dosJcdno romant£rna. PaaV kine ui Goa>oija se spominjaioča, a tudi na Čehova ne porabljajoča. Pa je vendar či-atr» «voj*ka. čisto Skvarkaiova. čeprav v jedru zvesta tradiciji velikih ruskih piscev, vendar nova. rervrjsjcror^arria tudi po svoji formi, vsa topio pesniška in hkratu kolektivu verna, resna in zelo vesela
Profes*or Strahov kna originalno stanova-n >e s »vojo ženko NTataHjo: pri njem <*c SJaJaJo njegovi dijaki rn dijakinje, pa kon-aervatoristi in soseda, »dpuščeni urao-vik-praatelj Zverjev z ženo Marrjo. Kadar Stra bova ni doma, pa prihaja pn raziičn-ih vratih kolega Vorhovskij. ljubanec Natalijin.
V tem stanovanju se v p-^rret r ur zaplete :". razplete ceiia \T»ta int?imnih dram.
Velika umetnost je. kako je avtor povezal vse te <rramarične dogodke m ljudi na istem prostoru v kratka dobi za komedijo, ki ?e razvija povsem nj.ravr»o; a še večja je ta umetnost ki zna iia j revnejše motive zveza ti 7. zasskn humorjem. Ogromno deja-
nja je tu podano s čudovito kratkoćo in verni r r plast^co ter je vzlic neprestanemu ribariiu dovolj mesta pristno ruskemu rrv>-dTOvari ju in raz-m'   ia/111:
V sredini dogajanja stoj^ prot Str*hov. vzgojitelj mladine ki vse oko'ice. plem^rrrt naož. kj napravi končno sam se en i-zp 'a življenje. Poleg njega ie glavna oseba rnesrečm senavka Ljuba, ginljrva sirotka. <i jo slika dramatik s posebno ljubeznijo.
Potem je tu dijak 11 j in, brv* propalež. ki se je dvignil ob Strahovu m Nini, a aa zkina fznovi tn>ropiastTti hudobni '»resnicoljub« Vrerho^rsltij č>isto ruska fHjura. Pa tragikomičn.i pissteij Zverjev, njegova žena Marija, plitka, lahkomiselna Natalija, pretresljivo komični frakar Rozanov. prisrčna in nđUima Nina. ruski policist dobričina in iz življenja zajeti dija.ki in konser-vatoristi. Vrsta zanimi^iJi značajev, ki so vča sih nekoliko neverjetni, a vz.ic temu živi, simpatični ali bo toma karikirani
Dejanje, ki »e godi na mostu :»reko Babe, je kakor pe«em o pomenu vere v last-.uj moč rn o tovaffšski pomoči Težko u prizori jrvo dejanje se je posreči/lo prav z»-dovoijrvo-
Predstava je bila odlična in vse kreacije inočne, prepričijšve, Skrbinšek jc dovršen Zverjev, Nablocka imenitina njegova žena, lam vmašm brezdušne ž Verhovskij z vz-gled-no masko. Stupica iz-vrsten, globoko z*ijet Strahov pn^bne s'inpat--r:2Knaino komačeii Sancrn kot Rozanov. pristna poi-lokrvna NataJija Dan »lova M'ra, prav pn-srcna rn ginlji^ Ljuba Juvanova Vida. sveža in ljubka Nma Levarjeva Ančka in ^a p<*sied dijak  II j in S. Sever.
TaJe poailedinji — s. Sever — j*j iu>v. zelo razveseljiv i«gralski talent. Mladi zaCetnik je že v par vloga! opozorial iiasc. Z j I!j;nom sc je uveljavil tako. da gojimo zamj najboljše nade za nadaljnji razvoj.
K..-. -.• >r sem že povedal: komedija in predstava sta prav izredno ugaja-H in želi mnogo zasluženega priznanja, kdor hočeš ob originalni, duhovita, čustveno in miselno bogati komediji uživati in se zadovoljno nasrne ja-GL nojdi in r*glej s« »Izpit za življenje«! Saj ni teh rz-pitov aa rnkogZT nikdar konec. Fr. G.
Zimsko vreme vpliva na živilski trg
Domače zelenjave je malo, gospodinje kupujejo uvoženo Tudi perutninski trg slabo zatožen
Ljubljana, 27. aprua, Naši zelenjadarji so bili včeraj v velikih skrbeh. Mnogi Trnovcani. Barjam. Krakov-eani in prebivakn drugph predmestij se v veliki meri preaivljajo a prodajo zelenjave in sočivja. Ljubljana je postala zadnja leta dobaviteljica zelenjave m sočivja tud* letovišč. Ako bi sneg in mraz uničiia zelenjavo, bi bili zelo prizadeti naši zelenjadar-ji, mnogo bolj kakor sami konzumenti. Zdaj je namreč dovolj uvožene zelenjave, predvsem smkate, ki jo prodajajo po zmernih cenah. Uvožena zelenjava ni bila posebno draga niti pozimi, ko domače ni bilo skoraj nič naprodaj.
Včeraj in danes je zimsko vreme zelo vplivalo na naš živilski trg. Domače zgod-aje bi sanjan Je bOo zelo malo naprodaj. Gospodinje so zato kupovale tem bolj uvoženo zelenjavo. Marsikdo se je bal. da se bo temperatura ponora znižala izpod ledišca. kar bi paaaaaaaai pravo katastrofo za naše aelaajadarje. Sneg bi zmrznil in vsa zelenjava bi bffcft u ič-ena. Tudi sicer bo sneg Lvil praeejsnjo škodo na vrtovih, kljub Je pa 4"—*«»** zelenjava v glavnem tj upamo da bo sneg danes skop-Dopokine so bili vrtovi ie pobeljeni. Je bOa 5V
bi se lnra111 nekoliko M bOo toplejše vreme. Samo Je ama p no da aa nvozena zelenjava JI v saai oe more kon-fJH«»^aV
lejših krajih, odkoder uvažamo zelenjavo in sc^-ivje. še vedno hladneje, kakor bi bilo ob normalnem vremenu.
Na ljubljanskem živilskem trgu je zdaj med uvoženo zelenjavo in socivjem ie mnogo novosti. Peso, ki je prispela pravkar prvič na trg. prodajajo po 16 din kg. Graha skoraj ne moremo več prištevati med novosti. Nekaj časa ga prodajajo ze po nespremenjenih cenah, po 8 do 10 din kg. Tudi krompir se zadnje čase ni več pocenil. Se vedno je po 8 din. Lepi paradižniki so po 28 din. Znatno so se pocenile beluše, in sicer na 24 din kg. Po isti ceni prodajajo lepe kumare, toda ne uvožene, temveč domač pridelek v rastlinjakih. Artičoke so po 1—3 din kos. Precej drage so pa še bučke, ki so tudi prava rariteta — po 32 din kg. Novo zelje se ne bo kmalu več pocenilo, saj ga prodajajo ze po 8 din kg. Med tem ko je pri nas snežilo, je na ljubljanski trg prispelo ze korenje letošnjega pridelka (iz Italije). Gospodinje ga kupujejo le po majhnih šopkih kakor pete ršil j. in sicer po dinarju. Cene cvetače se znatno spreminjajo. Zdaj prodajajo lepšo cvetačo po 8 din kg. Uvožena salata se je povprečno pocenila ca 50% v zadnjih mesecih. Zdaj prodajajo najlepšo salato iglav-nato) po 8 din kg. Tako zvana atrucarica Je po 6 din kg naprej. Najcenejša uvožena «alQf* nekoliko slabše blago, je celo po 4 din kg. Kg salate je mnogo ter od-
zelenjave.
ki je bila danas še posebno draga, in povprečno po 2 din merica.
Na kmečkem zelenja dne m trgu so danes prodajali tudi zelen jadne sadike, zelje, oh-rovt. salato itd. Zemlja Je zdaj dobro namočena aa sajenje, a zelenjadarji se boje mraza. Kale, da letos na tram ne bo tako zgodaj, kakor prejšnja leta, domaČe letne zelenjave, pa tudi sočivje bo naprodaj znatno pozneje. To bi seveda vplivalo na cene, česar se naše gospodinje upravičeno boje.
Danes je bil slabo zaloten tudi perutninski trg. Jajca so bila v splošnem nekoliko dražja kakor v soboto, saj so jih kmetice in prekupcevalke prodajale po 10 din 14 komadov lepša.
Semenskega krompirja je bilo naprodaj samo nekaj vozov. Kmetje zdaj ne sade več krompirja in marsikje še niso niti orali. Slabo vreme bo zato zadržalo poljaka d« ia in zato tudi pol jaki pridelki ne bodo letos tako zgodaj naprodaj, kakor prejšnja leta.
Sumljiva pozornost
Ljub i raca, 27. aprila K iir preve«!   sumljiva  in  prodorna  je že postaiU pozornost, ki jo posveča »Slovenec«
m njegov opoldansk: repek poklonitveni slovesnosti našega sokoJsrva pred spomeni-korr, blaeopokojnega vite^cesa kralja Ale ksardra T. Zed;mtelja na Rakeku. Če bi bila ta slovesnost res tako brezpomembna, mlačna in v znamenju mrtvila, kakor trdi go^ooda okmo »SJovenca«. bi pač ne brlo vredno, da »Slovenec« in njegov privesek toliko pišeta o nji. Saj vemo da dosledno 7ajmolčita vsako sokolsko prireditev m da • solcoisrvu naVolj ne poročata Zakai naenkrat toliko zanimanja vprav za to sokolsko svečanost, odkod toliko nervoznosti. štetja udeležencev ir namicavanja? Ali ne tiči morda za tem nekaj povsem drugega, skomine po nečem, kar tej gospodi že dol-«ri lebdi pred očmi0
Hanašnji »Slovenec« priobćuje zopet saV no 7«nrninf) in značvlno poročno 7 Rakeka opisano seveda v Kopitarjev^ olief V njem «i zopet »Slovencema« gospoda beli gla«ve nad številom udeležencev rn naštelo jih je /oprt nekaj več. kakor v ponedeljek i>n to-rek. Ponovno moramo tej gospodi povedati, da je prišlo sokodstvo na Rakek, da se tiho in dostojanstveno pokloni manom nesmrtnega krailja in Sokola bojčne  manifestacije mord-
ururerm dejal, da je največja nesreča ze. .Iti goslavijo. ker Kla-gopokojinesa kralja Aleksandra Zedinitelja n«i mogoče rradomesriti z i<sto veličino fcn tako ie Jugoslavija v časih največje krize osta-la brez vodnik« in re^ko ča&a. da vzame njeno krmflo v roke mladi kralj
Vrledc svečanosti same se pa ne bomo spuščali s »Slovencem« v polemiko. Vsi, ki so bili v nedeljo na Rakeku, tudi »Slo ven-cevi« pristaši,  trdi'io. da  Notranjska še na
videla tako veličastne žalne s"ečanosti in tako velike množio.
