Katollsk cerkven list. Danica izhaja t., lo. in 20. dnč vsaciga mesca na celi poli, in velja p« pošli za celo leto 3 gld.. /a j ol leia ! -1.1. kr . \ ti-kar»in sprejemana na leto 2 gld. Uit kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. TXVII. V Ljubljani 1. malica travna IM>4. i As t I O. Velik* O dan veseli. d.»n častiti! Z velicar je od smerti vstal. Je zmagan satan strahoviti. Premagan č njim je tud pekel: Hvaležnost naj ti zdaj kristjan. Šercč navda. Zapoj ZvHičarju ta dar: Aleluja ! Za nas On zvolil je terpeti. Na križu bit• umorjen. Nebeške vrata nam odpreti Je v tamni grob bil položen. I'a kadar pride tretji dan. \i v grobu (it: Je v stal. čez smert On kralj močan, \lcluja : \ nedelja zarja ko za?ije. Se strese zemlja. in zbeži \ *>a straža, angel grob odkrije. Ker Jezus Božji sin živi! — It. groba sel je ves častit Kešnik sveta. Obdaja <>a nebeški -vit, — Aleluji ! Vse rane živo so blišeče Kot solnčnih žarkov svitli kras, ki iz ljubezni pregoreče Prejel jih Jezus je za na* . Ua hudega bi nas otel. Omil dolga; Zato. kristjan. Mu poj vesel: Aleluja ! kaj bi le smerti zdaj se bali ? — Naš Jezus njo premagal je; Da enkrat mi tud bomo vstali. Je sladko dal nam upanje, Da kadar tromha zadoni Nam angelska. Iz grobov vstali bomo vsi. Aleluja ! Pravično toraj zdaj živimo. Da bomo vredni te časti, Hvaležni Jezusu služimo. Ker nas je rešil 'z milosti; — V ljubezni tia slavimo zdaj Prav iz serca. Odpert nam zdaj je sveti raj, Aleluja! Aleluja! Ti Jezus mili. Veseli pojemo na glas. Oh da bi vredno Te častili. Ki toljko terpel si za nas ! Hvalili večno bomo Te Zveličarja, Ljubili serčno, — čez vse. Aleluja! France Silvester. Pogovori o ti s po ve ili. Spisu jc M. Smolej. (Dalje.) 1* as tur. Nikar se ne bojte, ali prav /.a prav, nikar ne upajte, to se ne bode zgodilo, pri nas se ne bode in se ne more nikdar posebna spoved vpeljati, /.akaj na; si /.c tudi nekteri cerkveni pisatelji zanjo govore, in naj si bode še tako starodavna, mi jo imamo vender le z a človeško napravo. Imejte toraj vi katoličanji svoje cerkv. očete, mi se nanje nc vezemo, edina podlaga naše vere nam jr le sv. pismo, ha bi toraj viti prepričani bili, tla kaka vstava ali zapoved res po Kristusu svoj začetek ima, mora ta edini vir pravega in čistega Jezusovega nauka od nje govoriti. Ila bi pa sv. pismo kje od spoved nie in posebne spovedi govorilo, mislim, vender ne liotc terdili. Duhovni pomočnik. Od spovednir res sveto pismo nikjer nc govori, pa tudi ui treba, nanje gotovo odptišanje grehov ui navezano, opomnim toraj nemo grede le to, tla mnoge znamnja iu ostanki v keršanskih podzemeljskih pokopališih ali katakombah pričujejo tudi o starodaviiosti spovctlnic. !'a tudi ml posebne spovedi, pravite, sv. pismo nikjer ne goveri. Naj bi že temu tudi res tako bilo, kakor terdite, tla namreč sv. pismo res od nje ne govori, al z drugimi besedami, tla sc ničesar v njem nc nahaja, kar hi nam jasno in popolnoma dostojno spričevalo, da jc res Kristus sam posebno spoved v zakrament postavil, tla toraj od njega in po aposteljnih svoj začetek ima, mora vender nam katoličanom že to zadostiti, da jo ustno izročilo, drogi neogihljivo potrebni vir Jezusovega nauka, kot božjo napravo imenuje, tla, kakor smo slišali, otl pervega in skozi vse stoletja vsi cerkveni učeniki in pisatelji in vzajemno z njimi katoliška cerkev uči, tla posebna spoved je bistveni del zakramenta sv. pokore in v odpušanje grehov neogibljivo potrebna. Kajti cerkev po Jezusovi obljubi razsvitluje iu vlada sv. Duh. Jezus sam jc in ostane pri nji do konca sveta, motiti se toraj v verskih rečeh ne more; kar tedaj ona za versko resnico oznanuje in uči, to moramo, ako hočemo pravoverni katolieanje biti. tudi verovati in verjeti, kakor pri drugih resnicah, tako tudi kar spoved zadeva. In ker je Kristus svoji cerkvi podelil oblast, katero jc on sam od Očeta imel, toraj ji je dal tudi oblast zapovedi dajati, iri ker ona te oblasti se posluživši svojim udom. vsim vernim kristjanom, zapoveduje vsaj enkrat v letu pred postavljenim spovednikom svojih grehov se obtožiti, smo ji kot njeni otroci dolžni pokorni biti, sicer se izobčimo in sami odločimo iz njene družbe: zakaj „kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni greš- nik,fci pravi Kristus (Mat. 19, 17); in kdor cerkve nima za mater, tudi Boga za očeta imeti ne more. (Ciprijan.) Pa tudi vas nekatoiičane bi imelo k resnemu pre-inisliku in prcvdarku o veljavi vaše le splošnje spovedi napeljevati to, kar sim dozdaj povedal in skazal; in tudi zadostiti bi moglo to vam nekatoličanom in vsim, ki resnice pošteno išejo in niso vtopljeni v prisvojali in tistem svojeglavnem namenu, da mora njih prava biti in obveljati, naj se že potem pove, spriča in skaže, karkoli hoče. %akaj kakor nam, mora tudi vam znano biti, da Jezus svojim aposteljnom ni rekel: Idite, zapišite in zapisano izročite vsim narodom, kar sim vas učil, ampak da je le z besedo vsim stvarem sv. evangelij oznanovati ukazal (Mark 16. 15.), da toraj sv. evangelisti sv. evangelija niso spisali na Jezusovo povelje, temuč, kakor je znano, le zavoljo posebnih oko-lisin in potreb, in tudi nikakor ne iz tega namena, kakor da bi hotli v e s in e e I i Jezusov nauk ravno zapisan vernim izročiti in zapustiti, temuč da so le to zapisali, kar se jim je primerno in potrebno zdelo. Ila je temu res tako. nam priča že to, da niso vsi aposteljni pisali, ampak le nekteri, in posebno jasno tudi besede sv. evangelista Janeza, ki je poslednji sv. evanglij pisal in (21. 25.) takole govori: „Je pa tudi se veliko drugega, kar je Jezus storil; in ko bi se to vsako posebej popisovalo, menim, da bi na ves svet nesle bukve, katere bi bilo pisati.4, Zatoraj tudi »v. apostel Pavel svojemu učencu Timoteju tako iskreno priporoča: I ler z i se podobe zdravega nauka, ki si ga od mene slišal. Dobro zročilo ohrani po sv. Duhu. Iii kar si slišal od mene po veliko pričali, to zroči zvestim ljudem, kteri bodo pripravni tudi druge učiti. <2 Tini. I, 13. 