157. številka. Ljubljana, vtorek 14. julija. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prujeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol teta 8 gold. sa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri* stopue petit-vrste 6 kr„ če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Zadruge z neomejenim poroštvom. (Spiaal dr. J. Vošnjak.) II. Socijalno vprašanje, ta dozdaj še ne rešena sfinks, sili v vseh državah na prvo mesto in dela največ skrbi sprevidnim državnikom. Kapital in delo, ki bi morala zaveznika biti, stojita si kakor sovražnika nasproti. Kapitalisti družijo svoje kapitale, da uničijo zraven sebe vsako konkurencijo ter stisnejo dozdaj samostalnoga obrtnika mej fabriške delavce, dozdanjega gruntnega posestnika pa mej hlapce in vincarje. In kaj bi bil temu konec? Ha eni strani malo število milijonarjev, na dragi strani na milijone proletarijata, nenaraven položaj, kateri bi moral končno razrušiti ves socijalni in državni red. Komar je mari za napredek Človeštva, za enakomerni razvoj vseh udov in močij narodovih, ne da bi prevladalo malo šte-vilce izvoljenih ter rabilo veliko maso kot sužnje v svoj prid in dobiček, mora premišljevati, kako bi se dal zajćziti pot žagajoči socijalni krizi — in odvrniti nevarnost, katera preti iz nadvladanja velikega kapitala jedru vsakega naroda, njegovemu srednjemu stanu v mestih in na kmetih. Kljubu mnogim teoretičnim študijam in praktičnim izkušnjam nij še izuajdena popolna rešitev socijalnega problema, a storilo in tudi doseglo se je uže dosti, odkar je narodova masa začela izpoznavati, da tisto moč, katero daje kapitalistom njihov kapital, ima ona v združenji svojih močij, ki so le slabe, dokler je vsaka sama za-se, v zvezi pa narastaj o do sile, za konkurencijo z velikim kapitalom zmožne. Zadruge so eden znamenitejših korakov k rešenju socijalnega vprašanja. Kaj so zadruge? Postava od 9. aprila 1873 pravi, da so zadruge taka društva, v katerih je Število društvenikov (zadružnikov) neomejeno in ki imajo namen, da po skupnem opravljanji (mittelst gemeinscbaftlichen Gescluiftsbetribes) ali po dajanji kredita po-vspešujejo pridobitek (Ervverb) ali gospodarstvo (Wirtschaft) svojih društvenikov; tedaj posojilnična in kreditna društva, produktivna, konsumna itd. društva. Pri nas Slovencih so do zdaj le posojilnične in kreditne zadruge ustanavljajo, katere so nam tudi najbolj potrebne. Dalje zahteva postava, da zadružniki prevzamejo omejeno ali neomejeno (solidarično) poroštvo za zadružno delovanje in vplačevajo zadružne deleže po visokosti in v obrokih, kakor v mejsobni pogodbi sklenejo. Posojilnične in kreditne zadruge imajo glavni namen, da pridobivajo svojim udom po skupnem zadružnem kreditu denarnih sredstev. Vzemimo 50 ali 100 kmetskih posestnikov in obrtnikov; vsak ze-se ima sicer menj ali več kredita, a na ta svoj kredit le teško dobi kako posojilo, če je baš v zadregi, zlasti za manjše posojilo na kratek Čas, katero mu ne kaže, da bi ga najel proti zastavi svojega posestva kot intabuliran dolg. Če pa teh 50 ali 100 ljudij skupaj stopi in zadrugo naredi, imajo precej kot moralična osoba dovolj kredita in so si tako nstvarili brez kapitala denarno banko, katerii vsakemu od njih pomaga, kadar je v zadregi, pa zraven še tudi z neudi zadruge dela denaren promet, od katerega ima zadruga dobiček. Vplačila zadružnikov, to je zadružni deleži (Gescbiiftantheile), katere vplača vsak zadružnik v zadružno kaso, so navadno majheni, po 20 do 50 gl. in še ti se lehko v obrokih vplačajo. Kapital tedaj, ki ga zadruga po zadružnih deležih skupaj spravi, je zlasti iz početka jako skromen in bi nikakor ne zadostoval za zadružne potrebe. A ta kapital nij glavna stvar, ampak krotit zadrnge, vsled katerega si lehko po dvojnem potu kapital pridobi, prvič po potu posojila na zadružni kredit od privatnih osob ali drugih denarnih zavodov, posebno od hranilnic, in drugič po tem, da sprejema od