Pomladanski sneg
Ljutomer. 26. a pri' -Včeraj je ves da:, d^ /cvalo, da se ie po Hurji rz^njšena zemlja dovolj navzela vlage za ra^t na po!ju, travnikih ir \Ttovilh. Davi pa smo se zbudi'li v smesti, ki ga jc ca padlo 10 cm. Ta za sedanji čas za naše kraje zelo debela plast mokrega snega je nagnila moono k tlom veje sadnega drevja, zilasti jablan ter tu pa tam odtrgala kak cvet. Ker kaže toplomer komaj 4 stopinje C, pada sneg zelo počatai z drevja, zlasti se, ker n»i riobe^oga vetra
Hudo je po snegu prizadeto po poiju »lasrtii žito. ki je precej veliko in je aacelo dob:vati že prvo klasje, na njem leži tc/k:i plast snega, ki ga pritiska močno k tlom. MaJo bolje ie s pšenico, ki je še manjša Po vrtovih so vsa zelenjava nn vse prve pomladanske cvetice pod snegom. Nevarnost je. da priti-sne ponoči hud mraz in bi bilo potom umičemo \"se v sadovnjakih, vinogtra-dih. na poiju in \Ttovih. (":c bi zmrznila . c: !ja. bi b?l uničen že pokajen krompir, ki ga je bklo letos itaik zelo malo še za seme. Naš kmetovailec zre s strahom v svoje truda p->ln<> delo. ki jc lahko n.a mah vse uničeno, če bi nastopil ponoči mraz, zlasti še, ker ni vetra, ki bi po^ušiil po snegu namočeno cvetje m trto.
delež k obči narodovi kulturni tvorbi. Na odločujočih čtniteljrh, kakor so občina in drugi je, da prožijo primerno pomoč za ustvaritev društven oh nalog, ki so ravno Trbovljam tako močno potrebne. Odbor je sestavljen z maiima sprememb *mi kakor je bM v prvem poslovnem letu. F. K.
Iz Legije koroških borcev
Ljubljana. 27. aprila Oni dan se je vršil v Šoštanju ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev. Zbor je vodil tovariš Srečko Majer, ki je bil pri volitvi odbora tudi izvoljen za predsednika ter je obrazložil številnemu članstvu, ki ae je z največjim zanimanjem udeležilo zbora, vse dosedanje delo g-lavnega odbora za dosego priznanja clobTOvoljstva. Potek zbora je dokazal, da so vsi nekdanji severni borci še danes ena sama družina, k; hoče pošteno služiti svojemu narodu in državi.
V nedeljo se je vršil zelo dobro obiskan ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije v Hrastniku. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora tov. Jože Groznik. učitelj v Hrastniku, ki je v temperamentnem govoru orisal delo za ustanovitev krajevne postojanke v Hrastniku. Pozval je navzoče, da privedejo v organizacijo še vse nevčlpnjene borce, da s tem ojačijo naše vrste in moralno podpro prizadevanje srlavneea odbora, ki j> do danes dosegel že kaj lepe uspehe. Po njegovem poročilu je podal obširen referat o delu glavnega odbora njen podpredsednik tov. Mamšfč Iz LJttblfane, kar je navzoče Članstvo vzelo z največjim zadovoljstvom na znanje.
Glavni odbor Legije koroških borcev je te dni izgubil s prerano smrtjo uglednega <*lana Filipa Jurkoviča. kateres^i je spremilo članstvo Lesriie na njesrovi zadnji poti ter se je v imenu Legije poslovil od njega 'leiegat glavnega odborn. ki je poudarjal, da Legija žaluje ob njegovem grobu ter se mu zahval ju ie 7n njegovo nesebično delo. k1 ga je vršil v usodnih dneh preobrata na skrajnem severu naše domovine, želel mu je v imenu organizacije, da mirno počiva v domači zemlji v družbi padlih tova-rlštV, ki počivalo na viškem pokopališču.
Glavni odbor Legije koroških borcev poziva vse bivše boree z Rakeka, Planine in okolice, da se udeležb prvega članskega sestanka Legije koroških borcev, ki bo 1. maja v Planini in sicer ob 15.30 y gostilni ^Jadran*-. Na sestanku bo poročal delegat glavnega odbora iz Lnibljane o ciljih in namenih organizacije. Pr*iave v organizacijo sprejema tudi tovariš Alojzij Ozh^č. šofer. Planina pri Rakeku.
Izpreif ^Vtnega sodišča
PO IZSTOPI1 TZ SLUŽBE SF DELAVEC
Lahko odpove morebiti sf prt-stoječim mu zahtevkom
Suljo je bil sezonsk' delavec skozi dve poletji v gradbenem podjetjoL Po izstopu jc tožil podjetnika za izpLačiilo 5S8 din. Navajal jc, da je bid med delom dvakrat bolan po 3 dnd. za kar ni dobil boleznine, za uro se mu je izplačevalo po 25 par manj, knkor je dolojala kolektivr.a pogodba, končno se mu je neopravičeno odtegnila mezda za 16 ur. Podjetnik je trdil, da je Soljo prejel vse zahtevke v redu izplačane, razen tega pa je en teden po izstopu podpisal izjavo, da je na podlagn rbisčtma popolnoma plačan ki niima ničesar več terjati. Pri razpravi se jc i/kazalo, da se je obračun delal en teden po izstopu, da je Suljo obračun priznal in hkratu podpirali izjavo, da ^ima ničesar več terjati; končno, da se mm je TKJava preči tal a in  tudi obrazložila
Sodišče j« tožbeni zahtevek zavrnHo z utemeljitvijo: Če bi biil Suljo tako izjavo podpisal med trajanjem službenega razmerja, bi bila neveljavna, ker bi jo biJ podpisal kot socialno šibkejši človek pod nekakim doševnim pri talkom, boječ se. da ga ne bi podjetnik odpustil; ko pa jo je podpisal po izstopu in sicer celo en teden pozneje, je biila izjava veljavna; sedaj ni mogla nanj vplivati n-kkaka si*la več, nasprotno se je lahko nadejal, da ga bo podjetnik prihodnje leto zopet sprejel na delo. čim se zlepa razideta. Prizivno sodišče je po-trd:!o to sodbo.
Iz Ptuja
Trbovlje dobe ljudsko univerzo
Trbovlje, 2b. aprila V nedeljo m: jc vršil v go^tislnt Volker v Trbovljah občn* zbor izobraževalrega društva »Mladi«, kj je BjaaVaUEst, da je to najmlajše prosvetno drufttvo v Trbovljah prineslo nekaj one življenjrjke dinamike, ki jo tako pogrešamo Društvo je pokavaln v tej kratki dobi obstoja tolikšno življenjsko sposobnost na polju kuhuimega udej-stvovamja. da smc.no tudi v bodoče priča-kova*tri zdrav razvoj in rast. Poleg javnih predavanj, koncerta ljubljanskega akadem-bicega pevskega zbora m gostovanja ljubljanske drame ia društvo prirejalo na svo-jih sestankih »Ustne novice«, kjer so nastopati člani in članice s svojima las-tnvmri proizvoda. — Tudi v premoženju dT-uštva je zabeležen prebitek, ki se bo v bodoče upo rahljal za nabavo nov* revij in časopisov.
Eden najvažnejših sklepov občnega zbora pa je ustaTOvrtev ljudske ura verze. Društvo bo tozadevno ukrenilo vse potrebno, da se skliče meddirustveni sestanek, kjer se bo tudi konkretno prešlo k ustanovitvi te ustanove. Po razpoložljivih sredstvih bo rzdan tudi abnanah v obliki koledarja, tako da bodo podane osnove za kulturno izživljanje trboveljskega področja, siedeč zna-r« resnici: da je treba kulturno dok) pro-vance čim bolj gojiti an s tem doprmasati
— Za zgradbo sokohl-ega d nma v Ptuju. Gradbeni odsek za zgradbo -okolskeda doma v Ptuju je sedaj vzel v roke akcijo za uresničenje tega načrta. Predvsem ie uvedel bloke, ki jih uporabljajo sokoiUtvu naklonjeni jjostilničarji kot računske bloke. Razen tega priredi gradbeni odsek Sokola
• v nedeljo 1 maja prvo večjo tombolo, saj je razpisanih okoli 20 tombol velike vrednosti. Prva tombola je kompletna nevestina bala. S čistim dobičkom tombole in nabirali ne akcije z bloki ter premoženjem, ki ga Sokol že kna za zidanje doma. sc bo premoženje znatno zviealo, vendaT pa še ne bo zadostovalo, da bi se dom že to leto postavil. Upamo pa, da bo do konca Petrove petletke Sokolski dom tudi že v Ptuju stal.
— K članku o predrznem izzivasn ju. ki smo ga nedavno priobčili. 5e poročamo, da «0 orožniki aretirali še nekaj predrznih fan-taJdnov. ki sede v preiskovalnem zaporu v LjuMjsm. Nadejamo se. da do takega i-zzi-vsasjai no bo več prišlo.
— Z živilskega trga. Zadnje dni. ko neprestano dežuje, se to zlasti občuti na živilskem trgu. Trg je slabo zadožen. ker kmetje iz okolice skoraj ničesar ne prinašajo na trg. Salato že zelo težko dobiš, še slabše pa je z mlečnimi i/detki. Tudi perutnine jc zelo malo in :c ta je zelo draga. Jajca se dobe po 30 par Sadja je šc vedno nekaj na trcu in prodajajo jabolka po 3 kom. za 2 din.
— Zasulo ga je. 2° letni delavec Franc Drevenšek je bil zaposlen v gramoznici pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, blizu železniške postaje Nenadoma se jc vsula nanj velika plast gramoza in ga pokopala pod seboj. Drevenšek je dobil težke notranje poškodbe >n /lomilo mu je desno nogo. Prepeljan je bil v bolnico.
— Z lestve je padel. Posestnikov sin 9 letni Brumen Martin rz Sv. Urbana se je povzpel na lestvo. s katere je padel. Nesreča je hotela, da je priletel na ostro koso ter zadobit več ran na hrbtu in rokah.
KOLEDAR
Danes: Sreda, 27. aprila katoličani: Žita, Peter Kanizij
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: P r a t e r Kino Sloga:  Parada smrti Kino Union: Moj sin, gospod minister JuejoKloven&ko-bolgajrslca ligra občni zbor ob 20. v salonu restavracije Zvezda
Ljubljanski šahovski klub ob 18. slavnostni občni zbor in zakljueitev turnirja z zabavnim večerom v Kazini
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
SOKOL
Nastop vojske na vsesokolskem zletu
Tudi na X. v^*^oldkeju zlem v Pragi iKisto|>i vojska in sicer 6. julija ob 15. Ce~ škoslova^ka vojska nastopi skupino z mmjuni sko in juj;o?ilovensko. To bo zopet edinstvena manifestacija vojaškega zavezništva držav Maje anante, zavezništva orožja in duha. Organizatorji vojaškega nastopa polagajo največjo važnost na to, da bo nastop pester in zanimiv, da pa ne bo v njem ničesar, kar ne spada v normalno življenje vojake. Vojska torej ne bo pokazala niSesar, kar bi bilo posebej pripravljeno kot nekaikšna. posebna vojaška atrakcija. Nas:op bo kot rečeno skupen, vojaški oddelki za>vezniških dT-žav bodP pričakovali prezidenta republike. I K) njegovem prihodu pa zaigra godba državno himjio. potem to dvignjena državna /.asrava in sodba zaigra že rumunsko m jp-iroslovensko državno himno, na kar bosta za vihrali so zastavi toh dveh držav.
