Leto LXXV., št, 19* V LfnMianl, ponedeljek 24. avgusta 194*-XX Cena 50 cent. UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINUEVA UUCA 5 —• JKLEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-2« IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije to HmnniM*wa teaa Ra&mi prt postno čekovnem DMONE PUBBLICITA ITAUANA S. MILANO Ljubljana Štev. 10-351 15.20 Ur OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per te pubbftcJtt di provenienj« italiaaa e4 eetera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO. živahno delovanje patrol Vsi sovražni napadi odbiti — 5 sovražnik letal sestreljenik Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2.2. avgusta naslednje 818. vojno porodilo: Tudi včeraj je bilo delovanje patrol še nadalje živahno na cgriptskeni bojišču. Izpadi sovražnih cfenientov so bili odbiti. Sovražno letalstvo je izvršilo motilne po- lete nad našim zaledjem, ne da bi povzročilo škode, nemški lovci so sestrelili 4 napadajoča letala. Protiletalsko topništvo neke naše edlniee v spremstvu konvoja je zadelo in strmoglavilo v morje angleško letalo, čigar posadka je bila zajeta. Posrečen beg iz angleškega ujetništva Drzen in tvegan podvig dveh italijanskih vojakov Operacijsko področje. 23. avgusta. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki.) V frontno črto pri Ei Alameinu sta se vrnila dva italijanska vojaka, ki sta bila ujeta v Auchinleckovi ofenzivi ob koncu julija in ki sta bila odpeljana v neko koncentracijsko taborišče v Egiptil Oba vojaka sta se odločla za beg kakor sta sama pripovedovala, predvsem zaradi tega ker sta hotela nadaljevati borbo proti sovražniku. V ta namen sta se pripravljala na težke žrtvo od trenutka, ko sta prišla v koncentracijsko taborišče. Prihranila sta hrano za potovanje v razdaljo 100 km s tem, da sta si sama zmanjšala vsakodnevne porcije. Ko sta pobegnila sta se pojavili dve skoraj nepremagljivi težkoči. in sicer priba-va potrebne vode za potovanje in potrebnih sredstev za orijentacijo v puščavi. Glede orijentacije sta vprašanje tako resila, da sta opazovala solnce podnevi, ponoči pa zvezde, ter tudi smeri sovražnih in prijateljskih letal. Vodo sta našla v radiatorjih avtomobilov, ki so bili poškodovani in jih je bilo treba pustiti v puščavi. Oba vojaka sta morala prekoračiti ogromno usedlino El Quataro in sta morala narediti velik ovinek, da ne bi padla sovražniku v roke. Tako jima je uspelo obiti sovražne črte, vendar sta trpela strašno zaradi pomanjkanja hrane in vode. Ko sta končno dospela do italijanske fronte, so ju navdušeno sprejeli, toda namesto da bi si privoščila zasluženi počitek po tolikih naporih in trpljenju, sta se hotela vrniti takoj k svojemu oddelku in zavzeti svoja mesta. Ta dva vojaka nista edina italijanska vojaka, ki jim je uspelo pobegniti iz koncentracijskega taborišča, toda njih dejanje ima posebno vrednost zaradi ogromnega tveganja, kajti na razpolago nista imela nobenih tehničnih sredstev in kljub temu sta ta dva vojaka izvedla svojo velikodušno in junaško odločitev. Ncv dskes sposobnosti italijanskih izvidnikov Rim. 24. avg. s. Svetla je epizoda, ki jo omenja vojno poročilo vrhovnega poveljništva št. 816. Našemu izvidniku ki, sta ga napadla dva velika bombnika tipa *Blenheim-. je uspelo sestreliti enega in pognati v beg drugega po hudi borbi, ki glede na neenako?t sil predstavlja poveli-čanje drznosti in sposobnosti italijanske posadke. Pilot kapitan Giovanni Battista Corrado in podporočnik Antonio Politini ter opazovalec poročnik Renato Arco, so bili junaki tega izredno uspelega pod-vzetja. Tak uspeh je neobičajen za izvidnike, ki nikdar nimajo veselja, da bi se spopadli s sovražnikom, ki ni v premoči. Izvidništvo je specialiteta. katere naloge 60 zelo drzne in težke od izredno velikem tveganju. To je moderna izvidnica, ki navadno plača visok krvni delež pri izredno zvestem izpolnjevanju svojih dolžnosti. Tako je bilo tudi v nedavni letaisko-pcmorski bitki, ko je italijanska sila zopet preprečila angleški poizkus plovbe po Sredozemskem morju. Trije naši izvidniki, ki so prvi opazili in zasledovali do skrajnih meja možnosti veliki konvoj, se niso vrnili na svoja oporišča in so dodali s tem svojo žrtev, žrtvam drugih junaških letalcev, ki so padli v bitki. Oficirji, ki smo jih goraj omenili in njih podoficirji radiotelegrafist in strojnik, so lahko in morajo biti vendarle ponosni na zmago, s katero so plemenito maščevali mnogo svojih hrabrih tovarišev. ■ \u9 [por kljub vsemu terenu Angležev stalno narašča Banjrkok, 24. avg. s. Kakor neugasljiv požar nastaja indijski odpor, ki se potlači v krvi na eni točki, še s hujšo silo na drugI točki. Mnogokrat, ko Angleži mislijo, da so dcsrnli, kar oni imenujejo zopetno uvedbo reda, se zopet pričnejo naslednji dan ali že po nekaj urah demonstracije in še bolj srditi spopadi kot prej. O spopadih v Madrasu se doznavajo nove podrobnosti. Manifestacije množice so bile v dveh okrožjih mesta in policija jc. kakor vedno, kadar bambusove palice s svincem na kencu ne pomagajo, uporabila puške in strojnice. Zanimivo je. da je C:infikajšck po neslavnih izkušnjah kitajskih čet v Birmi v debi njih kratkega bivanja v tej državi v vsej naglici poslal oficirjem kitajskega ekspedicijskega zbora v Indiji brzojavko s poveljem, naj se čete ne mešajo v vprašanja in gibanja političnega značaja in naj bodo vljudni do prebivalstva. Kakor se vsi v Birmi spominjajo, so Kitajci žalostno dokazali svojo krutost, ki nima primere do civilnega prebivalstva, o katerem so vedeli, da je moralno zvezano z Japonsko in so v masah streljali mlade Birman-ce. V čangkajškovi odredbi kitajskim četam v Indiji se kaže tudi skrb, da ne bi nasilna dejanja kitajske soldateske odtujila čankajšku vlado v Washingtonu, ki se zadrži še vedno kot prijateljica Indije ter upa, da bo zaveznike pri izkoriščanju Indijcev nadomestila, pa vendarle prepušča Angležem vso svobodo pri zatiranju Indijcev. S pomočjo komunistov Bangkok, 23. avg. s. Izpustitev komunistov iz ječ je zelo razburila indijske pa- triote. Jasno je, da morajo komunisti pomagati Angležem pri zadušitvi upora v višjem interesu demoplutokracije, ki tesno sodeluje z boljševizmom. O tem je davi govorila radijska postaja svobodne Indije in poudarila, da bodo dejstva kmalu pokazala, da je res tako. Slišali smo vesti o nadaljnjih neredih, zlasti v Bombavu, Kalkuti in Madrasu. kjer je uporniško gibanje vedno bolj obsežno. V Bombayu so včeraj popoldne in davi sprevodi demonstrantov prišli pred kaznilnice in zahtevali osvoboditev v prejšnjih dneh aretiranih indijskih patriotov. Policija je nastopila in razgnala množico. Bilo je nekaj ranjenih in poškodovanih tudi med agenti. Eden izmed agentov je bil smrtno nevarno ranjen s kamni. Do incidentov je prišlo v osrednjih pokrajinah. V te kraje so poslali oddelke čet in oklopne avtomobile. Demonstracije so bile v Patmi in Mohamecu, kjer je bilo mnogo oseb aretiranih in v področju Del-gauna, kjer je policija dvakrat streljala na množico in ubila dve osebi, kakih 30 pa ranila. V Kairu so uporniki napadli neko tovarno, v kateri je delalo kakih 50 Angležev. Angleži so morali zapustiti tovarno. Oblasti so zaprle univerzo v Kalkuti in aretirale kakih 30 dijakov ter dva profesorja pod obtožbo, da so sodelovali v prejšnjih konfliktih. Neki dijak, ki je skušal pobegniti, ko so ga peljali v ječo, je bil ustreljen. Oblasti v Bombavu so v množicah aretirale člane razpuščenega odseka krajevnega indijskega odbora, ker se je protivil vojnim pripravam Angležev ter izvajal propagando v tovarnah in obratih vojne industrije. Vrhunec nesramnosti StaSSarda Crippsa Cinično zasmehovanje indijskih teženj po osvobojeni« izpod angleškega jarma Lizbona, 23. avg. s. Vrhunec nesramnosti je dosegel Stalinov zaupnik za Anglijo sir Stafford Cripps s člankom, ki ga je objavil »New York Times«. V tem članku se zadržanje angleške vlade glede Indije po-jasnuje zelo preprosto. Stafford Cripps trdi, da bi Indija ostala brez ustave in vlade, ako bi Anglija danes zapustila Indijo. Tako bi Indija postala nepremagljiva vaba za Japonsko in varnost evropskih vojakov in civilistov ter Američanov in Kitajcev, bi bila hudo ogrožena ter bi nastala široka razpoka v fronti združenih narodov. Brutaln' nastop policije proti vsem poizkusom za dosego neodvisnosti ter nastop komunistov, ki so bili šele osvobojeni iz ječ, proti indijskim nacionalistom, to je nastop negativnih elementov proti pozitivnim, so za Stafforda Crippsa samo lepo dejanje solidarnosti do ameriških in kitajskih zaveznikov, zaradi katerega morajo fciti oboji globoko hvaležni Angliji. Sam pisec tega članka se je moral globoko zavedati cinizma svojih trditev, kajti, da bi omilil te trditve, je ob koncu izjavil, da bo Anglija po končani vojni dovolila Indijcem, da si lahko sami izvolijo avtonomno vlado in si dajo svojo ustavo. Skoda, da je izkušnja med preteklo svetovno vojno in po njej Indijce izmodrila, da za take besede nimajo več ušes. Angleški brodolomci v Tunisu Rim, 22. avg1. s. V Tunisu so se izkrcali naslednji angleški brodolomci: S križarke ^Manchester« 50 se rešili poveljnik, 28 oficirjev in 375 mornarjev. Z oborožene ladje 2>Glenordsky« se je rešilo 13 oficirjev in 69 mornarjev, z ladje »Član Ferrguson« pa 6 oficirjev in 35 mornarjev. Zmagovito prodiranje na Kavkazu Močni sovražni položaji prebiti — — Sovražni protinapadi na vse] črti zavrnjeni — Ogromne izgube sovjetskega letalstva Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo: Na kavkaskom področju so prodrle nemške in zavezniške čete močne sovražne položaje in cestne zapore. Protinapadi sovražnika so bili zavrnjeni. Na Volgi so bile z bombami potopljene dne 21. in 22. avgusta en vlačilec in dve tovorni ladji, en nadaljnji vlačilec in štiri petrolejske cisternske ladje pa zažgane. Na donski fronti so bili na raznih krajih zavrnjeni poskusi sovražnika, da bi prekoračil reko. Na prostoru južnozapadno od Vjazme in pri Rževu so bili od močnih skupin sovražne pešadije in tankov izvedeni napadi ob podpori letalstva zavrnjeni. Pri tem je bilo uničenih 161 sovražnih tankov, od tega 88 samo v odseku enega armadnega zbora. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera in pred Petrogradom so se posamezni sovražni napadi zlomili v nemškem ognju. Sovjetsko letalstvo je izgubilo včeraj v zračnih borbah in po protiletalskem topništvu 122 letal, tri nadaljnja pa so bila uničena na tleh. štiri lastna letala se niso vrnila. V Egiptu so bombardirala nemška bojna letala v nočeh na 22. in 23. avgust z uspehom več sovražnih letališč pri Aleksandri ji. Nemški lovci so sestrelili štiri angleška letala brez lastnih izgub. Pri dnevnih in nočnih napadih na razne oboroževalne industrije in prometne naprave v južni in vzhodni Angliji so bile opažene močne eksplozije in požari. Ob južni angleški obali je bilo potopljenih sedem angleških izkrcevalnih čolnov. Pri dnevnih molilnih napadih na zapadno zasedeno ozemlje so bila sestreljena štiri angleška lrtala. azvoj operacij Drzni manevri maršala v. Bocka so prekrižali sovjetske obrambne načrte — Junaške bsrbe italijanskih čet S fronte na Donu. 23. avg. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Med tem, ko nemške oklopne armade in rumunske divizije zmagovito prodirajo na Kavkazu, se italijanske divizije, ki so pred nekaj meseci prišle na vzhodno fronto, uveljavljajo na v naprej določenih črtah. Velikim nemškim motoriziranim edinicam, ki lahko bliskovito izvedejo prodorne in cbkoljevalne manevre, je pripadla posebna naloga pri teh operacijah, naši pehoti pa je bila skupno z nemško in rumunsko pehoto dodeljena kočljiva naloga, ki zahteva mnogo opreznosti, to je prevzem ozemlja in utrjevanje črt. ki naj podpirajo velike manevre na vsej froti. Nemške oklopne divizije prodirajo zdaj v dolgih kolonah proti obema stranema Kavkaza, dočim so osrednji gorati del prevzele planinske divizije, ki napredujejo v dolinah rek ter so že obkolile Elbrus, ki je najvišji vrh v gorski vrsti Kavkaza. Dosegli so že zaleck-nele vrhove ob vznožju te gore. Obala Črnega morja je bila dosežena v višini 42 vzporednika, to je nad 150 km južno od Novorosijska. Nemške oklopne kolone pa se spuščajo vzdolž Mani č a. Skupine nemškega letalstva spremljajo naporni pohod skupin proti Kavkazu in posegajo vmes ter utirajo pot, kjer se pojavi odpor. Razen tega izvaja letalstvo ofenzivne akcije na železniške proge, ki se stekajo v Stalin^rradu ter stalno bombardirajo vojaške objekte, ki branijo mesto. Letalstvo neprestano bombardira tudi pristanišča ob Črnem morju, železnice, zbirališča in sovražno zaledje pod poveljstvom hrabrega generala ven Richthofe-na. Nemško letalstvo se odeva s slavo v tej zmagoviti ofenzivi. Velikanski manever, ki si ga je zamislil laršal von Bock, se naprej razvija. Ako preletimo v letalu nedavno osvojeno ozemlje do Dona, doumemo, kako je drzni operativni načrt popolnoma presenetil načrte ruskega poveljništva. Človek se prepriča, da so boljševiki pripravili izredno žilav odpor v vsem zapadnem področju Donca. Trojne vrste protitankovskih jarkov, ki so dolgi več sto kilometrov ob Doncu do obale Azovskega morja, poljske utrdbe, uničene železniške proge in industrijski obrati pričajo o nameri ruskega vrhovnega poveljništva, zaustaviti nemško napredovanja ob Doncu. Ves komplicirani obrambni sistel je imel ta cilj, da zaustavi nemški sunek in prisili zavezniške armade, da pre-zimijo ob reki. Von Bcckov manever je bil vendarle drzen in genijalen. Von Bockove armade so prodrle v osrednjem odseku fronte, kjer so rdeči po zimi in spomladi izgubili svoje najboljše rezerve. Nato so pa udrle za hrbtom Timošenkovih armad, s čimer so postale vse utrdbe nekoristne. Po prodoru na fronti pri Harkovu in po zmagoviti operaciji z napravo žepa. so nemške oklopne armade dotekale iz nove odprtine in prodrle vzdolž Dona do Kavkaza. Najkrajša pot do petroleja, bi bila seveda pot vzdolž obale Azovskega in Črnega morja. Toda Sovjeti so tu zgradili svoje najmočnejše utrdbe, S prodorom vzdolž Dona so nemške armade te utrdbe obšle. Z letala se vidijo te nekoristne ogromne vojne naprave. Zmagovito kretanje zavezniških vojsk proti Kavkazu se nadaljuie v severnem delu defenzivnih naprav ob Donu. Tu stoje naše čete sovražniku nasproti. Sovražnik je skušal tu večkrat zaman prekoračiti reko. Prodori, ki so bili izvedeni v zadnjih dneh. so bili zmagovito odbiti. V junaških borbah je naša brza divizija od 29. julija do 5. avgusta opravila vrsto junaških dejanj. Hrabrost, drznost in spretnost naših bersaljerov je obvladovala rdeče tanke. Dne 30. julija je kakih 100 najmodernejših tankov vdrlo v odsek na desnem krilu italijanske postrojitve. Proti njim so se kakor levi vrgli naši bersaljeri s svojim protitankovskim orožje..1. Napad je bil odbit za ceno nadčloveških naporov in sovražnik je izgubil nad eno tretjino svojih sil, katere je ustavilo italijansko protitankovsko orožje. V tej borbi je bil hrabri polkovnik Karetto. poveljnik tretjega polka Bersaljerov smrtno ranjen. Zaman skušajo rdeči premagati postrojitev, ki jih je odrezala od južne vojske. Ponovni napadi na Voronež. ki ga nem-šek čete trdno drže, pri čemer imajo Sovjeti namen izvesti protimanever proti zapadu in ogrožati celotno nemško prostro-jitev v Ukrajini, so se žalostno izjalovili z najhujšimi izgubami. Računajo, da so ob zadnjih napadih v tem odseku rdeči izgubili nad 1.300 tankov. Ob Donu so zdaj italijanske čete hrabre divizije, ki so se Bdele s slavo na drugih bojiščih ter znova potrjujejo svojo trdnost in gorečnost, proti dobro oboroženemu sovražniku, ki se skuša po vrsti hudih porazov rešiti z obupom in srditostjo. Neusmiljena povelja rdečega diktatorja, ki je zadnje dni prevzel tudi posle ljudskega komisarja za vojsko, jasno govore. Nihče se ne sme predati. Kdor ne umre pred sovražnikom in se umakne, je takoj ustreljen. Znano je,, da so bili za hrbtom rdeče armade sestavljeni posebni bataljoni zaupnih komunistov, ki opravljajo posel krvnikov. Uvedba takega terorja pojasnuje, zakaj toliko vojakov dezertira in zakaj se sovražnik tako zverinsko srdito bori, čeprav brez uspeha. Dolge kolone ujetnikov, ki marširajo v zaledje, pričajo, kakšno krizo človeškega materijala preživlja rdeča vojska. Poleg 60-letnih mož se vidijo v teh kolonah 16-letni mladeniči z otroškim obrazom. Ti. ljudje so z vseh strani Sovjetske zveze, iz vseh področij, ki tvorijo obširen mozaik moskovskega imperija. So Mongoli, Tartari, čerkezi, Kozaki z neopisnimi razlikami obrazov in rasnih značilnosti. Vsi gredo v razna koncentracijska taborišča, ki iih je nemško povelnjištvo pripravilo. Z. obrazov vseh se čita razočaranie in trpljenje, mnogim med temi in tudi oficirjem so rekli, da se boljševiške čete nahajajo že v Berlinu in na Alpah. Akcijo italijanske armade na vzhodni lronti spopolnjuje z neprestanim delovanjem naše letalstvo. Hrabri oddelki lovcev sodelujejo z odredi nemških strmoglavcev, ki uničujejo vsak dan objekte v Stalingra-du. Izvidniška letala opravljajo metodično delo nad ozemljem pred postrojitvijo naših čet. Pred tem so pa aktivno sodelovala z vzpostavo zveze raznih prednjih kolon, ki so zavzemale svoje postojanke. Vrsta hudih porazov Berlin, 74. avg. a V tukajšnjih vojaških "krogih poudarjajo, da so Sovjeti v preteklem tednu doživeli vrsto nadaljnjih hu- dih porazov na vzhodni fronti. Vsi poizkusi napadov sovražnika na raznih točkah, zlasti pa pri Rževu, Vjazmi, Petrogradu in Volhovu, da bi olajšali položaj lastnih sil, ki jim trda prede v južnem odseku, so se izjalovili z najbolj krvavimi izgubami. Boljševiki so izgubili med drugim v preteklem tednu 536 letal. Sovražnik je bil povsod vsak dan odbit, zlasti pa v južnem odsj-ku, kjer je izgubil zopet znatno ozemlje. Poudarjajo nadalje, da je nemško letalstvo cd prvega do 21. avgusta v pristaniščih Ana-pa, Novorosijsk in Tuapse in v vodah ob severni ksdbfld obali potopilo skunno en rušilec. 22 obalnih čolnov, eno transportno ladjo s 4000 tonami, dve trgovinski ladji s 16.700 tonami in še tri druge ladje, hudo pa so bili poškodovani dva rušilca, 8 obalnih čolnov, 15 transportnih ladij, S bro-dov. natovorjenih z municijo, in ona petrolejska ladja. Letalska vojna Berlin, 23. avg. s. Glede akcij nemškecja letalstva na egiptski fronti se doznava iz vojaškega vira. da so bila v noči na soboto ponovno bombardirana letališča El Amirija in A lam el Miriebed. Uspešno so bile zadete tudi železniške naprave v Ela-miju, kakor tudi protiletalske postoj m ke v tem področju. Bombo velikega kalibra so uničile hangarje in vzletišča na letališču Abuogos, ki so ga zasedli Angleži. Ponovno je bilo napadeno tudi letališče El Mirbat. Štiri ani*»e.ska letala, ki so jih včeraj sestrelili nemški lovci, so vsa tipa Spitfire. Glede sestrelitve nadaljnjih 4 angleških letal na zapadu se doznava, dn sa skupine angleških lovcev včeraj popoldne ponovno skušale napasti obalo Rekavskeua preliva, toda izredno močna nemška ieak-cija jih je večkrat prepodila. Ob 12.40 je skušala eskadra Spiffirnv. ki !.o letela at viš.ni 1C00 ne rov napasti področje pri Dunkerque. Brž ko so sovražna letala dr-spela nad obalo, niso mogla nadaljevati poleta zaradi osredotočenega ognja nemških protiletalskih baterij. Trije Spitfireji so se razbili na obali. Zvečer so se nemški lovci tipa »Focke Wulff« spopadli z angleškim bombnikom, ki je letel nad morjem sevemozapadno od Bresta in so ga po kratki borbi sestrelili. Dieppski ujetniki Berlin, 23. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je bila ugotovljena identiteta na francoski obali pii Dicppu ujetih sovražnikov in da se med njimi nahaja 105 angleških oficirjev. Med temi je en brigadni general druge kanadske divizije, dva polkovnika in 13 general štabnih oficirjev. Veliko število general štabnih oficirjev, ki so bili ujeti, pravijo v tukajšnjih krogih, je nov dokaz, da so Angleži nameravali s to izkrcevalno operacijo doseči velike cilje. Vojna na morju Rim, 22. avg. s. Angleška admiraliteta javlja izgubo podmornice »Uphclder«, Podmornica je izpodrivala 750 ton in je bila oborožena s 66milime>trskim toplin in s šestimi 533milimctrskimi cevmi. Stalno naraščanje izgub anglosaSke mornarice Rim, 24. avg. s. Neki zastopnik ameriške mornarice je izjavil v radijskem predavanju, ko je govoril o sistemu konvojev, da so izgube anglosaške mornarice zaradi akcije osnih podmornic v prvem polletja tega leta stalno naraščale. Gžatsk Vjaimav.M-3ai j Medji>® j* t m Kaluca /% odolsk Moskva \ Muror 5ergać & KozelisW«r-; I;judiriGvo t-^JegorievsU -b Kašira \ ,J. /j!£jazanjr£r Viksa L. M Tula& ,£Venev y ^<\ioStalinogorsk ^ovo J " ažsi-an«nburc T. 1 ^Krasnostobods* Saransk / ^ IKarsi [Uljanovik Melekes tura;evka Lomov' oršansk ifejansk )^orbač^o!S^^ javlja (M^T^^taPk % /^JaglbovKi Čembar BhangeBk , - C« 1 >>Livn Dirrntrovsk / fKoljnij rsanov \ '\UsrnanjM^dcvoi \ L^varovo ^! i s č e v a/1 Pet^ovsk / Kuzneck Hvaflnsk 5!avTopotl usev ATkč y iaratovr^arkžtadT lw velaorod w( Batašov soglebsk r, . , m 1-'vno^ , Nv Aleksandro« FilonovskajaJ^^jij.-n ¥ TGtemirttkaia 3 gaj erezovsk« ?Palasovka BuTurlinovka^Urjupinskaja Kajač I i A * [Pavlovsk \0boian ^ I VkBobroyA Ostrogožsk iT iN.Oskol upjansk HfrjBndg^bL, k j "-s. s, ..... \ MedvedTckaja Krasnograd V ^arcbjefsk \ Kleckaja- ^^/Dubovka ?dv\oSJ---'J -^THAL^ i r , ^ać ^W9ra^'-' < y%^_ Vorp5ibvgraa«^(K/ J^r^v^ladimirovka Stalin f^Jihaj lovka ^Fr 0 lovO [N'fkofaievsk Talovka ti* ' ^A ' A Jvanovka "Zaporožje Cudin-^s^ _ .irskaja^p /Sarepta P6i^k,r^aja/luro^ lan upofi' Taganrog rA2OVSK0 M: ^Ba^ajsK^^sčv vKoščevikaja Prolelarskaja KoTelnikovo ®0bilnaja Zimovnikt jjorgovoje Jambovskoje RemcnTnoje ElisTa Jenotajevsk Sambaj Astrahanf >3aškufi Izpred okrožnega sodišča Ne kupujte ukradenih živil — Zahtevajte od prodajalcev, da se legitimirajo Ljubljana, 24. avgusta. Dandanes so ljudje postali zelo neprevidni. Kupujejo vsevprek in največkrat niti ne vprašajo, od kod prodajalcu blago. Dovolj jim je že, da blago vidijo. aLi da jim ga kdo obljubi. Ko gre z legalno trgovino, je tako zaupanje nedvomno upravičeno. Nekaj drugega pa je, ko imamo opravka s prekupčevalci Pri teh nihče ne ve, ali kupuje od poštenih ali nepoštenih ljudi. Zato je pri takem kupovanju vedno potrebna največja opreznost. Se celo. kadar gre za ljudi, za katere morda vemo, da niso na najboljšem glasu ali pa da so brez posla. Veliko ljudi je že obžalovalo svojo nepremišljenost, ker so zaupali takim neznancem. Denar, ki so jim ga dali bodisi za nakup raznih živil ali drugih predmetov, jim je šel večinoma v izgubo. Opeharjeni so bili tudi, ko so sklepali gotovinske kupčije, to se pravi, ko so izročili denar proti takojšnji izročitvi blaga. Nenadoma in največkrat se je izkazalo, da je bilo blago ukradeno, prišel je policijski organ, zaplenil blago in bili so ob vse. Povračila škode v 90°/o primerov niso dobili, saj taki zakotni prekupčevalci nimajo nobenega premoženja. Nepremišljene kupce pa ne doletijo samo take posledice. V večini primerov jih kliče na odgovornost tudi državno tožilstvo. Po kazenskem zakonu je namreč kupovanje ukradenih predmetov kaznivo povsod tam. kjer bi kupec mogel sklepati, da ima opravka z nepoštenim prodajalcem, ali bi moral kakor koli vedeti, da je bilo blago ukradeno. Dolžnost vsakega kupca je, da se o izvoru blaga prepriča in da se prepriča tudi, s kom ima opravka. Le na ta način bo mnogim prihranjeno razočaranje, da jim ne bo za največkrat zelo visoke vsote kupljeno blago odvzeto in da ne bodo vrh tega še kaznovani. V petek se je morala v podobnem primeru zagovarjati pred sodnikom poedin-cem okrožnega sodišča dr. Feiaherjem neka ljubljanska gostilničarka. Pred meseci je kupila od dobro znanega ji moškega kanto olja in nekaj mesa, za katero oboje je morala vsaj sklepati, če že ni naravnost vedela, da je bilo ukradeno. Lahkomišljena ženska je morda mislila, da bo ostalo vse prikrito in da se bo poceni okoristila. Toda tatvina je bila kmalu razkrita, storilec prijet in kaznovan. Na razpravi je na sodnikovo vprašanje tudi povedal, komu je olje prodal. To je pa prej ugotovila tudi že policija. Državni tožilec je vložil proti njej tožbo in ni ji pomagalo, da se je še tako izvijala. Prvotno je priznala, kasneje pa je zanikala, na petkovi razpravi pa je zopet priznala z omejitvijo, da je bilo olja le osem litrov in da mesa ni kupila. Priče so njene trditve močno omajale in sodnik ji ni mogel pokloniti vere. Po 333. k. z. jo je obsodil na dva meseca strogega zapora in 50 lir denarne kazni, pogojno za dobo 2 let. Pogojna sodba je vezana tudi s pogojem, da plača odškodo-vancu 311 lir odškodnine. ŠPORTNA NEDELJA Italijanski lahkoatleti premagali švicarske V Curihu so včeraj dosegli Italijani nad Švicarji že osmo lahkoatletsko zmago v medsebojnih srečanjih — Nov svetovni rekord Gunderja Haegga Ljubljana, 24. avgusta. V vrsti raznih športnih dogodkov v evropskih državah je bilo najpomembnejše osmo srečanje lahkoatletov Italije in Švice ▼ Curihu. Kakor smo utegnili zve leti, so tudi tokrat zmagali Italijani, in sicer v razmerju 77:67. Podrobnosti bomo priobčili jutri. Danes naj podamo le kratek pregled dose lan jih srečanj. Prvič so se švicarski in italijanski ]ahko-atleti sestali 1. 1928. v Parizu na troboju, pri katerem je sodelovala tudi Francija. Zmagala je tedaj Francija s 132 točkami, druga je bila Italija s 108. tretja pa Švica z 69 točkami. Naslednje leto so se isti partnerji sestal; v Bologni. Zmag/ali so Italijani (127 točk), drugi so bili Francozi (122), tretji pa Švicarji (72 točk). prvi samostojni dvoboj med Švicarji in Italijani je bil leta 1930. v Baslu. Zmagala je Italija z 8 točkami, Švica si j h je priborila le 69. Leta 1931. v Bergamu je bila razlika še večja: Italija-ššvica 104.5:69.5. Naslednje leto v Curihu je zmsgala Italija z 92:65, leta 1933. v Padovi 93:65 in leta 1934. v Laussanni zopet Italija v razmerju 91:66. To je bil do včerajšnjega srrečanja zadnji t robo j. Od drugih športnih dogolkov smo prejeli doslej naslednja poročila: Plavalna tekma GILLa na Iliriji V soboto je ljubljanski GiLL izvedel v tfirijanskem hazenu izbirne plavailne tekme na 100 m prosto za Sca-rionijcv pokal. Taka tekmovanja izvedejo vsako leto po vsej Italiji in jim je namen pridobivanje dobrega plavalnega naraščaja med do»ra<čajočo mladino. Tekmovanje je cnjanizira-lo in izvedlo zvezno povelisrfvo GILLa. Na startu se jc javilo 11 tekmovalcev, ki so jih razdelili v tri skupine. V finale se je potem plasiralo 6 na i bol i ši h. Tre d tekmovanja so se končala takole: /. predtekmo\-anic: 1. Miklič 1:31.4. 2. Šifrc.r 1:33.5 3. Škraba 2:10.6. //. prcđtekniovanjc: 1. Ban 2:12.5, 2. De Gregorio 2:13.8, 3. Bone 2:32 5. III. predtekmen-anie: 1. Sc?ck 2:12.8, 2. Ne v i ero 2:33.4. Očitno je bilo. da sta najboljša M;klič in Šifrcr. k: sta brez večjih težav prišla na prvi mesti tudi v finaJu. Finule je dal na-s'.ednii vrstni red in čase: /. Miklič 1:3-1.8, 2. šifrer 1:38 4, 3. Škroba 2:11.2. 4. De Grcgorio 2:16.8, 5. Ban 2:28.4. Vodstvo je bilo v rokah prof. Ca mara. zastopirkn športnega urada DILLa. Sodelo*-va!i so sodniki plavalne zveze. Concordia—Sašk 9:1 (5:0) Včeraj je bila na igrišču Concordije v Zagrebu rcvanžna polfinaina nogometna tekma med zagrebško Concordiio in sarajevskim Saškom. Prva tekma v Sarajevu se je končala z 1:0 ?a Zagrebčane, tako da Sarajevčani še niso bili izgubili vseh nad. Toda Concordia, ki se je pravkar vrnila z uspešne turneje po Južni Srbiji, *im je kmalu prekrižala vse načrte. Njeno vodstvo je bilo odločno boljše v vseh linijah. SaŠkova obramba ni bi;ta ko® razpoloženemu napadu Concordije. 2e dfJ odmora ie bil izid zagotovljen v korist Concordije. ki je zabila postom pet zgodi tkov, prejela pa ni niti enega V drugem polčasu je brla slika nespremenjena in Saškovci sto zapucali igrišče z vrsokvm porazom 9:1. Prihodnjo nedeljo bo prva odločilna tekma med Grad:anskim in Concordijo v letošnjem hrvatskem nogometnem prvenstvu. Hrvatsko lahkoatletsko prvenstvo poedii incev V soboto proti večeru in včeraj dopoldne ie bilo v Zagrebu na igrišču Concordije le-ioftnje hrvatsko državno lahkoatletsKo prvenstvo za poedince. Ker mu je oba dneva prisostvovalo nad po 1000 gledalcev in je bilo postavljenih sedem novih hrvatskih rekordov, je prireditev dosegla uspeh tako materialno kot moramo. V posameznih disciplinah so zmagah ta postali državni prvaki za 1. 