udov in neudov hranilnične vklade, ter je v tem oziru tudi hranilnica. A posojila in vklade se jej bodo samo tačaa zaupale, kadar ima upnik, oziroma vkladatelj prepričanje, da svoj denar pri zadrugi varno naloži. Temelj vsake zadruge je tedaj njen kredit. Predno govorimo od poroštva, iz katerega izvira zadružni kredit, hočem primerjati zadruge z drugimi denarnimi zavodi, s katerimi imajo blizu enako delovanje, da se tako Še bolj spozna pravi pomen in namen zadrug; in ti denarni zavodi so delniška društva (Aktiengesellschaftcn) in hranilnice. Pri delniškem društvu, je kapital razdeljen v enakovredne delnice, pri zadrugah so tudi vsi zadružni deleži enaki. A pri delniškem društvu jc ves kapital precej iz početka odmerjen in bi moral tudi vplačan biti, število delnic ostane vedno enako. Zadruga pa je društvo z neomejenim številom udov, tedaj niti iz početka, niti pozneje nij odmerjena visokost zadružnega kapitala, niti število deležev. Oboje se spreminja po vstopu novih udov in izstopu starih. Pri delniškem društvu je vsak lastnik delnice le z zneskom svojih delnic porok za društveno delovanje, če je delniški kapital izgubljen, se delničar ne more siliti k kaki nadplači. Pri zadrugi pak prevzame vsak zadružnik poroštvo ne samo z zneskom svo- jega zadružnega deleža, ampak tudi s svojim privatnim premoŽenjem; in to je naravno, ker zadruga nema, kakor delniško društvo kapitala, niti ne položi kavcije, kakor to morajo storiti hranilnice. S kratka rečeno: Pri delniškem društvu zložijo kapitalisti svoje kapitale, da bi jih lože in hitreje množili, pri zadrugi se zve žejo ljudje brez kapitala, da b i po zadružnem kreditu sčasom prišli do kakega kapitala. In to je socijalna stran zadrug. Od hranilnic se loči zadruga, da nema položiti kavcije in da nij postavno zavezana, svoj denar v prvi vrsti hipotekarično naložiti. Kavcijo nadomestuje pri zadrugi poroštvo zadružnikov; denar pa zadruga navadno tzposojuje na osobni kredit. Politični razgled. Motrttiaje cle£ele. V Izubijani 13. julija. V -pra&ki „Bohemiji" je izšel od češko-nemškega duhovnika Članek, ki pravi, da se tamošnje nižje duhovenstvo ne bode v ogenj komandirati dalo, če se bode škofom zljubilo oponirati proti konfesijonalnim postavam. Srbski narodno-cerkveni zbor se je včeraj sešel. Kako? to nam še nij znano. V soboto je prišel vladni komisar v Karlovce. „Vat.u se telegrafuje, da mej onimi, ki so ga slovesno pričakovali, nij bilo nobenega srbskega poslanca. To bi bilo znamenje, da mislijo srbski narodno-liberalci tudi letos ostre opozicije držati se in najbrž zopet ne bode prišlo do patrijarhove volitve. Offerstea zbornica je Bprejela v sobotni seji §. 3. nove volilne postave. Ta paragraf določuje, da imata le dva dela prebivalstva volilno pravico, opozicija pa hoče tri. Vlada je rekla, da odstopi, če se ne sprejme, opozicija pa, da potem proti celi postavi glasuje. Z malo večino je vlada zmagala, a v novo razdražila levico. Viitt iiJ«' državo. V ustavnem odboru fr€tncosiee narodne skupščine je vlada predložila svoje terjatve glede nove ustave. Vlada Mac-Mahonova zahteva ustanovljenje zgornje zbornice, katere ude deloma ona sama imenuje; dalje zahteva pravico narodno skupščino razpustiti, katero pravico deli predsednik republike z zgornjo zbornico. Vojni minister, ki je te terjatve odboru prednašal, pristavlja, da se vlada pravice razpuščenj ne bo sicer tako brž poslužila, da Jpa želi za vse slučaje pripravljena biti. — V seji narodne skupščine 10. t. m. je želel levičnjak Berthauld vlado interpelirati, ali namerava Mac-Mahonovo poslanje zbornici odrekati pravico, da razklada postavo od 20. novembra (izročenje vlade Mac-Mahonn na 7 let), in ali se Mac-Mahon smatra še kot poslanec odgovoren zbornici. Na zah-tevanje Cissv-a sklene zbornica da bode debato o tej interpelaciji odložila do posvetovanja o ustavnih zakonih. Ilttskr novine energično zahtevajo od ruskih blagodejnih komitetov, da Rase seznanijo z dragimi Slovani, in drage Slovaae z Rasi. „8t, Peterbnrgskija Vedomosti" pravijo, da ti komiteti dozdaj T rnskem občinstvu zarad tega nijso imeli vpliva, ker so v sgorej rečenem smisla premalo storili in se le za druge meuj važne (cerkvene reči) pečali. #/J.