14: 2, 2.) ~ Iz tega sledi, da vi, ki terdite da vam je le sv. pismo edina podlaga vaše vere, le pomanjkljivi vir Jezusovega nauka imate, in ■»e toraj v mnogih verskih resnicah in tako tudi v spovedi toliko lož ji motite, ker je zraven tega pri vas vsakemu pripušeno sv. pismo razlagati, kakor se mu naj bolje prilega, in nimate središča in stebra, na kterega bi sc brez skerbi, da bi se ne motili, naslanjali mogli, kakor ga mi katoličanje imamo, — steber katoliško cerkev namreč, ktera nepokaženi. čisti Jezusov nauk hrani, ktero sv. Duh razsvitluje in vlada in je po Jezusovi obljubi peklenske vrata nikdar premagale nc bodo. Ponovim zatoraj. naj bi aposteljni in evangelisti tudi besedice od spovedi zapisali ne bili, bi vender iz lega nikakor ne sledilo, da Jezus od nje ni govoril: zadostiti mora tura j po pameti, kakor sini rekel, zc to, da ustno izročilo imenuje spoved božjo napravo, v odpušanje grehov potrebno: zakaj ka-kor je gotovo, da aposteljni in evangelisti niso celega Jezusovega nauka zapisali, ravno tako gotovo je, da so oni od sv. Duha razsvitljeni in poterjeni vse oz na no v al i in ustno vernim in svojim naslednikom izročili, kar koli jc On učil! — l radnik. Dobro jo znate sukati in besedo ver-titi, in bolj plašljive, kakor smo mi, bi skoraj v kozji rog v gnali, midva z g. pastorjem sva pa nekoliko bolj terda. in ako za svojo spoved ne veste drugega, kakor le svoje modrovanje, cerkv. učenike in pisatelje, sploh svoje ustno izočilo napeljati, moram reči, da je naš pogovor končan in vsak pri svojem ostanemo. <» o s p a past o r j e v a. V resnici, idimo se raji nekoliko sprehodit, mene ta pogovor in prepir celo malo mika. gospod duhovni so precej terdili besed. (■rajšak. Meni nasproti sc pa ta pogovor vedno bolj važen in mikaven zdi in mnogotere misli me pri tem spribajajo. ako toraj g. duhoven pomočnik še kaj povedati žele. bi mi zlo ustregli, ko bi še neko- liko poterpeti hotli, da se ta imenitna reč dokonča dožene. Gospa grajšakova. Prav imaš, dragi moj: za nas katoličane je že zapekano, nas so gospod duhoven že zvezali in kakor se kaže bomo le še mogli k spovedi hoditi, ako hočemo pošteni katoličanje biti "in ostati; le to me zdaj še zvediti mika, ali res sv. pismo n. z. nikjer od spovedi ne govori, in ako nam gosp. kaplan še to razložiti hočeje, bi vas gospa tudi jest poprosila, da še nekoliko poterpite: saj bomo se sprehoditi še potem imeli časa dovelj. Duhovni pomočnik. Vaši želji z veseljem iu toliko raji zadostujem, ker sim si tudi jest castito družbo poprositi namenil, da bi še nekoliko poterpeti blagovolili, da ne ostanemo v ti važni reči le pri eni versti dokazov, temuč ker smo dozdaj ustno izročilo zaslišali, da zaslišimo zdaj tudi še sv. pismo in se, kakor upam, do dobrega prepričamo, da kakor pervi, tako tudi drugi vir Jezusovega nauka za katoliško res-nieo govori in za našo posebno spoved pričuje. (Dalje nasled.) Homatife na Ter sat. (Dalje.) 1'odgrad, /. mično kaplanijo iu s prav slabo cerkvico svetega Jakopa aposteljna, je sede/, okrajne gosposke in ima tudi pošto. Lega te vasi je kar prijetna; dosti hiš pa je še po stari šegi; samo po zadnjem nedavnem požaru so se začele prav mične zidanja. Tu se vidi proti izhodu na stermi kopici razvalina bivšega Novigrada — Castelnuovo, Castrum - novum, Ncuhaus. — rodna [hiša nekdanjih no-vograjskih baronov. j\'i znano, koliko časa je bila omenjena rodovina v posestvu tega ffiada. Leta 1511 bil je Krištof £rof Frangipani postonjski iu nnvograjski glavar, neki bolj hraber kot pa mošk veljak. Vjctiga od Benečanov reši i/, glasovitih beneških tranč njegova prekanjena £ospa. ki se ji obnese, najberž s podkupljeiijem, s svojim zvestim plu-Soiii skoz straže k njemu se prcplaziti, njega v svojo, sluga v njegovo, sama sebe v slugovo oprava preobleči, ž njim že v pripravljeno barko vteči in srečno v Terst prijadrati. Pa tudi sluffa drugi dan po sreči uide. Ilcre se tudi. da je naglojezni robavs v nekem prepiru z ostrogonskim nadškofom Jurjem ►Salkajem, ki ga med tem šalno za brado prime, nadškofa s pestjo v obraz vdaril. Ojrerski kralj l.judevit II. vidivši ta nevgodni pripetljej, zapovč mir in da grofa za tri dui v ječo zapreti. Vse pa si prizadeva protivnika spraviti, tode razkačeni grof rajši deželo zapusti, in še le ob letu sc poverile. Zdaj pa svoj pot na turčinc plane in jih pri jaiški terdnjavi popolnoma otepe. Hvaležni kralj mu zbog tega da naslov: „Branitelj dalmatinskega in hervaškega kralj' 'va." Po nesrečni moiiaški bitvi spremi vdovo kraljico Marijo v Požonj, sc pa na to s protivnikom cesarja Ferdinanda I, moža Ljudevitevc sestre in pozako-n;»ega naslednika s protikraljem Ivanom Zapoljcm sklene. Kmali po tem pa mu pri Varaždinu topovska krogla upihue luč življenja, in tako prejme plačilo za svoje izdajstvo. Sest let po grofovi Krištofovi smerti se Novigrada polastijo Benečani in ga dajo v last bratoma Dariju in Juliju Go-vardo. Ta dva brata in njun stričnik Rupert Govardo so bili živi trinogi, siloviti tolovaji in ogavni strastniki. ki jim ni bilo uič sveto. Ne le plemenitih sosedov in njih podložnih, ampak tudi svoje lastne kmete so napadali, ropali iu še tudi morili. Cesarska vlada jim je to hudobno djanje sicer ojstro prepovedala, ker se pa zato še kar ne zmeuijo, torej po cesarskem povelji napadeta omenjeni grad dva sosednja plemenitnika, .lakop Ilavenski in Matija Kol. ga 30. grudna 1350 vzameta in vjeta ljutuika. Darija iu Julija, v Ljubljano na grad pošljeta. Ti Govardi so bili prav za prav osnovavci tolovajstva. ki je potem večkrat skorej do naše dobe novograjsko okrajino skrunilo. Sedanji posestnik te grajšine je gospod Rajmund Montekukuli, ki na Moden-skem prebiva. Dospeli smo do čičiške meje, ki se začne kmali za Podgradom, torej smo namenili, prej de se ud Berkinov poslovimo, še malo postati pri tem, kar tiče umnost, verstvo in gospodarstvo. Protestiramo pa že naprej, de bi se to. kar opomnili bomo, na vse sploh obračalo. Ni ga pravila brez izjeme. Ne more se tajiti, de večina berkin-skega ljudstva je premalo še omikana, brez pravega veselja in želje do nauka, in prav zato javnim šolam, ki jih ne /.a koristne, temuč le za same posiljene uredbe imajo, skorej sploh protivna. To pa stori že tako pičlo šolsko mladost mlačno, če že ue nemarno za uauk in toraj vspeh jemlje učenikovemu trudu. Torej je tudi vera premalo živa, premalo v notranjem prepričanji vterjena, in žal nam je reči, tudi zlo merzla. To nar bolj očito spričuje vedenje pri službi Božji iu posebuo pri pridigah in keršanskih naukih. Neki moški, ki se svoje zgubljenosti ne zavejo, temuč se za modrijane imajo, se poleti precej, ko duhoven iz ža-grada ua prižnico gre, tihotapsko iz cerkve zmuzajo, ter okoli cerkvenega pozidja ali po drugi senci polegajo iu spijo, prav kakor poletni najemniki po obedu, ali si pa s posvetnimi pogovori neizrečeno dragi čas kratijo. Večidel ženskega spola pa, kakor plevice na prosišču, na petah čepi in dremlje, iu prav tako tudi otroci obojnega spola! Tem ljudem očitali, da je to