1942 naslednji atleti: V soboto: v teku na 100 m: Gal 11,1 (nov rekord), v metu krogle: Ristic 12.32. v sko-ku v višino: Abramovlć 1,70 (isto višino je preskočil tudi Marčelja), v teku na 400 m: LuSlckl 52,7 (nov rekord), v metu kladiva: Gojič 46,50 (nov rekord), v teku na 1500 m: Kotnik 4:04,4, v troskoku: Gal 13,56, v teku na 110 m čez zapreke: dr. Buratović 15,8 (nov rekord) in v štafeti 4 krat 100 m: Hašk 44.6 (nov rekord). V nedeljo: tek na 400 m Čez zapreke: Kerhin (v času novega rekorda), v teku na 200 m: Vanić 23,5, v skoku ob palici: Cvjetić 3.30, v teku na 5000 m: Kotnik 15:32.2, v teku na 800 m: Gjurič 2:01.1 (Srakar kot drugi 2:01.6), v metu diska: Marjan 40.33. v metu kopja: Markusić 56,42, v skoku v daljino: Urbić in v štafeti 4X400: Hašk 3:33,5 (nov rekord). Hrvatsko veslaško prvenstvo Nad 6000 gledalcev je prisostvovalo državnemu veslaškemu prvenstvu, na katerem so bili zastopani vsi veslaški klubi: Gusar in HVK iz Zagreba, Galeb iz Zemuna, Drava in Neptun iz Osjeka. V skupini četvercev s- krmarjem je zmagal Hrvatski veslaški klub, v skupini dvojk je bil prvi Gusar v času 5:35, v skupini enojk Halambek od HVK in v skupini četvercev brez krmarja Gusar v 6:04. Z naj-vecjian zanimanjem se je pričakovalo tekmovanja osmtrcev. V juniorski skupini je zmagala Drava v 3:12 pred HVK 3:12.5 in Neptunom in Uskokom, ki sta prišla na cilj v mrtvi tekmi s časom 3:15. Med se-niorji je zmagal osmerec Gusarja v 5:19. Drugi je bil HVK, tretji Galeb in četrti Neptun. MoStveno prvenstvo si je priboril Gusar s tremi zmagami. Drugi je HVK. tretji Neptun. Hrvatsko moštveno kolesarsko prvenstvo Na 25. km dolgi progi je včeraj Hrvatska kolesarska zveza izvedla letošnje hrvatsko moštveno kolesarsko prvenstvo. Tekmovalo se je obenem tudi za prehodni pokal državnega športnega vodje, ki si ga je lani prvič priborilo moštvo »Zagreba 1S87«. Favorit letošnjega tekmovanja je bilo moštvo Gradjanskega. za katerega so startali Prosenik, solman in Horvatič. Tej trojici je bilo nevarno moštvo »Zagreba 1887« v postavi Celesnik, šoštarko in Rebrović. Močno moštvo je postavil tudi »Orao«, za katerega so tekmovali Pokupec, Blakšić in juniorski državni prvak Vodopija. Zmagal je Gradjanski v času 36:26 s povprečno hitrostjo 41.023 km na uro. Na drugo mesto se je uvrstilo moštvo Zagreba, na tretje moštvo »Orla« in na zadnje moštvo ^-Olimpa«. Nemško prvenstvo v hoji in maratonskem teku Včeraj so v Nemčiji izvedli državno prvenstvo v maratonskem teku in v hoji na, 25 km. Proga za maratonski tek je merila le 30 km. V teh disciplinah je startalo mnogo tekmovalcev. V hoji na 25 km je zmagal atlet Grittner iz Kolna, ki je prišel na cilj v 2 urah, 4 minutah in 36 sekundah. Drugi je bil Schmitt iz Hamburga. V maratonskem teku je zmagal Weber iz Berlina, ki je rabil od starta do cilja 1 uro, 48 minut in 36 sekund. Nov svetovni rekord Gunderja Haegga Iz Stockholma poročajo, da je * lavni Švedski tekač Gunder Haegg dosegel zopet nov svetovni rekord. Na lahkoatletskem tekmovanju v Oestesundn je znižal svoj prejšnji svetovni rekord v teku na 3000 m na 5:11.8. 10 nemških mednarodnih nogometnih tekem Zadnja mednarodna nogometna tekma nemške reprezentance (z Rumuni preteklo nedeljo) je bila že deseta v letošnjem letu. Proti Špancem in Dancem so Nemci igrali doma neodločeno, proti Švedom v Stock-holmu m Švicarjem na Dunaju pa so izgubili. Najvišji zmagi so dosegli proti Rumu-nom (7:0) in Fincem (6:0). najpomembnejšo pa v Budimpešti ko so premagali Madžare 5:3. V tej' zadnji tekmi je padel 300 zgoditek nemškega nogometnega predstavništva. — Skupno je nemška reprezentanca doslej od-igrala 194 tekem: v 97 je inngd«, 35 je ostario neodločenih, 62 pa jih ie zgubila. Razmerje gotov pa znaša 510:334. Mladinske plavalne tekme (29. avgusta — na kopališču Ilirije) Da se poglobi zanimanje mladine za plavalne tekme bodo organizirane 29. avgusta tekme s sledečim pravilnikom: 1. Tekem se lahko udeleži mladina, fantje in dekleta, ki doslej niso dobili ne prve ne druge in ne tretje nagrade pri javnih tekmah; tekmovalci se dele na podlagi starosti v dve skupini; Skupina A: rojeni do vključno leta 1927. Skupina B: rojeni med letom 1926 in 1925. Tekmovalec iz skupine A lahko tekmuje tudi v skupini B, Če se prijavi za njo. 2. Tekme bodo sledeče: Skupina A: moški in ženske 50 m, prosti stil. Skupina B: moški in ženske 100 m, prosti stil. Skupina A ln B združeni: moftki in ženske 50 m hrbtno, 5o m prsno. Moški in ženske tekmujejo ločeno. 3. Vpise se lahko vsak.I o, tudi oni. ki nima športne legitimacije. Vpisnina je 1 liro za tekmo (en tekmovalec se lahko udeleži le ene tekme) in se mora predložiti do 28. t. m. db 17. na kopališču Ilirije Na vpisnico mora tekmovalec napisati svojo starost, tekmo, katere se želi udeležiti, in eventuelno športno društvo ali organizacijo, kateri pripada in katero zastopa. Odrezek od vpisnice je veljaven tudi za vstop na prostor, kjer se bodo vršile tekme. 4. Tekmovalci se zberejo ob 16., tekme se bodo pričele ob 17. Tekme bodo po pravilih Plavalne zveze. Ob 16.30 bodo klicani tekmovalci, ki morajo predložiti dokument, s katerim potrdijo starost, ki so jo navedli. 5. Dva pri vsaki tekmi, ki bosta dosegla najboljše rezultate, bosta nagrajena. Športno društvo, organizacija ali šola, ki bo dosegla največ točk v prvih šestih ocenah vsake tekme, bo prejela nagrado. Klasifikacija se bo računala po 6 točk za vsako prvo, po pet za drugo, po 4 za tretje, po 3 za četrto, po 2 za peto in po 1 za šesto mesto. Športno društvo, organizacija ali šola, ki bo imela največ udeležencev na tej prireditvi, in ki bodo pravimo tekmovali v prijavljenih tekmah, bodo prejela nagrado. Prireditveni odbor ne odgovarja za nobeno morebitno nezgodo tekmovalcev, ki morajo poznati ta pravila in jih vzamejo na znanje že s tem, da se vpišejo. Sedanja predstava me je seveda zopet popolnoma osvojila. Kaj ne bi ob takih izvrstnih pevcih, kakor so ge.: Golobova in Hevbalova ter gg. Franci, Janko in Petrov-čič, celotni zbor in naš umetniški orkester! Gledališče je bilo seveda polno, mladina vzhičena, da ni hotelo ploskanje ponehati. Vesel sem jo mahal domov. X. — Vpisovanje na ljubljansko univerzo Ljubljana, 24. avgusta Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal odredbo, ki določa red vpisovanja na ljubljanski univerzi. Pričenši z akademskim letom 1942 3 je omejen vpče na ljubljansko univeruzo na one dijake, ki so bili pred 1. aprilom 1941-XTX pristojni v Ljubljanski pokrajini. V izjemnih primerih bo Visoki Komisar lahko dovolil vpis tudi onim dijakom, ki nimajo teh pogojev. Za vpis so odslej potreune sledeče takse: ima triku-lacizska taksa 100 lir, letna vmisnina 200 lir, diplomska in promocijska taksa 300 lir. Razen tega pride še dodatna izpitna taksa 50 lir ter dodatni taksi za ponovitev izpita l0 lir ter za diplomo in promocijo 50 lir. po obrazu. Ponesrečenci se zdravijo t bolnišnici Kraljice Helene v Triestu. <3c/ meo KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 24. avgusta: Jernej DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Skušnjava Kino Sloga: Fascino — Omama Kino ITnlon: Polet nad puSčavo RasAtava akvarelov slikarji* Eda Dertaja v Obersnclovi galeriji na Gosposvetski cesti odprta od 9. do 12.30 in od 15. do 18.30 DE*TRNE LEKARNE Dane*: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43. Tt\-koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar, fielen-burgova ulica 7. Rdeči križ poroča V Poizvedovalnem uradu za vojne ujetnike. Puharjeva 21, naj dvignejo pošto za Srbijo: Ark Josip. Avsec Margit. Acimovič I. Done, Obram Suzana. Ažman Marjan. Bavdek Lado. Branko Slavko, Bezenšek Dominik, čepeljnik Franjo, Cirnski Janko (kavama NebctičnilO. černe Andrejka, čeme Ljubo, Catnko Franc. Detela Stanko, Deisinger M^arija. Dimnik Josipina. Dimnik Rada. inž. Dimnik Stanka, prof. Ekar Ana, Frangeš Ela, Glavič Jerica. Grobelnik Marija. Gaj-Sek Duša, Golja Marija. Golob Nasta. Go-mirseheck Franc, Grobelnik Gusti, Horvat Vida, učiteljica. Heitn Radmila. Jelenec Ivan, Kramarič Mag'da, Kobal Mila. Krek Anica, Kunstler .Terka. Kastelič Marija. Ka-stelie Gabrijel. Keloc Viljem, Lcboda Jana. Lovšin Vinko, župnik, inž. Leskovšek Drago, Maiaron Lučo, Mavr č Marija, Močnik Pepca. Madronič Ivo, Mišic Milan. Meme-dovič Mina, Mežna.r Simon, Musek Majda, Nograšek Olga. Nendl Mila, Popov Boris, polič Zoran. Pap3ž Pavla, Pfeifer Linda, Pletan Bogomir. Peče Mara, Petrovič Ivan, Privšek HLnko, Ponikvar Bredica, inž. Ota-hal Josip. Romih Alojz. Ravljen Jelka. Rak Evgenija. Rupnik Karel. Roganovič Mileva, Mikota Stana, Sattler družina, Stross Fr., Sax Ivan, Skakič Savica, Likozar Helena, šujdovič D. Ljubica, Smerdelj Edvard, Sardoč Sonja, dr. Simonič Zdravko, SuSnik Pavle, prefesor, Šibenik Albin, Mišic Milan, šujdovič Ljubica, šida Anton, štefanovič Mia, Tomažič Franc, Trampuž Nevenka, Tramšek Marija. Taučer Fani, Tratar Sofija, Tehavec Mimica, Varšek Matevž, ViS-nar Slavko, Virant Milojka, Volkar Renee, Zamljen Ivana, dr. žibert Ivan, Supančič Martina, učiteljica, žerjav Minka, učiteljica. V tajništvu urada naj se javijo: Svojci Mihajloviča Mihajla, Krelj Zalka z Brezovice, Rudolf Marija, Pengal VekosL, finan. podpreglednik, svojci podnarednika Rozmana Franca, Rado Lah,, Sever Josip Ivan (Pod gozdom 4), Mihelčič Mara. V glavni pisarni Rdečega križa, Gospo-svetska cesta 2 II, naj se zglase svojci vojnega ujetnika Esta Jožeta, ki je predložil potrdilo o dobroimetju v Nemčiji. Izpiti na srednjih šolah Ljubljana, 24. avgusta Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja z ozirom na :eptte na srednjih šolah v Ljubljanski pokrajini: Šolsko leto 1941 42 se zaključi 30. septembra. Jesenski izpiti na omenjenih srednjih šolah bodo o i 16. do 30. septembra. V jesenskem terminu bodo pripuščeni k izpitom oni dijaki, ki iz razlogov upravičene šolske