*A-#" Karlisti, s katerimi vsi naši klerikalni poboženjaci simpatizirajo, so za-▼ratno ubili mirnoga neoroženega novinarja, dopisnika ,.N. Fr. Pr.u, pruskega podložnika. Revež je mislil, da bode s tem življenje rešil, da pred smertjo h katoličanstvu pristopi, a tudi ta brezznačajnost ga pri fanatikih nij rešila, ubili so ga. Verski fanatiki so bili od nekdaj povsod grdi in krvilačni ljudje. V nnglviteem parlamentu je 10. t. m. kancler zakladnice povedal, da so angleške finance vse v redu, da bode preostanka v kasi več nego je bilo proračunjeno, da si so trgovinski izgledi še vedno slabi. Dohodki so vspešni. Na vzhodnjem #V*/jtkom so se kmetje v več vaseh spuntali ter nijso pustili uvcHti novega okrožnega reda. Vojaki bo morali z orožjem mir delati. Uporniki so razrušili ječe v Samitten. — Na zapadnem Pruskem pak so klerikalci ljudstvo v St. \Vendel pri Saarbritcken zapeljali, da je ustavljalo zapor necega fajmoštra. Vojaki so prišli in z golo sabljo ljudi v beg zapodili, več je ranjenih, dragi bodo ostro kaznovani. Dopisi. Iz Ccljtt 12. julija, [Izv. dop.J Bistra Savina, i srebrn trak Savinjske doline, lju-beznjiva sestrica gorenjske Savice, zvesta pridružnica mogočne Save, slovi, če tudi manj kakor res zasluži, po svetu zarad svoje zdravilne moči in posebno pripravnosti za kopel. Smelo smejemo reči, da nij reke v Avstriji, morda tudi v celej Evropi ne, ki bi bila tako prijetna, polna zdravilne moči, in za kopel navlašč ustvarjena kakor Savina. Zato je pa tudi precej znatno število tujcev privabila, ki se nje poslužujejo, eni da bi si zopet zdravje pridobili, ali barem poboljšali, drugi da se ohlade in prehude vročine obranijo. Z dobro vestjo priporočamo tedaj vsem posebno pa svojim rojakom Celje in kopanje v Sa-vini, ter smo si svesti, da se ne bo nikdo kesal, kdor sem pride. Za stan in postrežbo se je zadnja leta mnogo storilo, posebno lani in letos. Vse hvale in priporočbe sta vredna brata gg. Fritz in Karel Mates, od katerih eden je v gospodski ulici na nekdaj Tappeiner-jevem domu, katerega je vsega okusno predelal in prezidal, ter v gostilno nk nadvojvodi Ivanu" prekrstil, a drugi v Ljubljanskem predmestji v nekdaj Kinkovej pivovarni in gostilnici, katera je isto tako vsa prezidana in izčiščena in denašnjim zahtevam primerno popravljena pod starim imenom „k zlati kroni". Prav dobre gostilnice so tudi pri „Slona", n zlatem oroslanu", „belem volu" in „angeljn". Dobrega vina posebno v buteljah se dobi tudi pri Kaprecu in glav nej Trafiki, večjidel konjičke in hrvatske kaplice. Hudo sovraštvo in nemila razdraženost, katera je prejšnje čase v društvenem Življenji tukaj vladala, se je tudi tu skoro čisto raz gubila, vsakovrstne nadlege, denarne stiske, slabi časi sploh so nas omehčali, napuh in prevzetni jo zmanjšali, če ne prav Čisto prognali. Tudi za olepšanje in zboljšanje mesta se vedno kaj po malem deluje, tlak se pridno popravlja in obnavlja, bridko se pa pogreša posebno zdaj v veliki vročini Čvrste sence, ker je premalo ali čisto nič krepkega starega in velikega drevja. Glede narodnosti nam je samo politična oblast v javnosti nekoliko pravična, ker edina ima pod nemškim tudi slovenski napis. Vse druge nradnije, posebno pa sodnijske imajo tvunaj in znotraj samo in izkljuČljivo nemške napise, kakor bi bili v Hanovru ali Frankobrodu; ubogi kmet, če tudi čitati zna, si ne ve pomoči in ne more nič najti kadar pride v mesto k raznim oblastnijm in njih oddelkom. Če to in druge take reči očitno grajati moramo, priznamo z druge strani radi, da gg. uradniki vseh vrst na kolikor ho nam znani in mi o tem soditi smejemo, osobno ne prezirajo in ne zaničujejo slovenskega jezika, kakor