gerdo, pregrešno in nespodobno. se pravi bob v steno metati. Iz te lenobe in zanemarjenosti izvirajo brezštevilne vraže iu mnoge druge napčnosti. Cerkveno petje je zlo zanemarjeno, ubogega organista podpirajo k večjemu kake dve, tri ali štiri osebe, po cerkvi pa vse tiho čubi, in nekteri kakor bi bili besni pred se sterme. Vender se pa sem ter tje po kerčmah tako pojeva, de je kar oglušeti. Sc li to pravi: „Vsaka stvar po svoje Večnemu čast poje?" Ne moremo pa tudi zamoleati. de se v nekterih šolah ministerialnim in škofijskim ukazom, ki zapovedujejo mladost petja učiti, u-kljub dela. — V nekterih vaseh se tudi ob nedeljah in praznikih brez vse sile in iz zgolj terme hlapčevske dela opravljajo, ali pa se po telesnem poželenji dervi. Marsi-kteri sicer terdijo, de bi posebno tej poslednji napaki se s preklicem teržaške svobodne loke uperlo; mi prav za prav ne uinemo. koliko in zakaj bi ta veljala, pristavimo pa. de hi še boljše bilo, ko bi se tiste osebe, ki meseno požclji-vost s človeško prirojeno slabostjo izgovarjajo, neškodljive storile in bi ta dušna kuga tako se zmanjšala in zginila. Vsakemu duhovnu pastirju zatorej s svetim Pavlom svetujemo: ..Oznanuj besedo, ne jenjaj, bodi si priložno ali ne-priložno, prepričuj, prosi, svari z vsim poterpljenjem in ukom. Zakaj prišel bo čas, ko zdravevega uka ne bodo terpeli, ampak si bodo po svojih željah učenike izbirali, kakor jih bodo ušesa serbele; in bodo od resnice ušesa odvračali, k basnim pa se obračali. Ti pa čuj, vse preterpi, opravljaj delo evangelistovo, spolni svojo službo, bodi trezen." (Timot. 4). — V gospodarstvu so se nekteri selani prav pridno jeli obnašati, velik del jih je pa vender še zmiroin v pridednem spanji zakopanih. Ob kratkem velja tudi tu reči, kar „Xovice" v lanskem 32. listu pišejo: „'Veste, gospod, de bolj prebrisani ljudje, kot smo mi, vedu, kaj de je dobro, pa vender ne store; toliko bolj je treba, nas k dobremu siliti. Po tem vsi ubogamo, in tudi bi ne bila krivica, ako bi koga kaznovali, če ne bi hotel ubogati." -Ljudstvo je bolj nizkega, pa drugač čverstega plemena, jezik njegov slovensk, v kterega se je pa tudi kaj laških besed vlezlo, zgovornost je bolj počasna, obličje z malim razločkom navadno, telesna gibčuost primerna razsnovi duha, v nadlogi, posebno v stradanji sploh, so jeklene natore. (Dalje nasled.) JfMirijam. (Češki spisal Vacsl. Štulc. p os I o ve u i I D eže I a n o v.) (Dalje.) V. Dan s kervaviin pobojem se je umaknil žalostni noei Jeruzalemci so nehali jokati; ohupnost in revščina ste jim ugasili v sercu zadnje iskre brilkega življenja. Pa drugače je bilo Giškalu iu njegovim tovaršem. Nada jc podžigala veselje slrastniku. .Nihče mu ni bil več na poti. vse se mu jevklanjalo; nekteri. ker so se tresli pred njim. nekteri pa, ker so mu bili slepo vdani. Cisto sc je bil preselil v kraljevo palačo in začel vesti se tako. kakor bi bil ze spozuan za Mesija. Kakor navadno, ravnal je zvito in ošabno, pa oklicaval, da je prišla ura. da bode oproščeno izvoljeno ljudstvo, ljudstvo Gospodovo. Da bi si bil moč ohranil, ni nehal vso noe posvetovati se * svojimi to-varši in pripravljati se zoper hude napade zmagovite umske vojske. — Zjutraj je prišlo od Tita poslanstvo poslednji«- opomnit ljudstvo, naj se poda nu milost in priseže vernost. Navijati z nekoliko stotniki je imel opraviti 'a posel iu oznaniti narodu Titovo voljo in milost. Pa prej so ga odpeljali ua Herodov dvor, kjer je na prestolu sedel .laucz Giškala. Ošabno se vzdigne na kraljevem stolu, iu ponosno pokima. rekoč: ..Kakor vidim, prišli ste iz rimskega taborja s palmami v rokah. No povejte, kaj ukazuje vas poveljnik''** .,Ne s teboj, Janez z Giškale.** reče Flavijan rezno. ..ne s teboj ne s tvojo derhaljo nimamo mi opraviti, pri tebi ne velja ne besda. ne pravo, ne prisega. Mi smo prišli k narodu in prinesli mu mir: vi paste tu kakor roparji'** Po teh besedah strastniki kar planejo na neustrašenega tribuna. Raztergali bi ga bili. da jih ni zavernil njihov načelnik. rPolerpite, djal je. dokler nam ue oznani, kai Rimljan ukazuje. Ti pa. rim-ki ->el. derzi svoj jezik /a zobmi. da ti ne dam odrezati ga iu ne pošljem raztcrgaiiega z žeblji tvojemu caru nazaj v tabor. >ia vidi. kakor se kaznuje v Jeruzalemu tisti, ki zali <«o-podovega maziljem a.* ..Judovskega kralja ui v Jeruzalemu odgovori Flavijan dostojuu. Kralj llerod \gripa. veren caru. 'a je zdaj v našem taborji pri Titu. — Ti Janez, ni-i krali.' Pa vedi: Klavijau se nc boji ne rabeljnov, nc muk. s kterimi mu groziš. Rabcljnova roka bode tebe umorila krokarji se že pripravljajo na tvojo glavo. Zdaj pa čaj. kaj je velel moj poveljnik, naj oznanim ljudstvu v Jeruzalemu! .,ljudstvu v Jeruzalemupoprava hudobnež ..ljudstvo — to sino mi! Z mečem v roci iu s silo svojega duha smo dobili moči in s svojimi /ivoti branimo Jeruzalem Da ni nas, že davnej bi to ljudstvo plazilo se v okovih iu zvijalo pod vozlatimi biči v vaših frino-kih pesteh. Pa tudi vam je odbila ura. Prerokovani dnevi so danes iztekli sc. danes je začetek vojvodove vlade na izhodu. Iii Mesija sem jaz, — moji stotniki, ti so podpora, stebri mojega prestola, to so žarki moje slave do kraja zemlje!" „Jaz nisem prišel zato. da bi se prepiral z Janezom z Giškale/ odgovori Flavijan. ..Pa nikar ne preklinjaj Boga, Giškala, da te Gospod ne vdari s šibo svoje jeze. Obljubljeni vam Mesija, večni kralj nad Sijonom. bil je žc med vami — ta je bil Jezus iz Nazarcta; njega so vaši očetje križali. Pred trideset in nekoliko leti ste ga umorili ua Golgoti; razpetega na križu, povikšali -te ga nad Jeruzalemom za kralja narodom. Iu uezvestnik. ki si prelomil besedo, prisego, upal bi si na »em svetem kraji postaviti si kraljevo krono ua gnjusiio glavo, prekleto zarad prelite nedolžne kervi ?J Slišali ste!u zavpije nesramne/, ves v ognji, ..