odsotnosti niso bili redovani. Razen tega bodo polagali popravne izpite v snovi, v kateri niso b U iuspešni, oni dijaki, ki niso bili pripuščeni v poletnem terminu k zaključnim, zrelostnem in diplomskim izpitom. Oni kandidati, ki iz razlogov hišje sile niso megli v poletnem terminu prstopiti k izpitom katere koli vrste, jih bodo lahko polagali v jesenskem terminu, ki se smatra za nje kot izreden termin. Sprejemni izpiti za vstop v gimnazijo bodo po programu kakor v letu 1941 42 v četrti osnovni šoli. Osredotočenje vrednostnih papirjev pri ljubljanski podružnici Bauce d'Italia Ljubljana, 24. avgusta S posbeno odredbo V-isokega Komisarja se določa, da se vrednostni papirji, ki so bili izdani v bivši Jugoslaviji od države, z drevnim jamstvom, javnih zavodov ali zemljiških in agrarnih kreditnih zavodov, osredotočijo pri ljubljanski podružnici Italijanske banke in sicer v roku in nač.nu, ki jih bo Italijanska banka sama sporočila zadevnim upravam m depozitnim uradom. One fizične in pravne osebe ter zavodi Ljubljanske pokrajine, ki bi zaradi razlo-go višje sdle tega ne mogli storiti, bodo lahko pripravili in prijavili in deponirali iste vreinostne papirje izvzemši vsako oiloči-tev s strani finančnega ministra — glavne zakladne direkcije — glede dopustnosti oziroma vsaj poznejše prijave. Zadevne naknadne prijave v petih izvodih in s potrebnimi dokumentarnimi dokazili se bodo sprejemale do 30. septembra t. 1. pri pokrajinskem zakladnem uradu v Puccinijevi ulici 9 v Ljubljani. »Trubadur« v starih časih Ljubljana, 24. avgusta Naročnik nam piše: »Slov. Narod« je zadnji čas upravičeno pohvalil predstave »Trubadurja«. Naj še jaz kot star naročnik lista pripomnim nekaj. Kmalu bo 60 let ko mi je nekoč mati dala 10 krajcerjev, naj grem k predstavi »Trubadurja« v deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije in je nekaj let potem pogorelo. Postavili smo otroci doma večkrat prazne kozarce na mizo, pritrkavali v taktu in peli zraven. Pri predstavi sem bil na stojišču, ki je bilo ob obeh straneh parter-rlh lož. Celo častniki so se posluževali tega prostora. V spominu mi je ostala le temnopolta ciganka, njen zbor in prizor, ko se spopri-meta viteza z meči. L. 1895 sem poslušal »Trubadurja« v novem deželnem gledališču v slovenskem jeziku. To pot me ni zanimala toliko stara ciganka in njen zbor, temveč lepa Čehinja, primadona Ležčinska. ki je pela Leonoro. Bila je izvrstna pevka. Njeno sliko je prinesel tudi »Dom in svet«, katerega naročnik sem bil kot dijak. Grofa Luna je pel fenomenalni baritonist Ljubljančan Noli, ki je sodeloval poprej na raznih svetovnih gledališčih, tudi v Milanu. Bil je bolj visoke postave, krepak mož Ko je zapel, je kar zadonelo po gledališču S kakšnim užitkom smo poslušali ob raznih prilikah njegov poseben samospev: >Luna sije« m spremi je van jem zbora!« Vlogi Manrika in Ferranda sta pela Ceha: Beneš in VaSičel:, oba prav dobra pevca. Iz pokrajine Trieste — Zvezni tajnik dr. P/v*a si je te dni ogledal obrate strojne tovarne v S. Andrca in obrate tvrdke Beltrame v u>lici Paolo Vcro-nesc. V obeh obratih so ga sprejeti i pred-s-tavniki vodstva in delavstvo. Zvezni podtajnik Foggia pa je prisostvovali prazniku žetve v nekaterih naselbinah poMumijsikega otkoliša. — Smrt starih triestinskih meščanov. Te dni so umrli v Triestu 831etna Marija Zerjal - Stoka. 86Ietna Dominika Falzari-Saulig in 641etni Iginij Mazzaroba. — Poročili so se te dni v Tntstu šofer { Karel Znebelj m gospodinja Marija Riba- rič, agent Kailedonij Scarna ti štvitlja Libera Vidman, uradnik El Hadj Leon in uradnica Lucija Novajol'li, prodajalec rib Cezar Pu-gliese m šivilja Roma Kern. — Tragična smrt \nrlega triestinskega plezalca v planinah. Triestinsiki dijak d'Ales-&andro Ptinio, star 18 let. ie šel s tovariša Mariom Ded Fabro. Brunom Dereanijem m Renzom Pitinijem v planine nad krajem Piano d* A rta, kjer je bil s svojo materjo na letovanju. Plezali so po neki steni, ko se je v višini šefrtih metrov vrv nenadoma utrgala. Nesrečn' d'Alessandro je strmoglavili navzdoJ in obležal s počeno lobanjo. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico triestinskega pokopališča pri Sv Ani, kjer je bil pogreb. Poleg dijakov tovarišev in užaloščenih svojcev so se poinoštevilno udeležili njegovega pogreba tudi triestinski planinci. — Ponesrečenci. V neki ulici v Poggfo-reale je povozil avtofurgon 331etncga gozdnega čuvaja Matijo Barba, ki se je peljal na kc/.esu. Barbo ima poškodbe na glavi, ključnici in hrbtu. 651etni Napoleon Bra-dasehia iz ulice Fo&cođo 46 je v bližini kopališča Cedas v Rarcoli padel tako ne*rečno, da si je pri tem zlomili desno nogo in 9e potolkel po desnici. 131e>tna Silvana Cri-vicich iz 5. M. Madd. Sup. 129 si jc med igro v bližini kina Excels*ior zlomila levo podlahtnico Ponesrečenci so bili prepelja-ni v bolnišnico Kraljice Helene v Tries»tu, kjer Se zdravi rudi 341etna Marija Burri iz ulice Castagneto 27, ki ima po životu poškodbe od udarcev. — Na polju slave je padel višji narednik pilot Nordio Scicletti, rodom iz Sta-ranzana. Udeležil se je Številnih zračnih bitk na albanskem, grškem in afriškem nebu. Pokojnik je izšel iz vrst >Gila« in fašija v Staranzanu. Letalski dri. podtajnik je sporočil pokojnikovim svojcem potom staranzanskega župana brzojavno so-žalje. — Ljudsko gibanje. Dne 21. avgusta so bila v Triestu 4 rojstva, 3 smrtni primeri ln devet porok. — Poročili so se v Triestu te dni: mehanik Bruno Rener ln gospodinja Nova Lavra, trgovski nameščenec Konrad Mauri in zasebnica Vladimira Kariz, uradnik Ar- duin Bardi in gospodinja Antonija Laszan. — Neifode. 34-letno Ivano Zalesnik iz Marcasine je ugriznila kača v desno nogo. 21-letni Franc Pieri lz San Pietra del Car-so si je pri padcu poškodoval levo nogo. 29-letni gospodinji Ivani Zachigna iz trga Vico se je razletela svetilka in jo ranila Iz Spodnje štajerske — Jadralci so se poslovili. pri Sv Marjeti ob Pesnici sta bila te dni zaključena prav dva jadralna tečaja štajerskega Hcimat-bunda. Udeleženci obeh tečajev so nastopili na hribu kraj jadralnega letala, pripravljenega za start. Po nagovorih, v katerih sta govornika L»otz ln Holzer naglašaia pomen jadralnega sporta, je bila simbolično zaključena z zadnjim poletom jadralnega učitelja Herberta Kranjca. — Poletno mladinsko taborišče v Šmarju pri Jelšah. Od 12. do 20. t. m. je bilo prirejeno v Šmarju pri Jelšah poletno taborišče celjske mladine, organizirane v štajerskem Hetmatbundu. Taborilo je 140 mla-deničev, bodočih voditeljev mladinskih organizacij. Taborišče je posetil tudi okrožni vodja Dorfmeister. — Mariborska in celjska podružnica nem-škega Alpcnvereina te delujeta. Maribor je imel že 1. 1S67 podružnico takratnega i.črnskega in avstrijskega Alpcnvereina. Takoj po priključitvi Spod. Štajerske Nemčiji so se začeli spodnještajerski prijatelji planin organizirati in že lani jeleni so se pričele priprave za ustanovitev podružnic nemškega Alpenvereina. Ustanovljeni sta bili za enkrat podružnici v Mariboru in Celju, Prvi predseduje odvetnik dr. Leo von Go-zani .drugi pa ravnatelj hran !r 08 Ci:-mund Udy. Tak-g so se začeli prijavljati stari Člani. Dr. Schmiodcror jc izročil mariborski podružnici vse protokole ki jih je bil spravil na varno njegov oče dr. Johann Schmied-crer. On je bil predsednik mariborsko podružnice nemškega Alp«-nverclna od ustanovitve d^> leta 191 S. Vsak Olan štajerskega Heimatbunda, navdušen za planine, lahko postane član nemškega Alpenvereina. — Drugo leto celjske gVsbene šole V okviru štajerske glasbene vzgoje prične okrožna glasbena šola v Celju v začetku septembra svoje drugo leto. V prvem letu je imela nad 270 gojencev, ki so dosegli zelo lepe uspehe, tako da lahko g!*^da šola z zaupanjem v bodočnost. Solo vodi ravnatelj Gustav Miiller, ki mu pomaga pri delu 12 sot rudni kov. Vpisovanje v novem šolskem letu se je pričelo danes in bo zaključeno 29. t. m. — Rojstva, poroke in novi grobovi. V Celju je bilo prejšnji t-^den rojenih 9 otrok, poročilo se je pa S parov in sicer Janez Ver-vegr s FVanCiško stvarnfk. J-rsip Rcithmeior z Evo Terpin. Josip Stvarnik z Jožef o Omak, Jože Tome z Nežo Cernoša, Avgust Gril z Emo Škct, Marijan Petrak /. Ivanko Bolha, Josef VVittine z Gcrtrud Rielesrh in Aleksander Sehweikhart s Klaro Bajde. V Laškem sta se poročila Martin VVidmei r in Matilda Bovha. V okolici Rogatca je umrl Franc Bcrghaus, star 63 let. Pri Gornji vasi je umrl Matija Zupanič. star 46 let. — Novi grobovi. V Mariboru sta umrli zasebnica Marija Ferk. stara 68 let in starostna rentnica Alojzija Tručelj, stara 74 let. — V Grazu je zadela kap VUjemino Hoffbauer, rojeno Henn, taščo ravnatelja trgovske šole v Mariboru Kovača. Njen pred 12 leti umrli mož Ant> n Hofbauer je bil ravnatelj Sudmarkine šole v Vitanju in nad 20 let nadučitelj v Kamnici pri Mariboru. Po prevratu leta 1918 je bila rodbna Hofbauer izgnana. Oba sinova, aktivna častnika, sta padla v pni svetovni vojni. V mariborski bolnici je umrl viničar Franc šenk, star 65 let. V Dogošah pri Mariboru je umrla posetnikova žena Marija Kovač, stara 69 let. V St. Juriju je umrl veleposestnik Franc Zdol^ek. Naše gledališče DRAMA Sreda, 26. avgusta: ob 17. Kovarstvo in ljubezen. Izven. Znižane cene od 20 lrr navzdol. Sobota, 29. avgusta: ob 17,30 Vdova R^š-linka. Izven. Znižane cene od 10 iir navzdol. Nedelja, 30. avgmsta: ob 14. Poročno darilo. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol; ob 17,30 Kralj na Betajnovi. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Radio Ljublfana TOREK, 25. AVGUSTA 1942-X.