je to žalibog prej bilo, ampak še včasi prostovoljno, kjer nijso dolžni, kakovo slovensko besedo zinejo. Če je tedaj tudi se res uže marsikaj poboljšalo, vendar je še vedno treba slovenskega kmeta k zavesti buditi, podučevati in gojiti, da se bo za-se za svoje pravice in zadeve vsak dan bolj brigal in tako s časom človek v pravem pomenu besede postal. Konec preteklega in prve dni tega tedna nadziral je tukajšnjo mestno šolo in pa gimnazijo nadzornik deželnih šol g. Wretschko Kakor je tiho prišel, tako tiho je zopet odšel. Zakaj, tega ne moremo veđeti, no, ako je res, kar se sploh govori, potem lehko odganemo. Na obeh zavodih je marsikaj gnjilega, kar mu sicer nij neznano bilo, ali nekatere stvari, in to lastnost imajo ravno gnjile, iz bližine neprijetno smrdijo in zato lice temnijo, a srce in veselje kalijo. Mi bi o tem nadzorovanji in sicer o njegovej po-polnej neplodnosti, in skoro bi za tega del rekli nepotrebnosti, imeli mnogo na srcu, kar bi tudi objavili, če bi nada bila, res kaj koristiti, no, denašnje naše politične in društvene razmere so takove, da bi vse zastonj bilo, vse samo bob v steno, in zatorej tukaj molčimo, globoko zdihovaje: pomozi bog in preobrni na bolje! Odi Oriiiu/ii 9. julija. [Izv. dopis.] Povsod in vsi smo se nadejali na sprotletje dobre letine ; a veselo nado na boljšo letino vzel je v nekih krajih mraz, v drugih povoden) in toča, a v tej okolici je prej Žitu (rži) največ petrovska megla škodovala. Kdo-li je temu kriv, da-li mladoslovenski liberalizem ali brezverske šole itd., to naj razsodi včasi od jeze zeleni, pod čisto krivim imenom* „slovenski", Gospodar, ali pa klepetulje stare „Novice", magari i nezmotna „Danica"; ker v takšna zagonetna pitanja ne volim se spuščati — bodoč nijsem nepogrešiv kakor papež. Samo to je gotova resnica, da je babjeverstvo v najlepšem cvetu bilo v časih, v katerih še prosti kmet (bolje rabotnik — naj a Že popovu ki ali grofovski) nij drugega čul razve nekaterih „verskih resnic" iz malega katekizma. Dakle nij istina, da bi ljudstvo vraže opustilo, Če bi boljšo vero (v „G." pomenu) imelo, kakor se je ne davno od sv. Tomaža nekomu račilo pisariti, nego ljudstvu je treba poduka jedrna tega v šoli, kakoršnega pa za npaševanja' vašega v prejšnjih časih žalibože nikjer nij bilo. Perun in sreča junaška pa če dati, da bode mladi narastaj naše mladine tudi v tem oziru, kakor i v vsakem inem, na bolj šem, to naj bode briga svobodomiselnih slovenskih učiteljev, katerim nikakor nij volja, da bodo zvonarji, cerkve pometači itd. — ^Gospodarja" pak svetujem, naj a« rajši briga za ono gospodo, katera nobenim načinom neče odmerjenih veronauku ur točno držati, zadajoč tem največ neprilik učiteljem, ter i vraž boga mi ne izkorenjujoČ iz mladih sre — kar pa tem bolje mora učiteljem biti na skrbi. Tedaj naprej slovenski učitelji in jih „učiteljsko društvo za slovenski Štajer", za „dom, svobodo in resnico!" Kakor sem rekel: žito je v tej okolici slabo (razve po bregćh, kjer nij prej megla ležala), pšenica je večinoj jako snetljiva, gorice so se kazale početkom prav lepe, ker jim mraz baš nij škodoval, no zdaj se baje vse smodi. Sliv bode precej, menje jabolk, katere so pozebla. Kuruza edina je prav lepa. Sena nij mnogo niti dobrega zbog prevelikega deževja in povodenj. — Pri Vseh-Svetih so v noči od 1. do 2. t. m. tatje v pivnico g. Satorija udrli, od-nesevši mu pre eden štirjak (100 pintov) žganice, precej mesa, špeha in klobas in nekaj nizbruhau. Kmet, ki mi je to pr&vil, Želel je Merkurjcvim služabnikom prav dober tek! Zakaj li, mi nij dovolj znano, ker g. S. osobno nepoznam. — Prosim popravite notico v „S1. N." od 2. julija v dopisu od Velike nedelje na toliko, da konec, zadevajoči farovško kuharico, ne pripada isti, nego v bližnej okolici oni kuharici, katera je lani enok na Železniški cesti pijana zaspala, ter bi jo vlak skoro povozil, da je nij srečoj nekdo v grabo odvlekel, kjer se je sčasoma