-dišali ste, kako preklinja! — Ali te je mar zato seru kej poslal tvoj car, da bi nas učil, da Nazarcški — križani je r e- IS - - sitelj izvoljenega naroda? — l.e sam časti tega odrešenika; — nazarejec bodi še ti! Ne, bum le vidil, če te reši, ako ic dam pribiti na kri/., (i mili prijatelj judovski hčeri Mi-riami !u ..Ne misli hudobnež. da mene ustrašiš s križem, iiiu Flavijan goreče odgovarja. Križ, s kterim mi groziš, ta je meni up iu slava! Poprej pa čuj drugi del mojega poslanstva. Veliki duhoven izraelskega naroda je ostal za poroka storjenega premirka v našem taborji. Vi ste prelomili besedo; on je naš jetnik. Zato pa ste vjeli pri zadnjem napadu poveljuikovega poslanca Sept ima. Carjevič Tit zamenja in tla velikega duhovna judovskemu narodu za svojega po-lauea. Zdaj pa storite tako, kakor vam je drago!" ..Glej, glej. kako dober je vaš carjevič!" gobezda /abavljivo ošabni poveljnik v Jeruzalemu. ,,Duhovna hoče dati nam nazaj za svojega poslanca Septima!" — Narod, kteremu nova slava posije z Mesijcm, ta prebo tudi brez duhovna, iu kralj, kteri bode gospodoval v Jeruzalemu, ne potrebuje duhovske podpore. .Moji tovarši na bojišču iu zmagovalni neč. s kterim zatremo sovražnike, to so naši duhovni — naši levili. — Naj se Tit tolaži z Eleazarjem, Janez z Giškale ni otrok: — njemu je ljubši legat rimskega poveljnika. — .Ali umeš, kaj hoče to reči, izbrani poslance Titov in zaželeni prijatelj izraelski hčeri, Eleazar-jevi vnuki? Zdaj pa se poberite z vsemi na Sijon. da od ondod s kriza vidijo v tabor, iu bo v svarilni izgled Titu, da bi več ne nadlegoval nas s posli, ki nam ponujajo milost iu njegovo ljubezen. - No Flavijan hiti! tvoj odrešenik te čaka na Sijonu! — Vender poierpile še v dvorani. — Ilvala Titu! Njegov poslance nam hode opravil sc eno silno službo. — Z njegovimi tovarši na križ brez odloga! S Flavijanoni počakile. dokler Uu dam stotnikom povelja in sam nc pridem k vam." Tako se jc zgodilo. Togotna množica z divjim krikom zgrabi Flavijaiiove spreinljevavce in vleče jih na verli Sijona; tukaj jc bilo morišče v onih žalostnih dnevih. Novi kralj, judovski vsiljencc. začne dajati tisočnikom povelja zastran razdelitve potrebne hrane, pa gre z dvorane naročivši straži, naj pride s Fiavijanom za njim. (Dalje nasled.) Ženski Ju na ki. Tako pravijo vojaki usmiljenim sestram, kterih streže ravno zdaj nad na Slesvigholštanjskcm ranjenim iu drugač bolnim. l'o tistih krajih stanujejo luteraui, vender vse ljubi in spoštuje katoliške usmiljene sestre zavolj njih voljne vdanosti v njih ne lavno prijetni službi. Nek vojašk poveljnik je zapovedal svojim vojakom, naj jih pozdravljajo memo gredoče tako, kakor oficirje. Enako jih čislajo lute-ranske gospe, ki tudi strežejo bolnikom iu so večkrat ž njimi skupej. ..Ni jih moč od bolnikov spraviti," jc rekla imenitna luteranka mlademu zdravniku, ki jc hvalil nc le postrežnosti, aiupak tudi njih zdravniško vednost in pomoč pri mnogoterih operacijah. ..Ako sc jim reče po noči. naj grejo nekoliko počivat in sc okrepčat, so žalostne iu gredo Ic. ce jim njih duhovni to zapove. Nc vem, ali bi sc čudila bolj njih dušni hrabrosti ali pa njih telesni sterpljivosti, gotovo je. da skorej ni v stanu zgolj človeška moč delati tacih čudežev,- je rekla luteranska gospa. !u prusk oficir, tud luteran. piše o njih: ..Tem pridnim sestram se imamo zahvaliti. da tako naglo ozdravljaino. Nikdar jih nc bomo pozabili. Take iu euake reči naj bi resno iu dobro prevdarjali gospodje deželni poslanci, ko bodo sklepali o usmiljenih sestrah v ljubljanski bolnišnici. Od drugoverccv, ki se gotovo nc prenaglijo v hvali katoliških naprav, naj bi se učili namestniki katoliških volivcev čislati, kar je čislanja vredno. Ako le po pameti sodimo, sklenemo lahko, da tak, ki se prostovoljno odpove vsaki telesni zložnosti in ga zraven kersaiiskc ljubezni še slovesna obljuba in upanje večnega plačila veže. gotovo bolje opravlja svojo službo, kakor pa zgolj najemnik. Človek nima satno telesa, ampak ima tudi, kar je neskončno več, neumerljivo dušo, — višji namen, večni blagor. Zraven skerbi za telesno zdravje in časni blagor ne smemo nikdar spozabiti duše in večnosti. Kdor skerbi le za telo in njegovo ziožnost, ne pa tudi za dušo, je revež, milovanja vreden. Nadjamo se torej, da katoliški namestniki ne bodo glasovali v škodo katoliških naprav in ne poslušali vpitja od sovražne nasprotne strani. — A. L. — r. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Zvedili smo, da gosp. misijonar Pire so več pesem spisali. Njih pesmi so ljudem posebno všeč zavolj nenavadue tvarine in pohlevnega duha, ki v njih veje. Gosp. F. K—k v Teržiču jih je zbiral iu ima naslednjih 12: Od „rajže," od ajdovske deklice, od Santanov, poslovljenje od Lakroanov v ludii, od ajdovskega poglavarja, od ponižnih Indijanov, od Gran-Portaže, od Indijanov v Gran-Portaži, „rajža" na gornje jezero, od dobre ovčice — v spomin, Podbreškim pevkam, od indijanske Katarine. — Gosp. misijonar je neki rekel, daje še druge pisal, pa dane ve, kod in kje so? Ako bi kdo ktero imel, bilo bi dobro, jih skupaj spraviti in hraniti, da se čisto ne zgubijo, ker zraven druzega je v njih tudi zgodovina ohranjena; dve izmed unih 12 ste menda celo na brezovo kožo pisani. Gosp. F. K. v Teržiču piše, da bi jih utegnil na svitlo dati; to jc dobra misel. Da bi sc moglo pa to z dovoljenjem gosp. Pirca zgodili, čigar lastina so, in da bi moglo delo takemu v roke priti, kdor se na skladanje pesem razume, se ve samo po sebi; ljudje pri prepisovanji dostikrat vse popačijo, da nima ne glave ne nog; Vodnik pa pravi: ..Naj pesem umetna, naj merjena bo; Nikdar ni prijetna, ak šali uho." Iz Ljubljane. V god oznauovanje Marije Device bodo v stolni cerkvi pri veliki maši peli čitavničarji pod vodstvom gosp. Fabjana. — i', k. deželna nadsoduija v Gradcu jc gg. Vilharja iu Levstika zastran perve pravde nedolžua spoznala; — razsodbo druge pravde zoper g. Vilharja (o mednarodnih mejah) pa je poterdila, in g. Vilhar sc jc oberuil še do naj višji sodnije na Dunaj. — Družba sv. Keš-ujega Telesa zavolj zaderžkov ni še mogla zdaj napraviti razstave svojih izdelkov iu darov za ubožne cerkve. Prihodnjič bomo naznanili, kdaj se bo to zgodilo. V (jorotanu, 15. marca. 9 — dobro deva človeku, kako iiiu veselja kipi serce, če se po dolgem bivanji na tujem spet cukrat bliža domači zemlji, ljubi slovenski domovini! Ni mogoče serčnih čutil na mali in na kratko popisati in tudi nočem zdaj ljubih bravcev „Dani-činih" ž njimi nadlegovati, ker čutiti jc drugače iu brati zopet drugače. Le nekoliko posebnih vtisljejev hočem tukaj navesti, morebiti mi jih bravci ne bodo zamerili.