Sledi} bo nastop vojaških rnotoc&iiettov in atvtomobHistov. potem pa pride na v^rsto vojaška telPvadba. pri kateri nastopi pehota, konjenica fen topništvo. Kot gostje nastopijo najprej rumumski vojakd z lastno sodbo. Njihov nastop bo aaključen s tem, da napravijo vojnki začetnici prezsidonta republike E. B. Za Rumuni nastopijo jugosdoven-ski \x>jaki. gojenci častniških Sol, pohote, mornarice in letalstva. Tudi zastopstvo naše vofake Ih> imelo svo/io godbo.
Nekaj posebnega bodo letalske akrobacije nad zletisfem. ki jih bo vod?! znani akrobat, nadperofinik Novak. Potem bodo skupne vaje s puško. Sledil bo nastop konjenice m topništva. Nastop vojske bo zaključen s slavnostnim maršem vvaeh nastopajočih čet. Otvoril £Ta ho močan oddelek kOn>enire. kaiteri bodo sledili rumunski m jugoalovenski vojaški oddelki, zaključili ga bodo pa vsi os*ah: e*1-delki češkoslovaške vojske.
gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sreda, 27  aprila: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Četrtek. 28. aprila: Izpit za življenje. Red
Četrtek Petek, 29. aprila: zaprto Sobota.  30.  aprila:  Bela bolezen. Ioaen.
Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 1. maja: Ob 15. uri: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol OPERA Začetek ob 20. uri
Sreda, 27. aprila. Rigoletto. Red Sreda,
četrtek. 28. aprila: Jakobinec. Red A.
Petek, 29. aprila: Ob 15. uri: Prodana nevesta. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol
Sobota, 30. aprila Tosca. Gostuje Josip Ri-javec. Izven.
Nedelja, 1. maja: Madame Sans Gene. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Iz Trbovelj
— Sneg je zopet zapadel po okoliških planinah daleč v dolino. Kmetje že sedaj tožijo o škodi, ki jo povziroca zlasti na sadju in pomladnih posevkih sedanje zimsko vreme, čim se zjasni, bo gotovo zopet pritianil mraz s slano, ki bo uničila ae to ^Jrcar doslej ni pozeblo. Mraz pa utegne v prihodnijih tednih, če ne nastopi toplejše vreme, unitit,- tudi vinograd/. Letošnja pomlad stici pomladi leta 1928, ko je bilo še v maju pravo zimsko vreme, da so morati ljudje nositi površnike, naenkrat pa je nas'opila huda vročina fn suša. Temu poletju Je sledila ostra zima, ki se je še vsi dobro spominjamo^ zlasti naši rudarji, saj Se je obratovalo takrat celo ob nedeljah, če bo letošnje vreme še nadalje tako, kakor je bilo leta 1928, potem lahko pričakujemo letos prav ostro zimo.
Iz Celja
—c Občinska organizacija JNS za mesto Celje bo imela svoj občni zbor dre vi ob 20. v Celjskem domu. Na dnevnem redu sta poročili preclsedstva in narodni ga poslanca g .Ivana Prekorška. Vse članstvo je vabljeno, da se zbora zanesljivo udeleži
—c Uradni dan zbornice za TO I za Celje in okolico bo v torek 3. maja od 8. do 12,  dopoldne  v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
—c žigosanja ribarskih knjižic. Mestno poglavarstvo v Celju razglasa: V smislu razpisa banske uprave dn rske banovine z dne 21. tm so veljavne samo ribarske knjižice, ki so žigosane z rdečim žigom banske uprave. Lastniki ribarskih luijižic, izdanih za 1. 1938., k, so pravilno kodko-vane, se pozi.-ajo, da te knjižice vrnejo zaradi žigosanja .lastniki ribarskih knjižic .izdanih za 1. 1938. brez takse odnosno do preklica podaljšanih, pa zaradi za-m njaive z žigosanimi.
—c Opozorilo živinorejcem. Mestna občina celjska bo prispevala kmetovalcem k nabavi štirih bikov sivopšenične pas-mrj do polovice nafnavne cene. Zad vna pojasnila se dobijo v sobi št. 23 na mestnem poglavarstvu. Prošnje, opremljene s kolekom za 10 dan, je treba vložiti do 30. tm. v sobi št- 9 na mestnem poglavarstvu
CINIK
—Ali veš kaj mi je bilo najbolj všeč na tvoji ženi?
— Kaj pa?
— Da je to tvoja, ne pa moja žena.
Stoo 04
»SLOVENSKI  NAROD«, sreda. 27. aprila 1938.
9fcrOB 3
NAJUČINKOVITEJŠE ZDRAVILIŠČE
Radio - Thertna, Laško
Odprto celo leto
Nizke pavšalne cene
Zahtevajte prospekt.
DNEVNE VESTI
— Gcaml /ivko Pavlo vic umrl. V ponedeljek popoldne je umri v Beogradu general Zivko Pavlović. znan ne jamo kot odličen častnik, temveč tudi kot znanstvenik. Pokojni Je bil edini naš častnik, ki ga je sprejela za člana Akademija znanosti v Beogradu. Napisal je več temeljitih del iz vojaSkega področja. Njegovo največje delo, ki je pa ostalo nedovršeno je »Vojna Srbije z Avstro-Ogrsko Nemčijo in B* žarijo leta ltl5« Pokopali ^o ga danes popoldne in mu izkazali na zadnji poti vse voiaske časti
10S7. Po po-
letu 82 mdijo-zlatih din in sicer o" uvoza S1.S73 107 43 od izvoza pa 347.350.18 dmm. Postranske dajatve so vrgle 2.138.743 80 din. izredni dohodki pa 93» 564.821 93 cLn. a ramam dohodki 828 9^9 66 lin. Celokupni dohodki so znašali 85 057 498 73 din v z!atu odnosno 1 Ml 185287 97 dm v srebra. Naj-
cer 258.351 105.40 dm. na ^Iro^n 111—tu je Zagrreb z 235S?**** 38. na tretjem pa Ljobljana z 121 W noo din
na
Chlorodont
^kapM baJMvia«ki trošarini »a »batev. Na ssopil finančnega sajmietrotva po naj te pobira od obutve c itniU-ia jelenje kože skupna taaav crošatrina 12 dkt na par namesto dosedanjih 5 din. te združeni« todtMtriia1<-ev ▼ Zacrebu opozorilo minist ssso. da ta odredba ni irteosttjoni Ziruienje zahteva naj se od te vnate obutve pobira dosedanja -ro-saaanm 5 din na par. V spomenici je r^eaaav da te vrste obutve ne moremo smatra': 7 a
ker je izdelana iz usnja, ki «e ne more porabit;.   Akcjo za-jT-b^kin
kfclufciti ijalrev jc podprla tudi Centrala :n-dnstr:JsArih korporaH;
Kino Union — Tel, 22-21
Danes nepreklicno zadnjikrat! Ob 16.. 19.15 in 21.15 uri
IM MOSER ^ politični sat:
MOJ SIN,
GOSPOD MINISTER
«Jniro*Iovefli*kj  rn*dieWi ni*
Pod vodstvom asistenta medicinske fakulMe beograjske univerze dr. Di-mitrijevV-a prispelo v ponedeljek na Č*š2rosiova£ko 52 >»J oslrn 111 Si lli medicin-cev. v bratislavskem pristanišču, kamor so se pripeljal! a paznikom, so jih sprejeli generalni konzul Kičegao in vicekonzul Toškovič, člani bratišla'. ske C t '.\se in zastopniki društva ce6koe*o»va*kih medidn-cev. Za prisrčen apr^jem se je zahvalil aaedicmec Gerenče\-ič. Včeraj so Sj gostje ogrledali Bratislavo in njene zdravstvene ustanove, popoldne so se pa odpeljali v Brno.
— ViV>K| an<le*.M KoM> v Dubrov.iiku.
V dchroi nisko nristanisče je priplula v ponedeljek angleška jahta   L'imbeam n < karero se > prip Ija^o več članov an-
_ .'ešlce aristokracije, med njuni tudi Čuvar pečata lord Rtaociman. V : - ];ok in včeraj * je angleška gospoda ogledosm in sto in njegove znameriitosti.
— Izlet planincev v Tatro: Vsako leto posedajo slovenski planinci vrhove inozemskih planin. Zveza planinsk.h društev v L jooajooj se je odločila letos za pohod v Ta tre. Izlet planincev _e zvezan s konusom Asocjacije slovanskih planinskih dni-štev. ki bo letos v Pragi ob priliki proslave 50-letnice i'iđaioalii 1111 Mi 1 SJS planinskega društva. Odhod izletnikov iz Ljubljane je določen na soboto 2. julija. V nedeljo zjutraj prispo izletniki v Prago, kjer si bodo ogledali to znamenito mesto. V ponedeljek 3. julija se prične tura z vožnjo do Strbskega Pleša, vzpon na Kri van na Rvso itd. do nedelje 10. julija, ko je sestop v Novi Smo-kovec. po v ra tek tega dne v Prago in drugi dan 11. julija nazaj domov. Poskrbljeno bo prenočišče, prehrana po nizkih cenah, vodniki tako. da bodo imeli planinci užitka polne dneve v Tatrah. Stroški so sorazmerno nizki ter bodo znašali za ves čas okrog din 1.S00.— vračunano voznmo. prenočni-no n prehrano. Podrobne informacije prejmete v pisarni SPD. Ljubljana. Aleksandrova cesta 4 I. Prijaviti se morate najkasneje do 31. maja. da se morejo pravočasno izvršiti vse priprave.
— Proti luk^irznemu davku na Žganje. Združenje producentov vina v VrScu. ki šteje 1.200 članov, se je obrnilo na me roda jna mesta s spomenico, v kater^ odločno protestira proti nam« r a vani uvedbi luksuznega davka v znesku 30.000 din od vagona vinskega žganja, slivovke I 1 žganja iz fig. Ta davek bi imel katastrofalne posledice za vino gradni lovo. posebno pa 7.1 trgovino z žgan. • r:.
— 900 BSSrfji vagonov z* Base Zeleznie\ Xaša železniška uprava je sklenila nabaviti v kratkem 500 novih železniških vagonov, potniških za mednarodne proge in tovornih- Stroški bodo znaša:: 120.000.000 dinarjev.