streznila. Vsakemu svoje! — 5. t. m. je bilo blagoslavljanje nekega križa blizu RunČa v velikonedeljskej župni-kovini, pri katerej priliki so se dečki mej soboj zopet pošteno naklestili, razume se, da tndi nožev nij manjkalo. — Kedaj-li bode ljudstvo take neotesanosti začelo opuščati ter zastonj izdane peneze rajši v prid ubogim viucarskim in drugim siromaškim šolarjem na šolske potreboče obračati ? Sigurno bi bilo mnogo boljše! — Ropata zvezda po govoricah ljudstva pomeni boj, lakoto, kugo itd. — Nij li morebiti i z repatnico liberalizem v kakovej zvezi? Kaj-It misli farovški listič? Marsikaj smešnega resno razkladaš, govori še to ! Domače stvari. — (Iz Brežic) se nam včeraj piše, da je poslanec Janežič svoj mandat za deželni zbor odložil. Treba bode torej nove volitve. — (Pogreb) naglo umrle soproge spoštovanega tukajšnjega advokata dr. Mošeta je bil v nedeljo popoludne eden najsijajnej-ših. Posebno intelegentnejši del mesta in krasni spol je bil lepo zastopan. — (Pred državnim sodiščem na Dan a j i) je bilo 9. julija obravnavanje o pravdi posestnika Ivana Poharja iz Polič na Gorenjskem proti grofu Thurnu zavoljo škode, katere so Poharju naredili zajci iz revirja zajčjega lova, ki ga ima grof Thurn. Slo je o tem, ali je politična ali redna sod-nija v tej stvari kompetentna soditi. Zastopnik tožiteljev, znani naš rojak dr. Pogačnik na Dunaji kakor tudi vladni zastopnik dr. vitez Schmerling sta bila za to , da se stvar izroči rednim sodnijskim oblastim, kar se je tudi zgodilo. — (Iz Celovca) poroča »Besednik,,: Požarni brambovci so zadoje dni meseca junija od 27. do 29. imeli v Celovca veliko svečanost in zabavo, h katerej je bilo prišlo več kakor 1000 požarnih brambovcev iz več ko 70 raznih krajev; zastopani so bili ta ne samo Nemci, ampak tudi Ogri in Hrvatje. Zadnji bo soboj pripeljali godbo tamburašev, ki je tu kaj dopadala. Cela svečanost se je vršila dostojno, le vreme je večkrat pokazalo, da se nikakor ne briga za enake človeške naprave in je z bleskom in treskom razveseljevanje večkrat kalilo. Dopadlo je nam, da so se ITrvatje, ko je eden naših pru«akov v svojem govoru celo svečanost hotel smatrati kot shod „đeutseber Brttđer" takoj na noge postavili in ga dobro zavrnili, da se oni ne dajo prištevati nemškim bratom." — (Iz Svetinj) se nam piše: Poročal sem Vam, da je Mihalovska občina ustrojila siromaško kaso, v katero so se obvezali početkom plačevati samo občinski odborniki, in Vi ste to spoznali za dobro in posnemanja vredno. Javiti Vam moram denes kasnejši pristop vseh posestnikov naše občine, razen nazadnjaške stranke, obstoječe iz 4 celib udov. Storili smo to, da se spolni deželna postava, razglašena 19. avgusta 1873, ter zato, da se revežem po mogočnosti pomaga. Storili smo to po izgledu mestnih občin, kjer so omikani ljudje beračenje od hiše do hiše aže davno odpravili. Pa zakaj ne bi, saj vsi vemo, da so pod beraško obleko čestokrat razne hudobije skrite. Kolikokrat so berači okrali samotne hiše in kolikokrat nijso zno sili od otrok, samih doma, reči več ali manj vredne. Koliko nije šlo potepuhov od hiše do hiše, kateri bi se lahko sami hranili, ko bi ne bili lenuhi. Ali beračenje jim je bolj dopalo, kakor teško delo. Moliti res nije velika težava! Poznal sem berača blizu ne kega velikega mesta, kateri je vsak dan črez goldinar pri krčmarji pustil, kakor je krčmar sam povedal, ter ga imel z& najboljšega gosta, ko sem jaz več let po šolskih klopeh hlače trgal, po svršetku za svoj poklic potrebnih Šol pa tačas od početka v javni službi do bival manjšo plačo na dau. — Vsak pameten Človek tedaj vidi, da je beračenje od hiše do hiše delavnim ljudem na veliko kvar, in le nazadnjaki so dan denes za beračenje kakor poprek proti vsem pametnim naredbam novejšega časa. — (Utonil) je 22 letni gospodar Martin Križanec v KrČovini pri Ptuji, ko se je 9. t. m. v Savi kopal. — (Časopis goriških reakcionar-j ev) od 10. t. m. imenuje vse