— Ze na poti proti slavnemu Mariboru se človeku serce zlajša iu z veseljem navdaja, ker slišijo se že, če tudi poredkoma. med popotniki slovenski glasovi. Ti, ki jih ceniš in so ti dragi, bi djal na serce prirašeni, greš bliže in bliže, posto-jiš, sc pomikaš spet hote ali ne hote naprej, ostaneš iu vesel, da si enkrat zopet pri rojacih, če tudi naj uižjih iu revniših svojega rodu, ne mogši čutil svojih zatreti, začneš se pogovarjati ž njimi v milem nam slovenskem jeziku. Kako te na pervo pogledujejo in so kakor osupnjeni, ker vidijo pred seboj neznanega, pa vender po domače govorečega človeka! Ce so nizkega stanu, ne bodo ti hipoma prijazni, še le ko jim o domačih zadevah govoriš, njih reve iu nadloge milvaš, ti bodo vedno bolj prijazni, in ko se je treba mahoma ločiti, prijatli ste iu vroče si pri slovesu stiskate roke. Zakaj neki tudi ne? Kdo ve, ali sc vidite šc kdaj. ali morebiti uič več ue na tem svetu? Kar je železna cesta, se vse hitreje vozi, tudi življeuje se ne- kako hitreje suče , in kako malo jc postanka na teh postajah! Vedno le naprej, da se pride do zaželenega konca, in hajdi iz teh čudovatih kol v uameujeuo mesto, kjer imaš kaj opraviti, ali za časno ali vedno ostati! In če ste spet na zemlji slovenski, pa se ločite, Bog ve, ali pridete še kdaj skupej, ker res je, da „ zemlja slovenska ima komej grob za nas!*' Ta nič ne de, naj se zgodi volja Božja! Pravi kristjan ludi to z vdanostjo prenašati sku-ša, ker — nimamo stanovitnega obstanka na tem svetu! _ /e smo blizo Maribora. Sc ena postaja in stopili bomo na slovensko zemljo, v slavno mesto Maribor, ki ima mnogo gorečih domoljubov. Tu se peljaje sedim nasproti lierva-škemu kupcu, doma iz Zagorja. Ker ga uisem koj poznal iu on mene ne, se začueva slovenski pogovarjati, in potem še le hervaški, ko je oovedal, odkod da jc, iu mu je tudi hervaščina, se ve Ua, bolje tekla. Bil je kupec z vinom, in moram mu reči, prebrisan, če ludi nc izobražen mož. Pravil mi je, da so imeli dobro letino in so obilno z vsim oblagodarjeni — pa kaj, potoži milo naprej, kaj pomaga to, ker zdaj naj veči blagoslov nič ne izdaja. Nimamo, pravi, domače koče pospravljene, vse se nekako mede; eni hočejo tako, drugi spet drugače, in tako je, da Bog pomagaj! In k temu nam nemška vojska že zdaj se več stroškov prizadeva, iu Bog ve, kdaj je bo konec iu če se ne bodo izpledle še veči zmede kot so zda nje '* Mahoma pa zakliče se nam ..Maribor," in ker mi ni bilo dalje iti, sc tako prijalelsko posloviva, kakor da bi bila žc od otročjih let naj veči prijatla ali znanca. Bilo je že precej pozno, ko stopimo iz vozov, gerdo iu deževno vreme, snega in blata dosti, tako da je bilo prav žalostno, ko iz kolodvora pod milo nebo pridem iu zraven še vidim, kako hitro je teh par voz, ki so tujcev čakali, iu pa peščica ljudi proti mestu odšlo, ali bi djal zbežalo. Tudi jaz jim sledim, pa ker se uisem več prav dobro spomnil, kakšuo je ravno mariborsko mesto , ostanem kmalo pri drugi kerčmi. Stopim notri iu prosim, da bi mogel prenočiti. Vse prav; ali nič ui bilo slovenskega, in nu moje začudenje mi povedo potem, da so tcrdi Nemci vsi od konca do kraja. Ker sc tudi Nemca ne plašim in ne bojim, ostanem, iu priznavam, da mi večer ni bil dolgočasen. Pri mizi, kamor sc usedem, so sedeli štirje može z gospodarjem. Bili so bolj navadni ljudje, da tako rečem, samouki. Od začetka se nisem veliko zmenil za njihove pogovore, ker so govori bili nekak „quodlibet de ouinibus et quibusdam aliis.*4 Sprožil pa se je bil potem pogovor o sedanji vojski. Tu pa sem žc bolj začel paziti, da bi vedel kako in kaj da mislijo iu kakšne zaumene imajo. Govorili so mnogo semtertje in vidilo se je koj, da precej umejo, slišijo ali bero, toda nič prav natanko ne vedo. Zdaj stopi v sobo uekakošeu vojak ter se usede k naši mizi. Govori se nadalje; kar ueutegoina začno na vso nioč hvaliti prote-stanškega pastorjia, ki je češ tako lepo in krasno pri pogrebu avtrijanskih vojokov (v Slesviku) govoril, da naj se katoliški skrije pred njim! Tako je šlo dalje in dalje, in konec je bil, da so čez katoliške dobro jeli zabavljati. Prosim pa tudi jaz besede, iu ker oni uiso pošteno delali z bližnjim, jih tako kertačim iu nažigam, da so debelo gledali, češ, kdo je neki to, iu ko mi je bilo dosti, — vzamem klobuk in grem v bližnjo kerčmo prenočit. Tu pa je bilo že vse tiho iu nemudoma odidem spat. Tu tedaj je bil še le pravi počitek! — Drugi dan, ko stopim ua ulice, izvem. da so v bližnji duhovnii sv. Petra duhovue vaje za ljudstvo. Imeli so jih častiti duhovni očetje Lazaristi iz Celja. Ker je bilo še precej zgodaj in je tudi prijetno solnce s snegom pokrite doline obsevalo, berž sklenem tje iti iu pogledati, kako jih obhajajo. Pot je bila sicer še res jako jako slaba iu mokra, ali v pol drugi uri hoda sem bil že tamkaj. Ljudi sem srečeval sem in tje idočih. Večidel so me pozdravljali: Hvaljen bodi Jezus Kristus,44 ali pa ..dobro jutro" ali ..dober dau. Gospod!" ter se ob enem tudi mi odkrivali. Pred cerkev pridši, ki jc na slermem hribcu likoma mogočne Drave, zagledam mnogo prodajav-cev iti prodajavk in druzih ljudi, ki so govorili, ali sc okrepčavali ali kaj nakupovali. Stopim v cerkev. Bila je skoraj vsa polna vernih, kakor ob nedeljah iu praznikih. Jc pa prijazna iu ima ua obeh krajih zgoraj hodišča. ki so bile tudi napolnjene. Bile so naeukrat 3 maše. — (Nadalje prihodnjič.) Iz Znotraujskega. c....... (O Riharjevem spominku.) V listu 5. letošnje Danice nam gosp. Podrati-lovski naznanja dober nasvet o spominku slavnega mojstra in uepozabljivega rojaka g. Iliharja. Zares hvale vredna misel jc g. pisa\cova, da bi se napravil spominek na Ri-harjeveni grobu iu sc o obletnici ranjkega slovesno blagoslovil v pričo spoštevavcev iu nekdanjih prijatlov njegovih. Gotovo bo vsak častivec ranjkega z radovoljnim sercem podaril kaj za spominek. To bi bil namreč spominek na gomili, kjer počiva v miru njegvo telo. — Ker se pa tudi v 4. listu ..Tovarša" bere. dc naj bi se slavuemu možu napravil še drugi spominek, veličastna knjiga vsili Riharjcvih napevov, naj bo dopušeuo tudi nektere besede o tem izreči. Večidel uče-nikov po Sloveuskeiii si jc žc omislilo iu nakupilo njegove napeve, iu kar jih še bo natisnjenih, kakor nam je v 2 listu .,Zg. Danice" bilo naznanjeno, bo gotovo tudi vsak si jih kupil, komur je kaj mar za čast Božjo. Toraj potemtakem bi nasvetovani drugi spominek uc bil za zdaj toliko nepotrebcu, zlasti ker sc je že veliko ugovorov slišalo tu in tam po deželi: .,lo jc predrago, si ne morem vsih napevov nakupiti itd." Taki u govorniki bi si šc manj zamogli zgoraj omenjeno veličastno zbirko omisliti, ker bi veliko ve« veljala, kakor vsi do zdaj natisnjeni uapevi. Naj pa slavuega skladatelja orglarji tudi s tem častijo, da si bodo prizadevali njegove napeve tako igrati ali peti. kakor jih jc ou po glaskah sestavil, ker po nekterih krajih je .še veliko tacih orglavcev, kteri le po svoji glavi napeve slavnega mojstra popravljajo in pačijo, da nimajo ne pravega „takta," ne druge podobe. Ze večkrat so se slišale pesmi. „Žari se.'