— E^perantako rneMo pri Cavcata. Ski pina inozemskih kapitalistov ?e ~
za naJnip zemljiSCa pri vasi Mol imata ra pešcem obai^ pri Cavcatu. Tu nameravajo baje zgradit, prvo esperantsko mesto, kamor t* bodik esperantioti vse^a sv ta
se udei»*Zi vt« a rlanov. Frankfur zori L' v Zagrebu - Vreme  V p
— li oalverni-ke dužite. Tr  Fe-Jo 1- ■
advokat v Mariboru je umrl. Za prevzemnika
pokojnikove pisarne je imenovan advokat v ••      Franio Cvetko
— fisjplfina SPD bo v nedeljo 15. maja
ob 8.30 uri v veliki dvorani Narodnega do-v Celju s sledečim dnevnim redom: Po-predsecinika, poročilo tajnika, poro-- - - n '-* .   n    I m       psooflss BOoV zornega odbora, določitev članarine, pri-stopnsoe in prispevkov  za glavni odbor, proračun za  IVOs  195*   reševalna služba.
pravil v smislu sklepa zadnje glavnega odbora samo-^redlogi. »lučajnosti- Udeležene— skupščine je odobren 50*^ popust pri vozni ceni. Na o modni postaji se kupi cela vozovnica do Celja in obrazec K-13 ki ga potrjuje skupščina ter velja kupljeni vozni listek za brezplačen povratek Se?*anek le-legatov ae vrsi v soboto dne 14. t m. ob 16 30 v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celja.
/ ulmraa -ala ▼ Ljubljani bo obhajata leta* * w^m'irn tridesetletni«"« ^vrkcjra d--lovania eli«tvo KHe namerava izdati
rci re; pnlki -lomenico. ▼ kateri bodo oa->sdeni   vsi   abvol\en*i e   pristav kom.
ori katerih zadrugah so se posameznik i-iejf-*vovali Zaradi te«ja i.ip-oAaMj »> aLsohrentf Zadružne šole v Ljubljani, da sporo'e ravnateljstvu: 1.) im*» ;n pni nt k 2.) ror=*ni krat. 3.) eedaaji pssaoaj is bivališče. 4 ) le*o sorHitve sole. 5.) na>love za ' r   •    ••- !•  so  sodelovali   il hoie]u-
No% K -mar so znani označeni podatki o k aken cm 'inigem učencu Za 1 mine šole ▼ MuMisni. na>' pošlje skur- <»  - svoiimi
Kdor ae bo posla! Sjsve.lenih i«o*la:kov lo oonaeea- da m slkjjrf sodeloval.
— Iz *S|«iWnega fcss«. aSlužNn; list kr. bonske oprave dravske banovine«, it. ^4. z
'ii" -'«   " I.1 ur. d 'O c izdelovanju
■• • . na^NlMa za hrezp'aono vožujo organov finančne kontrole na železnicah in ladjah v .lrv a\ojslooia ■■.   ob službenem
potcvaniu   naredio o  prepovd,i;  uvoza in • eiv* k \ .1 . - \     m Kpj ksjboj 1 a-:;
njih pr« ieikoA iz rerHjl»]'ke Poljake in razrnc <4>iav*»  \z    Služben h Novin*.
— (^tt-tinaiije rr.iukJurt-ke opere v Za-rrehu ; m a .i i»o sioedovala v Zasrrebu opera iz Frankfurta n M., k >e pripravlja na
jrnejt   M  v >*\-<i   F.vropi. Turneje Bibel. ki ^t^ie okroc 300 • ♦;>♦ ra  namerava vprj-oper.
napoved pravi. <la »   ii spremenljivo vreme. Včecai ie »nežilo v Liid»ljani. deževalo pa v Imjtu. Zaerebu. na Sušniku in Rabu. ^aj-' >:i i - znašala v Splitu 18. v joti \t. v Beogradu M. na Sušiiiku 11.
- ?»u 8 v Via r ! oru 4. v Ljubljani Sko. taavi ie kazal barorikU-r v Ljubljani 7bT).^. loanr^raTura e znaftaln 2.0.
— Ivanka Konfaoova podlegla poškodbam.
2r*cv rodl-inske tragedije v Tomačevem. 45 le*na Ivanka Korn-anova. j«* vTerai kljub pri-OBo\svantn zdravnikov   da bi jo reiiLi. pod
lecla poikf»db.im. Kakor jt» injkazaJa ob luk Konvanova ni imela muki -Iva k rat prebire   k>l»anje.   m.irv-.'-        \t-   po<itvj;ijii mož iT.zade i!  r-  -^kir<» t-vd^Tn   ran.  l^oi/reb pC-
kon!*'e !>o jutri ob po1 IS. uri ir mrtvašnice iKJlnice        (ko|salif*če k Sv. Križu. Orožniki z Jezice  so ubijalca.     Vj ]«r.ne2đ a  KonT-ina. :i r»*t rali i*   v ponedc1 je»k zhitrai in       i*> -/ in ojptdjaili v solne
ospore. Na vprašani? i?«kovalneirn cinika, sok.'; • lotil z>^).- s sekiro, ie Ko^ \n oduovoril. ia *»e .-r^oli n*» zaveda, kaj je Hforil.
— Samomor inšpektorja finančnega ministrstva  Vasojevića.    V Beogradu si je
včeraj zjutraj končal /i\ijenie inspektor nene^a ministrstva Dragoljub Va^o-jević. Sk- čil je pod lokalni vlak. ki je prihajal iz Resnika Od doma je odšel že rim tednom in nihče ni vedel, kje je Vse kaže. da ie šel v smrt v trenutni duševni 7-medenristi.
— Pf*d   Oak  ?e -kofi«   \.,  / P-^n-k: prsgd
S.-.-a>vo so nalli v ponp !< !jek zvpjor ' • c-nr]»*nn rrup'o "vj b-tnesa krnita Mi^c Busar       ' I zbrine. Ot» koncu lanskega ta ie na i^tem kraju izcrubj] žvljenje njegov *i k   Kosta  Buirarin.  Mifci  je ž:vcl pod >&>r>*tr*  Si  Nc^rra*   filial,  da '_a e eoroonik k sebi. V ponedeljek ie i.o-' ■      !')       ■ oporoko.
— Bera?  plen vlomilcev  \ Patoiomilm h  »i       nonc        •!<   \ '"ni!i'.-no v  1 »laffnjno
f:nanrne kaaSSSOa. iz katera tvlnesli vlo-•n;lc 97.<ww» rl'n. V lom M a *ra bai#- han -lozo in Bo?.,) Krefte
— M«»/ in tena umrla i-teea dne. \ va>:
pri     Samotni   «»ta   umrla vferai
kmet Vabi:an s>!rel  in njeffOva žena Pefiea.
Z «r,'in   •»   •    :.- - m b"| > oba v b^l 'eMi.
Najden k .»j-ki komat. \" Lrri*mozni ia-
liu  v G:obijah pii Domžalah       na^li otroci koaiai. ki ^o KM ..■"</ '. or-žnikoui.
Kotnal ■ ^» lobro ohranjen. oko\an in ima ose medenina-ite ploščice. Komat i»- bil i kje ukraden. Lastnik naj *e javi M
orofcn»iki Tv^tni" v Domž>^ah.
Iz LJubljane
Nateeaj   Za    fotografi      Ljubi janr.
Mestno prg-la varstvo i razpisuje nagraden nr. tečaj za najboljše fotografske slike mesta Ljubljane. Slike naj kažeyr razne poglede ca rr.e^to. znam nit a poslopja in spon ceete, uiice, trge in na«ad in
življenje. dalj<? staro Lj-ubljano z njenimi zgodovinskimi ir. umetnostnimi posebnostmi, nasprotja med staro in nove- Ljubljano, razne detajle I portale. kipe in drugo), notranjosti starih in modernih cerkva in pos itd. Namen natečaja je prido-
bitev primernih slik za reprezentativen album nieslc: Ljubljane, ki ga namerava izdari turističrH odber za mesto Ljubija-r.o. Najboljše poslan? slike bodo nagrajena Prva nagrada  znaSa  1000, druga 500.
t četrta in peta po 200. šesta,
sedma in osma po 100 din. Natečaja se lahko udeleži vsak amater in poklicen fotograf, ki pošlje cdtisk kopije in povečavo v najmanjši velikosti 18 cm X 18 cm na gladkem papirju v b■■ loeivocrnem tonu, število konkurenčnih slik je neomejeno. Slike je treba poslati na mestno po-v TJnhlJvjni C
za mesto Ljubljano) z oaaiaebo, kaj pre- r dočujejo. najkasneje do 31. julija. Foto-rraflje morajo biti opremi jene s grssii, torej brez imen, imena fotografov pa v za-tepijenih kuvertah, ki naj imajo na zunanji stram g sala fotografij. Za one stike, ki dobe I., II. in m. nagrado, pridobi mestno poglavarstvo brez nadaljnje nagra de pravico reprodukcije v tisku, za ostale nagrajsne in nenagrajene *Uk« pa po dogovora ploca se poseben honorar za re-produkeajSko pravico. Od natečaja so iz-kljucane a« kakorkoli objavljene fotografije. Slike bo ocenila in razdelila nagrad« posebna komisija, ki je bila izbrana na seji Turističnega odbora za mesto Ljubljano 7. t. m. Morebitna podrobnejša pojasnila dobe interesenti pri obilnem oddelku mestnega oogrlavarstva v Ljubljani. Mestni trg 2. I.
—lj V p« nedeliek. 2. maja bo nastopil ua tianKMtojneni koncertu v veiiki Filliarmon* ni i v,»rani   odlični   l>a^*t   Franc Schdfrer-Sa-viffin. Prvič je nssuopil na naeem koncertnem odru v L .»ubijan i  pred  nekako letom dni in vzbudil veliko ;>ozornost. Ima prekra-j:asr>vni materijal, ka )e umetniško izšolan. Pravkar se vrača pevec z u*>pele tur-ie|c \»> Amerik . ki-r je nastopil v najraz-litvieisiVj SJestih.  Natančni «*po:v,! ol»jaViiiio i utr u  dane«»  pa  že  O4>ozar}aiito   na aje^ov končen  v  ponedeljek, dne 2.  maja ob 20. uri v veliki F"*h. dvorani. Vstopnice «o na rarnolaeo v kn.-j        Gl. Matice. Umetnika ^nremlia na klavirju kapelnik Niko Stritof.
