t 149. številka./ \ .Edinost ,, % n« \ e akrat ■» «aa. ruun aeriel) it ttnikoi. »ti 4. un zvečer. Sirofnlna : za celo leto........24 kron za pol leta.........12 _ za h&trt leta ........ 6 za en me««........ 2 kroni S«."5Čmno ;e plačevati naprej. Na tt«-foft? brn nril^ianf a»r'.rinnf ** nora** v« on t a _ Po ioNakarnaži v Trutu prodajajo po-tajopzne *tevilre po fi ftiOnk f3 nvč.i; t*w Trata pa po 8 atotirk (4 3T<*.> Telefon štv. KTO. 4 Trst, v sredo 3. julija 1901. Tečaj XXVI Ogl&at se računajo po vratah v petitu. Za večkratno naroČilo a primarnim popuatom Poslana, osmrtnue in javne zahvale domači oeiani itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi naj ne poSiljajo urednlAtvu Nefrankovani dopisi se ne aprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije in oglatie spre* jema apravnlStvo. Naročnino in m;iaa« j« plačevati loco Trat. FrednlStvu In tiskarna ne nahajata V elici Carintia §tv. 12. T praviiištvo. Id •prejemanje inaeratov v ulici Moliš piccoio fttv. 3. 11. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'* v Trstu. 0 juEimaiizni pa panslavizmu ii. V prvem članku navdeni ve liko nemški lisi sluti, esiinistično ne moremo misliti, da bi se poklicani faktorji n*- zavedali tega, kar seza v krog njih vitalnih interesov. Velilionemška propaganda je pa tudi lahko izvedela, da so d. pr. irancoski in še kaki drugi publicisti šli ne]w»srekemu stremljenju. Najslabše pa jo je ta list pogodil, ako primerja propagando pangermansko s pansla-vistiško in tr«ii, da panslavizem ima večo moč na dotične vlade, nego pa pangerma-nizem. Tu so se zares le vjeli. Naj trdijo in lažejo o panslavizmu, kar in kolikor koli, toliko je vendar danes z dejstvi dokvana in tudi zgodovinska resnica, da panslavizem v obče ni politi&ki. H da kolikor je bil ali še hoče biti, pošteva v Evropi jedino in izključno — Turčijo. Tu je hotel in hoče osloboditi podjarmljene narode in v obče izpod-kopati tla bolnemu možu. Ta tendencija je v resnici eivilizatirična. Kuski in vsakateri današnji panslavizem ne razteza |>olitiški na druge države in gledć na balkanske narode je politiški sam popolnima — nesebičen. On zahteva namreč, da balkanski narodi pripadajo sami sebi, in da dobe vse j>ogoje za svoj samostalni razvoj. Balkan naj pripada balkanskim narodom! To je geslo vsega današnjega po-Jiti'-kega panslavizma, in v tem se slaga tudi dejanska ruska politika in se danes zlaga tudi Avstrija, ki se je sporazumela z Rusijo za dosedanje stanfe na Kalkan u in se poteza takisto v soglasju z Avstrijo le za to, da bi se v turških deželah, ki se niso še iztrgale izpod turškega jarma, uvedle reforme. Na vse-druge strani je slovanski panslavizem kulturnega značaja: vse, kar želi, je to, da bi se slovansko duševno življenje okrepilo s skupnimi kulturnimi vezmi slovanskih }>ojedinih narodov. Vse drugo pa je s pangermanizmom. On je bil od začetka in je ostal nadalje agresiven : agresiven v p o 1 i t i s k e m pomenu. Vprašajmo se le : kako se je vstvarila današnja Nemčija? Ali ne s po-grabljenjem raznih evropskih držav ali dežel ? K <1 o seje združil proti Avstriji, daje imela hkratno vojno z Italijo in Nemčijo?! Kdo je pobral Al-zaško in Lotaringijo ? Kdo razglaša potrebo povečanja Nemčije v smislu nekdanjih Ka-rolingov in Hohenstaufov ?! K <1 o razglaša potrebo carinske zveze Nemčije z Avstrijo?! K do si hoče priklopiti cislitavske dežele, ki so slučajno pripadale pokopanemu Nemškemu Bundu? Ali je od Rusije slišati kaj podobnega, ali celo jednakega ? Na taka vprašanja naj odgovore branitelji nedolžnega jagnjeta v naročjih panger-manizma ! Mogli bi jih staviti še več gledć na pantrermanske namere proti Rusiji, na Balkanu in v Mali Aziji; a opustimo to, ker je vse predobro znano, da-si se zaščitniki pangermanizma delajo slepe. Kar se tiče vprašanja, ali nemške vlade pošte v a jo moč pangermanizma, je zgodovina v prošlem stoletju odgovorila tudi na to vprašanje. Pisatelji, turnerji, pevci, ekonomi, visokošolci in vsake vrste teoretiki so pripravljali pot nemškemu zjedinjeuju in ua-črtoin za oškodovanje drugih držav. In koje bilo vse ognjeno, je poknilo, ker so vlade same bile istega mišljenja. Obče mišljenje v zmislu pangermanskem je torej vplivalo na nemške vlade, kakor so se te pripravljale za iste namere in cilje. Kaj je pa z močjo panslavizma? Da, tudi on je pokazal in pokaže še svojo moč ; ali kakd ? Panslavizem se ni vrgel in se noče vreči na c i v i 1 i z o v a n e države in narod e : njemu ni za pograbljenje tega, kar je, v zmislu današnje civilizacije, kolikor toliko v redu ; on si misli in se nadeja, da v civilizovanih državah in med ariškimi na-nxli bod<> sami od sebe koncem koncev to- liko trezni in pametni, da ne pomore drug drugega, temveč da se bodo povspeševali vzajemno v kulturnem delu in razvijanju. Naj si bo tudi preoptimističen gledč na vse to, kar se dogaja in vrši na škodo malih samostalnih in nesamostalnih slovanskih narodov, vendar je zgodovinski faktum, da niti politiški panslavizem ne podira in ruši civilizovanih držav in njih skupin. Toliko manj dela to in bo izvrševal nepolitiški, na kulturna vprašanja omejeni panslavizem. V kvalifikaciji stremljenj pangermanizma in panslavizma je torej principijalna, velikanska razlika, katera je človeštvu dana v premišljevanje, in katera govori jasno in glasno Slovanom le na korist. Dosedanja zgodovina že uči, da slovansko obče delovanje more biti človeštvu le na potolaženje. Tak<5 postopa Rusija cel<5 med nižimi plemeni v Aziji, in tako bo postopalo Slovanstvo, kolikor bi ga ne zavedli zahipno drugi vplivi, tudi v bodoče. Kdo prinaša torej med narode človeštva dostojno civilizacijo: pangermanizem ali panslavizem J Katera teh vrst se vsiljuje narodom, tudi takim, ki niso potrebni civilizo-vanja od tuje strani ? Kako postopajo nemške stranke v Avstriji ? Kdo brani malemu na-/odiču