* „Ko leto se zbudi novo," ..Poglejte, čudo se godi," ,.Rešnje vidimo telo," ..Ko v jasnem pasu4* in sc morebiti veliko drugih, tako peti, da sc ni moglo spoznati, po kakošnem taktu jo je orglar igral. — Torej bomo ranj-kemu mojstru Riharju tudi s tem lep spominek stavili, ako njegove mile, krasne iu veličastne napeve rabimo, kakoi jih jc marljivi iu ueutrudeui Gregor postavil v slav«« in čast Božjo. — Od meje Rezijan*ke. 22. sušca. — Včeraj, ponedeljek v velikem teduu, imel sem zopet priložnost viditi bogačastje ua Rezijaiiskem. Zgodaj v jutro je došcl nu./ iz bližnje nam rezijanske soseske, Vče, ter jc prosil, da bi mi iz Scrpcuice njegovo ženico previdit šli s svetimi sa-kramenti. ker nc more iti po svojega duhovnika v far«. Vedi pa, dragi bravec, da iz Cče do farne cerkve \ Rczii štejejo celih pet ur (jaz sem jih bil lani porabil debelih šest), in pa čez visoko sedlo, ktero skozi celo ........Icbel sneg pokriva. Berž ko sem dokončal daritev sv. maše, sc vzdigneva s cerkovnikom na pot ter greva za Rezijanom (ki nama jc klobuke pa ,.proviant4* nesel) do Žage po cesti, poleni pak po stezi, ktera se vije čez Caninove pečine iu stermiuc. globine iu meljine. Dve uri sva hodila in skakljala, lezla iu dersala. predno sva prišla do pervih ..kazonov" — tako imenujejo naši sosedje svoje bajtice. Ko hiterno so zaslišali zvončljanje. privreli so iz ,,kazonov" stari in mladi, žene •'». možje, ter se pripravili lepo sprejeti Kralja vseh kraljev, kteri .,gre k svoji hčeri pohleven." Nekteri so nam prišli naproti v globino, drudi pak so nas počakali unkraj na robu. dokler nismo do njih prispeli. Sedaj se začnejo molitve in petje po navadi rezijanski. Žena začne, kakor da bi b.la mati vseh družin, prav glasuo naprej moliti, v*i drugi pak ji odgovarjajo, da se odmoli 10 češčenasimarij; potem molijo v.*i drugi naprej, žena pak odgovarja, da se odmoli druzih 10 češčenasimarij; tako se verstijo do konec rožen-kranca. Med tem gre procesija naprej čez ineljine in globine. spreinljevavcev pak je zmirom veči število. Po dokončanem roženkrancu so druge molitve, in te moli una žena tako na glas, da jo lahko cela dolga versta sliši. Po dokončanih teh molitvah, ktere so stari materi prav gladko iz ust tekle, zapojejo litanije. K pervi ženi se pridružijo šc druge tanjšega gerla ter pojejo naprej , vsi drugi ljudje pak odpevajo z ravno tistimi besedami in zavijanji. Prispeli smo do bolničine bajte, iu vse je potihnilo. Ob času sv. obhajila so še eno (ne vem kako) zapeli, iu tako je bilo bogačastje dokončano. I/ tega se vidi, da Rezijani so pobožen narod, kakor sploh Slovani; le škoda, da se jim mora reči- „Yi molite, pa ne veste kaj molite!** — Jeli mogoče, da slovenski pastirji in košanarji — kakor so naši Rezijani, — ..latinske" molitve razumejo? Se jaz bi jih ne razumel, ako bi iatinske besede tako vzel, kakor jih oni izrekajo. Kdo ve, hode li kcdaj Slovenom videnske nadškofije čista luč narodno-krist-jaiiske umike svetila? Ni upati; kajti slovensko duhovstvo tiste i.uilskofije nima prilike izobraževati se v svojem narodnem jeziku. Z ozirom na to štejem, da bi bilo prav dobro delo, ako bi vse Slovene videnske že tako prevelike škofije poti goriško nadškolijo djali. S tem bilo bi vstrežeuo tudi videnskim duhovnikom, kteri tožijo, da morajo zavoljo pomanjkanja mladih slovenskih duhovnikov zmirom na eni stopiiii -tati. Pomagajte, kdor ve in sme. in zgodovina bo vaše delo hvalila! A. Ž.. duh. pomočnik. Iz Tersta piše „Novicani" 18. marca J. G. V: — Kako -o se pač bili prcvarili vsi tisti ..dobri" gospodje, ki jim je b la že zdavno vroča želja in priljubljena nada, da bi » dili v kratkem poitalijančeno vso teržaško okolico! Zvedel sem po sreči šc unidan, da ravno zategadelj se je moralo čakali ce/. leto in dan. predno se je odperla za opravljanje službe Božje ze zdavno sozidana nova cerkev v Koj a ni, .-korej cetert ure deleč od Tersta. na zadnji strani blizo kolodvora. Pa vender je, hvala Bogu! po velikem trudu naših piijatlov tudi v tem zmogla pravica Slovencev. Tu prebiva Idizo 90.000 duš; med njimi jih okoli 7O.000 «r0-vori razne jezike v mestu, 20.000 pa je terdih Slovencev zunaj mesta. Za te se slovenski pridiguje in opravlja navadna služba Božja v 14, pravim, v štirnajstih cerkvah. za vse une pa v petnajstih, namreč za Italijane t biez Judov ali Zidov in Armenov) v sedmih, za Nemce katoliške, protestanške in helveške vere je v treh (le pred-poldnc in posebej, sc ve). Ostale cerkve so za Gerke. za llirce (..Schiavoni .*■ kakor jim pravijo tukaj), za Angleže, za Jude iu za Armene (to je. vsaka družba posebnega verstva, h kteri se eni in drugi štejejo, ima tukaj eno cerkevj. Kaj posebnega in, djal bi, res prav razveseljiv nega jc pae to. da tudi tukaj v Terstu še vedno veliko M o vi-nce v zahaja v vsako cerkev, kadar se tam pridiguje ali opravlja služba Božja v njihovem jeziku. čeravno tisti, ki so bliže mesta, so nahajali poprej kaj tacega le v dveh cerkvah, zdaj pa v — šestih. Povsod imajo dovolj svojih pevcev , dasiravno nimajo kake posebne šole, da bi se v nji prav izurili v petji. — l)a se slovenstvo tudi tukaj še zmirom krepko derži, to je večidel le zaeluga verlih duhovnikov našega naroda, kakor drugod po slovenskih deželah, sicer bi bilo že zdavno začelo po malem raztapljati se v italijanščini iu pa izginjati čedalje bolj itd. Iz Aleknandrije smo dobili pismo od Dobrepoljca Jožefa Noseta. ki jc za velikonočni čas romal v Jeruzalem. I,ist od 15. t. m. pravi: Pišem vam, de iz Pruskega je 10 romarjev, pa tudi 1 frančiškanski brat iz Pruskega, 1 Parec, 1 gornji Avstrijanec, tedaj nas je vsih 14 romarjev. 