—1   Ne *«mo ceneiši. temveč mnouo prak-Tiene^i   ;e   ?Prem.fi     patentirani. tehnič:io !(>vrš'--'i   v.tor   ("h/lei'»- -i raz-*avo [>r;: -'In-terpromef<   Florjan^ka -6.
f^tfV9fti*iri * u*^škirn kajmakom in w* ▼ •* |f ■ irug*-   specialitete na
žaru v ^»»stilni pri »KMETI«. Gospos\Tetska cesta. — Peče beograjski čevapčije Milan Markovič.
u— Po^e-ur.ke zeinljiM- »n vrtov v vsem pO moriju itublianske občine poziva mestno [>o-«Jla'«'a^^tvo. da po urejevanju vrtov pospravilo \>o ne^naifo in <meti ter jo odstranijo in prepovedo vsako nadaljnje oddajanje na svojih neoerajenih zemljiščMi. <Klstiand: morajo v.se ocraje iz bodeče žice in v«e drn^^ ouraie. ki razpa !aio. ter i;h nadomestili z novimi, ihrraditi morajo \>-a zemljica ob ulicith. {Hisebno «*nc. ki ieže niž.je od cestme-«ra nivela. Za nove otrraje in izmenjavo starih je potrebna predhodna pismena prijava, n.a si ie v smislu gradi enega zakona /po^iov:!*: -t nvbno dovoljenje. Proti v-c n. ki ae ne odzovejo temu opozorila, bo moralo biti uvedeno postopanje po predpis h _rr/Umnega zakona. —li Zlata ura in -rebrna doza za cigarete - nagradi pri prib«»d»jem filmu kina L'ni-ona. I >anes ie zaiir»ia prilika, da pošljete pravilno rešitev uganke, ki jo je razpisni IoojO Tnion za obiskovalce priho^injeiia filma. Izrezi!« šnserat. ki smo ura objavili v nas i ponedel,jjVki «tmilki. nalepite ir.a na !<<>«> l..[eira papirja, nap&ite nantj imeni vsaj dveh rimskih iarralk. ki jih predstavlja slika v ine rata in pošljite rešitev v zaprti kuverti  kinu  Unij^nu s popolnim Vašim na-
vriovom. Rešitve morajo brezpouojno dors.|>t'.i v roke uprave kina Uniona danos do 21. ure. Jutri bomo ot-javili v insera^u iniftna >stli igralk in 1kk1^> visi t it ti. ki so poslali kinu
i nionu pravi]u-» re.V '.cv utrinke, dot ili pri aoaajojau pri nakupu vaSSfasiee bu^li posebne kupone, ki bo<lo i>o vnsti ostevileeni z z:\<tx>-rednimi kevilkami. Te številke liodo izžrebane in dve zapored izžrcbnni številki bo-
v'.i j^rt* •-• I i napradi: pr» a zlato uro. dr-^a pa ^rebrno •!•»/•» za «*iararete. Izžreban- .*te-vilki bosta otjavUjeni dmeri teden v ^aso-pi^ju.
—I j Vid vaAih o*i 31 obvarujete le z op-ciCno Čistimi oruSeniml stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Pr. P. Zajcu, izpra&anem optiku. Stari trg 9. Ljubljana.
—lj Prijatelje zbližanja z Bolgari va' : ^o
na o Ihti i 7!«or .luiroslov.-ljol   .rske Li^e. ..i ]yc- drevi ob 2U. v restavraciji >Zveada<. Ude-»*žba odtornikov in članov j«*  dolžnost! — Društvena uprava.
V.eni oriraniiaeijam JNS in 0JNS sp-n»<-a mestna orj^anizacija 0JN5 Ljubljana, da najKJvedauio predavanje za danes odpade radi  tehničnib  zaprek. Odbor.
n— Otroška dobrodelna akademija. Ne mislite, da bo v Četrtek 5. maja v frančiškanski dvorani kaika sulionorna nezanimiva akademija! V^i. ki poznajo te vsako!et-ne p-rireditve I ubLjan^kih ljudskih Ž<>1 in otroandi vrtcev, vedo. da velja pogledati si njih posreveip in ljuheznjivc nastope. K v, veš. da te bodo otroci z neprisiljenimi na-^topi prijetno razvesesili. in ko pomisli?, da I <■ dobodek akademije porabljen le za revne mestne o* roke. za preskr!>o z mlekom, za počitniške kolonije in podobno, ne moreš odreč svoje udeležbe in boš prišel. Listke prodaja plačna >Pax et bOnum< v franči--kauski f>asaži.
—I Tatvine na stavbi. Iz nove stavbe v Vilhnrjevi ulici «> odnesi j tatovi. najbrž •re/.p --.i- .»c'avci. za +00 r|j:.j -vinotnih ne\-i. last instalaterja Tosipa Mihejiča. Tatovi so odnesli tudi ver- orodja: kladiv, klele, dlet in rezi4. last elektrotehnika Ivana Se-sU. v vre<mosti 95l> din. Ker bodo skušali ukradeno orodje najbrž prodati, svarimo pred oaJrapOm!
u— Ljubljanska sadjar>ka in vrtnarska podružnica priredi aVoos rtfsfcsivia rođstvs pu ljubljanskih vtisi ili > -redu «1 ne -T. t. m. in sieer po vrtovih na Prulali. Sestanek ob 1<5. uri 1-1 uri pop.) pred šolo na Prulali. Vodi s. viš. sadj. nadzornik Jesta štrukelj. Člani in so^lje vabljeni.
— lj Kolega kradejo. Jz veze hiše 4 na Tyv-ševi cesti je nekdo odpeljal rXX» din vredno kolo. znamke NST , lasi Stanka Gričar-]a. Tat si ie prilasti tudi usnjato aktovko, v kateri je bilo za 300 : i i n razglednic — S-anis!ava Ra.br;ikova |e pOSt3s v ponedeljek svoje 1100 din vredno kolo znamke 3>Jax< samo za hip 1 rez nadzor-.1 va pred glavtlO jx>Što. pa ji ira je m-kdo ukradel. Nadalje je bilo ukradeno 1208 din vvodoo kolo Stanislavu Seo^erjii in sicer z dvoričea v Tovarniški ulici 11. Senajerjevo kolo je znamke >Mi!le : in crno p]«—kano.
—li Dve žrtvi neprevidnosti. Snor. so prepeljali v bolnico BBiOtuBJtl delavca Antona
Kuharja, zaposlenejra \>r] Sjoen iInP-arju Ma-rhnSBn na Zaloški resii. Kafaar je prizgsJ daaomilni naboj, ki te preogsdai eksplorliiaJ in mu razniesaril olx* roki.. |K)lei/ tejsa ima
01 tudi VOČ tan po životu. — ~u letni pismonoša France <Uavnik. c-*anujoč v Rožni dolini na Cesti  IX  5L  -Z   :c  včeraj popoadas
vozil s kolesom po T.viievi oesti. Pred po-si-ipieni Go-u oda reke zveze »e je eku^a>I umakniti n^kmu vozniku, a je istočasno pri-vozil na postaiali.šče tramvaj, v katerega e>e je z v^o silo zaletel od strani. Pri padeu
je dobil Glavnik hude poškodbe na glavi in so morali priti ponj reševalci, ki t-o ^ ■c*d(>elia!i na kirurg-ioni oddelek aftfosne bolnice.
—lj Seznam najdenih predmetov. prijavljenih upravi policije v Ljubljani v me secu marcu. Bankovec za 100 din, 90 din v papirnatem zavoju, srebrna damska ura, zapestna ura na črnem jermenu, damska zapestna ura iz niklja, denarnica v njej
2 zlati plombi in ključ, rjava denarnica v obliki podkve v njej 110 din 75 par, pol avstr. šilinga in recepis, rjava denarnica v obliki podkve v njej 2 vozna lista in 2 obeska, moški dežnik s sivo kljuko, naočniki rjavo obrobljeni, naočniki črno obrobljeni, red Jugoslovanske krone, damski pas iz črnega baržuna, par novih damskih nogavic, vžigalnik iz medi. zastavni list št. 21365 in pes nizki seter rjave barve brez številke. V železniških vozovih so bili najdeni naslednji predmeti: 23 dežnikov, 7 palic, 2 smučarski palici, 15 klobukov, baretka, baretka in rokavice, 7 čepic, 3 plašči, damski plašč in dežnik. 14 parov rokavic, par rokavic in baretka. 4 šali, ruta, 3 boe, suknja in aktovka, usnjen suknjič, moška srajca, damska obleka, platnen jopič, oficirska bluza, ogrinjača, predpasnik, copate, 7 parov galoš, 2 para čevljev, 14 aktovk, smučarska torba, prazna košara, 4 nahrbtniki, 4 posode, ploščice in reklame, zavitek pločevinaste posode, plašč in aktovka, kovčeg z otroškim perilom, 2 zavitka raket, zavitek damske obleke, li-sičia kož?, zpvitek, v niem piašr- jn krilo, torba s copatami. torba, v njei damski klobuk in galebe, zavitek z dvema knjigama, kovčeg z damsko obleko, sveženj polomljenih dežnikov, kovčeg z nogometno opremo, zavitek novega blaga, košara, zavitek in moški dežnik, risalno orodje, ri-
salna deska, risalni blok In šolske knjige, šolska knjiga, knjiga, foto aparat, ptičja kletka, zavarovalne gumijaste cevi za dvo-kolo železne grablje. železne vile, lopata. 2 kartona keksov, zapestna ura iz niklja, denarnica s 25 din 50 par, ročna torbica s 70 din, ročna torbica s 565 din, in zlata zapestna ura.
Iz Laškega
— Poučno potovanje. Dne 6. maja po-setijo Laško za^opniki potnotSkih. pisojrn iz Nemčije, češkoslovaške, Italije, Ho-landske. L>a.iiske. &vice. Frano^Je, Madžar ske, švedske in Grčije. Obdflikali bodo predvsem F^crio-Tr^rrno in tix$i mesto samo. Ker je ta obisk velike važnosti za tujsko prometno propagando, amo prepriča r i < da bodo odlični gostje deležni v La-šk m prisrčnega. 3pa"ejeana_
— Tujski promet. Nerodno pomladansko vreme se opaža zlasti tuxE v Ste volu posetnikov Laškega- Le v Rajdio-Thermi je nekaj več prometa, kjetr je zdaj 53 ls-tovisčarjev. Med njimi je tudi pravoslavni vladika Jerotej Gavnlović iz Sreansfkih Karlovcev
— Be*a  nedelja je bila letoe res beda.
Menda je >Zeleni Jurij ~ ravno zato prestavil svoje vsakoletno godovanje na ta dan. šolska mladina je izguibila svoj trati ic i jonatna pra-znik sprevoda ;?ZeJenega Jurija«. Prijatelji narave pa so ponašali na.most u botaničnili torb, smučke in ha jd na Okrešeij. Smuk!
— Občinski proračun, ki je bil sprejet v zadnji občinski seji, znaša okroglo 500 U:-oč din. Na podlagi tega so se tudi do-klad? na neposredne davke zvišale od 40 na 80 odstotkov. Med dohodki se je opu-
atfU dosedanja trošarina na jabolčnOc, dot'L m se je trošarina na vino ia pivo zvišala. Povišale so sc tudi veselične takse od 50 na 100 din. Ravno tako predvideva novi proračun dif 1 rencijacijo pasjega davka. Predlog- za uvedbo trošarine na kosme Lične predane te pa je propadel, menda zato. ker Prva jugoslovenska tvornica pa.: fumov - Flora« ne obratuje več. Naše dame torej za enkrat še niso prizadete, pač pa obrtniki in davkoplačevalci sploh.