slovenskemu zasnovati na slovenskih tleh reven gimnazij z domačim jezikom? Kdo se brani, da bi Cehi dobili drugo vseučilišče v Moravi ali tu in tam potrebnih srednjih šol ? Oj, kako nizko je mišljenje tistih, ki ariškemu slovanskemu plemenu zabranjujejo najpotrebniša kulturna sredstva ! Zgodovina politična in kulturna bo govorila, kako nemški pangermanisti postopajo s slovanskimi množicami v Avstriji in tudi v Nemčiji, kar se dostaje tamošnjih Poljakov. Moč more, kakor smo rekli, zadobiti tudi panslavizem, a njegovo stremljenje se je razločevalo in se bo nadalje razločevalo od pangermanizma kakor noč in dan. Panslavizem je nepolitiški, neagresiven, in kjer deluje, ne podjarmija civilizovanih držav in dežel, pač pa hoče slovanskim narodom privoščiti dostojno civilizacijo ter jih pospeševati v vsem plemenitem, kulturnem, moč dajocem stremljenju. Panslavizma se Avstriji ni treba bati, kakor pangermanizma, o katerem govorč očitna dejstva, kako se vede nasproti Av-stro-Ogerski. Panslavizem katere-koli kategorije se bo le radoval, ako avstrijske vlade zmagajo tiste zavire, katere se jim stavljajo ob izvrševanju narodne jednakopravnosti na- sproti šibkim in zanemarjenim narodom v državi. Ruski panslavizem pošilja Burom simpatije in pomoč, a on se nadeja, da s slovanskimi narodi ne bo nobena avstrijska vlada postopala tako, kakor germanska Anglija z Buri. Avstrijske vlade pa vedo iz dejstev, česa morejo pričakovati na jedni strani od še toliko očrnjenega panslavizma, in na drugi od očitno delujočega pangermanizma. »Panslavizem c seje postavil na stražo v družbi s francoskim »šovinizmom«, da bi se Avstrija ohranila ne dotakne na od zunaj, a da bi, kljub u panger-manizmu, napravila red tudi na znotraj. Fr. Podgornik. P O I> L TEK V sosedstvu. H -val-ki -pi-a : Sandor Gjatski. — Prevel M. C t—č. — A zakaj niso frajlice doveli seboj ? — je vprašal oče na stopnicah. — A, za take mlade peršone je najboljše, ako ostanejo doma. Ali glej, glej, gospoda soseda : on tudi vprašuje za mlado punico! — in nehala je s smehom. Bila je to naša soseda, kajti komaj kake četrt ure dalje je ležalo njeno imetje Drago-slavec. Imenovala se je Barbara Kartinotić, ali kakor se ie pozneje — po odpravi tlake in prihoda nemške vlade — redno pisala: Barba plemenita Karti notic, rojenžt plemenita Vukić. Na vozu sedeča se je zdela visoka, v resnici pa je bila bolj nizka starka, dosti neokretna in težka, okrogla in rudeča vlicu, z malima drobnima brezbarvnima očesima, ki sta izgledali včasih kakor zeleni, včasih kakor sivi. Obrvij nad njima skoro ni bilo, pa kakor da jo je narava hotela odškodo-vati drugače, dala jej je pod obili račji nos nad ozkima ustnicama celo ščet sivih las, da je bilo to kakor pravi pravcati brčiči. Moglo jej je biti že nad t>0 let, ali od čvrstih četverooglatih velikih in rumenih zob jej ni manjkal nijeden. Bila je nad štirideset let poročena v Drago-slavcu, a že nad 20 let udova, pa je morala sama voditi gospodarstvo malega ali lepega imetja. A vodila je je tako, tla je imela vsi-kdar krasne goveje živine in lepih konj, a kar je glavno — ni imela ni novčiča dolga, kar mnogo pomenja v žalostnih razmerah tužne naše Hrvatske, od nekdaj toli zanemarjene od povsodi. Ali ona je bila vedno ne le marljiva hišna gospodinja, ampak tudi energična žena. Še za časa tlake je ono malo kmetov, kar jih je spadalo Dragosiavcu, znala trdneje držati na uzdi, nego vsa ostala gospoda, in tudi če so bili ti najrenitentneji innaj-razbrzdaneji kmetje. Rojstne svoje dece ni imela, zato pa je vsikdar imela pri sebi kako devojko iz svojega sorodstva. Na prvi mah je delala utis trde, jezne in neusmiljene duše, v resnici pa je bila dobra, pomagala je sirotam, kjer je le mogla. Moja mati je ni imela posebno rada. Temu vzrok ni bil v tem, da Barbara ni bila ravno najizobraženeja. Le za silo je znala nekaj pisati in čitati. Ampak vzrok je bil v tem, da je gospa Barbara imela oster, jako oster jezik, in ta ostri jezik je hotela večno brusiti. Na daleč in na široko ni bilo nikogar, ne od gospode, ne od kmetov, ki bi ne bil prišel pod to ostrino. Skoro isto zanimanje, ki je je imela za svoja žrebeta, svoje junce, za svoje goske in purane, je imela tudi za vse ljudij v okolici — za njihove dolgove, njihove zabave, njihove veselice in posebno za tisto stran, katero Francoz stavlja v »chro-nique scandaleuse«. No, v tem ni bilo toliko hudobije, kolikor potrebe, da se jej duh peča s čem. Malce hudobne primesi je bilo le proti onim, o katerih je menila, da bi mogli imeti povoda, da se drže za bolje in više od nje, ki pa nimajo podlage v to v mnogo večem imetju, ali v mnogo odličnejem rodu, ali pa v visoki službi. Nasproti jako bogatim ljudem, nasproti jako visoki aristokraciji in nasproti veliki gospodi ni občutila tiikakega srda. To jezo je občutila, in temu primerno »brusila svoj jezike, proti onim, ki niso bili jako bogati, ni grofi ali baroni, ni vsaj »vicekomeši«, a jim je ipak morala priznavati v duši, da so vendar nekaj bolji in fineji od nje. Taki ljudje so slabo izhajali \l VsesoMski M v Prag. (Dalje.) Ljudska slavnost na r a z s t a vinem prostoru. Množice Pražanov, ki so v noboto romale v Holešovice, bile so nepregledne. Ljudstvo se je največ namerilo na Belvedere, kjer so se poducirali sokoli. Kdor ni prišel pravočasno, ni dobil ne prostora in tudi ne koščeka kruha v tamkajšnjih restavracijah, če tudi so bile te dobro obložene z vsem. O mraku so prižgali neštevilno lampijonov in so zažigali krasne umeteljne ognje. O povratku je bila grozna gnječa okoli vozov električnega tram\\*aya, katerim je bilo seveda nemogoče sprejeti vse te neštevilne množice ljudstva. Javna telovadba na belvederu bila je nekaj nepričakovano velikanskega. Ogromen prostor, kjer se je ista vršila (100 m. širok in 150 m. dolg) nudil je gledalcu di ven prizor. V sredini istega bil je