\. 1 7.30: Melodije in romance. 8.00: Napoved i časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plo I 12.30: PoTOčrla v slovenščini. 12.45: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 13.0O: Napo-I ved časa: poročila v Vtalijanačini. 13.15: Povračilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih ftfl v slovenščini. 13.20: Orkestralno c!as-ho vodi dirigent Gallinn. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. sodcluje^-ta sopranisrka Draga Sok in tenorisit Janez Lipušček. Operetna tj'a&ba. 14.35: !' . i v slovenščini. 17.15: Trio Ambro&oano. 17.40: Pesmi m napevi. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20.00: Napoved časa; ponočvla v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45; Narodne pestmi, vodi drrigent Angelini. 21.2^: Koncert violiniNtko Francke Roječ-O m i k ove (pri klavirju Marta Bizjatk-Valjalo). 21.55: Fantazija narodnih pesrnd, vodi dirigent Storaci 22.20: GodaJni orkester, vodi dirigent Spaggiari. 22.45: Poročila v italijanščini. VESELJE NA LOVU. Nedeljski lovec obstreljenemu gonjaču: — Zelo mi je žal, da sem vas po nesreči obstrelil. Kako se pa pišete ? — Medved, gospod. — O, vi srečne!! Torej Medved se piie* te! Evo vam stotaka. Z laj se bom vsaj lahko pobahal, da sem enkrat v življenja pogodil medveda. »ves« pasjih dni lepa kopalna Na špici je bilo živahno kot na velesej bita so bila tudi druga kopališča —- Ljubljana, 24. avgusta. Po treh zapovrstnih sončnih dneh so meščani kljub nekaterim znakom za spremembo vremena upali, da se jim tudi včerajšnja nedelja ne bo iznov rila. Saj se spodobi že po t radie ji. da zaključimo zloglasne pasje dneve ob vodi in na soncu. Po meglenem jutru je vstal izrodno lep sončen dan. 2ivo srebro v termometru je naglo lezJo navzgor in kmalu ni bilo več obstanka na soncu 2e dopoldne smo iskali prijetne sence pod tivolskim: kostanji in na živahni promenadi. Najbolj vneti pa so se že odpravili v kopališč:1., kjer so potem vztrajali do večera. V zgodnjih dopoldanskih urah se je tja preselilo vse kar si želi odpočitka, zabave in razvedrila ob vodi in soncu. Na špici je bila na obeh bregovih Ljubljanice prava gneča vse od jcza do mostu. Zasedena je bila vsaka ped zemlje in vrvenje takšno kot nekoč ob nedeljah na velesejmu. Mnogi so se zadovoljili samo s sončenjem, drugi zopet celo samo s prijetno družbo. Enako živahno je bilo v kopoTšču. kamor je kopalce neumorno vozil s špice čolnar. Tretja skupin::. Če ne upoštevamo zaključenega iDOpališČa Ljubljanskega športnega kluba, se je naselila ob Gruberjevem kanalu, kjer je v. "... i rimerna samo za dobre plavače. Prav tako nabito polno je bilo ves dan kopališče Ilirije, kopališče v Koleziji in razni kotički cb Gradaščici in Ghnščici. Mnogo ljubiteljev sonca je bilo opaziti tudi po okoliških vrtovih in na ravnih mestnih strehah. Kdor je le mogel :n smel, je izkoristil dragoceno priložnost. Kljub temu pa tudi ostalo življenje v mestu ni popolnoma zamrlo. Ulice so bile v j zgodnjih popoldanskih urah sicer močno prazne, kasneje pa so kmalu oživele, zlasti j v središču mesta. Meščani, ki so ure po J kosilu prespali, so se odpravljali na sprehode, v kavarne, kinematografe in gledališča, kjer so v drami igrali Golarjevo »Vdovo Rošlinkc«, ki ima zaradi domače folklore privlačnost. Živahne pa so postale glavne ulice potem, ko so se vsi zadovoljni zaradi prijetnega razvedrila mirno in dostojno vračali na svoje domove. Čeprav včerajšnja nedeljska kronika ne beleži posebnih privlačnih prireditev, si meščani že-let da bi jim do konca poletja bilo naklonjenih vsaj še nekaj tako lepih in sončnih nedelj, ko bosta sonce in voda še dovolj topia za kopanja. DNEVNE VESTI — ^a polju slave je palel poročnik Sergij DaJmazzo. Pokojni, ki je padel v borbi proti srbskim partizanom, je bil rodom iz Triesta. Bil je vnuk poveljnika arma 1-nega zbora proneraJa Rcnza Dal m oz za. Na libijskem bojišču sta padla bersaljer Franc Robatli, reklom iz Milana, star 23 let, in višji kapo ral Rino de Micheji, star 27 let, ki je bil tudi po rodu iz Milana. — Papeževo sožalje regentu Horthvju. Papež Pij j XII. je poslal madžarskemu regentu Horthvju sožalno brzojavko ob priliki težkega udarca, ki ga je doletel ob sinovi smrti. — Umrl .te kipar Kuffcrle. V Pontederi je umrl znameniti kipar Peter Kufferle, ki je doživel starost 71 let. Bil je umetnik, čigar sloves je segal preko meja Italije. Svr..;o umetniško tvornost je razvijal v najvišji meri v prejšnji caristični Rusiji, kjer je poučeval v plastiki zbor carjevih pažev. Za svoje umetnine je prejel cd carja Nikolaja II. številna priznanja. Njegovi kipi krasijo številne italijanske in ruske muzeje. Po boljševiški revoluciji se je zatekel v Italijo. V Pontederi je njegovo delo umetniško ubrana marmorna skupina na spomeniku padlim. Tudi v milanski umetniški galeriji sta dve izvirni plastiki, ki ju je oblikoval pokojni kipar Kuffcrle. — Prodoren uspeh milanske Scale na luzemskcm festivalu. Iz Luzerna poročajo: S sijajnim uspehom so člani milanske Scale izvajali pod vodstvom odličnega švicarskega glasbenika Roberta Denzierja Čajkov.~kega skladbo ^Patetica«. Strausso-vega ^Don Juana«. Beethovnovo »Leono-ro* in VVebenevo simfonijo »Oberon«. Izvajanje Monteverdijevih in Pergolisijevih skladb je ponovilo uspeh prejšnjega večera. Švicarski ti^k objavlja številne strokovno čanke švicarskih glasbenih kritikov, ki izražajo sijajno priznanje italijanski glasbi, direktorjem italijanskih orkestrov in v?em članom milanske Scale. — Dve tretjini divjačine bosta morali na trg. Minister poljedelstva in gozdov je po zaslišanju mnenja predstavnikov federacije lovcev in proizvajalnega zavoda za divjačino določil, da morajo rezerve divjačine prispevati k splošni preskrbi z mesom in sicer tako. da bosta morali dve tretjini na tržišča v prid potrošnikom. Razen tega je minister prepovedal, da se za časa vojne in še leto po vojni streljajo fazanke. _ 50 slovaških mladeničev je v spremstvu svojih inštruktorjev prispelo v Rim. Slovaški mladeniči bodo taborili v Mačehi j i Madami. — Razstava toskanske umetnosti v Nemčiji. S posebnim zanimanjem ministra za ljudsko kulturo eksc. Pavolinija se pripravlja pod pokroviteljstvom florentin- skega žunann in s posebnim prizadevanjem mrclpokmlinskega fašističnega sindikata lepih umetnosti prva razstava toskanske umetnosti v Dusseldorfu. Na posebno povabilo dusseldorfskega župana in s pristankom pristojnih italijanskih ter nemških oblastev se uresničuje načrt obojestranske menjave umetniških razstav, ki naj poglobijo med obema državama kulturne in umetnostne odnošaje. Ta razstava bo otvorjena dne 28. oktobra t. 1. — Ranjeni italijanski častniki gostje rumunske vlade. V imenu maršala Anto-nesca je rumunski vojni minister povabil skupino italijanskih častnikov, vojnih invalidov, na enomesečno rekonvalescentno bivanje v Sinnji. Pred odhodom iz Rima jih je pozdravi: vojaški ataše pri rum unske m poslan ištvu. — Sistemizacija upokoiencev in invalidov. Finančna direkcija v Ljubljani objavlja: Vsi upokojenci, upokojenke, vdove in sirote državnih uslužhencev vseh strok kakor tudi invalidi in ostale vojne žrtve, ki prejmejo od svojih izplačilnih blaganj obrazce za prijavo svojih osebnih in rodbinskih podatkov zaradi sistemizacije, naj izpolnijo prijave v italijanskem ali pa v italijanskem in slovenskem jeziku. V točki 1., 2., 3., 4., 7. in 8. prijave, kjer se za vpisano osebo navede kraj njenega rojstva, bivališča, pristojnosti ali službovanja na dan upokojitve, je treba označiti v odgovarjajočem stolpcu tisto državo, kateri pripada kraj sedaj, to je po aprilu 1941. — Vatikanska vest. Vatikanski drž. tajnik kardinal Magli one je odpotoval v Mon-te catini, kjer bo nekaj časa na oddihu. Spremlja ga belgijski nuncij nadškof Mica-ra, — Umetnostna galerija atvorjena v Pisl. V Pisi so otvorili te dni umetnostno galerijo >Pisa«, ki je prva te vrste v omenjenem mestu.' Namen te galerije je. da se umetnost ljubečemu občinstvu omogoči spoznavanje umetnosti s serijo individualnih in kolektivnih umetnostmh razstav. Na teh naj se odražajo razne smeri so lobnega in tudi najvišjega umeViostnega oblikovanja. y zvezi z otvoritvijo umentostne galerije je bila prirejena razstava, na kateri so razstavili svoje umetnine vidnejši predstavniki italijanske likovne umetnost:, med drugim De Pisis, Morandi, Martini, De Chinco, Carra in Tosz — Italijanska letalska prodba povabljena v Nemčijo. Minister nemškega letalstva je povabil v Nemčijo godbo rimske letalske cone, ki bo imela serijo koncertov po raznih nemških mestih. Godba, ki šteje 109 godbenikov, bo izvajala svoje koncertne programe v pr.d nemškemu Rdečemu križu. — Zadrugar, glasilo nabavljalne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine, št. 8 je pravkar izšel. Na 16 straneh prinaša vsakovrstno gradivo, ki predvsem zanima člane železničarske nabavljalne zadruge. N auvodnem mestu objavlja L. B. članek ■i Iz predzgodovine zadružništva«, inž. Albin Nefima pa daje navodila za sušenje sa 1 ja in zelenjave. V rubriki naši slavni mežje je beseda o Jerneju Kopitarju. Sledi nadaljevanje monografičneg^ orisa Ljubljane :zpod peresa Damjana Vahna, zaključuje pa številko zadružni vestnik, ki prinaša razna za člane važna obvestila. — Tatu je povabil na kosilo, da ga je lahko dal aretirati. Redek primer, o katerem ljudje mnogo govore, se je pripetil v Gamboli pri Mod eni. .141etni posos:n k Peter paiadmi je bil okraden. Tat mu je odnesel med drugim 180 lir. Paladini je po-izdeioval pri ljudeh, kdo se je v tistem času