5. sušca zjutraj ob 10. uri smo od Tersla odrinili. Poduevu je bilo še dosti dobro, ali kakor se jc začelo mračiti, je jel dež iti, burja je čedalje hujši prihajala in zmiraj bolj valove na barko metala tako, de vsi mornarji in kapitan so imeli celo noč veliko opraviti. Silno veliko je bilo vode na barki. Vsi mornarji so bili visoke čevlje obuli in limano obleko oblekli, vender so bili vsi mokri do čistega. Prejden se je dan storil, je bilo silno strašno; trikrat so bili valovi tako terdo v barko in na barko butili, kakor bi bil s kanonoin vstrelil; vsakikrat so valovi na obeh straneh vrata zlomili; in voli, ki so bili tudi na barki v ograji, je val z ograjo vred metal z eno na drugo stran, in na obeh straneh so se vse ograje polomile. Na barki je bilo tudi precej ljudi, ki so šli v Kgipt prekop kopat (menda Suez?), in tudi te ljudi je val vse z ene na drugo strau vergel; — kar na enkrat se je barka nagnila, potem so precej ustavili in mačke vergli v morje. Stali smo potem dvanajst ur, in so popravljali, kar se je bilo poškodvalo; vsi delavci so imeli veliko opraviti. Strežnik, ki smo ga imeli v drugem odredu, je rekel, de je v ti sobi za 60 gld. škode samo na posodi, ktera se je bila pobila. Voda je bila začela liti v našo izbo, komej jc bila minuta, že je bilo za ped vode, in mislil sem, če bo tako naglo šla v barko, bo v 5 minutah polna vode. Takrat sem vstal iz svoje postelje in sem šel gori na barko, in bledel sem vodo bolj kakor pedenj na debelo. Le v perveni redu še niso imeli vode v stanici. Ko sem se nazaj vernil v stanico, je toliko vode butilo v mene, da sem bil na enkrat ves moker. Ko sem bil pa nazaj v sobo prišel, že ni bilo več vode v nji, iu sem se ves moker v posteljo vlegel. V dveh urah sem bil spet suh. Zraven naše barke so še tri druge stale, tako dolge kakor naša.... Potem smo iineli pa dobro vožnjo do Aleksandrije, kamor smo prišli 11. sušca. Na barki jc rekel kapitan, de bomo poldrugi dan čakali barke, ktera ima proti Jafi iti. pa moramo šest dni čakati. Stanovanje in živež imamo v kloštru. Precej kakor sem prišel v mesto, sem vidil že novitio, bob, grah v stročji na prodaj, deteljo mlado po dve, tri pednjc visoko, figovo drevje že tudi poganja mladike. In po verteh je že vse veliko, in tudi vroče jc že tukaj. (Prav za prav tamkaj bolj ali manj zmiraj vse, ali večidel vse raste, ker se letni časi v Fgiptu že malo razločijo, torej imajo tudi le tako drevje, ktero ne obletva. Vr.) To mesto se je v sedmih letih močno zvik-šalo in je veliko postalo. Jest tudi nisim nič počutil morske bolezni, čast in hvala bodi Gospodu! Mi<0 je hej norega po nirohem svetu ? Kaj deželam rovarstvo tekne, kaže na kant kimajoča nova Italija, ktero bodo rudečkarji vso izmolzli. Vlada jih je bila vzela v službo za nezmerne plačila, da so ji pomogli k ropu, in zdaj so nadlega vladi iu nenasitljive pijavke vsi deželi. In s tacimi pijavkami je potaknjena vsa Italija. Ti ljudje vedo vse vladine kovarstva in jih žugajo obelodaniti, ako se jim ne vstreže. To je zadrega, to! Nekemu ro-goviležu je bilo ministerstvo obljubilo 190.000 frankov, da naj bi I. 1859 v Modeni rovaril; dobil je 100.000 fr.. za drugih 90.000 so se mu nekaj štetili, — in že je razglasil pismo, v kterem so torinski vladi malo prijetne reči; žuga pa še z druzimi, ako mu ne da, kar mu je obljubljeno. Ni torej čudo, da ohranjenje rovarske sisteme več stane na leto kakor vsa laška vojna. Odkod pa denar za nenasitljivo žrelo rovarjev? Tako imenovana cerkvena denarnica, ki je narejena iz tega, kar so poropali cerkvam in samostanom, je zmiraj prazna in dostikrat še pod ničlo, akoravno se zmiraj na novo ropa, in se izgnano redovno osebstvo neredno, slabo plačuje, ali pa še celo ne. Dohodke 80 — 90 praznih škofijstev sprejema deržava, in v nobenem izkazu se dosihmal ni bralo, kam gre ta denar. Mestnjansko bolnišnico v Florencii z 28 milijoni frankov založeno in z 800.O0O fr. letnih dohodkov je deržava nase potegnila, in bolniki, ki hočejo ondi sprejeti biti, morajo večidel plačevati. Tadi bolnišnica milanska, izmed naj lepših in bogatejših na svetu, je že skoraj vsa vladnim vradnikom v rokah. ... Zastran Danskega pravijo „dobro informirani'4 Usti: ,.Danija je sprejela primirje s pogodbo, da se ohrani status quo (dosedanji stan)!'* — ,,Prizadevanje vlad, da naj bi Danimarka primirje sprejela, je brez vspeha!*' — „Danija jc sprejela konferencijo brez priinirja!" — „Cpa se, da ga bode sprejela!" — ,,Nič se ne ve!" Poslednji jo je blezo zadel. — Sicer piše „Mouiteur" francoski, da se Svedija napravlja Danii v pomoč po suhem iu po vodi. Avstro-Prusi so pred Duppel-uom iu Fridericio; o posebnih vspehih se zdaj ne sliši. — Naj novejši: Avstrija. Prusija, Anglija, nemška zveza in Danija se hočejo v shodu 12. t. m. pogovoriti zastran šlesvik - holšteinskih reči. Pišejo, da ob rimski meji se sardinske vojne zgostu-jejo. Ravno poprej so vpili, da sardinska vlada zbira sto tisoč vojakov po dveh poljih ob Minčiu in padu, kar bi bilo neki pa še malo za ukrotenje — ne Avstrijanov, ampak laških sterinoglavcev. Garibaldi se je prepeljal v London, kjer rovarja in roparja kakor v procesijah spremljajo, mu slavo bobnajo in trobentajo iu gostje napravljajo! Naj bi bil Garibaldi v angleški lndii to delal, kar je v Sicilii, na Ncapolitanskem i. d., bi mu pač angleški kanoni herbet pokadili! Take vladarske doslednosti nc morejo imeti blagoslova! — ,. L'n i ta catt." piše, da Napoleon namerja od Anglije tirjati. naj Macinita od ondod spodi. Hočejo pa rovarji tudi pošteni biti; iMacini je že v drugo pisal v ,.Times," da 011 ni bil v zavezi s tistimi, ki so hotli Napoleona lil umoriti. V Rim rovarske družbe vedno pošiljajo svoje šuntarje. da bi ljudstvo zapeljali in prckuc napravili; pa zastonj jc trud in denar, ker rimsko ljudstvo serčno ljubi sv. Očeta in jim je zvesto podložno. Slišali so sardinski kradoviči. da je Pij IX nekaj bo-Iclien, iu mogoče, da jih je to k Rimskemu privabilo, češ: Pij iz Rima, mi pa v Rim! Res sv. Oče veliki teden niso sami opravljali sv. obredov, bili so pa po nekoliko pričujoči. V liimii je bilo letos veliki teden toliko tujcev, da so bile gosti.ša polne, in niso imeli kam z njimi. — Tihi teden jc bila v Rimu velika razstava cerkvenih naprav, orodij iu izdelkov, ki jih izdeluje, nakupuje in napravlja gospejska družba imenovana ,,Apostolska delarnica" (Opera apostolica), ki je bila I. 1862 vstanovljena v po-suemo enake družbe v Parizu. Ta družba ima varha ali protektorja kardinala, ki je ob enein prefekt v Propagandi (kard. Barnabo). Katoliške gospe dajo vsako leto preštev ali rajtengo in naznanijo izgotovljene dela in darila z imeni darovavcev. Sv. Oče so podelili mnoge odpustke vsim deležnikom tega apostolskega djanja. Družba jc v kratkem času svojega življenja močno napredvala. Njen namen je, jskerbovati katoliške misijone s ss. posodami. oblekami in drugimi cerkvenimi rečmi. V ta namen imajo gospe v Rimu žc dvoje staniše, kjer se shajajo in posvetvajo. Kno je samo po zimi odperto in ondi delajo pobožne tuje gospe, ki prihajajo zimovat v Riin. Razstava je v samostanu sester .ložefinaric na tergu Margana. Vidijo sc ondi mašni plajši. stole, pluvijali, veli, obramniki, za misijonarje in za cerkve latinsko-greško-in armensko-katoliške; vidijo se vsakteri beli in pcrilni izdelki; mnogi kelhi sreberni, in pozlačeni iz druge kovine, pušicc in posode za ss. olja; bukve in