58. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 11. marca 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan zvečer, izim&l nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ograko dežele za vse leto 25 K, za pol .eta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuj« dežel« toliko veC, kolikor znaša pofitnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po lO.h, če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice BL 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon st 34. — »Narodna Tiskarna" telefon st 85.
„Vinogradniskc društvo.
i.
Finančno ministrstvo je, kakor smo v soboto pojasnili, znižalo vinogradniškemu društvu" naloženo globo od 1000 kron na 200 kron. To nam daje povod, da o znanem tihotapstvu tega društva še jedenkrat izpregovorimo, ker po naši sodbi je po stopanje finančnega ministrstva nedopustno in graje vredno.
.Vinogradniško društvo" ima na Glin-cah gostilno in založno klet. Ta ealožna klet ni od goatilne oddaljena 1896 metrov, a vzlic temu je užitninski zakup to klet pogodil, kakor bi bila vsaj 1896 metrov od gostilne oddaljena.
Iz te založniške kleti je.vino-gradniško društvo" točilo dan na dan, povsem „gewerbsmässig" vino čez ulico, ne da bi bilo to užitnin-skemu zakupu naznanilo, in ne da bi bilo od iztočenega vina plačalo zakonito užitnin o. Konštatiralo se je, da se je samo v dveh mesecih pred razkritjem tega tihotapstva na ta način iztočilo in užitnini odtegailo vsaj 14 hektolitrov, v kleti pa se je našlo načetih posod, ki so držale 242 hektolitrov.
To je tisto tihotapstvo, radi katerega a© je začelo dohodarstvenosodno postopanje proti „Vinogradniškemu društvu".
Posebno obte žilno pri tem tihotapstvu je, da je „Vinogradniško društvo" iz svoje gostilne jemalo izpraznjene bo-letirane steklenice — to so take, na katerih je bilo znamenje, da se ja od njih plačalo užitnino — jih skrivaj napolnjevalo in zopet spravljalo v gostilno, seveda ne da bi od tega plačalo dac. Rekli smo, da je to obtežilna o k o I -nost, dasi so juristi mnenja, da je to prav za prav dejanje, katero se mora kaznovati po § 197. kazenskega zakona, in pravijo, da bi d o h o -darstveno sodišče moralo ta slučaj naznaniti kazenskemusodišču, ker mu je to v zakonu izrecno predpisano.
Društvo si glede založne kleti ni izgo vorilo lahke kontrole; klet sploh ni bila pod
Simon Jenko.
(II. zvezek.  Uredil  Engelbert G a n g 1, izdal in založil O. F isc her).
I.
Ono veliko vrzel, katera se je pojavila po smrti Prešernovi pa do nastopa pesnikov Dunajskega Zvona, izpolnuje v slovenski liriki Simon Jenko. Tudi tedaj je sicer mrgolelo pesnikov, priznanih in nepriznanih — preko njih in njih imen zasukalo se je .časa kolo" — in brez škode lehko rečemo danes: .Kdo bo še po njih poprašal, kdo se ž njimi bo ponašal?"
Jenkovo ime in vsaj mnogo njegovih pesnij pa je ostalo nepozabljenih, žive še danes, in živele bodo tudi še naprej življenje, kakor je žive vsi pravi umotvori.
Prvemu zvezku sledil je po preteku nekaj let drag, izdan po spretnejši roki nego je bila ona, ki nam je priredila prvi zvezek, poln težkih hib in pogreškov. V koliko je g. izdajatelj popravljal, ne vem, ker so mi pesni, v tem zvezku natisnene, iz večine nepoznane, in je torej nemogoče primerjati brez originala. Nadejam pa se, d» se je držal tega, kar nam veli v pred-
kcntrolo, in zato veljajo za kaznovanje storjenega tihotapstva določbe stroge kontrole.
To tihotapstvo se je praviloma naznanilo pristojnemu finančnemu oblastvu. Ta pa se je nekaj zgodilo, česar ne nmejemo, in kar po naši sodbi ni pravilno.
Glasom dohodarstvenega kazenskega zakona sme stranka, ki je grešila zoper predpise užitninskega zakona, prositi, da se proti plačila gotove svote odneha od pravnega postopanja proti njej. Taki prošnji ugoditi ali odbiti, je za kranjsko deželo kompetentno jedinole finančno ravnateljstvo v Ljubljani. Tudi .Vinogradniško društvo" je prosilo za odnehanje od pravnega postopanja, in finančno ravnateljstvo mu je naznanilo, pod katerimi pogoji je pripravljeno odnehati. Društvo je torej imelo pogoje sprejeti ali jih odkloniti. A kaj se je zgodilo?