Iz Radeč
— ^ejeiu. Zadnji Sejem je bil lahko rečemo edem naislabsih v zadnjih letih. Okoliški
Lnictie so prignala malo živine in še ta ie l>ila slaba, kar dokazuje, da kmetom že pn-maiijkiiie dobre krme. Vzbudil je pozornost le eci vol tež;; k nad 900 kg. ki je bil prolan kg žive teže po 6.50 din. Tudi krčmarp 9O bili slabe volk. sa.i ni bilo nič kupcev.
— Po/eba. Tudi v noffi korlmi .>e napravil mraz ohru'no ^kodo. Marelioe in breskve *o letos piav zgodnij odevele, a slana je uničila Jo mala ves zarodek. POnešcod so trpele tudi češnje, slive in orehi. V nedeljo zjutnij ie bila taka >lana po nekaterih krajih, kakor sredi zime. Sedaj pa je začelo deževati in je nevarnost, da to eikoda še večja pri koruzi an krompirja, ki ne moreta kaliti zaradi pornanjkanja toplcite. Tudi na^im čebe-larjern je aprilsko vreme ;x>vzročilo mnogo
'^ko<le in naotojo čebele y>itati. ako hoče»jo {»ospešiti raz\-ci mlade zalege, oziroma isto ohraniti.
MALI OGLASI
Beseda 541 pai daven pose De j Preslici. 123a v* Dessda Din L—,
davek poaenei
pismene odgovore glede malin  glasov  )e tre Da prllozjtj Enarnko — Popustov za male oglase ne priznamo
RAzno
tfesMdA 50 par   1avek posebel Najmanjši znesek * Uto
POSKBN'K NOVOSTI
/seb   oMa^ii    sport. Kamgarn, obleke,   pum parice,   perilo itd na j ceneje
P R E S H E K
Sv   Petra cesta 14
54» PAK ENTI-ANJE
i-Zuruduije. vezenje zaves, perv ia, mooogramov. gumDnlc Va» ulca zaloga perja po 6 75 din, •Juiijana« Gosposvetska cesta IX
Otroške,   fantovske   in moške obleke icuplte najceneje pri ITVAK OBLEKE
Jerman Martin. Sv. Petra c. 26.
26. R
Aleks. OBLAT,
veletrgovino vseh  vrat čevljev
se priporoča cenjenim
odjemalcem. Sv. Petra cesta 18
VIRE2K ZA POSTELJE
dobite najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34. V331
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
POZOR! •
Kupujem in prodajam rabljene
čevlje. Klavžer, Vošnjakova 4.
1296
STANOVATI JA
Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek S Din
PRAZNO SOBO
s posebnim vhodom takoj oddam. Jerina, Gradaska ul. 8/H.
1345
Slaščičarji - pekarnarji, pozor!
Proda se zaradi bolezni povsem moderno urejen dvojen obrat z brezalkoholnim buffetom. Koncesiji na razpolago. Izredna prometna točka slovi kot zlata jama. Velika možnost grosiranja v slašči-arstvu, edinem v srezu. Kapitala zmožni dobe pojasnila pri tvrdki Nikelsbacher in Smrkolj, Ljubljana, Tvrševa cesta. PlaCilni pogoji ugodni.
ČITAJTE
»Slovenski Naroda!
»SLOVENSKI NAROD«,
27. aprila 1938.
Stev. 4
Ob življenje zaradi grunta
38 letiH zapet v
Ljubljana. 27. aprila Posestnik Andrej Ko kal j je orjaška gorenjska grča. ki z lahkoto nosi svojih Sest
in pol k rižev. Po 38 letih je prišel pred sod-nike v kazenski zadevi, polnih 38 let je ftvel samo za svoj prrunt v Zavodu pri Golniku n ni v terr c-p.sti storil n.komur nič ta lepa ter se nI nrepreiil proti nobenemu parasrrafu. Pred 3S leti mu je nekof zavrela Jcri kot fantu pa je v pretepu nfkopa nekoliko krepko r*osrJar*il s svojo orjaško pestjo Teiaj je bil kaznovan in poslej nikoli več. Kazen bi bil dal l?hko -zbrisati te zrfavnaj. a naSi ljudle takih za^ev nimajo v davi *n v*»č'noma tudi ne vedo. da je moeooe po preteku do>oe*»ne dobe kazen izbrisati. Sodn V; t0 upoštevajo in smatrajo obtožence v tak h primer h za neoporece-ne.
Orja*ka prca. An^rei KokaM bi tudi po 38 Tet;* ne ««»d*1 na rato*ni klopi ako ne hi imel lepega grunt? in tog-otnega nečaka. Kokalf *r v »volem 65 letu raeel misliti na po*=?ednie r^či -n raniMl svoje poaestvo nečaku Kokn,;" Toah;mu. ki je bil čevljarski mojster Str*c An *rei v par5 bil oženjen ju Zrna mu *e umrM  m z nto nt imel
otrok    F!^:n  ^«*^ie   i«  M   n^.iV  Joah:m. V
izročilni noso^bl je stHe določil ia bo no njegovi trnrti dobil premožen ie ne^ak Joa-
Ion. Od te«-a dne n?'- j«* nee^k premi-ifljev-»! kako b- k*r nqih trf»je postal lastnik stri^oveea pos«=s*va Smatral se je že za lastnika vse*j*^ nremož»nia Prepiri med nečakom in  stricem  so se  začeli,  ko je
ne^aJ* »*eel kidati st.-o<o hiso \- bliZin: stri-feve h?.*e   >Te^ak .T^-»him  -^e nadelavce.
ki so enostavno iedli in n li na račun **r;^ in v njegov: h.ši ter zidali hišo z gradbenim materijalom ki «i ca -*> stric nabavil za ponovo svoje hifte. Strie*»va dekla Marija Robiek je bila tudi nećakova dekla. Stari ne bo več dolgo živel, si je mislil nečak <*- ;e vedel v hiši. kakor da je vse  n jelovo.
Nekoč sta se stric in nečak dejansko spopadla. Tudi nečak je bil močan 27 let star mlad človek in ie obvladal strica Sunil pa ie z nogo v trebuh stric je dob:i krrlo in ie začel od t*»e^ <*asa polcž*»'">f: Dekli Ma»-;zi je potožil, da ga je Joa h: m pohodil in da je zaradi tega »počil*. Tako je stric dekli dopovedal, da ima zaradi ne-čakovega sunka kilo
Dne 9. februarja je nastal med stricem in nečakom zopet prepir. Nečak je zahteval, da mu stric izroči lovsko puško. Nečak se je baje bal. da bi stric porabil orožje, ako bi se ponovno spopadla. Dekla Marija je bila edina priča tega dogodka. Videla je da je nečak potegnil strica s p"či in ga začel pretepati s puškino cevjo. Ni pazil na to. kam je padlo. Začelo se je že mračiti. Dekla je gospodarja mirila in je kmalu nato odšla v hlev. Ko se je vrnila, je srečala nekega dečka, ki je prisopihal
k h ti in kričal, da leži nekdo mrtev ob cesti. V zli slutnji je zavpi'a: To je eotovo Joahim Stekla le v hi*<-> m je pred stricem zavpila: Kaj ste naredili? Stric ni reke! besedice, temveč je zaloputnil za seboj vrata in s hitrimi koraki ubral proti gozdu. Dekli  se  je  zdel  nekam zmeden.
Med tem so že prih:teli sosedje in nafili Joahima v mlaki krvi. Se je dihal. Naložili so ga na voz da bi ga prepeljali k zdravniku a med potjo je nečak izdihnil. Stric mu ie zasadil kuhinjski nož naravnost v srce.
^-*»d  sodnilri   maV?fl   senata   s preds*»d-
n kom s. o. s. Ivanom Brelihom je stari Ko. kali vedel povedati vse podrobnosti o dogodkih usodnegra dne do trenutka, ko je d*»kla «-*d§la iz hifte v hl*»v Kal se je zgodilo nato. ni imel v snominu. Ko ga ie nečak tolkel s eevio po elavi. je stric nenadoma pobesnel ip *kora< v nezavesti po-erebll knhmjski nož na bližnfi potici, da bi se branil. M*"^da ie v resnici «>arno slučajno zabodel nečak* n^r^-nost v rttp
Obtožencev branilec je onozorH na tra-
gediie ki s*> na d«-**di odierra^-a jo zaradi BSJBSBBBBS posestva. Zaradi grunta ie nn^lr 5.r< tol?ko glav raradi grunta se ^o<raiair stevimi boli ali manj ža'^trv dogodki Eden takih je bil tudi dogodek ine 9. februarja v Zavodu
ppnat je spoznal *>5-Ietneera Andreja Ko-kalja za krivega Bil je sicer v silobranu ker ga ie n^čak napadel a je po mnenju sodišča silobran prekoračil. Nečaka bi bil morda kako drugaee tudi usrnal žrtvi je prizadejal težko telesno poškodbo, kateri je nečak kmalu nato podlpfjel Za prekoračen silobran sodn'ki lahko odmerijo kazen po svobodni oceni, staremu Kikalju so odmerili 6 mesecev strcsrerra zapora.
Mojitrsk; turnir Ljubljanskega šahovskega kluba
Napete borbe pri nadaljevanju prekinjenih partij — Neporažen je samo ie dr. Tartakower
Ljubljana, 27. aprila Vai. kj verno alede poteku mednarod-nega turnirja, so že obupavali. Dan za drem remiji m samo remiji Nob nih dogodkov nobenih presenečenj. Toda. čeprav je bOo med dosedanjimi 106 partijami  nič manj kakor 65  remijev   so pe-
riodifioo vendar! nastopale senzacije ki j£h občinstvo tako žel ino pričakuje Prvi pomembnej¥s doeodejc je bil Pirčev poraz ▼ 4. koha. nato je v doletelo tudi
raacižarsk ga prvaka SrSboia posnele pa je moral okusiti grenko kapljo se nas ve-dr Vidmar. Samo dva *ta o»*a-nefirt majm Vse je kazalo, da je lj kmisi — turnir je bil ž preveč pri kraju. Pre«?|x>s?edn1e kolo n« je po-
^tpVv u^ortrro tudi Koe;* <*-j   T'ia-**c  ie tembolj občuten   ker mu ea -ie r»-vzade ,aj zadnji na lestvici. r*»i. ki  V b*l doel *-*-o radodaren s točkami. Amater LAK. ftori je pteinsgal p-ve -^-g-el svoj doee-
daj največji usrvb v ^sirovski karijeri. BJino v tsj pnil'JI ie igral do konca v pob; fm-mi It c*r k« ral da bi a lahko bolise plasiral Aorti jeva rmaea je po-"vaio^Ta. da se bo restont zrnair»va.'ca oJočiVo «eV v z~> - tam koru in se kaj labk <Ja «:  boeta dva.  »toeoče c-e-
lo tr<e MH pr\ 7ato *e razuas-
Ipvo da vlada med obttnstvom za dsusasV
nje koo orrirn- 7.— -rare.