svobodomiselne Slovence povprek „smeti", ko piše o češ ki h volitvah. Mi uže davno vemo, da pa tronje tega lista se ne razločujejo od ulični kov, vendar hočemo svojim Čitateljem pove dati da bi se ljudje „Glasove" baze (Če imajo še sploh kaj srama) zarili v črno zemljo, ako bi mi samo eno pismo hoteli ponatisniti, ka tero smo prejeli od duhovne strani glede na vedenje teh „blagoslovljenih" fanatikov Ako hočejo jim bomo postregli. novo „vero" koval, smešna osoba, in so ga sploh imenovali profesor Plavšinski. Torej utegne cela stvar biti policijski niz komarja slon." Razne vesti. * (Zaprli) so v Gradci dr. Hipolita Taušinskega, ker je v sumu, da je s socijaldemokrati v skrivni zvezi. Baje je najdeno pri njem več pisem, ki proti njemu govore V Gradci je bil ta g. T., ki je tudi nek Poslan o. *) Slavno Uradnistvo Časnika „Slavenshi Narod" V listu Slovenski Narod dne 2X junia stev. 140 leta 1874 in v onemu Slavenski Tednik dne 20 junia stev. 26 II leta 1874 se razkriva osabnost in prosto misel ne pa več kod od dveh dobropoljcov, Re nekaj čes moja opravila kod načelnik cestnega odbora Velhelaskega ob nasati, da su zanikern in nezmožen v cestnih opravilih, kar skoz to nasprotvam, da ta opravila so meni v opami-nam na uradni red izročena, na da bi jaz vsaki vreli krvi kakeg Čela v kom priditi zkal zato so le zdravniki. Resnica je da do-brapoljske ceste so vstano, da ne vsaki kmetiski voz lohko pel j a in eden drugega ogiblje, kočije j a pa le ena in se tista tolko od vec kir ja tak ima kir sam sebe, na pozna, kir pa meni je glih koker gnojni voz. Spričano, da nikol ni bilo iz Dobropolj se ene take nezmožnost v duhu ludstva od krita kod zdaj vem pa ta dva zeljeta eden da bi se cesta v tak stan prerabljena bila, da bi se prav po dolgoperutno v svoji kočiji vozil kateri je kupil kir ne spozna, drugi pa ima zelje da bi se skoz to morde železnica na-prbvljena bila pa obo dva se delec motita, kir pervega kočije je vse cd no koker en gnojni voz, drug pa ako hoče on posebni red dobrepoljske ceste derzati se mi zadostilo tudi ako treba zelznica napravili ampak le za denar našiga svitliga, na pa njegoviga rnisleniga cesarje Prelesnika, abe dva pa naj premislita da ni vse tisto naše kar vidimo, ampak le tisto kar imamo, in ako bodemo mi cesta le iz tistim dnarji delali katere si. c. k. uradi iz Dobrepolj prejemlejo se slabši kod v Boznji. Kar su jaz dozdaj preloznej cest namenjel, bodo v to postavleni visoki in slavni uradi pretresali ne dobropoljci Egor-nega namena, ne najdem tedaj več govoriti. Kir govorite da jaz česte zn tiram je velika las kir sim jaz prošnjo pod pisov za premikanje nove ceste pod Sv. Ahcam na Ljublano, in za poterjenjo stare ceste pod Knejam proti Blokam prosuo položeno na v soku slavni deželnji odbor v Ljubljana, ker dim spoznal velik korist in polajsanja vožnikam in velik nuc obertnijam. Ste po-girvali da Vam na Vidmu novi konal na-pravleti, pri ti priložnosti ne pa od mene ste 30 f zahtevati 50 goldinarjev tolko jaz kot vsaki vej, da za denar, ampak brez računa se neč storiti ne sme. Dalej govorite da su premejhen, pa jaz dozdaj nisu se nikol spoznal, de premala moja senca bi bila, vidva sta pa velika in in sosebno trebušna, pa vendar ne najdem premislika si vbuditi Česar so vti posodi. Se emalo od ceste v Dobrepoljeli in scer od prestora pri Zitnikovem mlino kaj? ste mislili da je bom jaz aH skoz ludi iz drugega cestnega okraja doprnesti nakloma, kir je le zanikernost dobropoljskih posestnikov, ko njih dolžnost za posipat bilo, in govorite da ze tri leta premišlujem tu po-pravtlu do kažem laš, jaz imom sele cesta oblasti eno letu in dva raesča tuje od 15 maja 1873 v tem malim času ni mogoče vse česte presukati. Dalej govorite, da ceste le pregledujem in skoz tu stroške uzrokujem koko pa to pride de popred je bil večji števerski naklad kod je zdaj, skrbeti imam pa jaz poprešne preprezenc prejetke (dolgove) parovnati, in zdaj od 14 maja do Decembr 1873 je 800 goldinarjev v cestni blagajnici, in kar je pribranga i Jiinerje do julijo 1872 je pa se tolko se nebralo, kod poprej hateri inelttk pa ne bodi drugači porobljen ko ročunam. In vidva se toko vaše košate glave gre-jeta ino meni od na čelnistvo zapovdujata da naj odstopim pa vajno (pisača do tega časnika), zastopnost zadene, jo jaz g-.tovo Re kdo za pena imam, katera se iz medle v gorki vodi naredi toko vas svet meni podam, od načelnistvo cestnega odbora odstopiti prihodu izročim od. cestniga odbore Velhelaskega Pušce dne 10 juli 1874 Štefan Juvanc L. S. w cestni načelnik in Župan Srenje Lazarje Po a I »no. *) Za zariržaj in obliko uredništvo nij odgovorno. Vse« bolnim moč in zdravje bre« leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere h Barry Nobena bolezen ne more izvrstne) Revalesciere du Barry zoperstaviti se in odstrani taista brez leka in brez stroškov vse bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v cluš-njiikn, v mehurji in na ledvicah, tubcrkole, sušico, naduho, kašelj, ncprahavljivnst, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato Silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico in blje-vanjo tudi ob času nošečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz, 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom zo-prstavljala se: Bprlfievalo st. 57.942. Gleinach, 14. julija 1873. Vašej Revalesciere imam razen Bogi'! v mojih strašnih boleznih v želodci in čutnicah življenje zahvaliti. Janez Godec, provizor fare Gleinach, poŠta Pod goro pri Celovcu Spričevalu št. 62.914. TVeskau, 14. septembra 1868. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrah in zapor vsakovrstno zdravniške pomoči brez uspeha rabil, sem pribežal v svoji obup-nosti k Vašej Revalesciere. Ne morem se ljubemu Bogu in Vam dovoli zahvaliti za dragi dar narave, kateri je za-me velika dobrota bil. Franc S t o i n m a n. Tefinejfii kot meso, prihrani Revalesciere pri jdraioenih in pri otrocih 50krat svojo oeno za zdravila. Ev. 150.000, od 125.000, 120.000, 115.000, 110.000 tolarjev jo glavna dobitka novega kapitalnega sreč-kanja vojvodsko bruni viske vlado garantiranoga, in se mora v malo mesecih 1J1.500 dobitek odločiti. 1. sreČkanjo jo užo 23. in 24. julija 1S74. Cena jo za eno originalno srečko...... l> gld. eh8;f»flae it. 8, v LJubljani Ed Mah r. v < r»«l«-l bratje Oberanzmev r, v Iuh-bruKu Diuehtl * Frank, v Celovci P. Birn lachor, v Loail Lndvig MUller, v Mariboru K u le t ni k A M. Morio, v Ileraaa J. B. i t oc k h a ii » on, kakor v vseh mestih pri dobrih lo-tarjih in apocer\jakih trgovcih; tudi razpošilja duoaj- ska hiia na vae kraje p l poštnih nakaznicah ali povzotjin. Zahvala. Prijateljem, znancem in vsem, ki so mojo preljubljeno soprogo na poslednjem potu spremili, posebno pa še gg. čitalničnim pevcem, ki so nagrobuico peli, izrekam v svojem in v imenu sorodnikov srčno zahvalo. V Ljubljani, 13. julija 1874. (182) Dr. Alfonz Mose. Filijala štajerske eskompUie banke v Ljubljani Podpisani zavod provzema pod sledečimi pogoji: a) v n ii'o-coni ii proti \ loži Inim in clie> Proti kasnim pismom (ICassensclieiiie), glasečimi se na ime ali na prinesitelja, s 4 Vi % brez obznanila, s 5 Vi % proti 30dnevnemu obznanilu. Ulogo v giro-contu proti knjižicam in rabljenim kasnim pismom uživajo obresti od 1. julija 1873 daljo. Filijala štajersko oskomptne banko eskomptira dalje i»reinciij»ve tržišča (Platz-vvechscl) iu domicile do 150 dnij tekočega časa na Gradec, Dunaj, Trst, Celovec in druga domača tržišča, ako jo tam banka ali bankna filijala, — ona preskrbuje komisijonsko nakupovanje in prodajanje vseh vrst vrednostnih papirjev in efektov kakor jo kura proti najbolj ceni proviziji, — prevzema v inkaso menjico in nakaznico za domača iu tuja tržišča. (110—11) Samostojno kreditno društvo tega zavoda daje kredite po statutnih določbah.*) ___Filijala štajerske eskomptne "banke v Ljubljani. *) Izpisi iz statut kakor tudi prosilni blanketi so na ustno ali pismeno zahtovanjo dajo zastonj v pisarni tega zavoda. Služba občinskega tajnika. Pri občini Sevnici je služba tajnika razpisana, po-čenši od 1. avgusta t. L, z letno plačo 500 gold., prostim stanovanjem in kurjavo. Prošnje z dokazi o dosedanjem službovanji, o zmožnosti in o znanji slovenskega in nemškega jezika naj se pošljejo občinskemu predstojništvu v Sevnici. Združenje službe občinskega tajnika in tajnika pri okrajnem zastopa se načeloma ne izključuje. Sevnica, dne 5. julija 1874. Občinski predstojnik. (177—3) Pri okrajnem zastopu v Sevnici je služIta tajnikova, počenši od 1. avgusta t. 1., razpisana z letno plačo 200 gld. Prošnje z dokazi o sedanjem delovanji, o zmožnosti in o znanji nemškega in slovenskega jezika naj se okrajnemu odboru v Sevnici pošljejo do 26. t. m. Združenje obeh slnžeb, tajnika pri okrajnem zastopu in občinskega tajnika se načeloma ne izključuje. Okrajni odlior v Sevnici, dne 6. julija 1874. (178—3) Načelnik. V c. kr. avstrijskih državah od visocoga uiinister-stva notranjega koncosijonirana orlova linija. Direktno poštno parobrodstvo od Hamburga m Newjorka brez da bi se mej potoni v lnkah mudili z nemškimi poštnimi parobrodi I. razreda, vsak po 3000 ton in 3000 efektivno konjsko močij. Lessing 23. julija, Herdcr 6. avgusta, Wlcland 20. avgusta, Sclilllcr 3. septemb. 1'itsnSin' cene* I. kajitapr. r. t. II. kajitapr. r.t. 1©©> z\vischondek pr. r. t. 4nN Natančneje povodo agenti društva kakor tudi Direkcija v 11 inubur^u, St. Annen 4. Pisma naj se adresirajo: „Adler-Linie in Hamburg", (172—2) telegrami: „Transatlantic — Hamburg." Tujci. 11. julij a: Evropa: Saneti, Brouina, Marougoni, Ziogler. Willor, Stopar iz Trsta. — pl. Marochini iz Reke..— Mosor iz St. Vida. Pri Nlonu: pl. Eckolv Zupančič iz Trata. — Weis z gospo iz lioko. — pl. Godontbal ž gospo iz Štajerskega. — Silberhuber, Fix I. in M., Sorickor, iz Dunaja. — Berdajs iz Maribora. — Skribo iz Ljubnoga. — Gergolet iz Trnovega. — Drol iz Kutonborga. — Grunovin iz Gorice. — Rogoljec iz Opacjega sela. — Zeleznikar iz Sevnice. — Bowenikat iz Francoskega. — Ambrož iz Idrijo. «r , M»u*i: Schmidt, Langauor, Schlesingor, Kraljevski, Schuch, Rukol, VVerthoimor iz Dunaja. — Gorjup, Rioti iz Trsta. — Globočnik iz Žoleznikov. — Bickl potnik iz Mainza. — Konstein G. trgovoc iz Prage. — Milcusich s familijo iz Roko. Pri Zaiuorei: Bermo M. in J. iz Kranja. — Hasig iz Liobcga — Kravs iz Celja. — Warol iz Gorenjskega. — Schmidt Ivan iz Zagreba. — Schucdlor Dominik iz Dunaja. 1111111111111111iin11 vzajemno-zavarovalna banka v Pragi. ■ Javna zalivala. Dolžnost moja je, vsestransko znanej zavarovalnoj banki ,,SLAVLJI" za natančno preiskavo požarne škode pri mojih poslopjih, ter za jako hitro podeljeno mi plačilo javno zahvaliti se, ter tudi nje glavni zastop za južne avstrijske kraje v Trsta vsemu slavnemu občinstvu naj-gorkeje priporočiti. Janez Contolli i. r., (180) posestnik v Podpeči pri Vrhniki. 111 11 I 11 11 11 i......ni Izdateij in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. vzajemno-za varovalna banka v Pragi. Razglas. Valed letnega poročila za 1873 se je sklenilo, da se iz Čistega dobička razdeli mej okraje: Ljubljana in Celje vsakemu po 500 gold. a. v. za eno gasilnico ali nje orodje. Da bi sc dotična razdelitev poleg bankinih pravil vršila, prosimo ondotne občinske odbornike, posebno pa caše ondotne okrajne zastopnike, da bi nam na sledeče blagovoljno kmalu svetovali: 1. katerej občini ali mestu naj se omenjeni znesek podeli ; 2. ima obmišljena občina raji gasilnico se štirimi koleni ali z dvema, ali samo nje orodje; 3. bi li bilo bolje, da se gasilnica ali nje orodje podeli ondotnemu gasilnemu društvu, da se priprava pomnoži. V Trstu, 1. julija 1874. (isi) Glavni zastop vzajemno-zavarovalne banke „SLAV1JA" za južne avstrijske kraje v Trstu. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".