paviljon za godbo, na desni in levi pa velikanski odri za gledalce. Ves prostor, na katerem stoji 30.000 gledalcev, bil je okrašen z zastavami. Pogled na vse to ju moral globoko pretresti v dušo vsakega Slovana, ki se je čutil tam velikega, slobodnega in mogočnega. Na telovadbi so se posebno izkazali Francozi in Poljaki. Na vsem ogromnem prostoru je bilo kakih 40.000 ljudij, dvakrat toliko pa jih je moralo ostati zunaj, ker niso dobili več prostora. Ko so se zaporedoma prikazovali častni gostje posamičnih slovanskih narodov, navstajalo je velikansko navdušenje in je bila vsaka narodnost posebej pozdravljena; osobito Poljaki in pozneje Francozi, ki so prišli v družbi mestnega sveta praškega. Telovadba se je pričela z nastopom 6000 čeških sokolov, temu nastopu je sledil nastop mladega naraščaja, 3000 telovadcev, in za temi 1000 telovadk. Pozneje so se vrstili telovadci drugih narodnosti. Vsa telovadba se je vršila tako precizno in točno, da so bili gledalci uprav očarani. (Pride še.) pri njej ! (Pride še.) Politični pregled. V TRSTU, dne 3. julija 1901. Vprašanje sedeža deželnega zbora istrskega. Deželni zbor istrski je nomad ; potovati mor« od mesta do mesta. Da tako stanje ni v prilog delavnosti deželnega parla-manta, to treba priznati. V interesu dežele bi bilo torej, ako bi se vprašanje sedeža deželnega zbora rešilo že enkrat. Ali kdo naj je reši ?! Najnaravneje bi bilo, ako bi je rešil deželni zbor sam. Ali ta je nesposoben v to ob obstoječih razmerah. Dvojna bi mu bila pot. Ali da vsi skupaj zaprosijo cesarja, naj ostane vse pri starem, in naj se deželni zbor sklicuje v Poreč in ne drugam ; ali pa bi vsi skupaj zaprosili, naj se določi katero drugo mesto. Potem bi morali primerno premen i ti paragrafe dežel- nega. reda in reči: deželni zbor se redno shaja, ne v Poreču, ampak tu in tu : sedež deželnemu odboru in deželnim uradom ni več v Poreču, ampak tu in tu ! Ali, kakor rečeno : deželni zbor ne bi »e ra«»gel zložiti za tako in tako rešitev tega vprašanja. Za to, da bi deželni zbor za vedno ostal v Poreču, ne bi nikakor glasovalo niti tričetrt |>oslan<*ev, kamo-li vsi. Kajti tudi mnogim italijanskim poslancem bi bolj ugajalo — njih lastno bivališče ! Istotako bi se ne mogli združiti za katero drugo mesto. In tudi, ko bi bili Italijani zložni med seboj, ne bi mogli premeniti zakona, ker jih je premalo brez naših poslancev. Ti razlogi bo doveli dra. Laginjo do tega, da je pred-Bedni-tvu deželnega zbora izročil predlog, naj bi deželni zbor prepustil državnemu zboru rešitev tega vprašanja. Ta predlog je jw»dpi-sal jedini dr. La^inja. Vzrok, da drugi hr-varski in slovenski poslanei niso podpisali, je bil ta, da ne bi Italijani mogli reči, daje to strankarska stvar in da je predlog naperjen proti veČini deželnega zbora. Vprašanje je sedaj, da-li ima državni z\*>r pravico odločati v tem vprašanju. S tem vprašanjem se bavi »Naša Sh.ga^ in podaje dokaz, da državni zbor ima to pravico. Najprej fK»vdarja, da je to gola neumnost, ako kdo «edaj govori o kakem »zakonitem« sedežu deželnega zbora. Tako neumnost je izrekel deželni glavar Campitelli v otvoritveni seji. Po ^akonu ima cesar pravico sklicati deželni zbor tja, kamor se mu zdi primerno. »Zakoniti sedež« je torej lahko vsako mesto ali vsaka vas Istre. Bedastoća je torej, ako se govori o nezakonitosti, če dež. zbor ni bil sklican v Poreč!! V Liiginjevem predlogu je naveden ij. zakona od 'JI. decembra 1*67, št. 141 drž. zakonika, ki odreja, da deželni zbor more nekatere jn>t*le prepustiti državnemu zboru v rešenje. Zadoščalo bi torej, da se deželni zbor istrski le j>o večini odloči za to, da se posluži tega ustavnega zakona in da prepusti dunajskemu parlamentu, naj on. ako se mu zdi, premeni Jf. i' in lt? deželnega reda za Primorje, ki govorita o mestu deželnega zbora in o rednem bivališču deželnih odbornikov — dež. odbora. S temi bi bili italijanski poslanci rešeni iz velike zadrege, kajti, ako bi oni sami odločili za eno mesto, skočila bi nanje tri druga. Poleg gori navedenega 12 zakona od 21. decembra 1867 pa imamo že tudi precendenčni slučaj — in ravno glede Istre —, ko je deželni zbor prepustil državnemu zi>oru rešitev vprašanja, ki bi se bilo moralo rešiti v deželnem zl>oru. To je zakon od 11. marca 187o, št. 29 drž. zakonika, o prireditvi novih zemljiških knjig in o ureditvi istih. V uvodu tega zakona pravi cesar izrečno, da ga izdaja s dovoljenjem obeh zbornic, kerje deželo i zbor istrski po ii. 12 temeljnega državnega zakona od 21. decembra 1867 p o-veril parlamentu, naj on ustvari zakon o zemljiških knjigah!! — Če je torej italijanska večina prepustila dunajskemu parlamentu, da ustvari za Istro toli znamenit zakon, kakor je ta o zemljiških knjigah, more tudi mirne duše poveriti parlamentu to odločitev, kje bodi redno zbirališče deželnega zln»ra ! Hvalevredno je torej, da se je na naši strani našel človek, ki predlaga najlaglji in naj pri mer nej i način za odločitev, kam se redno sklicuje deželni zbor istrski !! Deželni zbori. Kranjski. V seji dne 1. julij je deželni glavar odgovarjal na interj»elae jo |>osl. Božiča zaradi žirovske ceste. Cim bo izvršena uravnava Račeve in Sore — v kar je že izdelan glavni projekt — najme deželni odl>or inženerja, da izdela načrt za cesto. — Pretilog poslanca Pfei-ferja za primerno pod|>oro vasi Vel. Mra-seva, kjer je bil velik požar so odkazali finančnemu odseku. Posl. S u h i c je jHjrocal o raznih prošnjah, posl. Lenarčič o kmetijskih razmerah v deželi (naslov: deželna kultura). Kmetijstvo hira, na čemer je krivo tudi i/.seljevanje v Ameriko. Deželni predsednik baron H e i n je odgovarjal, da izseljevanja ni možno omejiti s policijskimi sredstvi, ampak treba odpraviti vzroke. Povzdigniti treba kmetijstvo, da bo lahko bolje plačevalo delavce. Pa tudi industrijo treba povzdigniti z izkoriščevanjem vodnih moči in zemeljskih