V*er? |BS *e n J-» * r^-ai ie prvkin -e-i-.h pa-t!T ;e znatno vp';v-»lo na stanV *av*»" -. Ossneo od prvega le 2 tn pol to*ke.
kar r*- ča o izredni izera^enosti sode!-»j x>-fr"h- ^ na' mJ brjsmsmi so biV^> da?v^rania do"gotr-» *na. Iz r*oio*aiev. k^ r Is normalno mojstri pristali na deMtev hoteli za vsako reno 'ZluAčiti kar pa se ni nobenemu posrečilo, ©e je bila na dojik: raz*— km tov se firuja presas*. ene^-a kmeta ni zadostovala sa cek> točko
Dr   Trtfunov*č  je  Iz  dveh prekinjenih par t     dobil  le   po|  to^k     Kakor  je bik> priča km at i   je Seitterm podi gel. z N>-deljkov Ićem pa   remizi ral.   Enako   se je
zgodilo Košticu. Pri-iadal jevan ju ae je 3 Ure zaman trudil, da bi p~emagal S žabo ia in je moral v 81. potezi pristati na remis Skupno ?ta igrala 8 ur 20 minut. Končnica s S°rlijcinri je bila že ob prekini tv: izgrubliena in je slednji po nadalj-nih 20 potezah zmagal. Tudi dr. A Malo* se je pri obeb nasprotniki moral zadovoljiti z r mijema- S Sorlijem je sklenil premirje sele po 84 potezah, po hudi borbi, k: je trajala polnih 9 ur Enako težka je bila tudi partija s Preinfaikom, ki se je po 78 potezdb končala z remijem Rekord pa s*ta napravila Foltys in dr Vidmar. Skoraj p t ur se je naš velemojster trudil .da bi uveljavil premoč km°ta a
se mu m posrečilo. Po l~> urah 20 minutah skupneea časa sta si končno ut—uje-na borca v 103 potezi ponudila roki v spravo.
Stanje po predposledniem kolu je: Ko-stič 10. Szabo 9 in pol. ir. Tartakower 9. Steiner & in pol. dr. Astaloš dr. Trifu-covič, dr. Vidmar 8. Pire 7 in pol, Bro-der. Vidmar ml. 7. Foltvs 6 in pol. Ne-:ć 5 m pol. Furlani. Tot 5. Prein-falk 4 in pol. Sorli 3
V da^iasnjern 15. kolu igrajo Pire : Ko-
stič. dr. A«ta!os dr Vicimar. Folty» : dr Tartako*wer Szabo : Furlani šorli : Ste ner. Tot : dr Trifunović. V;;mar ml. : Preirifalk N^:e"-kovic Brode-. Igralni čas je izjemno od 9 do 13. ki od 15. do 17. O pot ku poslednje«; i kola poročamo na drugem mestu.
Ena kanta ta o šahu
(Razgovor *» komponistom Ostercem)
Ljubljana, 27. aprila Ljubljanski Šahovski klub bo zaključil svojo jubilejno prireditev, mednarodni mojstrski turnir, z glasbeno akademijo, ki bo dre vi v Kazini. Višek te akademije bo predvajanje najnovejše prof. Osterčeve kom-pozci^e. kantate o šahu ali kakor jo sam imenuje »Ena kantata o Šahu . Med turnirjem  sem  ponovno  opazil  g. profesorja
kako se ukvarja s notami. Povedal mi je,
da je pri poslednjih opilkih šahovske kantate, ki naj ovekoveči borbo na 64 poljih. Pristal je na pogled za kulise.
— Torej, drevi bo počilo T
— Da. o pol devetih zvečer v tej dvorani, kjer se zdaj se bi je j o možganski boji.
— Kdo je bil avtor teksta kantate?
— Originalne tekste sem naredil sam. glasbo pa drugi — jaz sem jo le prikrojil tekstom. Takoj v začetku boste spoznali melodije Radecki marša. Trnovske fare. kmalu nato Skrjančka. Teče voda, teče . ., Starega sovdata in na koncu — kajpak — remiscence Burianovega lažnega feldmar-ftala Vmes mi je priskočil na pomoč tudi Peter Iljič Čajkovski s svojo patetično simfonijo, ki jo od vsega srca ljubi zlasti mojster TaHch Listi so pisali, da je to moj namovejš glasbeni opus — jaz ga pri najboljši volji ne morem prištevati k svojim kanonom — prav verjetno pa bo ta moj opus najbolj prebavljiv od vseh. kar jih premorem.
— Kdo sodeluje?
Vodstvo ima konservatorist Osana. ki tolče hkrati na klavir. Sopran poje Sonja Ivanč;čeva. bariton Jože Gregorc. bas pa Kos. ^azen tega imam konferencierko (Janja Baukartl   dva konferencierja in pre-
davatelja. Slednji trije so is Mrakove gledališke skupine »Slovenska scena«.
— Kakšni so teksti?
Kar se poje, je v verzih. Deloma so tudi pogovori konferencierjev v zasilnih rimah. Cela klobasa je seveda humoristična. Vsebuje najrazličnejša poglavja: o klubih, o Saniranju, o morah, o stolpih, o Studencu, o levcih, o obrambah, cel6 konjsko himno dobite v njej. O lovcih n. pr. se začne tako-le:
Teče, lovec, teče po diagonalah, teče, nič ne reče, čuva ga sam Alah. Ali n. pr. zadnja:
Ce zadene kralja, izgubljen, ah! že si O, partija moja,
kam od Sla si   kje si? In tako dalje in tako dalje. Vsega ne smem
in ne morem izdati, sicer drevi ne bo nikogar.
— Ali Je tudi kaj zgodovine kluba v kanta«?
Ne! Gledam zmerom naprej, nikdar nazaj!
Na bližnji tumirski deski se je obetala senzacija in naju je oba popadla Šahovska strast. Sploh pa ni nikjer zapisano, da mora biti interview dolg. M. P.
Italija v pričakovanju
Hitlerja
Priprave za sprejem v polnem razmahu — Kako bosta
diktatorja oblečena
3. maja odpotuje Hitler v Italijo. Vsa Italija se mrzi:cno pripravlja na njegov sprejem. Mussolin je izdal v ta namen že nešteto dekretov Brenner--Rim—Neapol— Florenca—Brenner—okrog vse te dolge poti, po kateri bo vozil Hitlerjev luksuzni ekspres, ne sme imeti nobena hiSa zanemarjene fasade. Tako se glasi strogo Mus-solinijevo povelje. Kdor pozna Italijo, bo vedel kaj to pomeni. Ob progi, dolgi več j sto kilometrov, se neprestano zida. beli in slika. Vsa Italija se odeva v pomladno ob-
leko, da dostojno sprejme Hitlerja. Posebno važnost pa po'agajo na okrasitev italijanskih kolodvorov, ki niso baš najlepši. Mussolini ni pozabil na cvetlične vrtove s poplavo zastav, ki jih je videl na svojem potovanju po Nemčiji. Italija seveda ne stt. ■ zaostajati za Nemčijo niti v tem po-glcau.
Vse to pa še ni nič v primeri s pripravami v Rimu. Spomladi XVI. leta fašistične vlada\dne so postavili na noge cele bataljone delavcev, da dovrše izkopavanje, kajti antični Rim naj vstane v vsem svojem sijaju pred HiUerjevirni očmi. Cel štab posebnih delavcev mrzlično dela na restavraciji in opremi palače Doria—Pamphilii,
kjer bo Hitler med svojim kratkim bivanjem v Rimu stanoval. To palačo je zgradila v 17. stoletju sloveča plemiška rodbina Doria-Pamphilii-Landi, ki je doživela višek
slave, ko ji je bil leta 1760 podeljen naslov državnega kneza svete rimske države. Ta palača je igrala čudno vlogo v zgodovini italijansko-nemške politike. V nji je stanoval cesar Viljem H., ko je v znamenju trozveze posetil Rim.
Za okrasitev je dobro poskrbljeno, kajti v palači je nameščena ena najdragocenejših italijanski slikarskih zbirk. Kar se tiče pohištva, v Italiji ne bodo posnemali Hitlerja, ki je dal Karlovo palačo v Miinche-nu za Mussolinija opremiti z najmodernejšim nemškim pohištvom. Mussolini se je odločil za barok, za slog, ki ga je Hitler baje vneto proučeval, ko je v mladosti sanjal o tem, da bi postal arhitekt.
v visoki rimski družbi se sedaj najbolj zanimajo za vprašanje, ali bo Mussolini sprejel visokega gosta v uniformi fašističnega častnega desetnika ali pa v novi mar-šalski uniformi. Maršalsko dostojanstvo je Mussoliniju več, nego simbol. Zato bo poskrbel, da bo videl Hitler največjo vojaško parado povojnega časa. saj hoče na vsak način Flihrerju imponirati s silo italijanske vojske. V vseh vojašnicah pridno vežbajo novi »passo romano«, ki ga je Mussolini uvedel, ko je videl v Nemčiji paradni marš nemSkih vojakov. V neapolskem zalivu pripravljajo pravljični ognjemet, s katerim bo zaključena velika revija italijanske vojne mornarice.
Italijane pa zanima še eno važno vprašanje, kako bo oblečen Hitler. Ali pride v Italijo v uniformi fašističnega častnega desetnika, s katerim dostojanstvom ga je odlikoval Mussolini v Miinchenu ? Eno je gotovo, da v civilni obleki ne pride. Tega ima dovolj po svojih izkušnjah med obiskom v Benetkah. Tja je prispel v svojem običajnem dežnem plašču in mehkem klobuku, kakor so mu bili priporočili njegovi svetovalci. Tem bolj se je jezil, ko mu je prišel Mussolini naproti v ponosni fašistični imiformi. Od beneškega poseta, ko je bil Mussolini še pokrovitelj neodvisne Avstrije, se je pa svet zasukal za celih 180 stopinj. Politično nebo se je po sklenitvi italijansko-angleške pogodbe nad Italijo zopet zjasnilo. Pod tem očesnim kotom bo pomen Hitlerjevega poseta v Italiji drugačen, kakor bi bil še pred dvema mesecema.
Lopatilo si samo gradi pot
Na originalno misel so prišli švedski inženirji pri gradnji elektrarne na reki Iikial-s&Kven pni Stadsfor&enu. šlo je za to, kako spraviti če« reko veliko lopatilo (bager). Priprave za eradnjo elektrarne, ki to dajala, ko bo 1. 1940 dograjena po načrtu 100.000 HP energije, so trajale vso ^imo. Pod krajem, kjer so položeni temelji za elektrarno, je brlo tireba razširiti strugo. Zemeljska dela ^e opravlialo veliko looait.ilp. Ko je bila struga razširjena pri levem bresru, je bilo treba lopatilo spraviti  na desni breg.