obleke za ubožne misijonarje. Gospe' družnice vsak teden en cel dan z lastnimi rokami delajo za misijon. Samostanski tolovaji v Salerui. V tem laškem mestu, kakor piše „Arm.," je pred veliko leti španjski vikši škof Marko dc Ostos vstanovil samostan, da bi v tihem miru marsikterc zagrešene duše zopet zadobile zgubljeni mir, ki ga svet pač prevečkrat vzame, poverniti pa ga več ne more. Bilo je sedanjo dobo ondi kacih 40 redovnic z ne- kimi hčerami od boljših hiš v odreji. Ta samostan tedaj, za kterega sardinska vlada najberže ne beliča ni dala. je nar popred obropala malih posestev, ki jih je imel: \ergla jih je v tako imenovano „Cassa ecclesiastica." Kmali začno bobuati, da ta kraj bi utegnil dobro služiti za svetne potrebe. Svoj pot napiše ..signor prefetto" redovnicam vraduo pismo, da naj se pobero! ( boge nune se tresejo kakor šibe. Obljube jih vežejo, v svojem posestvu so. nektere že po 80 let stare. Kam čejo iti? Zapro se brez kake pomoči od sveta, in čakajo z britkostjo, kaj bo. Pišejo v Torin — nič odgovora. Skoz 15 do 20 dni ..signor prefetto" kliče, vabi. spodbu-dujc, prosi ljudstvo in narodno stražo, naj pridejo ua lov ter naj nune iztirajo, da se saj mir ohrani. ..nc forte tu mu 11 us ficrct in popu I o!" Vsi pa so ciic misli: — Nočemo. ne moremo; to je nesramno — preklicano djanje! Obupani ,.prefetto" mora na zadnje beriče zbrati iti gre sani na lov Nune, nekaj v koru, nekaj po celi« ali, kličejo in jokajo na obup. Zdaj razbojniki vrata razbijejo, pooblastenec stopi v samostan z napihnjenimi šobami, iu ko vidi, da uboge redovnice, ki nimajo nikjer hrambe, begajo sem ter tje, se začne vesti kakor prctcpavec iu maha z rokami kakor bi jih hotel pretepati, ako nc grejo iz samostana. Poslednjič morajo sili odjenjati; prestrašene sirote se iz samostana napravijo, —■ nektere so mogle usmiljene roke nesti, druge ob roki peljati itd. Zgujctli so jih v hraniše ..monte Vcrginc." kjer jih je z drugimi, ki so bile ze tam. 110, po 3 in 4 v sobici. Po neki vclikoserčnosti so jim vradui roparji kupraste kuhinjske posode tako dolgo ua posodo pustili, dokler si uc nakupijo perstenih loncev. Kno uro po tem ..liberalnem** djanji pride iz Torina povelje: Nikar nc preganjajte redovnic! Toda prekanjene vrat! ni je so odgovorile: Ta reč se jc dobro in lahko izpeljala. - pa da se redovnicam prav dobro godi in so šembrano dobro zadovoljne. — To je ..liberalska" pravica! Vivat prosi o-mav tarstvo: pereat justitia ! Ilolamlija šteje zdaj 1 1 .. mil. katoličanov: v Amsterdamu je izmed 262.830 prcbivavccv do 5^.200 katoličanov. Sc le sedanje stoletje jc tam katoliška cerkev dosegla svobodo, in dasiravno jc svetna vlada v ničimui ne podpira, vender veselo zmaguje. V zbornicah sedi že znatno število katoličanov, tudi v ministerstvu jc bil do poslednje dobe katoličan. V ministerstvu za bogočastje sc bo neki napravil poseben oddelek za katoliške zadeve. Naj bogatejši tergovci amsterdamski, milijonarji v posestvu, kakoi Bahiniaiiu. Sinkel in drugi, so odločeni katoličani, katoliške cerkve so pri službah Božjih vse napolnjene. V mestu jc 11 katoliških duhovnij in 1** veči del novih katoliških cerkev. (Illas.) Iz llarliiirg-a ob Flbi na Hanovcranskem jc pred nekterimi tedni pisal gospod K. Kocli nekemu gospodu \ Ljubljano zastran Slezvik-llolštein-a te-lc besede: Zavoli« Slezvik - llolsteina sc nc bojim žc ravno toliko vojske, ampak veliko bolj pri rogoviljenji ,.National - Vercin »vem" ru tlečega ro varstva. Bog nas tega ob vari! Ako se že ne more brez vojske iziti, je tista vender še ložej pre-našljiva in bo red postavila na mesto gujiltga mini. \ kterem je ves stud ua verskem in politiškem polji iz zakotij na dan prišel. Mi bomo pač zraven tega s Cerkvijo vred mogli terpeti, kmali pa sc bomo zmage veselili. Sej Bog je s Cerkvijo in z vsimi njenimi zvestimi otroci, in On b<» zlasti varoval iu branil z dobrimi deli bogato pa žc davno skušano Avstrijo. Gospod, ki je 19. pros. 1864 tc skorej preroške besede pisal, jc katoliški misijonar v llarburgu. novi katoliški naselbici na llanovcranskcui. Okolišine so tako mične. da ne moremo kaj ter saj kej malega povemo o zgodovini ie občine. Harburg je zavolj tergovstva, mnogoterih fabrik in tovarstev dosti imenitno mestice s 13.000 prebivavci. Pred 1000 leti je bil ondi sv. škof Ansgar zasadil drevo keršanstva. Vihar 16. stoletja pa in zlasti obsoluMia -ila *-oi\oda Otona I. je ondi bila katoliško vero tako pregnala, da tudi ne ena katoliška deržina se ni bila ondi obranila, /.e samo ime katoliško se je čertilo. Nektere desetletja še le je, kar sc zopet mnogi katoličanje iz vsakterih dežel tukaj zavolj kupčije iu obcrt-nijstva itd. zbirajo, in že je lepa srenja, ki šteje do 500 duš. Prečast. hildesbeimski škof Edvard Jakop je torej ravno bo/.ični dan 1858 tukaj vstanovil katoliško duhovnijo. Ginljivo jc bilo. ko se jc čez več kot 300 let ondi zopet v pervo sv. maša obhajala. Se ve, da milvanja vredno je tudi to. da v hudih časih morajo še zmiraj visoke skrivnosti obhajati v nekaki revni in še premajhni sobi. .Srenja jc namreč veči del revna, in da ceikve nima. je toliko bolj milovanja vredno, ker se občina vedno množi. V kratkem času in pri toliki ubožnosti v Božji službi je pristopilo v katoliško Cerkev 24 protestantov iz vsih stanov in neki jud iz imenitnega rodu, — iu pa vsako nedeljo prihaja k Božji hluzbi več protestantov, ki so z vidno pobožnostjo pričujoči. Čedna in prostorna cerkev, meni ta nemški misijonar, bo za prav veliko zbeganih duš most k večnemu zveličanju. Dasiravuo jc pa že gosp. Misijonar od več nemških družb in biatovšin dobil pomočkov za ta sveti namen, je vender komaj še polovico pomočkov zbral, da bi mogel le zmerno čedno cerkev zidati. Prostor je ze kupljen in ravno zdaj spomladi se ima zidanje pričeti. — V Ljubljani je veliko gorečih nemških rodoljubov, tudi po nekterih mesticih so kteri potaknjeni: tukaj je prav lepa priložnost, da bi tudi djan-ko svojo ljubezen razodeli do nemškega naroda. Slo-venci. kakor katoličani, so tudi v ta namen žc nekaj storili, kakor je pravil gospod, ki nam je te naznanila zročil. i.esniki. Jnbetka in lesnika. V deželnem zboru pretečeno sredo je bilo v novo prccej gorko. Ililc so zopet na versti zadeve v bolnišnici. Posebno pomenljiv je predlog Sveticcv. da naj bi odbor peterih odbornikov pretresel, čc je deželni odbor zastran volitve gg. častnikov v bolnišnici postavno delal, ali ne. — V Duppel-nu imajo Danci 1 TO kationov; da bi ga pa Avstro-Prusi premagali, je treba saj 30