zakladov. Če bodo delavcem dani bolji žicljenski pogoji, kmetijstvu pa dosti konsumentov, pa poneha izseljevanje. V splošno debato so posegli posl. Šubic, Povše, Luckmann, Žitnik "*n Zelen. Posl. Božič je vprašal, kaj je z ustanovitvijo dež. zavarovalnice. Molk o tem se mu zdi sumljiv. Posl. P o v Š e je izjavil, da zavarovalnice, kakorje bila predlagana, ni mogoče osnovati. Sploh ni misliti na tako zavarovalnico, dokler ne bo zakona za prisilno zavarovanje. V podrobni debati je bilo stavljeno več resolucij in predlogov za pov-speševanje kmetijstva in industrije. Debato j o deželni kulturi bodo nadaljevali v prihodnji seji. N i ž e-A v s t r i j s k i. Posl. P i r k o je stavil nujen predlog, s katerim se dež. odbor pooblašča, da čim prej sestavi program za uravnavo rek in hudournikov, da v namen realiziranja stopi v dogovore z vlado in da slednjič sporoči deželnemu zboru. Nujnost predloga je bila vsprejeta. Potem je sklenil deželni zbor, pozvati vlado, da je o sklepanju novih trgovinskih pogodeb v letu 1903 glede vin brez izjeme ostati pri c a r i n i 20 g 1 d. v zlatu p e r hektoliter in zlasti da ni nikomur dovoliti ni-kake olajšave pod minimumom carinarskega postavka. Znamenita petindvajsetletnica. Včeraj je minolo 25 let, odkar je bilo ustanovljeno upravno sodišče na Dunaju. Tem povodom je bila slovesna služba božja, potem pa so se svetovalci tega sodišča zbrali v slavnostno sejo, v kateri je predsednik grof Schonl»orn imel primeren govor. Govornik je izvajal, kolikega pomena je sodišče za pravo-sodstvo v Avstriji. Poraz kršćanskih socijalist o v na Dunajn. Včeraj se je vršila dopolnilna de-želnozborska volitev za okraj Favoriten na Dunaju. Zmagal je socijalni demokrat dr. Adler s 4298 glasovi proti 4125. Seveda ni dvomiti, da so vse krščanskim socijalistom nasprotne stranke glasovale za Adlerja. V političnem življenju Anglije se pripravlja znamenita sprememba. Tiste pravične, ugledne liberalne stranke, kateri je nekdaj načeloval mož pravičnosti, kakorŠnjih je malo [»orodil angležki narod, nepozabni Gladstone, tiste stranke — ni veČ. Razdelila se je na dvoje. To dejstvo je že samo na sebi obžalovati ; tem bolj pa, radi vzrokov in prilike, ki so delovali tu. Da je stranka ostala zvesta prešlavnim tradicijam Gladstona, morala bi stati na ntrani Burov. Ali jeden nje del, pod vodstvom Asquitha, se je pridružil konservativcem in odreka južno-afriškima republikama pravico do samostojnosti, dočim je drugi del, pod vodstvom Campbell-Bannermanna, ostal zvest svoji minolosti ter obsoja zločinsko vojno v južni Afriki. Ker pa je Asquith sedaj vsprejel povabilo na neki banket, kjer ga hočejo proslavljati, občuti to poslednja struja liberalne stranke kakor demonstracijo proti njej in danes je skoro gotova stvar, da nekdanje liberalne strnnke na Angležkem — ni več. Tržaške vesti. Crospod Fran Kalister, znani slovenski mecen v Trstu, poslal je podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju pet tisoč kron kakor donesek k glavnici z naredbo, da se razdele samo vsakoletne obresti mej podpore potrebne slovenske visokošolce na Dunaju. To je do sedaj največje darilo, ki ga je prejelo to društvo. Iskrena hvala vrlemu domoljubu ! — Za odbor podpornega društva za slovenske visokošolce n.t Dunaju: Jak. Pukl, predsednik. Osebna vest. Danes predpoludne se je odpeljal po železnici proti Gorici g. župnik rojanski don Giuseppe Jurizza. 0 župniku Jurizzi podaja »Naša Sloga c nastopno sliko : Župnik Jurizza se menda drži pregovora. da gorjč volku, za katerim ne lajejo psi, in junaku, o katerem ne govori svet. Sicer bi mu moralo biti že zoperno, da vedno govore o njem italijanski in slovenski novinarji. Sin čisto slovenskih roditeljev, odgojen v italijanskem duhu, se je popolnoma odtujil svojemu narodu. Le zato je bil od magistrata imenovan župnikom v Rojanu. Raz-merno jako mlad za to mesto, ponosen in ohol, zaljubljen sam va-se, mislil je, da je popolnoma dosegel svoj namen. Tržaški Zidje ga niso imenovali župnikom v to, da bi v župniji delal po predpisih katoliške cerkve in v njenem duhu, ampak, da bi poitalijančil rojanske Slovence, da bo agentom tržaškega magistrata in lažiliberalne stranke italijanske. Takoj ob nastopu svoje službe se je zameril ogromni večini svojih župljanov, ker je malo po malem zač»l odpravljati vse, kar se je molilo in pevalo slovenski. Mesto slovenskega je uvajal latinsko in italijansko. Tudi italijansko propoved je uvel. Židovski listi so povzdigali župnika Jurizzo — radi »patrijo-tičnega« delovanja njegovega — v sam naročaj očeta Abrahama. Danes ga ni v Trstu med laziliberalci in Židi bolj priljubljenega duhovnika, nego-li župnik Jurizza. Isti rabini in viši rabini sami izginjajo pred svetlim licem mladega in lepega župnika. Potem pripoveduje »Naša Sloga«, kako se slovenski župljani dolgo mirno gledali Jurčeve novotarije; kako so začeli potem mrmrati bolj in bolj, kako so so zanje zavzeli slovenski listi, zahtevaje od župnika Jurizze, j naj spoštuje običaje, ki jih je našel v svoji i cerkvi; kako župnik ni nič maral za to ter hodil dalje svoja pota veselega in zadovoljnega lica, ker so mu tržaški Zidje in Židovke klicali : bravo, bravo; kako so župljani jeli tožiti na ordinarijatu; kako so jih tam vedno tolažili in prosili, naj potrpe, češ: bo že bolje; kako so potrpeli mesece in mesece, ne da bi bilo postalo bolje, ker župnik Jurizza ve, da ima za seboj magistrat in i židovsko novinstvo; in kako so si slednjič i župljani jeli pomagati sami s sklepom, da prestopijo v unijatstvo. Sedaj še le so se ordinarijatu jele odpi-! rati oči, sedaj še le so videli, kaj inore sicer dobro in pobožno ljudstvo v svojem obupu. Sedaj še le so začeli resneje pritiskati na Ju-rizzo, ali le-ta se ni oziral na to, kar mu je prihajalo od ordinarijata ter je g®voril odločno : Tu sem jaz gospodar! Proti ukorom in ukazom