smukal okoli njegove hiše, pa je kmalu ubral pravilno sled. Osum >i je tatvine nekega ISletnega Adelma Roggianija, ki ga je prijazno povabil na kosilo. Roggiani se je rad odzval. Komaj pa je pričel z juho, že so se odprla vrata, v sobo so vstopili ka-rabnjerjl. ki so Roggianija aretirali. Pri zasliševanju je vse skesano priznal. — Dinamit pognal ribiča v morje. Iz Genove poročajo: Ribolov s pomočjo dinamita je terjal novo žrtev. Ribič Bernard Canepa iz Voltrija je zajel v svojo mrežo že precej rib. Pri tem se je poslužil metode z uporabo d'nnmita. Ob eksploziji pa sc je ribiška ladja tako močno stresla, cia je vrg-lo Canepo daleč v morje. Canepa bi bil nedvomno zaradi težkih poškodb utonil, ko bi mu ne prih teli na pomoč s svojimi čolni ribiči, ki so ga spravili na kopno. Ca-nepovo stanje je precej resno, ker ima rane na desnici in po vsem životu. Prepeljali so ga v genovsko bolnišnico. — Gostovanje venezjjskih igralcev v Dal-mazii. Igralska skupna venez jskega gledališča, ki jo vodi Karol Michelluzzi, bo v oktobru in deloma tudi v novembru gostovala v večjih dalmatinskih središčih. Na tem gostovanjskem repertcarju so med drugim komedije, ki so j'h napisali Goldoni, Gallina. Simoni. Rocca. Rossato, G-iancapo, Cenzato. Fraccaroli in Possenti. — Italijanske dramske novosti. Med dramskimi deli, ki so bila predložena ministru za ljulsko kulturo, so v repertoar- nem načrtu italijanskih jrledTilišč nekatere dramske novosti, ki so jih napisali priznani italijanski kemediografi Viola, V. Tieri, G. Cantini, C. Meano. N. Manzari, G. Gherar-di, E. Cavacchioli. G. Mesca, E. Possenti, G. Cataldo in V. Brancati. — Petrov blagor v izobilju. Znani rib či iz Valenze so v enem dnevu zajeli v svoje mreže rib za več ko 10n m stotov, ki so bile prodane na bližnjih pokrajinskih tržiščih. — Zaspal na nasipu in v razburljivih sanjah padel 8 m globoko. 18 letni Italo Colombi iz Pontedere je v hudi vročini zaspal na nasipu ob Arnu. Imel pa je razburljive sanje. V spanju se ie vzpel čez rob nasipa in strmoglavil v globino osmih metrov, kjer je obležal s smrtno nevarnimi poškodbami v gramozu. Mla-deničevo stanje je zelo resno. — Prva razstava živilskih konzerv. Dne 1. septembra bo otvorjena v Parmi zanimiva razstava. Je to prva razstava živilskih konzerv, ki jo je organiziral zavod za proučevanje živilskega konzerviranja. — Cene perutnini in koncem. S 24. avgustom so določene sledeče cene: perutnini in kuncem za kg žive teže: piščanci 25.50 lir ,kokoši 22 lir .purani 23. race in goske 28, golobje 25. kunci 12. Cene za potrošnjo v pokrajinskih glavnih mestnih občinah ne smejo biti višje od naslednjih: piščanci 38.50 kokoši 36.50. purani 33.50. goske in race 27, golobje 37, kunci 22.50. — Nemški filmi na mednarodni filmski razstavi v Venezii. Iz Berlina poročajo, da bodo vrteli na mednarodni filmski razstavi v Venezii sledeče nemške filme: »Veliki kralj«, »Dunajska kri«. »Velika ljubezen«, »Zlato mesto«. »Andrej Schul-eter in »Velika senca«. Razen tega bodo vrteli še »est velikih kulturnih filmov in drugih številnih vojnih posnetkov. — Nesreče. Stermole Jože, 17]etni sin posestnika iz Brega pri Vel. Gabru, je vtaknil desno nogo med kolo voza, ter mu pri tem nalomilo kost stopala. — 41etna hči posestnika iz Št. Vida pri Stični, Jožefa Prime, je prišla z desnico v miatflni LjUBLDANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 10. is 18.15. ob nedeljah in praznikih ot 10.30 »430 1630 tr 18.80 •UNO MATICA — TELEFON «2-4» Globoka ljubezenska drama z naj-boljšimi madžarskimi igralci SKUŠNJAVA Otelio T oso — Zlta Szeleczk* KINO UNION - rtLKFON tt-tl Ljubezensko tragedijo, ki se je začela v puščavi, prikazuje film POLET NAD PUŠČAVO Brigitte Hornev — Willy Birgel KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Užival bode, kdor bo poslušal enega izmed redko lepih glasbenih filmov FASCENO — OMAMA V glavni vlogi: Iva Pacetti stroj. OI rezalo ji je 3 prste. — Stanislava Gorenc, 28ietnega brusača stekla iz Ljubljane, je na Gosposvetski cesti podrl tramvaj. Zadobil je poškodbe na glavi in rokah. — Bavdek Jože, 171etni sin posestnika iz Vel. Lašč, jo padel z jablane in si zlomil levo nogo. — Petrič Ivan, 741etni vpok. finančni preglednik iz Stožic, si je, pri sekanju drv, vsekal v palec leve roke. — Snedec Ljudmila, 91etna učenka iz Ljubljane, si je pri padcu zvila desno nogo v členku. — Posebno milo za novorojenčke. Z ozirom na tehtne razloge higijene in zdravja je bila dovoljena proizvodnja posebne vrste higijeničnega mila za novorojenčke. Da bi ne bilo nobenih zlorab, je potreben poseben postopek, da pride novo milo v prid samo dojenčkom. Noseče ženske, ki so v tem stanju v devetem mesecu in matere novorojenčkov, ki niso še štiri mesece stari, naj se obrnejo na pristojni urad, kjer bodo sprejele po-dobile v lekarnah mesečno 100 gr specialnega higieničnega mila za novorojenčke. Za nakaznico pa je potrebno pri nosečih ženah zadevno babičino potrdilo, pri materah pa otrokov rojstni list. IZ LJUBLJANE —lj Odkop starega vodnjaka. Sredi prejšnjega tedna so jeli o 1 kopa vati mestni delavci opuščen vodnjak, zasut pred skoro petdesetimi leti. Iz njega je dobivala svoje dni izvrstno in zdravo pitno vodo pretežna večina preb.valstva na spodnjem koncu Sv. Petra ceste jzij, 27 let, sin posestnika, Zdenska vas 6, obč. Videm-Dobre polje, s rez Kočevje; Richter Hinko, 58 let, trgovski poslovodja, Vožarski pot 1; Peternelj Marija, 53 let. vdova posestnika, Dermotova ul. 7; Mlakar Martin, 67 let, višji postni kontrolor, Vrhovčeva ulica 12; Iskra Mihael, 53 let, inkasant, Bohoričeva ul. 13; Rozman Frančiška, 44 let. kuharica. Cesta dveh cesarjev 139; Kovšca Stanislav, 12 let, sin posestnika. Dolenja vas 35 pri Cerknici. lj— Ljubitelji slovenske knjige! V Vasi knjižnici ne sme manjkati Mire Pueo\«*; Obraz v zrcalu. Knjiga je odlično ocenjena in nam je odkrila nadarjeno pisateljico. Dobi se v Knjigarni Tiskovne zadruge. Ljubljana Selenburgova ulica 3. Cena v* pol usnje vezanemu izvodu lir 60.—, okusno v platno vezanemu lir 50.—. lj— Dimnikarska dela. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sporoča odločitev Visokega komisariata. da znaša cena za izžiganje vsakega dimnika po 14 lir in da je v tem znesku zapopaden tudi material, ki se pri tem rabi. Tarifni znesek za ometanje štedilnika plačuje najemnik, če ni drugače dogovorjeno med hipnim lastnikom in najemnikom, ki sta za to edino merodajna. Na to pa ta dva ne bosta pristala, ker mora hišni lastnik po razsodbi Upravnega sodišča od tega plačati zgradarino z dokladami vred in bi moral najemnik plačati okrog 50"/o več. Potrebna pojasnila se dobe v naši pisarni. lj— Najemninske pogodbe. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi hišne posestnike, da nemudoma prinesejo v društveno pisarno na vpogled najemninske pogodbe ( v originalu in prepisu), v katerih je del najemnine zaračunjen za inventar, opremo itd. v svrho dopolnitve. Četudi morebiti pogodbe niso bile napravljene pri nas DRUGAČE NE GRE — Ne razumem te. Vera. Ves dan stojiš pred ogledalom in se gledaš. — Seveda, kaj S2 bom gledala v naslonjač CEMENT prodam. Murnova ul. 4. Pri novi cerkvi v Šiški. Terčelj. PREMOG DRVA LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 PAPRIKA M A RIC H l*epe rosso Itallano ga run ti t o puro! ln vendita ptesso . mlglion oegoziantl ii genen allmenta-ri e commestibtli talijanski rdeči poper zajamčeno čist. V prodaji pri boljših trgovcih j est vir Ln kolonialnega blaga. OIPTA M. MARICU TORRE ANN CENTRALE (NAPOLJ) Zahvala Moj mož Andolšek Franc, trgovec in posestnik v Karlovici pri Vel. Laščah, je bil zavarovan za smrt in doživetje pri zavarovalnici »Jugoslavijae. Po njegovi smrti mi je zavarovalnica »ISTITLTTO NAZIONALE DELLE ASSI-CURAZIONI« - --NARODNI ZA V A KOVALNI ZAVOD* — Roma, ki je to zavarovalnico prevzela, takoj izplačala zavarovano glavnico. Podpisana se zahvaljujem temu zavodu za kulantno postopanje in ga vsakomur toplo priporočam. Velike Lašč*-, dne IG. julija 1042. Andclšek Kristina 1. r« tnseriraj v „Slov. Narodu44 ANCHE IL PRIMO CHE PASSA S A... TUDI PRVI MIMOIDOČI VE.... che il miglior impiego che tu puoi tare di 12.- Lire č quello di compe-rare un biglietto della Lotteria di Merano. Con un risehio cosi minimo puoi diventare parecehie volte milio-nario. Non tentarlo sarebbe inn colpa. da je najboljše opravilo, ki ga moreš opraviti z 12.- lirami, kupiti srečko Loterije di Merano. S tako 'majhnim rizikom lahko postaneš - ečkratm milijonar. Greh bi bil ne poskusiti REGALA M 1 L 1 O N I i cm acqui.-ta un iglietto per L 12. DARUJ E MILIJON! memu. ki si naba-•i <5ročko za L 12. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dobri mož, brat in stric, gospod Tomic Josip črkostavec Narodne tiskarne Pogreb dragega pokojnika bo danes, v ponedeljek, ob pol 4. uri iz karc-lice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA. 22. avgusta 1942. ŽALUJOČA SOPROGA IN OSTALO SORODSTVO Zahvala Vsem, ki ste ob prerani izgubi našega nenadomestljivega, predobrega očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda Hinka *. sočustvovali z nami in nam lajšali gorje, naša prisrčna hvala. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gg. zdravnikom, vodstvu in osobju tvrdke Dolničar & Richter, trgovskim tovarišem, sošolcem, sostanovalcem ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja in številnim spremljevalcem na njegovi poslednji poti. Sv. maša zadušnica za blagopokojnim se bo darovala v sredo, dne 26. avgusta 1942, ob 7. url v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani LJUBLJANA, dne 22. avgusta 1942. ŽALUJOČI SINOVI Di SORODSTVO. M2 Strindbergova tretja žena Sloviti švedski pisatelj se je v starosti §2 let oženil s kotna] dvajsetletno igralko Harriet Busse — Zakon, v katerem se je Strindbergu rodila hčerka: pa je trajal le dobri dve leti Avgust Strindberg je bil slovit švedski pisatelj, ki je bil rojen leta 1849 in je umrl leta 1912. živel je večinoma v tu jini. Napisal je številna, znamenita in po vsem svetu znana dela, med njimi drame: -Mojster Olaf. Oče, Tovariši. Mrtvaški ples. Proti Damasku Luther. Gospodična Julija ir-mnogo naturalističnih romano^ in zgodovinskih novel. Znano njegovo delo je Bedakova izpoved«, v katerem je opisa! svoje življenje. Strtdbergova dela so znana tudi pri nas. ki so bila nekatera že pred časom prevedena v slovenščino. Njegovo življenje je bilo ze'o razgibano in zanimivo. Po dveh ponesrečenih zakonih je Strind-berg star 52 let, sklenil tretjega, ki je bil zadnji poizkila nijti notranje ravnovesje to zadovoljstvo. Za Strindbergp je bilo človekovo zadovoljstvo vedno vezano na magični krog žene-matere in otroka. Toda po prvih dveh polomih so mu ostale obupne notranje borbe, bil je že močno zagrenjen. Vse to je vplivalo na njega, da je postal ideolog sovraštva proti ženam* in da je uničeval vero v zakon v številnih svojih delih, ki so zelo razgibala javno mnenje. V literarnih in gledaliških krožkih Stockhoima se je okoli leta 1900 mnogo govorilo o Strindbergu, ko je tjakaj prišla mlada 20-lctna neizkušena igralka Harriet Bosse. Na njo so Strindbergova dramska dela izredno vplivala, ker je čutila v njih neko sorodstvo s pisatelji svoje norveške domovine, obenem pa ji je ugajal Strindberg. katerega je prav tedaj obdajala nekaka glorijola velikega pustolovca. Veliko je bilo njeno veselje, ko je bila pomladi leta 1900 med številnimi drugimi igralkami izbrana za nosilko glavne vloge v Strind-bergovi drami »Proti Damasku«. Kmalu za tem jo je Strindberg povabil na svoj dom. Bda je tako razburjena, da je morala na stopnicah pred vrati, predno je pozvonila, postati in se oddahniti. Pisatelj jo je sprejel z nasmehom in jo vodil v sobo. kjer je bila pripravljena miza polna cvetlic, sadja in vina. Pomenek je trajal dolgo in predno je odšla, jo je Strindberg zaprosil, naj mu podari pero. ki je krasilo njen klobuk. Dejal je, da si bo napravil iz njega pero za pisanje in ga rabil pri pisanju svojih dram. Uspeh drame »Proti Damasku« je bil izreden. Pisatelj in igralka sta se večkrat srečala, izmenjala nekaj pisem in Strindberg jo je kasneje prosil, naj prevzame še vlog-o Elconore v drami »Velika noče. Ker se ji je pa vloga zdela pretežka, ga je šla prosit, naj bi jo zaupal bolj izkušeni igralki Ta obisK je imel odločilne posledice za oba. Strindberg- jo je sprejel zelo naklonjeno, govoril ji je o sebi, opisal ji svoje trdo in težko življenje in ji pripovedoval kako je dotlej zaman iskal majhen žarek sreče pri ženi. ki bi ga mogla zadovoljiti s svojo človečnostjo in svojo ženskostjo. Tedaj je položil roke na njene rame in ji izrekel najslajše vprašanje, ki ima samo v izvirnem jeziku najgloblji pomen: >>Vill ni ha ett litet bara med mig-, frbeken Bosse? To bi se po naše reklo: »Ali hočete imeti z menoj, gospodična Bosse. otročička ?■€ Gospodična Bosse je kakor hipnotizirana sklonila glavo in odgovorila: »Da. hvala«. Tako sta se zaročila in mali gospodični Bosse je bila naložena težka naloga pomiriti nesrečnega pesnika s človečanstvom in ženstvom. še predno sta se poročila, so se ji vzbujali pomisleki, ali bo svoji nalogi kos. To je večkrat zaupala Strindbergu, ki pa jo je tolažil s svojo mogočno ljubeznijo in s svojimi velikimi upi. To je Harrietovo končno pomirilo in maja leta 1901. je postala njegova žena. Toda zakon ni uspel. Težko jo presoditi kateri vzroki so bih odločilni. Morda se je, kakor misli Harriet Bosse. njen zakon s Strindbergom razbil zaradi prevelike razlike v letih. Mlada žena je še zelo slabo poznala svet in ljudi in gojila je veliko željo, da bi jih spoznala. Kot umetnici ji je bilo to celo zelo potrebno. Kot žena pa je oboževala solnce. morje, ljudi, vsakovrstno življenje, lepe obleke in razne človeške odnose. Strindberg za to že ni imel več smisla. Imel je nekaj prijateljev godbenikov, s katerimi se je posvečal ob večerih skoraj izključno Beethovnovim skladbam, ljubil je samotne jutranje izprehode v parku W w ■ in potem delo. nrprenehno delo. žena mu je bila kraljica doma. oboževana navdiho-valka. zaklad nežnosti, toda ^edno le in samo v okviru doma. Edina izjema je bila njena umetnost. Ve» jetno je tudi, da si je pesnik ženo predstavljal mnogo bolj po svojih vzorih, porojenih v fantaziji in ove- kovečenih v njegovih deiih. kakor pa žensko, ki jo obdajajo vse vsakdanje življenjske težave. Nekega dne je obljubil Strindberg svoji ženi potovanje po Nemčiji in Švici. Bila je izredno vesela, delala je načrte in sporede, pripravljala kovčege, in kupila že tudi krožne vozne listke. V jutru, ko bi morala odpotovati, ji je pa nenadoma dejal: ^Xe moreva odpotovati, moči mi ne dopuščajo.« Da bi potolažil njeno razočaranost, ji je pripravil mizo s sadjem in renskim vinom in ji dal v roko Baedeekerja. Hotel jo je prepričati, da je mnogo lepše potovati po knjigah, ker se tako človek izogne težavam potovanja. Ona se pa ni dala potolažiti in •d solzami mu je zagrozila, da bo odpo- Za svojo osebo ne oporekam.« »Narobe, saj vidite, kako gineva od želje, da priredite ples v njeno čast!« je zagostolela lady Cro-wan. »In katera mlada žena ne bi? Tako ljubki bi bili, gospa de VVinter, oblečeni kot draždanska pastirica, z lasmi skritimi pod velikim trirogeljnikom!« Pomislila sem na svoje nerodne roke, na svoje noge, na svoja sloka ramena. Res zala pastirica bi bila! Ta ženska pač ni poznala tenkočutja! Prav nič se nisem čudila, da njen predlog ni zbudil odmeva, in spet sem bila hvaležna Franku, ki je dal razgovoru drugačen pravec. »Dejstvo je, da mi je že ondan nekdo omenil to stvar, Maksim,« se je oglasil. »Vprašal me je. ali ne bo nekakšne veselice mladi gospe na čast. Tu-cker je bil, na pristavi,« je nadaljeval, obračaje se k lady Crowanovi. »,Kaj ne, gospod Crawley,4 je dejal, ,če bi gospod de Winter spet priredil ples, to bi bilo veselje za nas vse?' Odgovoril sem mu, da nič ne vem; gospod de VVinter mi ni še nič rekel za-stran tega.« »Evo!k je lady Crowan zmagoslavno vzkliknila proti vsej družbi. »Kaj sem rekla? Celo vaši podre jenci glasno terjajo ples! Če se na nas ne ozirate, se vsaj ozirajte nanje!« Maksim me je še vedno neodločno gledal. Mogoče se je bal, da mi moja velika plahost, ki jo je predobro poznal, ne bi dopustila tvegati to preskušnjo. Vsekako ga nisem smela pustiti v misli, da se ne čutim kos položaju. »Menim, da bi bilo silno zabavno,« sem dejala. Maksim se je prestopil in skomignil z rameni. »Nu, torej je stvar v redu. Frank, moral si boš naprtiti skrb, da ukreneš, kar je treba. A bolje bo, če pritegneš gospo Danversovo. Ta ima vse ukrepe še v spominu.« »Torej je tista čudovita Danversovka še vedno pri vas?« je vprašala lady Crovan. »Da,« je Maksim kratko odvrnil. »Ne bi košček torte? Ste mar končali? Tedaj pojdimo vsi na vrt.« Krenili smo na teraso, pomenkujoč se o plesu in o času. ki bi bil zanj najbolj pripraven; nazadnje so tisti, ki so bili prišli z avtomobilom, sklenili, da se je čas odpraviti, oni, ki so bili peš. pa so sprejeli sedež, ki so jim ga ti ponudili. Vrnila sem se v dvorano in si nalila še skodelico čaja; zdaj, ko me ni več tlačilo breme odgovornosti, sem ga vsaj lahko v miru popila. Frank se mi je pridružil; pobrala sva drobtinice s pladnja, kjer so bili prej kolački, ter jih pojedla, in zdelo se nama je, da sva kakor dva zarotnika. Maksim je na trati lučal kose lesa. ki mu jih je Jasper prinašal nazaj. Kdo ve, ali poznajo v vsaki hiši ta občutek razigranosti, kadar so gostje odšli? Nekaj časa nisva nič govorila o plesu; šele ko sem posrebala čaj in si obrisala prste, ki so bili uma- zani od sladkorja, sem rekla Franku: »Povejte mi zdaj po pravici, kaj mislite o tej maškaradi?« Frank se je ozrl skozi okno po Maksimu in nekaj trenutkov molčal, preden je odgovoril: »Ne vem, zdelo se mi je, da Maksim nima pomislekov, kaj nc ? Mislim, da je sprejel pobudo z dobre strani.« »Kako naj bi bilo drugače? Težko si zamislim,« sem rekla. »Lady Crowan je res priskutna! Kakor da vsa okolica nima druge skrbi in govori in sanjari samo o tem, kdaj bo v Manderlevu maškarada!« »Seveda, kakršna koli veselica bi jim pripravila veliko veselje. Mimo tega, veste, smo pa tod zelo natančni v takih rečeh. Ne verjamem, da bi lady Crowan pretiravala, ko pravi, da je treba vam na čast nekaj prirediti. Konec koncev, gospa de Win-ter, ste vendarle novoporočenka,« Kako nabuhle in hkratu kako jalove so bile te besede! Da vsaj ne bi bil ubogi Frank zmerom tako strašno spodoben ... »Nisem novoporočenka,« sem odvrnila. »Saj &g svatbe ni bilo takšne, kakor ljudje mislijo, da je treba. Ne bele obleke ne pomarančevega cvetja ne spremstva družic... In tudi teh neumnosti s plesom meni na čast ne maram.« »Manderley v slavnostni obleki je krasen pogled,« je rekel Frank. »In všeč vam bo, videli boste*. Saj vam ne bo treba delati nič posebnega. Samo goste boste pozdravljali; to pa vendar ni Bog ve kakšen napor, ali ne? Morda se vam smem priporočiti za ples... Dragi Frank! Njegova slovesna udvorgljivoat mi je res ugajala. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del Usta; Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani