279. ifevllko. v četrtek Zl. novembra HM. XL leto. *uja vsa* ua. jkroeer, izimši acacijc m y»*»ui*»t %m #eija po postt prejcman z« avsttro-9gr**e defcett «* »*c »eiu 2) K, m poi teta t3K,u ćctrt ictm 6 K 50 ta, za cn mesec 2 K 30 h. Za Liablpmo s pošiljanjem na dom za vse let« 8 i K, za po! leta 12 K, za četrt leta 6 K, is cd mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50?ta, za en mesec 1 K 90 h. Za tuje delale toliko več, kolikor zna&rpoštnina. — Na naročbt arez istodobne vpošiljatve naročnine se ne sira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne peth-vrste po 12 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatj-Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo ta «»ravmft*tvo tt v Knaflovlh ulicah st 5. in sicer uredništvo v l.|nadstr4 npravniitvo pa v pritličju. — Upravnistvu najjse blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari 0f**Blfttvs taleloB *L M mu itevtlke po 10. k. Opravnistva telefon it. 85. Slovenci v Amerik!. (Iz C 1 e v e 1 a n d a , O.) Iz lastne izkušnje vem, da ljudje doma na Slovenskem kaj malo poznajo američansko življenje. Pa kako naj je tudi, saj tisti, ki poznajo Ameriko, ničesar ne store, da bi svoje rojake poučili. 111 vendar bi naše naselbine zaslužile največje pozornosti od strani evropskih rojakov. Sploh bi morali biti evropejski in amerikanski Slovenci v tesnejši zvezi med seboj: zlasti, ako pomislimo, da se izseljuje leto za letom na tisoče naših ljudi. Ameriko poznajo eni rojaki kot deželo sreče, drugi, zopet kot deželo nesreče. 1 eno i drugo je res. Dosti jih je. ki jim ravno Amerika pomaga priti do blagostanja ali pa vsaj do izboljšanja njih slabega položaja; res pa jih je tudi nekaj, ki jim je Amerika v nesrečo. Z gospodarskega stališča je res. da Amerika jemlje našim kmetom delavce, da jemlje obrtnikom pomočnike itd. A kaj — saj ni nikjer zapisano, da bi moral reve/ vse svoje žive dni ostati revež. Vsak je sam sebi najbližji in vsak si hoče pomagati do izboljšanja. Ta princi}) je uveljavljati pri izselniškem vprašanju, saj moje mnenje je to! Istina je. da si manjši kmetje in delavci s svojimi kmetijami nikdar ne morejo opomoči, ravno tako delavci ne s svojim vsakdanjim delom. Teh edina rešitev je Amerika. — Kriza, ki vlada zdaj v Ameriki, je sicer velika, a je izjemen slučaj. Ko premine, bodo zopet stare razmere. V Ameriki se samo to plača, kar se zasluži, in sicer trdo zasluži. Naši ljudje s*i že od doma navajeni trdo garati, zato tudi tukaj lahko delajo, a zato so tudi primerno plačani. Za manj kot dolar in pol ne dela skoro nihče, kdor hoče količkaj delati. To je pa že avstrijske vid jave 7 K 50 v. Največ naših ljudi zasluži 2 do 3 dolarje, t. j. 10 do 15 kron in tudi verna dan. Kranjce-Slovenoe poznajo tu pod imenom Krainer in so še precej im dobrem glasu, kakor sploh vsi Slovani razven Poljakov. V Ameriki je bilo pred krizo dosti dela in dosti kruha. Kdor* je hotel delati- seveda težko delati, vsaj v začetku, temu tu ni bilo krivice. Pečenke in piva je bilo na ostajanje pri naših ljudeh. Ihana * stanovanjem je veljala 10 12 dolarjev. Kdor je količkaj hotel štedi ti, je lahko prihranil 10 dolarjev, t. j. 50 kron na mesec. To je razmeroma že precej. Ali jih more prihraniti doma? Človek pa, ki ni zmožen vsakega dela — brez posebne strokovne izobrazbe — in ki ni zdrav, naj tudi v rednih razmerah v Ameriki ostane doma, kajti usmiljenja tukaj ne poznajo ni kakega. Tu niti hromel ne sinejo prosjačiti: tu vidiš enega brez roke, ki ti ponuja časopis, na drugi ulici enega brez noge, ta ti ponuja sadje, na tretji ulici vidiš hromca sedeti v vozičku, ki ponuja razglednice itd. Tako se preživi na stotine nesre-čnežev. Za one, ki pa niti za ta posel niso več sposobni, skrbi mesto, ali pa država. Ako te doleti nenadna nesreča, se te bodo usmilili kvečjem tvoji rojaki, drug se ne bo zmenil zate, ako nisi član kakega podpornega društva. O delovanju teh podpornih društev naj spregovorim par besed ob tej priliki: Kakor sem že omenil, je tu več društev, kojih namen je podpirati svoje člane v slučaju bolezni ali kake druge nesreče. Žal. da se naši ljudje vse premalo menijo za ta društva. Obenem pa zaslužijo društva sama najhujšega ožigosanja zaradi njih slabega funkcioniranja. Ravno tu se vidi vidika potreba, da manjka Slovencem izobraženih in vodstva sposobnih ljudi, kajti dostikrat nače lu jejo tein društvom ljudje, ki so morda bogati trgovci in znajo svojo trgovino dobro voditi, a za voOslvo društva nimajo najmanjšega smisla. Istotako se dostikrat zgodi, da ima glavno besedo kak črevljar ali krojač, ki je morda sicer vse časti in pohvale vreden in dela čast svojemu stanu, a za denarni promet nima najmanjšega smisla. Kako je potem delovanji4 takega društva, si lahko vsakdo misli. Utegnil bi kdo vprašati: »Kje pa so vsi oni izobraženi ljudje, vsaj jih vendar precej gre v Ameriko?« Res je, tudi mnogo poštenih in sposobnih ljudi pride v Ameriko, a ti ne pridejo do besede, ker ljudje ne zaupajo nobenemu »škricu« nič, pa naj ima pri tem še tako lepe in nesebične namene. Očitajo mu sebičnost in goljufivost in podobne stvari. Vsak dru-štvenik hoče hiti najučenejši, najsposobnejši in ako njegova ne obvelja, so bo kregal in prepiral cele ure. Vsi hočejo biti predsedniki, ali pa vsaj odborniki. Ce kak tak čnstiželjni možiček« ne pride v odbor, pa. ali izstopi iz društva, ali se pa sploh ne meni več zanj, češ, saj je odbor tukaj, pa naj dela, kaj meni mar. Mesto, da bi pospeševal procvit društva, ga pa še ovira. Tako se letargija polasti vsega društva in isto obstoja samo še po imenu, v resnici pa spi spanje pravičnih. Isto je skoro pri vseh društvih. In vzemimo, da kak član tega društva zboli. Stvar se naznani predsedniku in ta skliče najhitreje čez en teden sejo, ki se je pa vsled nevednost i ne udeleže vsi odborniki, zato seja ni sklepčna. Seja se zopet odloži. Drugič jih pride zadostno število in po dolgi debati mu nakažejo podporno vsoto. Nato se stvar naznani na urad podporne jednote, ki ne vem v kateri državi je že. Tam zopet zavlečejo stvar za teden dni. Tako traja skoro par mesecev, predno človek dobi svoje vplačane groše. Lahko bi med tem časom že sedemkrat umrl brez zdravnika. Dostikrat pa se zgodi, da društvenik še nič ne dobi, ker ni zadnji mesec v pravem času vplačal zahtevane vsote. Kako naj se potem ubogi delavec z zaupanjem obrača do teh podpornih društev? Ako mu prigovarjaš, da naj se vpisa, bo rekel, da je tisti denar bolje naložiti v hranilnico, pa se ga vsaj pravočasno nazaj dobi, če ga človek potrebuje. In to je tudi istina, kajti tako slabo urejenih društev nisem videl še nikjer: nobenih pametnih pravil, nobenega pravega poslovnika, nikakega zaupanja med člani. Vedno prepiranje za malenkostne formalnosti; zato pa tudi ni pričakovanega uspeha nikjer. Zatorej bi bilo treba trde brezove metle, da bi se pomedel ves ta gnoj iz naših društev. Samo kako? Duhovniki, kojim ljudstvo še nekaj zaupa, se ne brigajo za naše društveno življenje, drugemu človeku pa ljudje ne zaupajo kmalu. Koliko raje bi človek zašel med svoje rojake, ko bi bili ti dovzetni in zaupne j ši med seboj. Večina naših ljudi je še nekaj izobražena, ko pride sem, a v par mesecih popolnoma po-sirovi z malimi izjemami; posebno mladeniči so posebno dovzetni za vse, kar je slabo. Odkrivajo se nikomur ne, ne pozdravljajo nikogar, ako jih pa hoče človek poučiti, se izgovarjajo, da so Angleži ravno taki in človeku očitajo povrhu še častihlepnost. Vsakogar tituliraju s »ti«, češ, saj to delajo tudi Angleži; a nevedo, da pravi Anglež še mački »vi« (vou). In bolj praktičnega jezika za družabno Življenje kot jo angleščina si sploh misliti ne morem. Izobraženejših lju- di kot so naši Angleži, še v Evropi nisem videl, kajti on je napram vsakemu še tako priprostemu človeku tako takten, da si Evropejci niti misliti ne more, ako ga ne vidi. Slovenci pa mislijo, ako jih Angleži dobro plačujejo, ako jih ne pretepajo z biči kot so jih nekdaj doma nemški graščaki, ako se ne sramujejo sedeti najele-gantnejši gospodje poleg priprostega delavca v kari (tramway), da so zato neizobraženi in da se mora potem napram njim nedostojno obnašati. Pri-godilo se je, da se je gospod umaknil dami s sedeža. Slovenec je tudi moral stati, a videč prazen sedež je prehitel damo in se vsedel na njej namenjeni sedež. Da je s tem damo spravil v neprijeten položaj, si lahko vsakdo sam misli. Pa naj morda kdo ne misli, da ni vedel, da imajo dame posebno v Ameriki velike prednosti, a kaj še, ampak iz sirovosti, češ, saj v Ameriki smo vsi enaki. Dovolj o tem! Najslabše se godi naši lepi slovenščini: Nekaj nemških besedi pri-neso ljudje seboj, nekaj angleških se navadijo tu in iz tega nastane taka mešanica, da je na novo došli izseljenec dva meseca ne razume. Ce bi kdo rad živel tisto dobo pred »Bleiweiso-vimi Novicami«, naj kar sem pride; ta želja se mu tu prav lahko izpolni. Slovenci se sramujejo svoje materinščine. Kdor zna le pet besed angleških, že drugega ne slišiš kot tistib pet prav popačenih angleških besed. Ljudje se še bahajo, ako je kdo pozabil slovenščino! O. majka mila! Slovenci sami trdijo, da je slovenščina h 1 a p č e v s k i j e z i k in da jo le tisti govori, ki drugega ne zna. Bog-vari, da bi Angleži slišali kako slovensko besedo. Kaj bo potem! Tu pa nočejo trditi, da je povsod in za vse enaka svoboda. Tu bi lahko porabili svobodo, a tu je nočejo!! Lahko trdim, da bi Slovenci v Clevelandu pri sedanji narodni zavesti v dvajsetib letih popolnoma izginili, ako bi ne dohajali vedno novi izseljenci, dasi nas je v Clevelandu nad 12.000. Žalostno, kaj? Tukajšnje Časopisje ne prinaša drugega kot poročila o pobojih in posamezna poročila iz svetovne politike. To je vse! Pa kako naj tudi, ako je list zato, da se »kšeft« dela! Kaj hočemo potem! Naravnost gorostasno slovenščino govore tukaj rojeni Slovenci. Pa kako naj jo tudi! Vs i a m o r i k a n s k i SI o v e n e i n i -m a j o niti e n e s 1 o v e n s k e š o-le! Tu v Clevelandu imamo sicer neko nekdanjo deklo, ki poučuje otroke vsak teden po par ur slovenščino, a ta učiteljica je sama temeljitega pouka iz slovenščine potrebna. Koliki so uspehi, si pedagogi lahko mislijo. In starši imajo za vse druge neumnosti in nepotrebnosti dovolj denarja, a da bi si dobili slovensko učno moč ali pa si sezidali slovensko šolo, to jim niti na mar ne pride. Zato je pa tudi taka vzgoja. Pomislite! Dostikrat se zgodi, da otrok psuje mater po angleški, mati ne zna angleščine in ne razume psovk in otrok lahko govori vse dovoljeno in nedovoljeno, ne da bi mati mogla vršiti svoje dolžnosti. Otrok je vesel, da ga mati ne razume in njegovo srce se vedno odtujuje materi in otrok postane »bums«, (baraba). In pred kratkim je pisal tukajšnji slovenski list: »Mi n a p r e d u j e m o počasi, a gotovo!« Da bi saj ne nazadovali na vsej črti, pa bi bil človek vesel, o napredku govoriti, je pa največja ironija! Toliko za enkrat! Marsikdo bi mi utegnil očitati, da morda v resnici ni tuko slabo. Te vrste sem napisal, da bi rojaki spoznali svoje napake in se poboljšali, tora j sem storil to iz najboljšega namena in želim, da bi mogel prihodnjič poročati svojim rojakom v domovini samo vesele vesti o našem napredku. —ček. Socialna vprašanja. Državno starostno zavarovanje v Švici. Kakor javlja »Sociale Praxis«, je veliki svet kantona \Vaadt meseca marca t. 1. definitivno sklenil uvesti državno starostno zavarovanje v imenovanem kantonu. Vsled tega sklepa bo država ustanovila pod svojim jamstvom in nadzorstvom kantonalno starostno zavarovalnico, za katero bo tudi prevzela vse upravne stroške. Zavarovanje je popolnoma svobodno in pravico do zavarovanja imajo vse v kantonu stanujoče osebe, kakor tudi vsi tisti, ki imajo domovinsko pravico v Waadtu, dasi bivajo izven kantona. Vplačila se sprejemajo vsak čas in v vsakem znesku, ki ne sme biti manjši kakor 2 franka in ne višji kakor 1000 frankov. Letna renta ne sme prekoračiti 1200 frankov. Od države dovoljene dokladne premije znašajo pri vplačilih 6 frankov na leto ti frankov, pri vplačilih LISTEK. Ponesrečeni izlet. Zadnjič v nedeljo, Uo se je stari Jupiter za en dan vštel in poslal jokavo vreme šele v ponedeljek, s«* j<-zbrala popoldne častita družba v novem šentpeterskem parku. Točno ob določenem času je sedel vitki Cenci ]». d. Cene Longin na levem koncu klopi in vdano prihrani] desno stran svojemu dražestnemu idealu. S palico je delal geometrične dike po pesku, z desnico pa skrbno urejeval bujne čope las, ki so mu v ljubkem neredu padali preko oči, ter potrpežljivo krotil anarhistične brčiće, ki se nikakor niso hotele privaditi disciplini in redu; tuintam je zamižal z enim očesom, napravil šobo in poškilil z drugim očesom pod nos, da bi videl svoje ljubljenke v originalu. »O. srečne oči, gospod Cenci! Že tukaj! To ste pa pridni. Mi smo se pa nekoliko zamudili. .Jaz sem bila že pripravljena na odhod, pa je prišla Pintarjeva Mara in me zadržala. Oh, ta gos, kako je neumna!« Tako je začela in potem dolgo nadaljevala svoj pozdrav ljubezniva Vida, imenovana lepa Vida, baje čarobnih oči in polna drugih prelepih lastnosti; drazestni ideal Longinov, zraven tega najboljša pozna vatel j ica slovenske literature, ki ji je bila — po njenem zatrdilu — knjiga toliko, kakor drugim žgane i ali cmoki, liriku Iksu v sorodu, epiku Ipsilonu v svaštvu, Z dramatikom Zetam sta si bila »per dm . Pri njej so se baje zbirali vsi mladi pesniki in pisatelji, in ona je baje tista skrivna rnoč, ki je podala Slovencem vse najlepše bisere v najnovejši dobi slovenske literature. -Srečen jezik, ki more pozdraviti mojo dražestno muzo« hiti zmedeno ( enei, ki je bil mimogrede rečeno tudi pesnik, in ponudi svoji muzi prihranjeno (lesno stran klopi. Lepa Vidu -ve začuti počaščeno in sede rekoč: \ i ste vedno zamišljeni, gotovo ste zopet kaj posebnega spesnili. Smem pač pričakovati, da bodete meni prvi razodeli svoj umotvor!« »Da, moja vilinska, draga lepa Vida, ali moja jetra pardon srce se boji. da morda nisem uganil prave vaše misli.« »No, kaj ste spesnili .' »Ce me moja muza priganja, moram na dane, vzdihne Cenci Longin in izvleče iz žepa kos papirja, na katerem je bilo vse prečrtano in na novo prepisano in zopet prečrtano s popravili ob robu, s pikami, klicaji, vprašaji itd« Lepa Vida vzame papir in si natakne izvedeniški obraz ter bere: Pijani klicaji. Peščena ti Sahara tam leži .. . Ćuj!!... Glas strahotni čez ravan beži ? ?! . Poslušam .. Ničli!... Vse tiho naokrog!!!! Nobenega duha lil... Puščava zbog!!!!! Možgani rroji, ah, Sahara so!!!!!!!!!!!!!! Puščava prazna....... Kdo razjasni to??? Kdo I!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! »Ah, krasno, nedosežno! Časti-tam. gospod Cenci!« hiti lepa Vida s hvalo; »sam str/en, sam S tržen 1 Vsaka beseda na mestu, nič preveč, nič premalo! Ta drzna domišljija, krepki izrazi! Izvrstna karakterizacija!« »Mislite to resno, božanstvena Dulčinejal Bojim se, da ne mislite ' resno te hvale, ker je je preveč!< »Da, da, resno, preljubi moj Longin pl. Sahara«, se oglasi sedaj za njegovim hrbtom pravkar došli Loj-I ze, vodeč za roko svojo ljubico Anico; potem pa se pokloni lepi Vidi, ki ponudi došlecema z nedose/no graci-joznostjo roko v pozdrav. Longin je čutil, da ga hoče prijatelj Lojze vleči in pravi: »Kar pa se tebe tiče in tvoje hvale, pa kar tiho bodi. Ti se na umetnost razumeš, kakor zajec na boben. Ce bi me imeli taki hvaliti, raje vidim, da me nikdar več lahkokrili pe-gaz ne poseti. Ne gre, da bi svinjam metali bisere!« Longin se je pri tem dolgem govoru razgrel, razburjena rdečica mu je krasila pesniška lica, vrgel je glavo vznak in bil silno užaljen. Tedaj pa stopi k njemu Lojze, mu položi roko na ramo in reče smehljaje: Prijatelj Cenci. pl. Sahara, ali kakor se že izvoliš imenovati, nikar se ne jezi! Jeza škoduje zdravju, posebno pa tvoji nežni pesniški žilici. Pazi na njo bolj, kakor na pnnčico svojega očesa. Ne maram ti škodovati niti na zdravju, niti na imetju, niti na pesniški slavi. Ampak mislim in upam, da bo to cenjena gospica naša, lepa Vida, potrdila — še vedno, kadar smo njenemu mnenju pritrdili, smo odvračali od tebe udarce nerazsodne mase in hudogledik kritikov. Zato bi mi moral biti prej hvaležen za moje pritrdilo, kakor- da se drgneš ob mene in me primerjaš pesniški živali, ki je šla Minervo učit. Kaj ne, sladka Vida t« > Res. res,« pravi Vida pomirjujoče, nikar se ne razburjaj, dragi ('enei, bodimo prijatelji, ko je tako lepa nedelja, ("as je, da se domenimo, kam pojdemo.c »Se nismo skupaj vsi«, pristavi Anica in suče svoj zaročni prstan, da hi g;i vsi opazili; »Franceta še ni. kod le hodi in nas pusti čakati!« »Le ne jezi se, draga Anica, že gre, tam-le iz gostilne gre Za globa. Ta revež ne more prestati pet minut žeje.« »Servus kompare«, prisopiha France imenovan Zaglobs in pozdravi Lojzeta, potem pa druge po vrsti: »No, kaj pa se držiš tako kislo, kakor da bi moral vse svoje pesmi na suhi vodi popiti, ti kumara krmežljava! Klanjam se, gospodična Vida, devica tridesetih križev! Pozdravljena lepa Ančka, ti sladkosneda princezinja tort. Klanjam se, klanjam se, vsakemu in vsem. Kam ste se namenili! .laz sem žejen!« »Saj si ravno iz gostilne prišel,« odvrne Anica, »sicer pa lepa hvala za poklon.« »Si že pijan, goba,« odvrne nevoljna lepa Vida, ker je sirovo odkril število njenih križev. Zagloha je bil daljni sorodnik obeh deklic, navdušen zagovornik gostilen in natakaric, brezobziren v besedah, ali drugače smošnoznbavon človek, ki so ga povsoili imeli radi v družbi. »Kako bom pijan.v odvrne kri-čaje France, »saj še za kosilo nisem mogel povžiti niti toliko, kakor se mi spodobi in je potrebno za moje zdrav je. Sem Vedno nervozen, če nimam niti za najhujšo žeja Zato le glejte, da brž kam pridemo. Ala, pomaranča Lojzasta, kam gremo Po dolgem prerekanju sklenejo napraviti izlet v Tomnčevo, najbolj se je branil Zagloha. češ, da je predaleč, a se je vdal, ko so ga preverili, da je tam dobra pijača. Lepa Vida in božanstveni Cenci jo vdarita naprej in začneta imenitno razpravo, ali je bolha pesniški predmet ali ne. Lojze potegne iz žepa novi Merkurjev koledar in ga začne prebirati, njegova Anica pa se je kregala, naj se raje z njo pomeni o Zalaznikovih tortah. Zagloha pa se priporoči na Martinovi cesti rekoč, da mora nervoznost pregnati vsaj z enim vrčkom pri Tonetu, da pa bo takoj za njimi prišel. (Konec prihodnjič.) 13 ster dr. pl. D e r s c h a 11 a je dokazoval, da našemu izvozu ne bo dosti škodovalo zvišanje transitnih tarif na ogrskih državnih železnicah, ker gre največ našega izvoza na Balkan preko Trsta. Minister je zanikal, da bi se nameravalo zvišati tarife na premog in petrolej. Glede bosanskih železnic je rekel, da bi bila proga Bu-gojno-Aržano z dalmatinskega stališča velikega gospodarskega pomena; to vprašanje se v nagodbenih pogajanjih ni prezrlo. Gradnja te proge ostane slej kot prej zakonito zagotovljena. Minister je naglašal razen gospodarskega in političnega tudi stra-tegični pomen dalmatinskih železnic. Rešitev vprašanja o dalmatinskih železnicah je smatrati za uspeh tostranske vlade. Ogrsko hrvaški drž. zbor. Budimpešta, 20. novembra. V današnji seji je pokazal podpredsednik R a k o v s z k y , kako misli streti hrvaško obstrukcijo. K 7. točki avtonomnega carinskega tarifa se je oglasilo 18 hrvaških poslancev, ki jim je skoraj vsem po par stavkih odtegnil besedo.Rakovszkv se je opravičeval s tem, da hrvaški poslanci ponavljajo govore svojih prednikov. Tudi k 8. točki so se oglasili za besedo vsi navzoči hrvaški poslanci, a zopet je predsednik skoraj vsem odtegnil besede. Isto se je ponovilo pri § 9. Hrvatje so vselej zahtevali glasovanje po imenih, a vselej se je oglasilo 20 madžarskih poslancev z zabtevo, naj se glasovanje odgodi na drugi dan, kar je tudi obveljalo. Posl. H o f -m a n n je vprašal predsednika, ali hoče postopanje hrvaških poslancev smatrati za upor proti predsednikovim odredbami ter jih izročiti imunitetnemu odseku. Rakovszkv je odgovoril, da tega ne more storiti pri najboljši volji, ker se Hrvatje takoj uklonijo, kadarkoli odtegne kateremu besedo. Ministrska kriza na Ogrskem. Budimpešta, 20. novembra. Iz hrvaško-madžarskega konflikta je nastala najprej predsedniška kriza, iz te pa se grozi razviti ministrska kriza. Dočim je namreč v današnji seji divjal podpredsednik Rakovszkv proti Hrvatom, razvijali so se na hodnikih in v ministrskih sobah važni dogodki. Ministrskemu predsedniku in baronu Banffvju se je posrečilo, pregovoriti predsednika Ju-stha, da danes še ne izroči demisije. Po razgovoru ministrskega predsednika z Justhom, se je sklical ministrski svet, h kateremu so povabili tudi bivšega ministrskega predsednika barona Banffvja. Pri tej priliki se je proglasilo ministrstvo solidarno z Justhom. O tem so bili obveščeni voditelji vseh strank. Neodvisna stranka je takoj sklicala konferenco, kjer se je članom priporočalo, naj opuste odpor proti Justhu. — Tudi hrvaški minister pl. Josipovich je sporočil ministrskemu predsedniku, da se smatra solidarnega s predsednikom Justhom. Za bodočnost Bosne in Hercegovine. Sarajevo, 20. novembra. Ofi-ciozno glasilo bosanske deželne vlade izjavlja: »Mohamedani Bosne in Hercegovine, ki so vedno tvorili resen in zanesljiv element, vedo predobro, česa bi imeli pričakovati od srbske Bosne. V tistem trenotku, ko bi po želji srbskih matadorjev proglasila avstro-ogrska monarhija svoj mandat za dokončan ter bi se uma knila nazaj čez Savo, nastal bi med Srbi, Hrvati in mohamedani boj na nož. Razpor v mohamedanskem taboru so provzročile napake v upravi, ki se deloma še danes oklepa birokratizma ter marsikje ne upošteva duha časa. Novi čas potrebuje novih mož. Zato namerava baron B u r i a n izvršiti spremembe na najvišjih mestih deželne uprave, pa tudi z ministrom baronom A e h r e n t h a 1 o m je prišel novi kurs v našo balkansko politiko. Mora se napraviti enkrat red in ribarenje v kalnem mora prenehati. Veliko-srbskim utopij a m s e m o r a napraviti konec z odkrito in jasno izjavo, da se A v s t r o - O g r -ska nikoli ne odpove več okupiranim deželam in da hoče s spojitvijo Bosne in Hercegovine svojo faktično posest tudi državnopravno legitimirati.« — Ta izjava poluradnega glasila je zbudila v političnih krogih največje začudenje ter^se splošno pričakuje, da se Bosna in Hercegovina kmalu združite z monarhijo. Neugoden finančni položaj na Nemškem. B e r o 1 i n , 20. novembra. Državni zbor se skliče največ zaradi ureditve finančnega položaja v državi. Državni primanjkljaj je narasel v teku časa na 80 milijonov mark. K temu pa pridejo še novi stroški za zvišanje plač državnim uradnikom, kar zopet znaša 50—60 milijonov. Dolgo časa se je knez Biilow branil, da bi se predložil načrt za nove davke, ker se hoj i, da mu vsled tega razpade večina, ki sestoji iz konservativcev in liberalcev. Zadnje dni so bila neprestana posvetovanja z voditelji strank zaradi rešitve finančnega vprašanja. Svobodomiselci zahtevajo nove direktne državne davke, čemur pa se vlada upira ter hoče uvesti monopol na tobak, eventualno tudi na špirit. Belg'jski kralj. Pariz, 20. novembra. Kralj Leopold je zopet na Francoskem. Vsak teden ostane dva dni v Bruslju ter se vozi javno po mestu, da se kaže narodu, potem pa se vrne na Francosko na grad Lormov, kjer je njegova morganatična žena. Po celi Belgiji vlada vsled tega veliko nezadovoljstvo. »Mat in d' An ve rs« poroča, da so v kraljevi rodbini in med svetovalci krone celo tisti, ki ne mislijo, da bi se bilo kralju treba odpovedati prestolu, že tudi mnenja, da bi vsled neprestane kraljeve odsotnosti vendar bilo potrebno, da se proglasi princ Albert za vladarja. Francoski škandali v Novi Gvineji Pariz, 20. novembra. V zbornici je interpeliral posl. Puoeh <■ velikih škandali v Novi Gvineji, kjer je neki francoski poročnik brez pravega vzroka požgal celo vas ter dal brez obsodbe več po g 1 a v a r jev-doma-činov obglaviti. Deželna uprava je vedela za grozovitosti, a ni ničesar ukrenila. Gubernator Frezouls, ki je hotel nastopiti proti izgredom, je bil odslovljen. — Kolonijski minister Millies-Lacroix je odgovoril, da se je vse to godilo še pod njegovim prednikom. Dopisi. Iz Šiške. Občni zbor Ciril-Meto-dove podružnice je bil v nedeljo in se nam 0 tem poroča od tam: Predsednika namestnik, g. Javoršek, je od 12 do 24 frankov po 8, pri vplačilih od 24 do 60 frankov pa 10 frankov. Pri vplačilih preko 60 frankov ne prispeva država ničesar. Zavarovalnica je pod državnim nadzorstvom in uživa davčno prostost. Država jamči zanjo in plača tudi vse upravne stroške. Letni stroški države so se izračunili na 180.000 frankov. Pravico do uživanja rente se pridobi s 60. letom; če postane zavarovanec pred tem letom invaliden, dobiva primerno reducirano rento. Prebitki se do polovice odkažejo rezervnemu zakladu, druga polovica se pa porabi na korist tistim zavarovancem, ki so predčasno postali invalidni. Kdor od svojega rojstva plačuje vsako leto 6 frankov v zavarovalnico, dobiva ob dopolnjenem 60. letu 323 frankov, kdor plačuje 12 frankov, dobiva rento 538 frankov in kdor plačuje 24 frankov, na tega odpade letna renta 915 frankov. Posebne važnosti za zavarovance SO določbe, da se državna starostna renta ne snu1 nikomur odstopiti in da smejo upniki zarobiti samo dve tretjini vplačil. O položaju avstrijskih graščinskih uradnikov. Izmed vseh skupin privatnega uradniškega stanu se je skupina graščinskih uradnikov dosedaj v javnosti najmanj pokazala. Vsled uradnega poizvedovanja o stanovskih razmerah privatnih uradnikov 1. 1896. je bilo v Avstriji v graščinskih in gozdarskih službah 17.154 uslužbencev, — med temi na Kranjskem 99 višjih in 30 nižjih, tedaj skupno 129 uradniških uslužbencev. A' poučenih krogih pa zastopajo mnenje, da število od takrat skoraj gotovo ni naraslo, temuč da je bolj gotovo, da je vsled razkosavanja veleposestev, posebno v planinskih deželah to število nazadovalo. Zakona, ki pravne odnošaje graščinskih uradnikov urejuje, v Avstriji nimamo, ker tozadevni načrt, ki ga je izdelala vlada pred tremi leti, ni prišel v parlamentu na razpravo. S temi uradniki se postopa največ po državljanskem zakoniku na podlag;! tistih zakonskih določb, ki veljajo za privatne uradnike v splošnem. Tisti pa, ki ne opravljajo samostojne službe, pa so podrejeni celo poselskernu redu. Vsled tega križanja različnih zakonov se je ustvarilo stanje, ki -e prepusti v preponi i h slučajih v odločitev osebni razsoji sodnikov. Da so ravno plače graščinskih uradnikov skrajno nizke, je javnosti najbrže pač že znano. Dejstvo je, da dobiva mlajši uradnik po 5 do Dietni praksi 5 do 600 K plače, in šele kot prvi uradnik pride do letne plače 6 do 900 K.Bolj še službe.ki so plačane s 12 do 1500 K in prostim stanovanjem so zelo redke, se v njih na vse strani zelo veliko zahteva. Vzroke, zakaj kvaliteta graščinskih uradnikov marsikje ni taka, kakršna bi se morala zahtevati, je razlagal v seji gospodarskega odseka poslanske zbornice neki govornik sledeče: »Vzroki so enkrat neopovrgljivo dejstvo, da so gospodarski uradniki preslabo plačani, in potem, ker po dolgem, trudapolnem življenju ne zrejo v zagotovljeno bodočnost.« V vrstah graščinskih uradnikov se je začelo polagoma gibati, in storjen je začetek, da se potom organiza-toričnega združenja ustvari podlaga eksistenčnim razmeram. Seveda je treba še mnogo krepkega in premišljenega agitacijskega dela; zato govori tudi dejstvo, da so se dosedaj izmed kakih 18.000 graščinskih uradnikov udeležili le poedini gibanja privatnih uradnikov drugih katego- Cez trnje do srete. Povest. (Dalje.) Lahnih korakov je hitela Pavla v obednico. Kar nič si ni mogla misliti, čemu jo oče kliče. V zadnjih tednih se je le malo zmenil zanjo in je komaj ž njo govoril, kaj še, da bi jo bil kdaj povabil na sprehod ali jo klical na zaupen pogovor. Zavedla se je pač, da je moral izreden vzrok napotiti očeta, da jo kliče, ali razmišljala ni o tem. Bilo ji je toplo pri srcu in zdelo se ji je, kakor da je zrasel njen pogum in so postale večje njene moči, odkar ji je Mirko razkril svojo ljubezen. Zdaj je imela zvestega in neustrašnega branitelja, in se ni več ničesar bala. Srditega obraza je begal Anton po obednici gor in dol, dočim je njegova mati slonela na zofi in si z robcem otirala solze, ki so ji silile v oči. Pri mizi je sedel trški kovač in delal obraze, kakor bi bil na natezalnici. »Dobro jutro, papa,« je pozdravila Pavla, stopivši v sobo in je pohitela k očetu. »Kaj želiš, da si me klical! Tako dolgo se že nisi zame zmenil, da bi morala biti huda nate.« Anton je ljubil svojo hčer iskreno. Še nikdar ni tako jasno čutil, kako jo ima rad, kot sedaj, ko je izvedel, kako grde govorice raznašajo o njej po trgu. Nameraval je pač ostro rij v povzdigo socialnega položaja stanu, in da sploh le malo teh pripada kaki stanovski organizaciji. V najnovejšem času pa so se vendar začeli tudi graščinski uradniki gibati; tozadevna centralna organizacija na Dunaju, ki hoče sčasoma raztegniti svoje delovanje na celo državo, je postavila program, ki obsega njihove glavne zahteve, ki jih upa organizacija z agitacijo med stanovskimi so-drugi in s pomočjo poslancev v prvi vrsti doseči. Izmed točk tega programa je posebno naglašati: Enoten službeni red za vse graščinske uradnike brez ozira na stalež. Zakonita dolžnost delodajalca, da sklene pismene pogodbe pri sprejemu v službo, in sicer po vzorcu, ki obsega najvažnejše točke za oba dela. Zasigura-nje kavcij, ki jih založijo uradniki, in sicer na prvem mestu vseh tirja-tev. Vzporedno izkazovanje službenih mest v interesu graščakov in uradnikov. Uvedba obveznega usposoblje-nostnega izkaza za vse pripadnike stanu graščinskih uradnikov. Parlamentarni klubi in odseki Dunaj , 20. novembra. Tiskovni odsek je nadaljeval danes razpravo o novem tiskovnem zakonu, kakršnega je predlagal poslance Svlvester. K seji je prišel tudi justični minister dr. Klein, ki je izjavil, da se vlada strinja s Sylve-strovim načrtom, ki je pravzaprav le prvotni vladni načrt z vsemi spremembami in dodatki tiskovnega odseka. Vlada smatra ta načrt za pripraven temelj, da se zgradi na njem nov tiskovni zakon. Ne more pa se vlada sprijazniti z nekaterimi točkami prvega tiskovnega odseka, takt) glede izdaje posebnih listov, o zahtevi, da bi moral biti urednik avstrijski državljan, o odvzetju kolportažne pravice, o deliktih glede privatnega in rodbinskega življenja, glede pozivanja k bojkotu itd. Minister je prosil, naj se te točke primerno spremene. V ta namen se je izvolil poseben pododsek. Poslanci vseh svobodomiselnih strank so na posebnem shodu danes protestirali proti napadom katoliškega shoda na šole, posebno pa proti govoru dr. Luegerja, ki je zahteval, naj bi se v vse šole, tudi v vseučilišča uvedel zopet nekdanji samostanski duh. Poslanci, ki so tehniki, so se združili v posebno zvezo. Za načelnika so si izvolili K a f t a n a. Zveza je pozdravila ustanovitev delavskega ministrstva, ki mu naj pripadajo vsi posli pri gradnji državnih železnic, mostov, gorskih cest, melioracije in rudarstvo. Zveza zahteva, naj se zasedejo vsa vodilna mesta v tem ministrstvu s tehniki. Poljski klub si je izvolil za podnačelnika bivšega ministra D z i e d u s z v c k e g a in poslanca S t w i e r t n i j a. Iz nagodbenega odseka. Dunaj, 20. novembra. V današnji seji nagodbenega odseka je bila podrobna razprava o tistih točkah, ki se tikajo železniških tarif v na-nagodbi. — Posl. dr. P 1 o j je predlagal, naj se člen glede parobrodstva in morskega ribarstva spremeni tako, da dobi Ogrska pri tem le i iste ugodnosti, ki jih je dovolila avstrijska vlada Italiji v trgovinski pogodbi. Poslanca B a t t a g 1 i a in dr. E 1 1 e n bog e n sta govorila proti zvišanju tarif na državnih železnicah ter zahtevala podržavljenje privatnih železnic. — Železniški mini- govoriti s Pavlo, a ko je pogledal v sveži, odkritosrčni obraz svoje hčerke in v njene jasne, nedolžne oči, tedaj so izginili vsi njegovi pomisleki in dvomi in ga je prevzela očetovska ljubezen. Burno je privil svojo hčerko k sebi in jo poljubil na čelo. »Moj ljubi, nedolžni otrok - kako grdo ti krade j o čast in poštenje.« In dobela solza je kanila iz oči na razoran i obraz Antona Košana in s presrčno ljubeznijo je stisnil svojo hčerko k sebi, kakor bi je ne hotel nikdar več izpustiti. Pavla je bila tako presenečena, da je samo strme zrla zdaj na svojega očeta, zdaj na staro gospo in še vprašati ni mogla, kaj da naj vse to pomeni. V prvem hipu je mislila, da je Elvira izpolnila svojo grožnjo in jo očrnila pri očetu, ali očetova žalost je bila tako velika, da se ji je njen sum zdel neopravičen. Končno je stara gospa otrla solze in je stopila k svojemu sinu in k svoji vnukinji. »Pavla,« je rekla stara gospa globoko sopeč, »zlobni jeziki so se lotili tvoje časti. Kovač je bil tako prijazen in je prišel povedat, kake grde reči raznašajo ljudje o tebi po trgu.« Pavla se je izvila očetu iz rok in je v trenotku stala pred kovačem. »Kaj govore o menit« je naglo vprašala. »Kdo more o meni kaj slabega reči?« »Oh, nič, nič, gospodična,« je dejal kovač v svoji zmedenosti. »Vse skupaj ni nič. Jaz tudi nič ne verjamem, nobene besede, pa še kdo naj kaj reče in pripeljem in u tako —« Kovač je stegnil svojo mogočno roko, kakor bi že imel obrekovalca pred sabo, a se je še pravočasno domislil, kje da je. »Veste, gospodična, vsi vas imamo radi,« je dejal kolikor je mogel mehko, »in zato me jezi, da govore slabo o vas.« »A kaj govore f prosim vas, povejte mi vse brez ovinkov.« Kovač je bil v veliki zadregi. Kar davilo ga je, a naposled je vendar, četudi v nerodnih stavkih povedal, kaka govorica kroži po trgu. »Pravijo, da ste zaljubljeni v nekega oficirja, kali, da ste imeli z njim skrivne sestanke, menda vas je tudi zapeljal in da hočete zdaj pobegniti z doma, ker vas silijo starši, da bi vzeli tega tržaškega grofa, ki je že toliko časa vaš gost na gradu.« V trem »tku je bilo Pavli jasno, da je Elvira povzročila to govorico. Vse se je vjemalo z dolžitvami, s katerimi je Elvira pritiskala na Pavlo, naj usliši grofa Rotto. Pavla si je rekla, da je popolnoma izključeno, da bi kdo drugi prišel na isto hudobno misel, kakor se je rodila v glavi njene mačehe. Vsled tega je kovačevo pripovedovanje ni vznemirilo. »Kdo govori tako o meni?« je vprašala mirno. »Vsak človek me pozna nikomur nisem nič zalega storila — kdo more biti tako hudoben, da mi dela tako grdo krivico?« »Ali je laž kar govore? Pavla reci, da je laž!« je vzkliknil Anton. »Prisezi mi pri spominu svoje matere, da je vse laž.« »Laž je vse, od konca do kraja,« je odgovorila Pavla resno, »grozna peklenska laž.« Vnovič je Anton objel svojo hčer, vesel, da je govorica neosnovana in tudi stara gospa je pristopila in podala Pavli roko. »Verujem ti, dete moje,« je rekla mehko, »vedela sem, da je vse hudobna, grda laž.« Globoko je pogledala stara gospa svoji vnukinji v oči in, Pavla je uganila, kaj ta pogled pomeni: da ima tudi stara gospa sum, da je Elvira provzročila to govorico. Anton je odslovil kovača in je nato začel ugibati, kako naj pride provzročitelju te govorice na sled. »Stvar se mora pred sodiščem dognati in krivca mora zadeti občutna kazen,« se je rotil Anton. »In tega grofa Rotto, ki sem se ga že davno naveličal, pošljem še danes odkoder je prišel. Se tega mi je treba, da bi ta nadležni gost spravljal mojega otroka ob dobro ime.« občni zbor otvoril s pozdravom navzočih in precllogoin, naj občni zbor imenuje dosedanjega predsednika g. Jakoba M a t j a n a častnim članom. Ta predlog je bil približno takole utemeljil. Pri porodu podružnice 1. 1886. je postal J. Matjan ustanovnik. Ko je leta 1892. prevzel predsedstvo, je dobila podružnica v.njem prvega pokrovitelja z vlogo 200 K. Od leta 1886. je g. Matjan društvenik; od 1. 1892., (15 let) pa načelnik in pokrovitelj. Na njegovem prijaznem domu so se vršile društvene veselice in ugodni njih vspehi so tudi njegova zasluga. G. Matjan dolgo dobo ni bil le prvak podružnični, on je tudi ustanovnik skoraj vseh narodnih društev v Šiški in Ljubljani. Valentina Vodnika rojstni dom je našel v g. Matjanu vzglednega gospodarja. On je spomin V. Vodnika častil s tem, tla je žrtvoval in delal v korist naroda kot dejanski domoljub ter tako vreden postal hvaležnosti naše. V znak visokega spoštovanja in priznanja zaslug je postal g. Matjan vreden največje odlike. G. Jakob Matjan je bil nato z navdušenjem soglasno izvoljen za častnega člana. Tajnikovo poročilo pravi: Dne 10. januarja leta 1886. je sklical Tone Knez prvi shod in 17. i. in. se je konstituiral I. odbor. Prvo leto je podružnica živahno delovala. Že leta 1887. je pa podružnica zadremala, potem pa trdno gpa-la do leta 1892., ko jo je čitalnica po inicijativi Josipa Tavčarja zbudila.L. 1892. je dne 26. decembra prevzel predsedstvo Jakob Matjan. Že pri tem zborovanju je predlagal Drenik, naj bi se osnovala ženska podružnica; naj se domoljubno ženstvo poživlja na delo v korist velevažne Ciril-Me-todovc družbe. Predlog se je sicer sprejel, toda več se do danes v tem oziru ni storilo. Morda bo sedaj mogoče zamujeno dohiteti? Ženska podružnica v Šiški bi gotovo z enakim uspehom delovala, kakor delujejo podružnice v Litiji, Šmartnem, Ljubljani in drugod . . . Zopet oživljena podružnica je pričela z veselicami in jih vsako leto priredila do leta 1892. Dohodki teh veselic s članarino in darili so dali do leta 1892. osrednji družbini blagajni 2114 K. Leta 1902. sta zbolela hkratu prvomestnik in blagajnik. Zaradi tega so se odlašale veselice od leta do leta. Prvomestnik, žal, še vedno opasno boleha. To pa je tudi glavni povod današnjemu zborovanju. Podružnici treba pomlajenega odbora! Odkar podružnica ni veselic prirejevala, vsahnevali so letni dohodki in se krčilo število članov, tako, da je oddajala podružnica zadnja leta le po 40 do 50 K osrednji blagajni. Da taki prispevki ne odgovarjajo razmeram napredne in premožne Šiške, to stoji. Kaj je možno za Ciril-Metodovo družbo v Šiški storiti, to dokazuje dejstvo, da je g. M. La\ -renčič dne 16. junija nabral 55 K oziroma 28 članov. Podružnica šteje skupno 92 članov, in sicer: 4 pokrovitelje, 12 ustanovnikov, 14 letnikov in 62 podpornikov. Ako bi le 1" prebivalstva Spodnje in Zgornje Šiške pristopilo, povzdignilo bi se število članov na 600. To bi bilo potrebno ravno sedaj bolj kot kdaj, ko klerikalna stranka vsako podporo odre ka in to zgolj zato, ker so opravičeni volilci pri občnem zboru Ciril-Meto-dove družbe v Bohinjski Bistrici dne 14. avgusta t. 1. volili po svoji volji in glasom družbinih pravil odbor in ne po želji stranke, ki si je hotela vodstvo društva posili prisvojiti, četudi je imela neznatno manjšino opravičenih volilcev. Zaradi stvari same je bil prevrat sistema v Ciril- Slavenska Misao« v Trstu. »Slovenec« in »Slovanska Misao«, to sta par nobile fra-truin, edina lista na slovanskem jugu, ki se razumeta.»Slovencu« in razpopu Jakiču se je sedaj pridružil še gospodine Prosenc, ki je hotel odpadke iz teh dveh listov prezentirati občinskemu svetu ljubljanskemu. Toda občinski svet ni hotel poslušati Pro-senčevega brenkanja. ki je samo slab posnetek »Slovenčevega« lajnanja: občinski svetniki so demonstrativno odšli iz dvorane, čim je Prosenc hotel pričeti svoje govorance. Oče Prosenc so se seveda jezili, da bi skoraj počili. Zato mu je »Slovenec« dal včeraj obliž v obliki dolgega članka, v katerem se očeta Prosenca proslavlja za bavbava, ki je pognal v beg ves občinski svet. Prav dobrodejen obliž je to in poleg tega še cenen. Dvomimo pa, če bo Prosenčevemu očetu pomagal takrat, ko bodo nove — volitve. — Koliko pa dobiva »Slovenec«? Na katoliškem shodu na Dunaju je pater Kolb povedal, da je takozvani »Piusvereiii« lani izdal 300.000 K za podporo »katoliškim« časopisom in da sta od te svote dobila po 70.000 K krščansko socialna »R e i c h s p o s t« in staroklerikalni »V a t e r 1 a n d«. Kakor čujemo, je baje iz tega reptil-skega fonda dobival podporo tudi škofov »S 1 o v e n e c«. Skoda, da pater Kolb ni tudi navedel, kako visoka je bila podpora, ki jo je »Pius-verein« dovolil »Slovencu«. To bi bilo zanimivo izvedeti. Če sta »Reichs-post« in »Vaterland« dobila po 70.000 kron, potem je gotovo odpadlo tudi par tisočakov na škofovega »Slovenca«! Visokost te podpore bi bilo tem zanimiveje izvedeti, ker bi se potem dalo konstatirati, za kakšno svoto je škofovo glasilo prodalo narodno idejo in jo zamenjalo za nemško-klerikalna načela, ki jih zastopata R»i« hspost« in »Vaterland«, katerih prava podružnica je postalo »Slovenčevo« uredništ vo! — »Sijajen uspeh«. V zadnji seji poslanske zbornice se je oglasil Co-čov Frence, da pokaže avstrijskemu parlamentu svoje duševno uboštvo. Taki}] plitvosti in banalnih vsakdanjosti že dolgo ni stresal noben poslanec v drž. zboru, kakor sedaj nas prijatelj Čočov Frence. »Slovenec« pa ima drznost pisati o sijajnem uspehu, ki ga je dosegel govornik s svojimi otrobami. — Vseslovanski kongres v Pe-trogradu. Včeraj srno poročali, da se je v krogih ruskih poslancev v gosu-darstveni dumi sprožila misel, prirediti prihodnje leto v Petrogradu veliki vseslovanski kongres. Ta načrt je vzbudil živahno zanimanje v vsi ruski javnosti in ruski listi najrazličnejših strank so pozdravili to misel z največjim navdušenjem. In da se gmotno omogoči izprožena ideja, je daroval ruski profesor Borsenko, ki se je letos udeležil vsesokolskega zleta v Pragi, 100.000 rubljev za fond vseslovenskega kongresa na Ruskem. O projektu prireditve vseslovanskega kongresa v IVtrograilu se je sklicala v slovanskih poslanskih krogih na Dunaju anketa, ki je vsestransko razpravljala o tem vprašanju. Te ankete so se udeležili poslanci dr. Kramar, dr. H a j n , Ivan Hribar, dr. T r c š i ć - P a v i e i ć , Kalina, V a c 1 a v K 1 o f a č , P i h u 1 j a k , dr. M a r k o v in H 1 i b o v i c k i. Kakor javljajo, se namerava ta vseslovanski kongres prirediti meseca avgusta p r i h o d n j e g a 1 et a. — Želje učiteljstva. Deputacija avstrijskega učiteljstva je bila 19. t. m. pri naučneni ministru Marchetn in finančnem ministru Korytowskem zaradi uvrstitve učiteljstva v štiri najnižje razrede državnih uradnikov, s katerimi naj bi učitelji imeli enako plačo. Finančni minister je dejal, da je upati, da bodo dežele pri sanaciji svojih financ upoštevale želje učiteljstva, vendar da mora poudarjati, da SS v tem oziru ne sme tangirati avtonomija dežela. Naučni minister je poudarjal, da vlada zahteve učiteljstva, da naj se državni doneski k go-spodai*stvu dežel uporabijo za učitelje, deželnim upravam ne more izročiti kot ukaz, ampak le kot željo. Deputacija je temu ministru izročila spomenico za odpravo tajne kvalifikacije. Martinova veselica v Šiški je imela značaj Ciril-Metodove veselice. Salon pri »Kankertu« se je okusno dekoriral s čitalnično zastavo, na kateri sta slikana blagovestnika, z zim-zelenjem in narodnimi zastavami. Pomlajen pevski zbor je pod vodstvom g. Karla Javorška za začetnike ne baš lahke pesmi pel pohvalno. Prvo »Slovenska dežela« od dr. G. [pasvea in zadnjo »Studenčku« je moral zbor ponavljati. Nastop šišenskih gospic in mladenčev je občinstvo z aplavzov pozdravilo. Izrazila se je želja, da bi te pevke in pevci vstrajali, da bi se zbor še pomnožil ter napredoval pod vrlim pevovodjem. Izredna pozornost je veljala deklamaciji J. Kersnika »Naši pesmi«. Gospodična deklamovalka je odborovo zaupanje popolno opravičila. Res ginljiva je slika o trpljenjih Slovana, a tudi navduši j iva pri vskliku: Mi vrnemo Vam svoj: Naprej! — Poznat do za-dne koče — Potem pa še: Slovani! hej! — Spored besede je zaključila igra »Atleti pevci« v posebno zabavo gledalcev in čast igralcem. Ljubka natakarica gospica Francka Šk. ni le goste na odru »animirala«, marveč tudi one v parterju. Glavni atlet g. L. je vzbujal občudovanje kot Herkul po postavi in kreposti. Fteži, na 200 kil cementirane, je vzdigoval in vihtel, kakor da so iz papirja. — Glavno vlogo Samsona je igral in pel g. M. izborno. Tudi »klubna člana« gg. K. in Z. sta vrlo pripomogla, da je burka glede igre, petja in godbe tako povoljno vspela. Da bo g. K. Iv. gostilničarja izvrstno pogodil, je vedel že prej vsak, ki pozna humor in dramatične vrline njegove. »O tem ni dvoma!« Tamburaški klub »Šiška« je bil svoji ne baš lahki nalogi povsem kos. Plesalci in svirači so do rane ure tekmovali glede vstrajnosti. Vse priznanje gre onim gospicam, ki so liki le-beliee za im-dom letale za dobitki in darili in omogočile ugoden gmotni uspeh. Zivile! G. Tonihu se mora priznati, da je napram društvom konci-Ijanten in da skrbi za dobro postrežbo. Zato pa tudi Siškarji prav radi zahajajo na društvene zabave pri Kankertu«. Društvo za po v zd igo prometa tujcev na Bledu priredi v nedeljo, 24. novembra t. 1. tombolo v gostilni vuIgo Kaps v Gradu. Cisti dohodek za društvene namene. Začetek ob 4. uri popoldne. Po tomboli zabava in ples. Ker ima društvo lepe dobitke in veliko število, je upati, da bode ude-hizba velika. Kna srečka bo veljala •JO v. Prijatelje društva vabi naj-uljudneje na to veselico odbor. — Stavbene razmere vasi Rečica: Na novo postavil si je krasno vilo nad-učitelj ,Tosi]> Žirovnik, katera je že izgotovljena na parceli pod postajo Bled. Imel bo do 10 sob za tujce pripravljene. Prav lično vilo z 8 sobami izgotavlja J. Burja, vulgo Grabnarjev iz Rečice poleg ceste proti kolodvoru. Ker ima tudi ta vila lep razgled proti jezeru, je upati, da jo prav lahko tujcem odda v poletnem času. Gostilno Arh kupil je Leo Klarman ter jo imenuje restavracija »Lloyd«. Ker je Klarman podjeten je upati, da bode prav dobro shajal. Prezidava pa tudi Josip Korošec svojo restavracijo, katere ime je predrugačil v hotel »Evropa«.Da ime ne bode delalo sramote hiši-restavraeiji, katera je bila dosedaj za to ime nekoliko premajhna, dozidal si bode več sob za tujce in povečal bode tudi gostilniške prostore, kar bode nekoliko oblažilo ime hotel »Europa«. Pri imenovanju hotelov bi svetovali nekolike previdnosti, ker to ni vseeno kakšno ime se da hotelu, kateri so pri nas vsi le za tujce namenjeni. Prav pripraven lokal za trgovca z mešanim blagom postavil si je Jakob Peternel, posestnik hotela »Triglav«, na katerega se interesente za to opozori, ker bo lokal dan v najem. Želeti je, da tudi ta trgovina pride domačinu v roke. Novo delavnico izdeluje tudi mizar Josip Stare, katera ima do 10 konjskih moči vodne naprave. Pri vseh obrtnikih vidi se, da vsak sili na stroje z vodno silo, ker z rokami ne more konkurirati in koliko jih je še, ki bi radi imeli moč, ko bi jo dobili. Elektrika kje sil Zelo rodovitno polje imaš na Bledu, po dnevi obrtnike, po noči luč! Županstvo sicer dela na to, da bi se kaj doseglo tudi obljubu-je, da bo, ali to nam nič ne pomaga, delati je treba in to velikb dela in odločnosti potem je kaj upati. Mesto Radovljica, kakor se je pri zadnji komisijski obravnavi dognalo, dobi že prihodnje leto električno luč, in komu se ima zahvaliti kot neustrašenemu županu dr. Vilfanu, kateri več ali manj vse vpeljuješ Čast in zopet čast tekemu županu. No, in delo občinskega vodovoda v Radovljici f Voda že teče po celem mestu, zopet zasluga neutrudljivega požrtvovalnega županstva! To so fakta, s katerimi se lahko ponašate. Kaj pa vodovod za Bledf Sramotno moramo priznati, da je občina Bled že preje načrte za vodovod imela napravljene nego mesto Radoljica. A odločnost in neumorno delo par odbornikov na čelu jim župan dr. Vilfan, dosegli so izvanredno deželno in državno podporo, tako da mesto še zaradi vodovoda ne bode primorano predpisavati doklad. To je delo, katerega z veseljem pozdravljamo. Kaj pa Bledf Obljubuje se, govori se veliko, a taktičnega dela še ne vidi nikjer. Čuditi se sicer ne moremo, kajti Župan je nadučitelj in vodja 4razredne ljudske šole ter voditelj obrtno-iiadaljevalne šole. Zanemarjati mora nekaj ali županstvo ali pa šolo. Sicer uči le prvi razred, kateri mu po našem nmenju najmanj dela da, a vzlic temu dolžnosti, katerega vežejo na županstvo vseskozi naprednega Bleda, ne more zadostiti kar se povsod vidi posebno pri občinskih potih, pri vodovodu, no, in vzemimo tudi električno razsvetljavo. Eno samo upanje imamo, da se uresniči, kar je zdraviliščna kom. sklenila in obč. odbor potrdil, to je občinska pot proti vili. Nada se za en meter razširi! Upamo, da se tudi drugod razširijo, ali nova pota napravijo. Lekarna v Kočevju. V lekarni v Kočevju vladajo prav zanimive razmere. Lastnik je bolan, njegova žena pa najbrž misli, da mora stroške za moževo bolezen dobiti od strank, ki jih na nečuven način izkorišča. Tako je n. pr. neka stranka za isto zdravilo plačalo v Ljubljani 9 kr., v Kočevju pa 16 kr. Za stvari, ki so skrajno poceni, za zelišča, koreninice, raznovrstne čaje, sodo, vazelin, glicerin itd. se zahtevajo cene, kakršnih bi se sramoval najpredrznejši oderuh. N. pr. se zahteva za deko grenko soli 10 vin., dočim velja v drogerijah cela kila 20 v. Najlepše je to, da dobiva lekarnar različne stvari od kočevskih trgovcev; lahko si je misliti, kake čistosti in kakovosti so te stvari. V zahvalo za to, pa se trgovci - ovajajo. Zdravniki so menda s tem početjem zadovoljni, prav kakor bi od lekarnarja dobivali kaka darila; pridno zapisujejo »dobre« recepte in se nič ne menijo, koliko morejo vbogi bolniki za zapisana zdravila plačati. Mariborsko učiteljišče in vadni-ški učitelj Majcen. Pod tem zaglav-jem se nam piše iz učiteljskih krogov: Ko sem čital notico o stavki mariborskih učiteljiščnikov, so se mi oživeli neprijetni spomini. Kar je vadniški učitelj Majcen sejal, to je žel. Kdo pa je v prvi vsti kriv, da je vedno manj slovenskih učiteljiščnikov na mariborskem učiteljišču f S kako krivico ta učitelj pritiska na svoje učence, presega vse meje. Poglejte g. vadniški učitelj vso vrsto vaših učencev, Slovence in Nemce, nobenega ne boste našli, ki bi vas imel v prijetnem spominu! In koliko eksistenc ste krivično uničili vi? In koliko nemškutarjev ste ravno vzgojili vi? Ne bom navajal imen, pogle-dite samo malo krog sebe! Niste nam vzbujali ljubezni do milega naroda, jezika, ampak vpreči ste nas hoteli v klerikalni jarem. Ali se še spominjate, da ste rekli svojim učencem v IV. 1., ker so čitali Cankarja, »se valjate v blatu«. Mnogo sličnega bi se še lahko naštelo, kar bi pojasnilo vašo pedagogiko. Iz srca vaših učencev govoreč, ponavljani že enkrat v »Učit. Tov.« naveden nasvet: »Nazaj na vodnico, pa le hitro!« Iz Trsta se nam poroča: Dne 19. t. m. je bil tu pogreb blagega narodnjaka gospoda Josipa Man koča. ki je bil po nesreči na lovu ustreljen. Sprevod do Sv. Antona novega je bil velečasten in je pričal, kako spoštovan je bil pokojnik v vseh krogih. Razen Tržačanov so se pogreba udeležili sosed je-okoličani, a prišli so pogrebci s Pivke, iz Št. Petra in iz drugih krajev. Tudi iz Ljubljane je prišlo več pokojnikovih prijateljev, med njimi svetnik g. Fr. Hren, pa tudi pokojnikov svak g. dr. Sterger. Blagemu rajniku je zagotovljen blag spomin! lav gledališke pisarne. Nogo j (nepar) se poje tretjič Gounodova velika opera „Romeo in Julij a". Naslovni vlogi sta v rokah gospice Collignon in g. Jas tr z eb s kega. Nastopi vse operno osobje. Po tej predstavi se odstavi ta opera za dalj Časa z repertoarja. — Slavno občinstvo se opozarja, da je vstop med predigro in med posameznimi dejanji zabranjen. Prosi se tudi, da bi se ne ploskalo, dokler igra orkester. 0 Slovencih priobčuje podlistek bel gradski „Slovenski Jugu. Avtor podlistka razpravlja predvsem o klerikalizmu med Slovenci in piše vrlo simpatično o naprednem gibanju. Priporočamo „Slovenski Jugu vsem Slovencem, ki čitaj o cirilico, da si ga narode. „Slovenski Jugu izhaja vsako soboto v Belgradu in stane na leto 10 kron. Društvo slovenskih profesorjev. Letošnja glavna skupščina bo o božičnih praznikih. Na dnevnem redu bo med drugim: volitev predsednika, poročilo o šolskih knjigah, poročilo o „Državni zveziu, resolucija o slovenskem srednjem Šolstvu, odprava oz. izprememba mature. Želeti je, da referira o p u edinih točkah Čim največ gg. članov in da se prijavijo še drugi, novi referati oz. predlogi. Natančneje bo dan in dnevni red določen pozaeje. Javno predavaaje. „Splošno slovensko žensko društvo" priredi v nedeljo 24 t. m. ob 8. zvečer javno predavanje. Predaval bo g. sodni tajnik Fran Milčinski „0 naši zanemarjeni mladini in kranjski oblastni ji mačehi." Pri nas Slovencih se za zanemarjene otroke ne stori skoraj prav nič, zato je velezaslužno delo g. MilČinskega, da izkuša vzbuditi v občinstvu zanimanje za največje reveže, za zanemarjeno mladino. Opozarjamo na predavanje zlasti gg. občinske svetovalce in si. učiteljstvo! Zabavan večerje priredilo snoči „Slov. plan. društvo" v restavraciji „Narodnega doma". Predaval je na DJem znani slovenski turist „hudo-mušui Janko" g. Janko Mlakar o svojem potovanju po Eogadinu. Ker izide predavanje v „Planinskem Vestniku", ne bomo natančneje pisali o njem. Poudarjamo naj le, da je bilo skozinskoz zanimivo, ker je predavatelj vpletel vanj razne interesantne doživljaje in dovtipe, ki so vzbujali obilno smeha med jako mnogobrojnim občinstvom. Viharno ploskanje je sledilo govornikovim besedam in predsednik društva se je zahvalil predavatelju z Željo, da bi kaj kmalu zopet priredil kako predavanje. Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani naznanja, da bode tudi letos razdelila štiri jubilejna darila po 20 K na 2. decembra t. 1. Pravico do daril imajo onemogli člani oziroma vdove umrlih članov „Bol-niške blagajne. Prošnje sprejema načelnik g. Franjo Kraigher, Kongresni trg št 5 do 26. novembra. Odbor »Političnega, gospodarskega in izobraževalnega društva za vodmatssi okraj" se zahvaljuje najtopleje vsem p. n. dobrotnikom društva, ki so mu s Čimerkoli priskočili na pomoč o priliki prireditve „Martinove veselice" ter jih zajedno prosi nadaljne naklonjenosti. Zaklad za odvračanje Jetike. Kakor znauo, je dovolila vlada iz prihrankov 1. 1906 vsoto 2 milijonov kron za odvračanje jetike in hoče ta fond še dalje pomnoževati. Zaklad upravlja poseben kuratorij, ki bode imel meseca decembra svojo prvo sejo, v kateri bode sklepal o razdelitvi obresti za leto 1907 in 1908. „ Avstrijsko pomožno društvo za bolne na pljučih" ima v kuratorij u tri zastopnike. Ker zastopajo ti obenem interese deželnih pomožnih društev, je sklical predsednik dr. Ivan grof Larisch na dan 24. t. m. zborovanje zastopnikov vseh deželnih pomožnih društev, na katerem naj se določi način, kako se imajo obresti razdeliti na posamezne kronovine. Kranjsko pomožno društvo bode zastopal glavni tajnik dr. Demeter vit. Bleiweis-Trsteniški, ki je zbral vse tozadevno gradivo, da dokaže, kako potrebna je Kranjska izdatne pomoči. Treba je le naglašati, da zavzema Kranjska glede števila smrtnih slučajev za j etiko tretje mesto med avstrijskimi kronovinami. Neugodnejše razmere kaže le še Trst z okolico, kjer vpliva veliko število tujcev na številke in pa Slezija. Med avstrijskimi mesti ima Ljubljana še vedno največ mrličev za jetiko. Seveda je tu vpoštevati deželno bolnišnico, v kateri se zbirajo bolniki iz oele dežele. Vendar je naglašati, da kažejo druga mesta, ki imajo tudi velike bolnišnice in oelo industrij al na mesta z enakim številom prebivaloev znatno manjše številke. A tudi drugod na Kranjskem so razmere neugodne. Ozrimo se le na Idrijo, kjer vpliva neugodna lega mesta in delo v rudniku na zdravstvene razmere. Tu umre 70 na 10 000 ljudi za jetiko, kar je že zelo visoka številka. Med mrliči je 20 do 30 odstotkov j etičnih. Razmere so tu tako ne- ugodne, da je odposlanstvo krajevnega odbora rudarske zadruge vročilo deželnemu predsedniku o priliki po-seta mesta prošnjo, da ae naj v Idriji ustanovi oskrbovalni ca za jetičnike. Z ozirom na te razmera potrebuje tedaj Kranjska izdatno večje pomoči, kakor druge kronovine. Zborovanje na dan 24, t. m. je tem važnejše, ker bo na njem določeni način razdeljevanja obveljal skoro gotovo za več let. Prispevki za leto 1907 in 1908 se bodo deželnim pomožnim društvom za bolne na pljučih vpo-slali meseca januarja. Državna subvencija. Kmetijska družba kranjska je dobila za 1. 1907 3000 K državne podpore za režijske stroške in 2000 K za „Kmetovalca1*. Postne zadeve. Dne 18. septembra t. L razposlale so se okrožnice glede zboljšanja razmer uradnikov pri razrednih poštnih uradih ad oiroulandum pri vseh poštnih uradih proti povratku v Rakek. — Ker se te okrožnice do danes Žalibog niso povrnile in jih društvo potrebuje, se dotični poštni uradi, kjer omenjene okrožnice leže, naprosijo, da jih takoj vrnejo predsedstvu na Rakek. Vrsta ljubljanskih porotnih Obravnav« Dne 25. t. m.: Janez Urh, dninar v Dvorju, zažig; Gregor Treh a, posestnikov sin v Javorju, uboj. Dne26. t.m.: Blaž SavŠ, posestnik na BaŠlju, uboj; Jo sipina Knaus, babica in uadsprevod-kova žena v Ljubljani, goljufija. Dne 27. t. m.: Janez Podbevsek, bivši pismonoša na Hrušioi, zloraba uradne oblasti; Janez Dolenc, hlapec v Pudobnem, tatvina. Dne 28. t. m.: Janez Jerman, delavec na Javorniku, uboj. Dne 29. t. m.: Jakob Čer ne, tovarniški delavec v Dobrunjah, uboj; Janez Weit-hauser, konjaški delavec in Jakob •Jeraj, delavec, oba iz Smlednika, uboj. Dne 30. t. m.: Ignacij T o m i o, bivši pismonoša na Jesenicah, zloraba uradne oblasti. Za tri tiskovne pravde še niso določeni dnevi. Vinska pokušnja v deželni vinski kleti. Prva pokušnja v tej sezoni je privabila izredno mnogo občinstva. Klet je bila natlačeno polna. Vino, ki se je točilo, je vseskozi izborne kakovosti. Med obiskovalci kleti je bilo opaziti tudi mnogo gostilničarjev. Za zunanje rokodelske in težaško dele prisiljencev je deželni odbor kranjski zopet zvišal mezde, in sicer za delo v Ljubljani za 20—50 h in za delo na deželi 20—60 h na dan. Novi tarif stopi v veljavo z novim letom. Kmečka hranilnica in posojilnica v Vačah ae je ustanovila. V naprednih rokah je. Umrl je v S t. Jerneju učitelj v pokoju g. Fran M u h i č. Pogreb bo jutri v Št. Jerneju. N. v m. p.! 0bS0|en župnik« Pred kratkim smo poročali, kako je župnik Jarc v Hotederšici napadel in poškodoval nekega starega moža. Jaro je bil tako predrzen, da nam je poslal popravek, v katerem je vse tajil. Ta popravek je šel v koš. Zdaj se je izkazala resnica pri sodišču. Včeraj je bila pri o. kr. okrajnem sodišču v Logatcu obravnava proti župniku iz Hotederšice Alojziju Jarcu. Posredni vzrok, da je prišel Jarc na zatožno klop, je ta, da je pošiljal neresnične vesti v smrdljivega „Domoljuba". V št. 44. „Domoljuba" je iz Hotederšice med drugimi noticami zapisano, „naj rajši učenjak R. govori o tistem denarju, vsled katerega ima njemu najbližja oseba umazane roke". Po Hotederšici so začeli takoj ugibati, kdo sploh more biti R., da ima umazane roke. Ni trajalo dolgo, ko so se širile razne govorioe, da so prišle na uho kajžarju Marku Rupniku str. na Novem Svetu. Rupnik je šel k župniku Jarcu, da naj mu pove, zakaj je tako laž pisal, in sploh, kdo da je pisal v „Domoljuba". Župnik Jaro se je pa naredil mutastega ter o tem ni hotel dati Rupniku nobenega pojasnila, pač pa ga je pričel s sirovimi besedami psovati in naposled se ga je dejansko lotil. Prvič ga je močno z rokami pahnil, da je Rupnik padel v znak in se je telesno poškodoval, potem pa je skočil župnik v kuhinjo ter vzel tolkaČ, ki ga rabijo dekle, da prašičem jed s tolče j o, ter Rupnik a prav po krščansko ž njim po hrbtu namlatil. Župnik Jarc se je pri obravnavi zagovarjal s tem, da je on dušni oče in da ima pravico svoje farane poučiti! Sodnik dr. Kraut je poučil župnika Jarca, da katoliška vera uči ljubiti svojega bližnjega, ne pa krasti svojemu bližnjemu Čast in ga potem le telesno poškodovati. Toliko olike imate tudi, je omenil sodnik, da pred sodnijo stoje odgovarjate, nakar je župnik Jarc svoje kosti vzdignil. Župnik Jarc je bil obsojan na pat dni zapora, ker pa pravi, da je dušni oče, mu je sodnik premenil kazen na 50 kron globe. Povrh mota župnik plačati vse stroške, zdravnika in Marku Rupniku za bolečine in zamudo Časa. Delavske bralno Idriji naznanja vsem onim, ki 00 „Idrijske narodne pesmi", koje je harmoniBiral g. Zorko Prelovec naroČili, da so pesmi še v tisku in bodo do 1. decembra t. 1. gotove. Zbirka obsega 14 moških in 7 mela-nih zborov, ki so harmonizirane čisto preprosto. Opozarjamo Še enkrat vse prijatelje narodue pesmi, naj se na zbirko nemudoma naroče, ker jih pozneje mogoče ne dobe. Naročila sprejema „Delavsko bralno društvo v Idriji". Nadepoln fant j© 13letni učenec Ule iz Ribnice. Lansko leto je zbral par paglavcev, s katerimi se je v nekem skrivališču tako napil žganja, da so vsi nezavestni obležali. Učitelj stvo je stori o svojo dolžnost, tudi starši onih paglavcev so vzeli v roke šibo, le Uletova mati ni nič storila svojemu ljubljenemu sinčku in ga Še v šolo ni pustila, dane bi bil kaznovan. Predvčerajšnjim je zahteval ta paglavec od matere denarja za svoje potrebe tmenda za cigarete) in ker ga ni dobil, tepel jo je z metlišČem ter jo potem zaklenil v sobo, kjer je bila ves dan brez vsake jedi z mlajšo hčerjo. Še le zvečer so Uleta dobili. Take so posledice slabe vzgoje! Maščujejo se pred vsem na starših samih! In vendar marsikdo ne spozna, kako mu je vzgajati otroke! PaČ žalostno! Jugoslovansko skademično društvo „Sloga1' v L ubnu si je izvolilo dne 10 t. m. za leto 1907 08 ta le odbor: Predsednik: Ivan Tu-rina, I. tajnik: Ivan Persoglio, II. tajnik: Jakov KuČan, blagajnik : Milorad L a z a r e v i e, revizorja: Marko Jordanov, Kserk-sej Kluczenko. Tatvina. Iz Št. Juria ob južni železnici, dne 19. novembra: Znani sejmar in mešetar, S eni ca iz celjske okolice, se je danes — precej vinjen — pred večernim vlakom, ki pride po pol 10. liri v Celje, v čakalnici tukajšnje postaje vlegel na klop in zaspal. PrebudivŠi se zapazi, da mu je zmanjkala iz suknje listnica, v kateri je bilo 3'20 K denarja v papirju ter nekaj listin. 0 storilcu ni sledu. Žalec V nedeljo 17. t. m. je v hotelu „Virant" pri precej obilni udeležbi svirala „Št. Pavelska godba" na lok pod vodstvom učitelja gosp. Schmidta. Prednašali so se komadi od Parma, Iv. pl. Zajca, Ziehrerja in Karla Straussa. O očinstvo je bilo s koncertom izvanredno zadovoljno kar je z večkratnim aplavzom pokazalo, tako, da so se morali nekateri komadi ponavljati. Koncert je pokazal, kaj se zamore doseči z dobro voljo in vztrajnim delom, člani „Št. Pa-Velske godbe" so veČinom kmečki fantje, kateri se vadijo raznih glasbenih fiaes, med tem ko drugi pose-davajo raje po krčmah in zabavljajo čez liberaliz m itd. Novi postaji na jnini železnici* Južna železnica namerava na progi Maribor Celovec napraviti dve novi postaji in sicer med krajema Preva-Tje in Piiberk na ravnici med obema predoroma, ta postaja se bo imenovala H»m, in na progi Spodnji Dravograd-Vuzenica v Trc.fi.au. Poštni vlak Trst Beljak št.1220 je v torek obtičal pri Sv. Luciji na tiru, ker se mu je pokvaril stroj, in je dospel na Jesenice z dveurno zamudo. Ustrelil se je pri Celovcu okoli 30 let star človek. Videti je, da je bil kak premožnejši kmet. Smrtna nesreća. V četrtek, dne 14. t m., popoldne je šel urar Edvard Ungin v Malnicu na Koroškem z vozom po drva v gozd na nizke Ture. Ker je ravno ta dan v prvič padal sneg po ondotnih planinah, je bilo nevarno hoditi po strmih krajih in zlasti z vozovi, oziroma konji. Tam v bližini, kjer je imel drva spravljena, je vozil urar s konjem po strmem bregu in vodil konja z brzdo, držeč ga pri gobcu. Hkratu Re je konju nakopičil sneg na kopita, vsled Česar se mu je izpoddrsnilo in konj je pal ravno na urarja z vso težo, mu je stri prsi in trebuh tako, da je nesrečni mož umrl na mestu Neki v bližini nahajajoči se lovec je ponesrečencu takoj priskočil na pomoč, a bilo je že prepozno. Pokojnik je bil v Malnicu 2 leti. Rodom je bil Poljak iz Lvova v Galiciji. Zapustil je vdovo in 4 otročiče v dobi od 2—8 let. Predavanje o Svobodni Misli". Gospod Lenart Lotrič pride predavat iz Prage v Trst na „Ljudski oder". Ia sicer bo 23. t. m. predal o „Svobodni misli in demokraciji", 24 t. m. o „Mrtvi roki" 26. in 27. pa bo predaval v Pu ju. Klub slovenskih socijalnode-mokratićnih akademikov se je osnoval na Dunaju. Slovensko akademlčno društvo „Iltriia" V Pragi naznanja svojo preselitev iz „Aaademičnega doma" v skupno stanovanje jugoslovanskih akad društev Salmovska ul. 9 II. Praha II. Za vraten nmor ione. Pred porotnim sodiščem v Rovinju je stal v petek Dominik Miletta iz Vetve pri Sv. Nedelji v Istri, ker je umoril svojo ženo. Dne 14. junija je Mdetta naznanil orožništvu, da mu je žena izginila, toda čez par dni je našel neki pastir sumljiv kup kamenja na paši. Ko so ga premetali, so našli pod njim ubito Milettovo ženo. M »rile • je zločin takoj priznal. Pri obravnavi je povedal, da se je oženil, še predno je šel k vojakom Ko je bil pri vojakih, se je žena pečala z drugimi za denar. Ko je Miletta prišel od vojakov, je imel on drugo, ona pa tudi druge, zato je bil večkrat prepir in pretepanje na dnevnem redu. Miletta je bil obsojen v smrt na vešalih. Roparski umor. Pri Bosutu na Hrvaškem je neznan zločiuec ubil 85letnega JurjaLišČiča in ga oropal 80 K. Semeni. Na tedenski sejem dne 13 t. m je bilo prignanih 138 volov, 110 krav in telet, skupaj 248 glav. Kupčija je bila srednja. Cinematographe-tbeatre Iran« ca is na Turjaškem trgu (Katoliški dom) ima do vštevši petka nastopni program: Vedeževalka na karte (trik) Janez — pestunja (komično). Lepa Kanada (naravni posnetek). Žive punčke (smešno) Peklenski plameni (jako lepa kolorirana slika). Slugo vo maščevanje (humoristično). Lehman-nova učna doba (komično). Vlomilci-požigalci (drama). To podjetje zasluži vse pohvale in ga priporočamo toplo. V soboto nov spored. Corrigendum I V včerajšnjo gle dališko ooeno se je vrinila neljuba tiskovna pomota. Stavek: „Pisatelj pač ne pozna nemške ekonomije". . . se mora glasiti takole: „Pisatelj pač ne pozna scenične ekonomije". Nenavadna ploha. V III. nadstropju neke hiše na Starem trgu je zidar L. tako razgrajal, da so morali klicati na pomoč stražnika. Se predno pa je ta prišel razburjenega zidarja mirit, je ta vzel škaf vode in vso vlil na mimo idoče pasante. L-ja je stražnik nato od vedel v zapor. Nad šipami se je znosil snoči v Krakovskih ulicah neki brezposelni delavec, ko se je kregal s svojo materjo. Da je bolj izkazal svojo moč, je pobil pri oknih za (5 K šip. Policija ga je aretovala in izročila sodišču. V past je prišel. Dne 11. t. m. je v nekem hotelu ukradel bivši dijak Vinko Stoklas iz Leskovca pri Ptuju svojemu tovarišu 50 K in se ž njimi odpeljal v Zagreb. Ko je denar zadihal, je prišel zopet v Ljubljano. Včeraj je prišel na magistrat po podporo, a se je ujel v past. Mesto podpore so ga djali na varno in ga izroče sodišču. Stoklas je prvotno trdil, da je bil le on okraden, pozneje pa je zločin priznal. Tudi znano vlačugo Malt* i P. so djali pod ključ, ker je napravila pred par dnevi z nekim »rendez-vous«, pri ti priliki mu pa izpeljala iz žepa 28 K vredno uro z verižico. Tudi navedenko, ki je bila že v prisilni delavnici, so oddali sodišču. Burna Martinova. K ti v ponedeljek priobčeni notici smo naprošeni konstatovati, da si niso skočili gosti v lase v Kramarjevi, marveč v Putri hovi gostilni. Čigava je acitelinka? Minoli tedni je policijski stražnik odvzel nekemu mlademu fantu acitelinko, katero je ukradel v Verovškovi veži na Dunajski cesti št. 16. Lastnik jo dobi nazaj na osrednji policijski stražnici. Delavsko gibanje. Včeraj se je z Južnega kolodvora odpeljalo 83 Ma-cedoncev in 39 Hrvatov. Izgubljene in najdene reči. Marija Arbeiterjeva je izgubila denar nico, v kateri je imela čez 4 K denarja. Posestnik Vineencij Štrukelj je izgubil črn dežnik. Služkinja Ivana Juvanova je našla lorgnon z verižico. Častnik Ivan Dol i usek je našel srednjo vsoto denarja in jo oddal pri magistratu. Drobne novice. H o m b e. V sredini mesta Lisabone so se napočile dinamitne bomb* ter sta bili ubiti dve (.vrbi. Pri preiskavi dotične hiše so našli 100 izdelanih bomb in pismo, s katerim se naroča še več bomb. Portugalskemu časopisju je bilo zabranjeno, kaj omeniti o tej sumljivi aferi. — F i n a n č n a kriza v A m e-r i k i se je raztegnila tudi na republiko Cile, kjer so zaprli že tri banke. (Irski kralj je prišel na Dunaj ter obiskal cesarja. Dvoboj n a b a j o n e t e. V Veroni sta se vojaka Santoro in Matera dvoboj evala zaradi ljubice z bajoneti. San tori je bil zaboden v plju-čn, nasprotnik pa v trebuh ter sta oba umrla, TeiefonsKD m mmm coročllo kega. Sooialni demokratje so zahtevali, naj se ta izvolitev razveljavi, češ, da je Dzieduszvcki zmagal na sleparski način. Socialno demokratični govornik je predložil odseku glasovnico, na kateri je bilo ime grofa Dzieduszvokega tiskano. Nato je klerik aleo Bielohlawek predložil glasovnico, na kateri je tudi tiskano ime sooialnodemokratičnega poslanca Diamanta Nastal je vihar in skoro bi se bili klerikalci in sooialni demokratje stepli. Končno je bil z 20 proti 16 glasom sprejet predlog, naj se do-ženo nove poizvedbe, sklepanje o stvari pa naj se dotlej odloži. Mu a j 21. novembra. Posvetovanja zaradi znižanja davka na sladkor so trajala do pozne noči. a diference so še vedno velike. Socijalni demokratje zahtevajo naj se ta davek zniža cd 19 kr na 11 kr, med tem ko hoče vlada privoliti samo v neznatno znižanje davka in še to le s pogojem, če se izpadek na davku pokrije na drug način. Dunaf 21. novembra. V jutrišnji seji poslanske zbornice bo vložen predlog zoper zvišane poštne in telefonske pristojbine. Duna| 21. novembra. Nagodbeni odsek je danes naglo rešil določbe o železnicah in o konzulatih, ter — izpustivši določbe o davku na sladkor — začel posvetovanja glede mer in uteži. Dunaj, 21. novembra. Danes je prišel sem ogrski ministrski predsednik Wekerle. Najprej je koDferiral z ministrskim predsednikom Bečkom in bil potem v posebni avdijenci pri cesarju Popoldne bo zopet konferiral z Bečkom, potem pa se odpelje domov. Vprašan, Če je prišel zaradi nameravanega zakona, ki naj pooblasti ogrsko vlado, da potom naredbe uveljavi nagodbo, če bi je ogrski parlament zaradi obstrukcije Hrvatov ne mogel rešiti, je izjavil Wekerle, da že ima od prej cesarjevo privoljenje za tak zakon. Na vprašanje, Če upa vlada, da bo do konca leta dognala nagodbo parlamentarno, je Wekerle to potrdil, češ, da bo ogrska vlada na vsak DaČin ugnala Hrvate in da je to prva naloga bana Rakodczava. Budimpešta, 21. novembra. Načrt zakona, ki naj vlado pooblasti, da srne potom naredbe uveljaviti nagodbo, ce bi je drž. zbor vsled hrvaške obstrukcije ne rešil, je že pripravljen. Zakon obsega en sam paragraf, v katerem pa so izrečene vse določbe nagodbe. Trst 21. novembra. NamestniŠtvo je razveljavilo sklep občiDskega sveta, da mora neitalijanskim javnim napisom vedno biti dodan tudi italijanski napis. Odesa 21. novembra. Vojno sodišče je tri vojake 12. strelskega polka obsodilo na smrt, 12 obtoženih vojakov pa oprostilo. Foulard-svila po 65 kr do gl. 3 70 meter za bluze in obleke. Franko in že orarlnjfno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev ae poSlje s prvo poŠto Tovarna za mvIIo Heimeb«*!-*-, Ziirfteh. 2 107—6 Se dobi povsod I neobhodno potrebno zobno Creme vzdržuje zobe cisie, bele in zdrave. lokrvnost in pa tako omalosrčujoča slabost in onemoglost, ki jo provzroča, premaga Scottova emulzija presenetljivo hitro. Dobri glas, ki si ga je pridobila Scottova emulzija kot zanesljiv pomoček protij 3 d3b3- 2 malokrvnosti sloni na tem, da se zanjo porabljajo najfinejše primesi, ki jih je le moč dobiti za denar in ki jih more izbrati samo dolgoletna izkušnja, ter na tem, da je po posebnem Scottovem pripravljanju izdelana v okusno in vseskozi prebavno hrano. Uspeh je pa izdelek neprekosneredilnosti. Izvirna steklenica wln. LJubllanska „ 9J'90 1 0*86 97 60 98 fO 94 76 9V2* 94 85 »b"čb 99 - 99 tO 101*4^ 241 4*7 - 98 96 75 97 76 9850 99 tO 9S«60 99'6 99 &0 100 — 93*7* 90 99 76 289 3^ 29f£5 98 50 99-to 14650 148 60 £4 76 262 75 139 - 143 263 60 269 50 263 50 269 50 242 60 *4850 97 60 103 50 18125 182 26 18 tj 20-1J 432 442-- 9 - 95- 94 100 60 60 66-50 46 — 47 — U 0 2eso 68 - 72- 227 - 231-- 462 - 472 - 143 75 144*7> 664-2^ 655 25 1776 1786- 2V76 624 75 737 - 738' J39 - :4J - 7 0 — 714 — £8*26 £84 6 Ž400 - 412 - 608'1 5(9 10 48 — i52 - 448 - 450 — 40- 142 - 11 37 11 40 1919 m 5 . 23 56 24 12 24-18 17 62 117 Si 95 7n 96 - 2 2 rt 3 4-84 6- HMi ...... t . Dne 21 novembra 1907. Piani«« sa april u ^ kg Bi „ april .... 60 » terasa , maj 1938 . , 60 , >?*a april . . , 6Q Nespremenjeno 3C9 12 20 7 6iJ 8 72 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljub-ljeni, nepozabni soprog, ozir. oče in tast, gospod Jranc Jtfuhič učitelj v pokoju včeraj po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb dragega rajnika se vrši jutri, v petek dne 22 novembra 1.1 iz hiše žalosti v Št. Jerneju na farno pokopališče v St. Jerneju. Št. Jernej-Ljubljana 20. nov. 1907. Marija Mubic, soproga. — Ivanka Knelsel roj Muhic, hči. — Andrej Kneisel, zet. (Brez posebnega obvestila) Zahvala. 3917 proti nahodu Škatljica 40 vin. vseh lekarna! Dunaf 21. novembra. V današnj seji legitimacijskega odseka je prišla na razpravo izvolitev I v UĆlnek presenetljiv. Ob pričetku nahod sega ministra grofa Dzieduszvo- skoro nezmotljiv uspeh. 3753--(| O prerani izgubi našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga in brata, gospoda Antona Tomšiča trgovca, bivšega župana v II. Bistrici došlo nam je toliko dokazov prisrčnega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti, torej izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se v prvi vrsti častiti duhovščini trnovski, gg. uradnikom, gg. orožnikom, slavnemu pevskemu društvu za ginljivo petje, slavnemu telovad. društvu „Sokol" ter si. prostovoljni požarni brambi. Osobito se čutimo dolžni izreči zahvalo darovalcem krasnih vencev, pred vsem slavnemu županstvu, kakor tudi slav. požarni brambi. Slednjič vsem, ki so od blizu in daleč prišli v tolikem številu izkazat pokojniku zadnjo čast Bog plačaj vsem! Ilir. Bistrica, 18. novembra 1907. Žalujoči ostali. Neteorolosi&io poročilo kit* aad 03or)M» SO« Sndnjl mt%6ui tl»k 7M'0 2 iS Osa opazovanj* Htaaje barometre Vetrovi Nebe so 19. m •tIti «j. 741 9 i 2-1 al. svzhod oblačno 74 • 9 I 1 0 al. sever oblačno 741 8 i 3 0 al. J vzhod oblačno Srednja včerajfinja temperatura: 2'6° nor • aJe 2 6 — Padavina » mm 00 Sveže salame Znamka Herz a sidrom. napravljene posebno čisto iz najboljšega pre- Wsičevega mesa se že dobivajo po skoro vaeii delikatesnih, špece-j rijakih, šarknterijskih i a trgovinah "T" s sirom. Na vsaki salami svinčena b plobma z registrirano znamko. 8861 HgfflBM Bera sin. Budopest. HanjsaMno 3891 s stanovanjem vred , posebno pripravna za žensko, ga odda v veliki farni vasi na Notranjskem pod zelo ugodnimi pogoji. Vprašanja pod „trgovina 100" poste rest. Ljubljana. Sprejme se takoj trgousbi pomočnik v trgovino meftane atroke, in samostojna loterlstlnla. PoLndhe je poslati pod Šifro: |(Po-štenost", Žalec, Štajersko, seus-a 3872-S Starejšega trgovskega pomočnika, izurjeoega v vseh strokah trgovine z mešaoim blagom, kot prvo moč in o^bro izurjeno popolno samostojno prodajalko iatc str; ke, sprejmeta Norbert Zanier & Sin, Sv. Pavel pri Prebuldu Sav. dol. Sprejmem tri ali štiri mizarske pomočnike zmožne vsakega dela = mizarske obrti. = Več: Jakob Sernel, mizar, Begunje št. 6 pri Cerknici. 3787 6 Za tukajšnjo trgovino 3896-2 priden hlapec. Taki, kateri je Že doslej služil v kak trgovini, ima prednost. Kje, pove iz prijaznosti uprav-ništvo „SlovenskegaNaroda". Ura z verižico za samo K 2-—, Zaradi nakupa velike množine ur razpoSUia Sle-cijska razpošiljalnica : prekrasno pozlačeno 36-urno preciziisko uro ankerico s lepo verižico za samo 14 £*— kakor tudi 3letno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prutko-aJeziltka raipoaillevaintca P. WI1TDISCH v Erakovn TJ/38. NB. Za neugajajoče denar nazaj. 39lb varne Blagajne, proti požaru in vloma, „Fox" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisaroice ceneje nego kjeik>li. — Bečko skladište blagajni! delničarsko društvo, Zagreb, Ilica 22. 3424—20 St 43.124. S921-1 Mestna kopel ,Kolezija'vnajem! Podpisani mestni magistrat oddaja mestno kopel v Koleziji za dobo treh let od 1. maja 1908 do 30. aprila 1911 v najem in sprejema natoe ali pismene ponudbe do vštetega 20 decembra 1907. Pogoje pove in pojasn la daje mestni gospodarski nrad v navadnih uradnih urah. NestnI magistrat o LJubljani 18. novembra 1907. 3 Iz poltene hiše, sprejmejo Jagrovl dediči, mcsan a. 8918—1 ISprojmo so 3916—1 vešč ielezninar in špec rist ob novem letu pri tvrdfci pran Picek, trgovina a mešanim blagom v Ribnici) K m u j-ko. Sprejme se o trgovsko pisarno % lepo pisavo, trgovko naobražena in z večletno prakso. Neobhodao p« trebDo perfektno zuanje in samostojno reševanje trgovske korespondence v obeh deieloih ——— jezikih. - Sprejme se eveotaalao tadi trgovsko - naokražen periekten - korespondent = xa popoldanske ure,= Vstop takoj. Plaća po dogovoru. Ponndbe pod: „Kontor 100" v Ljubljani, poste restante. 34.4 i Podružnico u SpUetu. 99L]Ulll]linSkO kreditni! tonkO U LjUbljOnl" Podružnica o Ćelom 1. Hla Promese na državne srećke iz leta 1864 Stvitamvjeiro ulice akt. priperoia 3c žarelo SLaaJ-u- <1m — vse v dubreui stanja. 2 Vinograd meri poldrugi oral m je zraven se dva Orala gozda ter ima kraj lep razbit d po cel JSav nski ravnini in tudi oa Celje. Knptc lahko prevzame na posestvu vkujiieu d* Ig pri hraoiluici. Pojasnila da e Valentin Kovač, po sestuik v Lipi it. 4, p. Štore pri Celja, Zaradi resnično velikauske zaloge nakupna 3873—S pp^ prilil*:*i ^aaa v Angleškem skladišču oblek j ubijani 9 Mestni trg štev. 5. za: dHDi^i% c Joplre, p»lrtotc. plašckc, ko-žuhovinaMe Jopice in koljerje pa tudi ni«>&l*e obleke, rHiiylaiie. plnšcLe. zimske suknje, Itožušne nako izhodne In popotne kožuhe. Največja izbira dekliške in deške konfekcije. kWT Si.no znžane cene! 0. Bernutoulč. T(azglei$. Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča Ljubliaoa z doe 18. nov. 1907 opr. Št. A I 820/6/115 se bo na prošnjo ml. gospodičen Frančiške in Ivane Orešek iz Ljubljane vršila v pisarni podpisanega c. kr. notarja v Ljabljaui, Sodni]ske ulice štev. 9, dne 27. t m. ob 9. dopoldne prostovoljna javna dražba njih posestva pod b. Št. 44 Ob Sv. Petra cesti vloi. št. 120, kat. obč. Šent petrsko predmestje I. del. Vzahcoa ceoa znaša 26.000 K. Draibeni pogoji leže v navedeni notarski pisarni med navadnimi nradoimi arami na vpogled ; le način vplačevanja najvišjega ponndka se bo d «1 >čil nporazamao s knpovalci šele na dan dražbe. Kot varščino mora v-*a k knpee pred začetkom dražbe založiti v roke sodnega k< m sarja znesek po 2600 K v tazeaanki gotovini, pnpilarno varnib vredn« stnih pajirjih, katerih vrednost se izračuna po dunajskem borznem knrzn predidc Čega dne ali v hranilnih knjižicah kake hranilnice, pri kateri se lahko nalagajo denarji nedoletnikov. 3»19—i 2)r. J(arel Schmidinger c. kr. notar kot sodni komisar. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne l, oktobra 1907. leta. O dbo d lz LJubljane \ut. te L: 3T-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. y-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9-OB predpoldne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. n-4Q predpoldne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. :*oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 1.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trat drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7-IO z v oder Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7'SO zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. tO-4>o ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod Iz LJubljane dri. kolodvori 7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.* a-OO popoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7*lO zveoer. Osebni vlak v Kamnik 10*00 peneoJ. Osebni vlak v Kamnik. (Same Ob nedeljah In praznikih v oktobru.) Dohod v Ljubilano Jut. zoLt e-08 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. ii-io predpoldne. Osebni vlak iz Prage. Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja I Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. ♦•30 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža Celovca, Beljaka (tal Podrožčico) Gorice drž. žel., Trst« dri žel Jesenic. o-OO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. j 8 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic. Rudolfovega, Grosuplja. 8-oe zveOer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod-1 rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. j u oo ponodi. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. Žel. Gorice drž. žel., Jesenic.; Dohod v Mnbl|aao dri. kolodvori 946 zjutraj. Osebni vlak Iz Kamnika.! j IO-S9 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika o-' zveOer. Osebni vlak Iz Kamnika, ^o ponodi. Osebni vlak Iz Kamnika. (Samt ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) [ (Odhodl in dohodi so naznačeni v srednja evropejskem času.) neodvisen in zmožen prevzeti vodstvo seksteta oziroma aepteta godbe na lok s89?-2 1 SStČ**3 za prihodnjo predpustno sezono. Plaća no do£ »voru. — Ponndbe pod Šifro tl0O8laCu na upr. „Slov. Naroda". SUKNA In modno ;"V Maso za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Jtampolctt na Češkem. Tvornlske cene. I Vzorci Iranko. Samo pristna goriška in različna vina se točijo najceneje ▼ 203—47 Uu vinotoća Stari trg 13. s n o x> L a TJ o •* te < o O o solnčnifa in dežnike domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR Pred SkoMJo 19, Stari trg 4, Prešernove ulice 4. 47 i v i C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. HRISTO FLE Jedilno in namizno orodje Priznano nnjbitlšc p***rebrrno NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno oprarliene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI In ČAJNI SERViSI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. Edin* nadomestile za prave srtire. Specialni predmeti za hotele, restavracije i a kavarne ter sa pen-sione, menaie itd 89« 2 1 C in kr. dvorni dobavitelji CHRIJTOFLE i Cle. DUNAJ I . OPERNRINO 5 (HBINBICHSHOF). Ila«trov»nl r«novmk BMatoaJ. Pl vseh mutti zuitooniki-prodijalci, Z» jamstvo pristnosti nosijo ts! i.deikl po-Ug stoječo tTorniifco nimko in polno ime Podpisani se nsojam javiti velecenjeoemu občinstva v Ljubljani in na deželi, da sem gi nabavil nov voz za prevažanje pohištva. ter se priporočam za selitve ter vse droge vožnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo Z veleapoštovanjem 24bO—18 Jttartin tatnpert LJubljana, Kolodvorske ulice št 31. St. 43.146 Razglas. 3913 -1 Mestni magistrat je odredil v smislu § 52 obit-nega reda, da morajo imeti vsi mesarji brez razlike v svojih prodajalmcah, oziroma na stojnicah na vidnem mestu označene cene mesa vsake vrste po kakovosti in množini. Prestopki te odredbe se bodo kaznovali po določilih § 131 obrtnega reda. JVfestnt magistrat v Cjubljani dne 13. novembra 1907. Ljubiteljem lepe slovenske knjige priporočamo drugo pomnoženo in ilustrovano izdajo o o o o Poezij Dragotina Kelteja oooooo ki je pravkar Izšla v založništvu o o o o o o L. SCH VVENTNER J A v Ljubljani. Cena broš. K 4'—, po poŠti K 4-20, eleg v izvirne platnice vezane K 5 50; po pošti K 5*80 za rekomandacijo 25 vin. več. oooooooo Ta knjiga je opremljena tako sijajno, kakor pri slovenskih publ kacijah nismo navajeni ter ima vrednost tudi za tistega, kdor ima prvo izdajo Kettejevih poezij, in to temo lj, ker obsega mnogo pesmi, ki jih doslej ni bilo moči zbrati Uredil je zbirko A. Aškerc, ilustroval pa Čisto v smislu poezij M. Gaspari. o o o o o o 58 67 Zelo pripravno za darila! Iv. JSolTiffer Ljubljana, Dovozna cesta 4 ■priporeča prima trboveljski kosovni in orehovni ■ kakor tudi I lepa sulia bukova In mehka ^0 v polenih ali nasekana v vsaki množini POKORNEGA PELINKOVEC Najboljši želodčni liker sveto. Od zdravniških avtoritet priporočen kot ngoden, tečen in ielodec jačajoč čisti MUnl destilat. Eksponira se na vse kraje sveta. Odlikovan m 90 zlatimi, talent Ia čaatnimi kolajnami. Dobiva se povsod. Zastopnik aa Kranjsko: FRAN REMIC. Ljubljana. I! Opombo II Izvrsten glas našega eli-zira ^Pelinkovca4* dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim aLi sličnim 'menom slabše — Cesto zdravju škodljive — pi- )ače. Radi tega pazite na našo z zakonom zavarovano vinjeto m zahtevajte izrecno 3529—17 Pelinkovac Pokornv. Vso ostalo naj se kot ponaredka zavrne. Edini proizvajalec: Kralj.DOvl.d on.tvornica likera preje FRANJO P0K0RNY, Ustanovljeno 1862. 1965 07 32 83CD 3 "i JffttSgraveja origtaalat irska peči. Na]boi]fte Ia najbolj hranljive trajnogorilne peči. Izredno dobro kurllnost. CenovnlKi zastonj. CHR. GARMS Podmokli (Bodenbach) 32 5 s tvornica za železne ptčL Tvorniška zaloga pri ŠTKFAWU MildrV, w \r» •*» •*» »ir» •*» »)if» *Jf» •*» «j* .d. «*. .«*. ra. »j-/ Ortopedično zdravilni zavod v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oratna raznovrstno akrivllenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka |§4 o o o o o o o ledja »td. se nahaja o o o o o o o na Turjaškem trgu št. 4,1. nadstr. Pojasnila daje dr. Ivan Oraten ob svojih ordinacijskih urah od. 9—10. dop. in od 2.-3. pop. v Wolfovih ulicah ftt 12. 3612—5 £g|_,_____ /fs eJf* t^* «¥■• t-Y» tf* e*. «JU «f# t.y* «Jf* «f# «** «*» »T* **» «Jf» »JU «Jf» «J Cene brez konkurence! i i Cene brez konkurence! Ljubljana Mestni t« it. 11 priporoča največjo zalogo in 3462- 11 tffltfl! 2 Zunanja naročila so'Izvršujejo hitro in točno. Radi prezidave sem primoran za IO do 15% ceneje prodajati! se nsoja p. n. gg. gostilničarjem v Ljnbljani in na deieli vljndno naznaniti, da je po priporočilo gostilniške zadruge otvorila zalogo piva OSI Pi?o je zajamči no izborne kakovosti, Cene zffceme tako da lalko tebnnje z vpako drugo pivovarno, in to tcmbUj, ker je pivovarna znuaj vsakega kartela. o O O O O O o o Za točno in ve*too (J^ NaroČila sprejema zastopnik naSe p, strežbo se jamci in J o O o O zaloge g. o u o o pro*i za imogobiojua ^ o o naročila, o o ' FRAN ROJNIK v Ljubljani ki daje tudi vsa natančnejša pojasnila. Klet se nahaja v Spodnji Šiški St.180 Talelov ea| proti o«tfcslelostt, priznano uspešna spec. proti odebelelosti, gar. neškodljiv. Zavitki po 2 K se dobivajo v Angelovl tokara! v Celovca. za restavracije in plesne venčke bo ponuja za majhen h on t r ar. Na * lov v npr. „9iov. Nar." 3887—2 i. °<} ° j Is, v v • > novosti te sesije! * A. Lukić Pred škofijo št. 19 priporoča svo|o novo urejeno veliko zalogo zgotovljenih oblek 3572 za gospode, dame, 12 P dečke in deklice ^ po najnižjih cenah- ^ 1 CndOTit je Dspeb pri vporabi Dbjnovtjšega barula za lase iz oiehoega izvlečka Jfuisol \p Bf I broširan K \ Fr. Lipič: Strah ova let dveh kron.} • Zgodovinski roman is dobe velikih bojev <* f med beneško republiko ia turškim cesar- f =Y stvom, v katerih so igrali hrva&ki in slo- * I venski pomorski roparji znamenito vlogo. \ J 2 zvezka. Broš. oba t K, po pošti 40 ▼ več. J Josip Jurčič: Zbrani spisi.' v V 11 zvezkih so zbra i najlepši romani Y J in povesti tega znamenitega pisa'elja, ^ s s Korlstko. ki se a anameoiLr^a pis« tja, v ivojimi deli slovenskemu J[ I občinstvu tako priljubil, kakor samo malo 1 q drugih avtorjev. 1. DeseM brat. t Juri h { Kozjak. Spomini starega Slovenca t I 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec. Y J Grad Rojinje. Kloštrski žolnir. 5 Hci J { mestnega sodnika Nemški valpet. Sin t I kmečkega cesarja i. dr. 6 Sosedov sia. I c Moč in pravica i. dr - Lepa Vida Era- h } zem Tatenbach. 8. Cvet in sad. w. Doktor { Y Zober. 1 . Rokovnjači i dr. 11. Tugomer. } q Veronika Deseniška i dr V^ak zvezek \ velja broširan K 110, vezan Z K, po \ Y pošti S»C. v več. 9 • O {Dr. Jos. Uošnjak: zorani dra ' j matični In pripovedni spisi. I II. Doktor Dragan, drama v petih de- v janjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. t III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih A } Broš. i K, po pošti 2U v več. x }Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen v pripovedovalec, marveč tudi eden naj- a I boljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri J v Doktor Dragan in Lepa Vidb s'a dosegli \ A na odru najU pše uspehe. Ves čisti dobiček X I je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. I ! Drasotln Jesenko - Doksou: { { Pesmi. } c V najlepši moški dobi umrli Jesenko je i bil velenadarjen peBnik, a bil ie pri tem t skromen človek, ki zas« ni delal reklame. Y, Roman iz ljubljanskega gledalskega *iv-ijenj * v polprt teklem času Broš. 80 v, po posti Žii v več. ■I5^'^5^*rl»>*"*ic>*"a?»^»r«fa",r«a »t-»w»«i»«t mm t mm> -m mm— J H. Klrciisteiser: Pod spo- j • vednlm pečatom, i J Ta roman iz dubovskega življenja odkriva j v skrivnosti iz župnišč in dubovsk«-ga stanu t sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva * I zvezka. Broš. oba K 4 6i \ po pošti 4 v več | j Koledar družbe sv. Cirila in Metoda { A za 1 1 si8. Bros. K 1**0, po pošti 2J v več. t m.%. ■■■1.1 Njegove pesmi, priobčene v raznih listih, so vzbujale občno pozornost Po njegovi smrti so bile izdane in je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni rodbini, ki jo je zapustil Jesenke Vez. ievod ve\}a .h K. s pošto ifJ v več. I \ l Sokolski koledar J za 1. 1908. Vez. 1 K, po pošti 20 v več. J J Dijaški almanah I za 1. 1908. Vezan 1 K, po pošti 20 v več. j Trgovski koledar x j za I. 19C8. Vezan 1 K, po poŠti ?C v veo Y Hovi obrtni red. t Slovenska izdaja. 1 K, po pošti 10 v več. A J Kazenski zakon. j 0 Vezan 6 K, po posti MJ v več. \ Kazenskoprovdni red. , Vezan K b 60, po posti i 0 v več. 1 Dr. E. Volčič: Civilnopravni red in . I sodni pravilaik. \ 1 BroS. 7 K, Te -. S K, po poHi 4 ■ » več. | \ Dr. E - Volčič: Odvetniška tarifa, f Broš. K • '6 , pt> f^ati -,J v \ Preselitev trgovine Srnest Sarjc j- i^lrol o 17 mivf m hrom t. 1. opiHtim. Z*radi prevelike rež je v moji dosedanji prodajaluici oa Dvorskem trga St 3 sem se odločil, da ta lokal l 17. novembrom t. 1. opustim. V mojem dolgoletnem poslovanju mi je si. občinstvo izkazovalo toliko zaupanje, da sem se sedaj odločil, da bom vodil trgovino še naprej in sicer od 18 novembra t 1. n.au Mestnem trgnjL št. 11 (nasproti Kollmannovi trgovini). Vodil bom trgovino tudi v bodoče v enakem obsegu in zaradi izdatno znižanih režijskih stroškov po enakih breakoukureočnih cenah in bom c€nj. občinstvu Dostrezal s solidno, popolnoma uovo zalogo najboljšega blaga. . Opiraje se na dosedanje zaupanje se usojam si. občinstvo opozoriti na svojo preselitev in svoje dolgoletne odjemalce prositi še nadaljnje naklonjeoosti. Priporočam se si. občinstvu tudi v novi trgovini z odličnim spoštovanjem — mdm*. mm mirni OBM»V»UJCUi ERNEST SARK, sedaj na Mestnem trgu §tev. It. indajateij in cdfo^onii nrndoUf Ruto Paatoslemlek Lastnina in tisk .Narodne ti»k*m«r. A+B 2246