ordinarijata je pošiljal pritožbe naravnosL v Rim. On se ne boji nikogar, ker ve, da so Židje vsemogoči v Trstu. Gospodje na ordinarijatu si razbijajo glave, kaj bi z odpornim župnikom. Konečno so se odločili težkim srcem za suspendiranje a divinis. Ta korak je izzval v italijanskem taboru pravi vihar. Nemudoma se je sešla delegacija mestnega zastopa, so odposlali k škofu ravnatelja mestnih uradov, in so storili več važnih sklepov, ki pa ostanejo tajni za sedaj. Židovsko novinstvo, posebno pa »Pic-colo« grozi škofu, da bo moral odsto-p i t i, da se mu dogodi kakor pokojnemu Glavini, da on nima ukazovati tu itd. itd. »Naša Sloga« zaključuje: Boleti mora vse to presvetlega škofa Šterka, ko mu te grenke krogljice pripravlja njega miljenec in ljubljenec Jurizza, ki ga jeza njegovega škofovanja obi-skaval celo v Krku, ki spada v četo onih reformatorjev, ki hočejo vse polatinit' tam, kjer ne morejo poitalijančiti i n k i imajo tudi danes odločilno besedo na škofijskem ordinarijatu! »Mađari Če ga obesijo« — ne odjenja moj sin ! Tako je zatrdil te dni logaški oče velikega Italijana Jurizze, zabelivši to »krščansko« prisego s ploho — šČavov!! Ali so — »krščanski« ! Na temeljiti odgovor, ki ga je prejel »Amico« v »Edinosti«, ne ve odgovoriti druzega, nego to-le : »Izražamo svoje iskreno obžalovanje na dej-| stvu, da mestni zavod na Konkonelu ni še dovršen, in da jim (urednikom »Edinosti«) ne moremo še priporočiti brezplačnega stano-: vanja v tisti palači, kjer bi mogli tako lepo občudovati slovenski Trst. Dokler tisto po-! slopje ne bo dozidano, svetujemo jim v njih interesu in v interesu njihove stvari, naj se parkrat predstavijo tisti celebriteti, ki je — dr. , Canestriui«. Tako »Amico«. Pošilja nas v norišnico in h Canestriniju. Najbolje je, da take izbruhe kar ponatiskujejo, ker se v njih naj-izraziteje odsvita — krščansko mišljenje in čutstvovanje duhovskih reformatorjev tržaških! Če komu ne morejo odgovarjati, ga proglašajo za — norca! Duhovniki, ki svoje kri-stijanstvo in latinstvo dokazujejo s tem, da v papežu vidijo — Italijana, taki ljudje bi hoteli druge proglašati za blazne...! Morda bi gospodje dobro storili, ako bi nekoliko več skrbeli za svoje lastne« duševno stanje ?J! ! Da-li so gospodje okolo »Primorskega lista« še 'tako zadovoljnji se svojimi «vrlimi soboiitelji za krščanske resnice?! Če so, potem pa bi se že morali tudi oni oglasiti se svojo vizitnico v — župnem dvorcu v Rojanu! Praznik sv. Cirila in Metoda. Opozarjamo še jedekrat rojake m častilce naših slovanskih apostolov, da bo v petek praznik sv. bratov Cirila in Metoda in jih poživljamo, naj jutri, na predvečer tega, za nas velepo-membnega praznika, razsvetlč svoja bivališča ! Prošnja. Tržaške dame so naprošene najuljudneje, da bi blagohotno podarile kaj sladčic ali malinovca za otroški vrtec v Rocolu. Pogostili bi z istimi šolske otroke na dan veselice, katera bo dne 7. julija v otroškem vrtcu. Znano je, da smo vsako leto več ali manj pogostili šolske otroke na imendan naših bratov sv. Cirila in Metoda. Lieto3 pa ne moremo tega, radi gmotnega stanja družbe. Zategadelj pa se obračamo do rodoljubnih dam, da one podare kako malenkost, da bi vsaj otroke otroškega vrtca mogli skromno pogostiti, posebno, ker je vrtec na novo ustanovljen. Darove je prinesti ali doposlati v Nikolajevo društvo, ulica Stadion št. 19. Bedasti izbruhi jeze izdaj ic. Te dni se razpošiljajo po abecednem redu tiskovine »nar. doma« onim, ki so smatrani za Slovane. Pri tolikih imenih se dogaja lahko, da prejme te tiskovine eden ali drugi, ki nosi popolno slovansko ime, a je najzagrizenejši naš nasprotnik ! Taki ljiulje, ako so v normalnem stanju, vračajo tiskovine z opazko: »ne sprejmem«, — česar se jim ne more zameriti. Zameriti pa moramo nekemu gosp. duhovniku, ki je zapisal na omot »retour«, a si je vendar pridržal pravila »Narodnega doma« ! Čemu mu bodo pravila, ako ga je pošiljatev tako pekla, da je ni mogel obdržati na svojem domu : v ulici Molin piccolo štev. o. ? ! Neki Katalan, sin okolica nski h s ta riše v. je prečrtal ves slovenski naslov ter napisal istega v laškem jeziku, pokva-rivši priimek v Catalan mesto pravilnega Katalan ! — Dober tek ! Neki drugi jun«k je pa obdržal dopo-slano mu kouverto z naslovom, porabi vši za povrnitev tiskovin ono drugo, ki se dostavlja vsem za odgovor društvu. Potrošil je G sto-tink al: se je za to »grozno« maščeval ! Zapisal je namreč na vse tiskovine po kako la-honsko neumnost, kar priča, da je mož poturica in ne pravi Tark! »Nella patria de Rossetti non se parla che italianc, »se piše Trije-ste in ne Trst«, »pojte v Ljubljano zidati Narodni dom«, take so smrdljive cvetke — velikega norca!! To so glasovi ogorčenja — seveda neumnega ogorčenja, ker pametni ljudje ne delajo — neumnosti; zato rečemo le: »Le škripajte z zobmi itd. !« Nadaljnji deležniki »Narodnega doma t Trstii« : 36. g. Anton Mi klavec, Sv. Mar. Magdalena Spodnja št. 447 ; 37. g. Ivan Kokalj, c. kr. carinski ofi-cijal v Trstu. Živeli posneraalci ! Pravda Mauroner-Giberti proti 3Iau-roner-Stengle. (Dalje.) Govor zastopnika to-žiteljice Eme Mauroner-Giberti, odvetnika dr. G. G r e g o r i n a, na glavni razpravi se je glasil : Slavni sodni dvor! Ko sem sprejel zastopstvo današnje tožiteljice, bil sem si svest, da sem si naložil težko nalogo in da se bom moral boriti z velikimi zaprekami, da dosežem cilj, katerega mi je naznačila tožiteljica. Kijubu temu sem dobil pogum v to, ker sein bil prepričan, da je zahteva moje varovanke ' pravična, vsled česar sem se nadejal, da prepričam o tem tudi gospode sodnike, ki bodo pozvani da odločijo o tej tožbi. Sedaj pa, ko sem spoznal vse dokaze, prepričan sem še bolj, da zastopam pravično stvar in imam trdno upanje, da se tudi vi gospodje sodniki pridružite mojemu prepričanju in da ustrežete zahtevam tožbe. — Res je sicer, da so