In tedaj ie šinila tehničnemu ravnatelju gradnje v giavo zelo pralctična misel prepeljati lopatilo z njegovo la^no slo po suhem. Stroj je pobiral za setoj zemljo in jo nasipa val pred seboj, dokler ni nastal kos jezu. po katerem se je Lahko pomaknil na-
prej. Potem je zopet izkopal zemljo. kj«sr je prej stal in tako se je pomikal otoček 8 težkim strojem oez reko. Lopatilo jc prekopalo in preneslP 3.000 m3 zemlje. V dve'i dneh se je pomaknilo čez reko, kjer je n.i daljevalo evo je delo. Običajna pot bi bila pa trajala najmanj mesec dni.
Kirurg brez nog
Dr.  Joachim  Marchal,   šef kirurgicnegn oddelka francosko-ruske bolnice v pariške m Villejthif, ki je te dnri umrl, ni bil samo ks paovteta v svoji stroki, temveč tuda orig! najem in osebno zelo pogumen mož. Nje govo delo o prelomih kosti, ki ga je napi sal s svojim učiteljem prof. Del betom, je ono najboljšiih del te vtrste. MarchaJ je bfl pa ruda sicer senzacija, kajti bi' je mend-i edini kirurg na svetu brez nog. Nekoč gA
je napadla bolezen, ki se pojavlja sicer ze k> rodk/O in pri kateri se ustavi krvni ob tok v nogah in rokah. Monadi so imi odre zari obe nogi.
To pa ni motilo junašikega kirurga, eta bi ne opravljali svojega dola, kakor da se na ndč zgodrilo. Dal si je napraviti zelo kora-plioiirain mehaind-zem, ki mu je omogočil hoditi s pailico tako, da mnogi n jodovi znanci n.irti vedeli niso. da ima raa.rrves.-tu noj* proteze. Nekaj d-m pred smrtjo so mu pripeljali na operacijsko mizo moža. ki mu je bita treba odrezati nogo in ki je bil zato
zelo nesrečen. Moirchal mu jc pokajzaj svoje proteze Ln ga potola-žil 7 bcsodaani: »Glejte, za polovico na  boljšem boste od
mene, na oni svet pa prideva oba tudi brez no£>
Verdunski neznani vojak
V I ranciji je umrl v petek maji r Lou* Espinasise, ki ostane njegovo tme združeno s spominom na neznanega vojaka, pokopa nega v Parizu v narodnem grobu.  Po sve tovni vojni je bi Jo majorju E-spinasNU po verjeno vrhovno nadzorstvo nad voriunsfci-mi grobovi in spomenilki Leta 1921) mu jc bitlo naročeno, naj izbere osem krst z zem skimi ostanki padlih vojakov, ki jih ni bi lo mogoče spoznati   Major ie tzpokiiil povelje in-dal postaviti krste drugo kraj droge v verdunski krp ti. Potem je prr^ta ko-misija višjih častnikov, da bi določila neznatnega vojaka.
Poklicali  so  rezervista   132. francoskega pešpotka, mu dali šopek na vendunskih kr vavih poljanah natrganih cvetic in ga po zvaili, naj položi šopek na eno izmed krst Rezervist je šel ob krstah in položil šopek na šesto. Na to krsto so takoj pritrdili me derLinasto ploščico z napisom: »Vojak Fran cije«. FCrsto so odpeljali v Pariz 11. novem bra in stotisoči Parižanov so jo siprejedi od kritih glav ko so jo polagali pod srtavolo kom z-mage v grobnico, da bi za vedno s»im balLzhraila  spomin  preprostega francoskecM vojaka. Major EspimaesiC jc imel torej g\n \ ■ no besedo pri določitvi  zem->ikih ostankov francoskega neznatnega vojaka. Sam je bf! težko ranjen že prvi mesec svetovne vnj r.c. Star je bil 70 let
Basist SchiiSrer zopet v Ljubljani
Ljubljana. 27. aprii.^
V ponedeljek 2. maja priredi v v liki filhajiriomčrjd dvorani svoj prvi letošnji koncesrt priljubljeni basist Fran Scblffre-ki se je vrnil po sijajno uspeli turneji iz Amerike. V spominu naum je šr njegov lanski krasni naistop, ki ga je imel tudi v tukajšnji filharmonični dvorani.
Program je izrazito koncerten in občudovali bomo zopet Schiffrerjev krasno šolani glas, dovršeno tehniko in svetaki nastop. Program objavimo jutri.
F *™<~HBEKGER: 9
FTlalokaj,
«»-»" otok gobaoceo
Zato je tako tekel. K mua se ni dalo#priti po navadni poti, ki so po nji hodili domaćini. Tam
so gotovo stali, če ne čuvaji sekte, pa vsaj ljudje, stoječi tam vse svoje življenje, da bi jim bili odpuščen: grehi. Moral je torej okrog vsega mua. da bi se mu približal od juga. Držal se je globoke sence in stopal je mehko liki pardal A zdelo se mu je. da teče po desni strani z njim še nekdo Opetovano se je naglo ustavil računajoč s tem. da tisti, ki bi tekel z njim. ne bo na to pripravljen in da bo prestopil se enkrat. Toda vedno, kadar se j° ustavil, je zavladala taka tišina, da je bil prepričan, da n: tu nikogar Sicer pa bi bil gotovo že zaslišal skrivnostno bobnenje leseneea poonovega bobna, ki bi oznanjal v noč. da se bliža vsiljivec Potem je pa v polnem Aru padel na obraz in obležal v sivem pesku Levo od njega so nfli prvi tuitoneri. iz ogromnih monolitov zložene grobnice Pri eni je zagledal stoječo postavo-stražo Sapo mu je zaprlo Ni vedel, da-li ni bil opazovan. Stavil je vse na eno karto in se splazil po senci liki kača, ne da bi izpustil iz vida nepremično stralarjevo postavo. Bil je prepričan, da bi ne
u£el. če bi ga kdo opazil V tem gaju za njegovim hrbtom koder bi moral bežati, stoji najmanj dvajset stražarjev, ki bi jim padel v roke. Poleg tega so pa ti domačini od mladih nog izurjeni v metanju sulice in znajo jo vreči na petdeset metrov tako spretno, da prebije na drevesu visečo bučo. ji izbije dro in švigne skozi tako nastalo odprtino, ne da bi posodo poškodovala. In pa ljudem namenjene sulice imajo konice namočene v strup, strašnejši od škorpijonovega
Straža Sketcha ni bila opazila. Po vseh štirih se je splazil okrog kamenite grobnice in lezel je proti drugi Kotičke kamor je sijala luna. je preskočil Slednjič je obstal naslonjen na kameniti kvader in prisluhnil. Povsod je vladala grobna tišina Postave stražarjev so se stikale s kamni liki kipi in le izurjeno oko je moglo v njih spoznati živa bitia
In naenkrat se je začul v tej grobni tišini, globok glas. da je Sketcha kar mraz spreletel po vsem telesu. Glas se ni ponovil. Ali je bilo naključje, da se je nekdo dotaknil puonovega bobna? Sketch je pridržal sapo in vendar je bil prepričan, da se bo v tej temi slišal šelest njegovih pljuč Pomiril se je nekoliko ko glas ni imel odmeva. Sam ni vedel, kaj bi bil zdaj počel Bil je tu. Po Kanakijevih besedah ie šlo za poglavarjevo grobnico. Kje naj bi bila. o tem ni imel pojma. Tu je bilo zelo mnogo velikih grobnic. Sketch je razmišljal ali naj gre naprej v sredino pokopališča, ko je naenkrat
zadonel drugi udarec na boben. Obstal je kakor
vkopan stisnjen k visokemu kamnu, na katerem je stal kip. Zvok bobna je zadonel v nočno tišino in takoj kakor na povelje se je oglasilo od vseh strani mnogo bobnov. Bobnanje je postajalo vedno močnejše in izpreminjalo se je v divje bobnenje, tako da se je zdelo, da se celo palme pri-pogibajo pod silnimi udarci zvočnih valov. Potem so pa naenkrat zadoneli od nekod od severne strani pokopališča udarci no svetem koli ...
Bilo je grozno. Sketcha je oblil hladen pot in ves iz sebe se je prijel za glavo. Potem se je počasi obrnil in v grozotnem presenečenju je zagledal s kotičkom enega očesa, da se je kip m< njim nenadoma sklonil in močno zamahnil z roko. Ostro, skelečo bolečino je začutil v glavi in to je bil zadnji občutek, ki se ga je še spominjal. Potem ni več čutil, kako so se mu upognila kolena in kako je udaril z glavo ob kamen.
— Ali bo ubit takoj? — so bile prve besede, ki jih je zaslišal Sketch. ko si je male opomogel. Izgovorjene so bile v samojščini in odgovora ni mogel razumeti. Zavedel se je, da je bil tako zvezan, da bi bil zaman vsak poskus osvoboditi se. Oči ni hotel odpreti. Bilo je jasno, da bi se njeovi sovražniki požurili s svojim opravilom, čim bi opazili, da se mu je vrnila zavest. V glavi mu je strašno šumelo, drugače je bil pa zdrav. Previdno je nekoliko dvignil veke, toda takoj jih je zopet zaprl. Bilo je že prepozno. Krvoločnež ki je stal
nad njim in ga nepremično opazoval, je opazil prmikanje njegovih vek, zakrohotal se je in sunil zvezanega Sketcha pod rebra.
— No, ali boš govoril?
Sketch je odprl oči in pogledal svojemu mučitelju v obraz. Bil je mišičast mož, mornar — morda Malajec ali Tongajec — to se ni dalo razločiti. Bil je visok in krepak, kožo je imel zagorelo, lase pa črne kakor oglje. Njegov razviti nos je pričal, da se mož dobro spozna na rokoborbo, a globoka brazgotina na licu je govorila o nožu, ki se je bil nekoč zarezal globoko v meso.
Potem se je Sketch ozrl okrog sebe. Prostor, kjer je ležal, je bil nekoč gotovo grobnica. O tem so pričale mistične postave. izklesane v ogromne kvadre, pa tudi neznosno težak zrak.
Zdaj je bil ta prostor oči vidno preurejen v namene mož, ki so se tu skrivali. V sredini je stala majhna miza, na nasprotno steno je bila pritrjena nekakšna preproga iz koprovega platna, za katero so morala biti vrata. Mož je pobral palico in udaril z njo po drugem totemovem kolu, na katerem je bila nataknjena mumificirana človeška glava. To so bili najbrž posvečeni ostanki iz časov, ko so praočetje otočanov jedli svoje bližnje in krasili svoje kole z njihovimi lobanjami.
Koprova preproga na nasprotni steni se je zganila in odmaknila in Sketch je brezbrižno pogledal Tin ani viri j u v obraz.
— Za »Narodno tlrtrimoc Fran Jena
Za upravo in inaeratni del Usta Oton Chrtatnf — Vat v LJubljani