obtoženci skušali, bi dokazali, da seje misel o skle-j panju vitilaeija porodila v glavi tožiteljice, ki je bila takrat še n e d o 1 e t n a i n j e k o-maj ozdravila po svoji več nego d e s e t 1 e t n i b o l e z n i, ali vi gospodje sodniki, ki morete in morate soditi po svojem slobodnem prepričanji, gotovo ne boste mogli tega verjeti, upoštevaje vse okolnosti, ki so se pojavile tekom razprave in ki direktno ali indirektno dokazujejo izvajanja tožiteljice, obsežena v tožbi. Neresnično in nemogoče je, da bi se ideja za sklep pogodbe o vitil~ciju, s katero se kaka oseba popolnoma odreka vsemu premoženju, porodila v glavi nedoletne deklice, ki je bila nad 10 let vedno v rokah zdravnika in vsled tega telesno in duševno oslabljena, ako ne bi bila od koga nagovarjana na to. Je-li mogoče verjeti, da bi se bil toženec Leopold Mauroner, ki zaseda tako odlično socijalno mesto, takorekoč pustil prisiliti, da sklene vitilacij s svojo varovanko in da ni imel v vsej tej stvari druzega posla, razun tega, da je podpisal toza- Se ve, za laške sole v Trstu ne velja ta določba. Oni imajo šolo za vsakim oglom. Le za nas siromašne Slovence velja to. O tem priča prošnja slovenskih starišev, ki ie blizu 20 1 e t leži nerešena na vladnih mizah Potrebo slovenska šole dokazuje sosebno tudi neprestano in vedno nasiljeneje po tuj Seva nje naših otrok v mestu in po okolici. Naš narod pa se je jel zavedati, da je kategorična potreba, da se v Trstu Slovenci ohranimo, da na podlagi materinega jezika pripravimo svojo mladino za bodočnost. Ta in mnogo drugih sila važnih vzrokov je, ki silijo naše rodoljube, da podpirajo našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Pomislite rodoljubi : ako bi naš zavod propadel prej, nego devno pogodbo, v kar je bil — kakor je sam izjavil — pozvan od svojega odvetnika potem, ko je bilo že vse zagotovljeno in da se je dal k temu koraku pregovoriti po svoji varovanki, če tudi mu je bila stvar popolnoma indiferentna in mu ni nudila nikake koristi ? Je-li mogoče, da se izvrši takov važen čin, ne o6te tudi vi gospodje sodniki tega menenja in boste več verjeli onemu, kar je povedala tožiteljiea, ki Vas je morala pridobiti s svojo priprost<«tjo in na-jivnor-tjo, nego temu, kar so pri|»ovedovale zdrele in skušene osebe, katere, ako je res, kar je povedala tožiteljiea, imajo vse vzroke, da tajijo. Po vsem tem horem Vam prihranit: nadlego, da bi Vam ponavljal vse to, naš obstanek na tej važni in aretiral včeraj, s pomočjo drugih policijstov, kar je že obseženo v tožbi, kar sem jaz po- krasni zemlji! Bila bi strašan-, 40-letnega < evljarja Frana Mariuuzzo iz razlaganju tožbe in ki je bilo popol- ska sramota za naš narod, ker bi Vodnjana, ki je na izvajanjih tožiteljice na dokazovalo, da Slovenstvo v njenem zaslišanju. Ako ste se Vi gospodje sodniki prepričali, da vse to, kar je izvajala tožiteljiea. rnigovarja resnici, morate priznati, da je bila tužiteljica s krivimi zatrjevanji do- naznanil tukajšnji policiji zopet jednak slučaj. Plačal je neki Amsterdamski banki že 84 kron na račun neke srečke in ko je ponovno zahteval, naj mu pošljejo srečko proti povzetju, ni dobil ne srečke ne ogovora. Zakonska sreča. Neki stražar je spremil včeraj na zdravniško postajo 45-letnega voznika Ermiaija B., kateremu je njegova soproga, ker je bil pijan, zagnala lonec v glavo in ga b tem ranila. Požar na ruskem parniku »Mandžurija«. Včeraj zjutraj se je na ruskem parniku »Mandžurija«, zasidranem pred ladjedelnico S. Mareo, vnela zaloga oglja. Parnik je zgradila ista ladjedelnica. Požar je, kljubu pridnemu gašenju, trajal ves včerajšnji dan si izvojujemo slovensko šolo v j in ne vemo še sedaj, je-li pogašen ali ne. Trstu, bilo bi to u b o d e p o 1 n o z a | Znamenito aretiranje. Oficijal Titz je novil v noma jx>trjeno skega južnega kolodvora v Ameriko 197 oseb. Zaradi nameravanega izseljenja pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih 6 oseb. Tudi je bil jeden agent za izselenje prijet. Razne vesti. Poskus samomora obsojenca na smrt. Kmeta Kirila Lesvka je sodišče v Lvovu obsodilo na smrt, ker je umoril svojo lastno ženo. Sedaj pa poročajo lvovski listi, da je Lesyk v svoji celici razbil šipo in da si je s črepinjami hotel prerezati vrat, tako, da je v smrtni nevarnosti. Prenesli so ga v bolnišnico za inkvizite. obsojen na 13-letno ječo. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 4. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Acquedotto 46, hišna oprava; ulica Sette Fontone 37, konji; ulica Sanitd! 8, bi-cikel in zlata ura; ulica Kandler 3, hišna oprava; ulica Fabbio Severo 32, konji in vozovi ; ulica Chiozza 7, železna blagajna ; 0 jo prepričevali <*1 vseh strani, mi ne zaničujemo nikogar, ali izdajal- da je dogovorjena renta pojK>Inoma zagotov- cev naroda ne moremo trpeti! ljena, temveč tudi v tem in še {»osebno v Izdajalec domovine je med vsemi grešniki 0t, urj zjutraj 24.5, ob 2. uri popoludne v tem, da -o prepričali toži telj i co, katera vsled naj več i. Da se torej ta naša trdnjava ne po- 27.0 C-. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 755.8. J pomanjkljive izobrazbe in vsled svoje mlado- dere, podpirajmo družbo sv. Cirila in Me- — Danes plima ob 10.52 predp. in ob £.36 st: ni mogla {»ojmiti, koliko bi jej lahko neslo toda! Spominjajmo se je ob vsaki priliki! p<.p,; oseka ob 4.7 predpoludne in ob 4.13 nje premoženje napravi <1 na ta način dobivala nena- mozi Bog in požrtvovalnost slovenska! a a d n o visoko rento, med tem ko Petem se je vršil program. Otročiči so sejej je odvzelo vsa njeno pre- nastopali, da je bilo veselje gledati in poslu- t m odložiti na dan 15 m oženje za tako rento, ki se šati jih. Učenec Mevla je prav dobro dekla- radi MV8talih neprcmagij:vih ovir. čisto lahko dobiva, ako se k a- moval »Potepena šolarja«, če prav je še le »Gospodarsko društvo na Kontove-pital porabi za nakup popol- zadnji dan skočil na mesto obolelega drugega naznanja da bo imelo v nedeljo dne n o m a g o t o v i .1 v r e d n o s t n i h pa- učenca. Kaj navdušeno je učenec Karg dekla- u t m jzredni ob^ni zbor za izvolitev 0 4. p i rje v, ali ako se izposodi k a- moval Virkovo pesem »Vrli Slovenec«. V pital na istotako — gotove šaloigri »Robinzon« so nastopili učenci: vknjižbe. Mevla, Brezovec, brata Trampuš, Pole, Prin-Pogodba, kakor seje sklenila nima to- čič, Malalan in Bavcer. Gospića Delkin je res rej značaja kake pogodbe o vitaliciju, temveč izborno izurila dečke. Igrali so z razumom in značaj |»ogodl>e o podaritvi, o kateri pa se pogumom. (Zvršetek pride.) m nikoli govorilo med strankami in se bo Kazenska razprava Cusin proti ( am-morala ta pogodba radi tega anulirati. berju In Giaeomelliju. Včeraj seje vršila X Huda nesreča seje dogodila v Ali naj grem še dalje, da dokažem, da pred tukajšnjim porotnim sodiščem prva raz- petek na vojni ladiji »Fran Josip L«. Imeli se bo m<-rala pogodba uničiti tudi v slučaju, prava v seriji kazenskih razprav, ki se vrše s<> strelne vaje s topovi. Neki top, ostro nauk-. bi vsa izvajanja tožencev in njih prič proti urednikoma lista »Avanti«. Camberju in basan, se ni hotel takoj užgati. Odprli so priznala za neresnična, — t. j., da je tožite- Giacomelliju. Prva razprava je bila na za- torej zadnjo stran, da bi izvlekli slabi naboj. Ijica sama silila v sklep pogodbe — in sicer tožbo dra. Cusina. Predsedoval je svčtnik V »sti h'P pa se je top užgal in ogenj je z siedečih razlogov. Predvsem, ako je sploh Petronio, tožitelja je zastopal odvetnik dr. šinil skozi zadnjo odprtino poslužujočemu re-, da -e je ra^ia v glavi ml idoletue de- Baseggio, toženca Rih. Camberja odvetnik dr. mornarju v prsa in lice, usmrtivši ga klioe (»oroditi misel, da se odreče vsemu Gregor! n. Toženec Giacomelli ni bil navzoč na licu mesta. Drugemu mornarju so se mora sklepati iz tjga, na razpravi, ker ga sodišče ni našlo, da bi opaljene oči in dva druga sta lahko ranjena* Brzojavna poročila. Spopadi na črnogorsko turški meji. CETINJE 3. (B.) Glasom poročil, došlih vladnim krogom, je položenju v Gusinju jako nevarno. Turki da so zasedli vas Brezovice, prepodivši vse krščansko prebivalstvo, ne iz-vzemši žen in otrok. Velik dei izgnanih so prišli preko meje na Črno goro. Odstop višega prokuratorja Pobjedono-sceva l BUDIMPEŠTA 3. (B) »Magvar Hir-lap« javlja: Na vprašanje, stavljeno mu od strani tega lista, je izjavil viši prokurator , ruskega sv. sinoda, Pobjedonoscev, da je 1 povsem krivo ono sporočilo o njegovem skorajšnjem izstopu, ker na najvišem mestu niso njegovega vedenja nasproti dija- škemu gibanju v Rusiji. Včeraj: toplomer $rozna vročina v Zjediiijenili državah. NEW-YORK 2. (B.) Današnji dan je bil najbolj vroč, kolikor smojihsploh doživeli tukaj. V Mariattanu in Broklvnu je med polnočjo in 3. uro popopoludue umrlo 62 oseb vsled vročine. Mnogo tovarn in prodajalnic je j ustavilo svoje delovanje. Vse bolnišnice so »Tržaški Sokol« naznanja, daje moral napolnjene. Kakih 19.000 ljudij je prenoče-svoj namerjani izlet v Devin, določeni za 7. vaiu na })lanem. V kolikor je znano tu, je avgusta, in sicer v zadnjih 24 urah v Filadelfiji umrlo vsled vročine 24 oseb, v Pittsburgu pa 40. Ustaja na Kitajskem. LONDON 3. (B.) Listu »Times« javljajo iz Simle včerajšnjega dne : Glasom ne-bora (načelništva in nadzorništva). kega 8poročila Qd meje kneževine Sikkin so Volilno zborovanje prične točno ob 4. v Tibetu nabili na zidove edikt, podpisan od uri popoludne v društveni dvorani. cesarja in cesarice-vdove kitajske, s katerim N a č e 1 n i š t v o. se naznanja javno, da so v severnem Kitaju zmagale evropske vlasti, in s katerim se uka- Vesti iz ostalo Primorsko. zuj€> naJ prizanašajo življenju misijonarjev in h krščanstvu prestopivših Kitajcem. elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne U U U cene. K M M VILJEM DALLA TORBE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ■ Moje pohiitvo donese srečo. ■ svojemu premoženju, da se ie v njenih možganih pojavila bolestna mu bilo dostavilo poziv. Rih. Camber je bil Ranjenci so: dva Dalmatinca in dva Istrana, pomanjkljiv« -t in v tem slučam je sveta obdolžen, daje kriv, da se je v njegovem Take nesreče se dogajajo neredko; zato bi dolin-t onih, ki jo obkrožajo, in onega, ki je listu priobčil članek, ki je zaeramoval dra. morali predpostavljeni častniki paziti, da njen varuh, da jo obvaruje koraka, ki jo Cusina z besedo »pirulioo« in drugimi psov- eventuvelnih pogreškov o fabri kaci ji prahu in mora oškodovati. Ako bi pa bila gojenka še kami. Med zasliševanjem je izjavil Camber, orožji ne bi ljudje morali plačevati najdra- nadalje vztrajala pri taki zahtevi, ni dovolj, da on ni niti lastnik niti glavni urednik *je: s svojim življenjem, da -ta odgojiteljica in varuh zavzela pasivno lista, temveč da ima le administracijo v svojih rokah : glavni urednik da je Giacomelli, XXXXKXXKXXXXXKXX g MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI X z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela stališče, temveč je bila njiju dolžm>st, z da bi jej bila stopila nasproti z od ločnim — lastnik pa neka druga oseba. Trdil je, da je ne! Jaz sem prepričan, da. ako bi bila ho- obtožnica pomanjkljiva in nepravilna. Odvet- tela tužiteljica skleniti tako pogodbo s kako nik dr. Baseggio ja je bila ta šola potrebna, dokazuje deška in dekliška štirirazredmea, ki je leto za letom prenaf>ol-njena otrok in to dokazujejo tudi nezdrave šolske razmere v Trstu!! Najbolj pa je to potrebo izzvala zastarelost našega šolskega zakona, zahtevajočega, da mora biti šola od ■šole oddaljena vsaj 4 kilometre ali uro hoda. ničnosti. Ne kupujte srečk na obroke pri tujih, inozemskih bankah! Kakor smo svoječasno opozorili svoje čitatelje, je kupovanje srečk na obroke pri inozemskih bankah skrajno nevarne, ker se navadno izgubi vse, kar se je plačalo na račun in se nikoli ne dobi srečke. Včeraj je nek Alojzij C. nekaj sumljivih oseb že pod ključem. * Za pogorelce vasi Mraševo je cesar iz svoje blagajne daroval 2000 kron. * »Glasbena Matica« v Ljubljani naznanja svojim členom, da izda za društveni leti 1900/1901 in 1901/1902 kakor premijo svojim členom v dveh delih vso slovensko opero Antona Forsterja »Gorenjski slavček« v klavirski upravi s popolnim tekstom in sceničnimi opazkami. Prvi del opere se že tiska in se razpošlje členom tekom letošnjega poletja. * Izseljevanje v Ameriko. Meseca junija t. 1. je odpotovalo z ljubljan- i Aleksander Levi Minzi 8 Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. -TRST S*— U TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Umitanea ZALOGE: I Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTRGVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. & P PriI«fT» „UiMKtP. Rojaki, Rojakinje! Že zopet stojimo na pragu znamenitega praznika, goo deželi nakaznice potom »Edinosti« in pod zavitkom. Vsak, ki dobi nakaznico naj blagovoli vrniti jo z majnšim ali večim zneskom. Pošlje naj pa ne samo kar vtrpi sam, ampak naj nabira v krogu svojcev, tovarišev, prijateljev in znancev. Pa tudi drugi rojaki in rojakinje, ki niso prejeli nakaznic naj pridno nabirajo z označeno svrho, saj nam je dobro doŠel še tako majhen dar. Darovi, kateri se bodo objavljali v * Edinosti« naj se blagovole pošiljati podružničnemu blagajniku, gosp. Simonu Skrinjar, uradnik »Tržaškega podpornega in bralneira društva« v Trstu, ulica Stadion št. liK Haeelništvo moške podružnice dražbe s*. Cirila in JletoBa. TItkariiA EdiOort« v l'r*tu. Edinost" Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednosf zatorej 99 -e prodaju n*zv«*n že v znanih taba- kaniah tudi J. Kramar v Rojanu in Hrast, t«»bakarna Via Poste nnove (zraven proda jal 11 iee Smola rs.) naj se zahteva povsod ie: KAVA DRUŽBE SVORILA IN METODA V LJUBLJANI M AL POLOŽI DAR DOM U NA ALTA R l ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJUBL|ANI. Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. Restaurant SILBEREOO Via Ghega št. 9 A. ■■ najugodnejša gostilna M PLZEMSKO PIVO SILBEREGG ]m> 24 nove. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila iii večerje od 20- nove. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILBEREGG (G. E. P O H L Y), -J0- Via Zovenzoni št. 2. Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina : ojudlo, istrsko fmt» in lielo. Albert Brosch Trst. — Via S. Antonio 5. — Trst. ■■ Koiitar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Vehka zaloga kežuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kož u ho vi ne in obleke za zimo i jamstvom proti molem in ognju. Podpi.mui smatra si ▼ dolžnost javiti. 1 OZKPgd 11 pOlLa 8tefcienica50kr. J. Pserhofer-jev balzam /oner aolšo 1 stekl.eniea 40 kr Z.upt-1 a poštnine p ros t o pošiljatvijo «1 danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle i v velikem izboru vedno pripravljene. I'ivo I vrste po 30 nvč. liter Na del»elo po zelo ugodnih cenah. v privatni hiši se oddajo v najru-fovka v Komnu. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNCA V Komnu iz last-n i h Zaloga dalmatinskih vin kle^i in trran toplo priporoča cenjenim dru- žinam. gg. krčmaijem in hotelirjem. Simeon Pav-Linovič v Trstu, Via Chiozza 11. Kemeljni v vel'kem izboru, bukove debla orehov i na. jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stopnj i«e. Cene zmerne "^fi Viktor Miklavez v Trstu Via Fonderin št. 10. za pozlacevanie in dekoracije. Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. Pekarna in sladčičarna JAKOB JURCA TRST. — Molin a vento. — TRST. Priporoča svoj 3 krat na dan zveži kruh, vsakovrstne najfinejše sladčice, nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem izbom. Postrežba hitra in točna na dom. Prodaj alnica jest vin. Via Chiozza 12. — Trst Prodaja vsakovrstne je^tvine kakor : kavo eladkor. r,ž, testenine, fižol, krompir, maslo, olje kis, nadalje milo, razne konserve sveče, vino v buteljkah. Vsak dan svež kruli, Poštne jKi-iljatve od ."> kg naprej jmi zmernih »■enah. Za obiieu obisk se toplo prijK>roča Jožef Stmre. treovee. JAKOB BAMBIC trgovec z jedilnim blagom ViaGiuliašt. 7. — Podružnica: Via Torrente Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami. Ugodna prilika. V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od novč. više. Jfaocnikt so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlico, baro- _ metri in povekševalne leče pougod- O nih cenah. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev železiiati lioiii. Sestavljen je iz racij« malno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin k in na. V do biva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione it v. 3. Poštne pošiljatve s povzetjem. Sprejemajo se poprave. lOOGOOCi Štefan Cruciatti ornamentalni kamnosek v Trstu, via della Pieta ;t. 25. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, k:«kor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in j»ošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^*o»jenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicber v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. IVAN KRZE Trst. — Piazza S. Giovanni št. 6. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al: tudi brez gobe. Oznanilo. Kdor želi piti deželno-znani t era n iz Svetega pri Komnu iz kletij I. Della Schiava, obrne naj se naravnost na imenovano tvrdko, koja ga ima saino-25 hl po G4 stotink liter od 5G lit. naprej, franko kolodvor v Nabrežini. ali Tržačanom franko na dom brez carine. Tržacani vdobijo uzorec za po— skušnjo pri g. L. Linassiju v ulici della Caserma st. 7 a drugim gu pošlje-franko lastnik I. I> e 11 a Sc h i a v a v Svetem pri Ko m n u.