Vsa zadeva je prišla nakrat k finančnemu ministrstvu, dasi so po § 838. alinea 2. dob. kaz. zakona pritožbe in prošnje glede odneha-nja od pravnega postopanja nedopustne. Nam ne gre v glavo, kako je sploh prišla ta stvar v finančno ministrstvo, še manj pa, kako se je moglo ministrstvo vmešati v zadevo, ki spada izključno samo v kompetenco dohodarstverega sodišča prve instance.
Dohodarstveno sodišče je dovolilo .Vinogr. društvu" odnehanje od pravnega postopanja, če iz lastnega nagiba ali vsled naročila finančnega ministrstva, tega seveda ne moremo vedeti. Zgodilo se pa je to s pogojem, da plača .Vinogradniško društvo 1000 K globe in 2134 K 79 vin. užitnine.
Po našem prepričanju to ni bilo pravilno, zakaj zakon določa, da se sme od pravnega postopanja cdnehati samo tedaj, če se pri dotičnem slučaju ni pripetilo ničesar tega, kar navaja § 545 doh. kaz. zakona. V slučaju .Vinogradniškega društva" se je pa nekaj tacega pripetilo; društvo je namreč iz svoje gostilne jemalo boletirane steklenice in jih skrivaj napolnjevalo. Fi-nančnaoblast žesamo zaradi tega ne bi bila smela odnehati od pravnega postopanja.
govoru, če tudi v salonskih izdejah ne za htevam absolutne jednakosti z originalom,
Jenko je povsem lirik, fino Čuteč in misleč pesnik, brez vakega letanja za bogve kako globoko originalnostjo. Mehko nas objema njegova pesen, in vendar nas zanese s čudesno močjo v te priproste, komaj očrtane situvacije. Kratkost posameznih poemov, ta velika prednost Jenkova pred drugimi pesniki slovenskimi, očara in priklopi nase bralca, katerega nikdar ne utrudi. Priprosta, a mojstrsko označena scenerija, živost, (dramatika, bi dejal) njegovega pripovedovanja, besedni kolorit njegovih verzov, in fino poantovanje so izvestno prve vrline Jenkove može.
Če tudi Jenko refleksij in razmotri-vanj ne ljubi, delalo bi se mu težko krivico, če bi se mu očitalo, da je slab psiholog, slab opazovalec, in da je površen. »Globok* nikdar Jenko tudi ni hotel biti, bil je povsem tista prava Gorenjska duša, ki se — kakor se tudi čudno sliši, — globočih svojih čutov nekako sramuje, in — jih za vsako ceno raje prikriva, kakor da bi jih naravnost tujcu izdal.
Pesni, iz katerih zazveni ta in tam kak molakord, ae kažejo v svoji celoti vendar le vesele, celo nagajive; in kjer bi moral pesnik povedati, kaj ga grize, kaj
Toda za to, da bi finančna oblast ne bila smela odnehati od pravnega postopanja, govori še druga okolnost. § 545 4. a. pravi, da se prošnji za odnehanje od pravnega postopanja ne sme ugoditi, če se storjeni pregrešek ni popolnoma razkril. To velja za .Vinogradniško društvo". Storjeno tihotapstvo se ni popolnoma razkrilo, to se pravi, ni se določno dognalo, kolikšen obseg je imelo storjeno tihotapstvo. Kaj je društvo delalo do časa, od katerega začenši se je revidiralo njega manipulacije in našlo, da so kaznjive, to ni znano.
Tudi svota, katero je zahtevala finančna oblast za to, da odneha od pravnega postopanja, je veliko premajhna.
Založna klet .Vinogr. društva" spada pod strogo kontrolo in bi se bila morala nžitnina po § 265. doh. kaz. zak. odmeriti od cele zaloge vina, nahajajoSega se v tej kleti V tem slučaju bi bilo moralo .Vinogr. društvo" plačati 7820 K 80 vin. užitnine in še kazen.
Finančna oblast pa je iz nam nerazumljivih razlogov in na nam nerazumljiv način našlo, da ima .Vinogr. društvo" plačati samo 2134 K 79 vin. užitnine in le 1000 K globe, prav kakor bi bila finančna oblast mislila, da so podlaga za ds'ocitev globe tiste načete posode, ki so se pri razkritja zasačile, in ki drže 242 hktl.
Ti pomisleki, ki smo jih navedli v predstoječib vrstah, so tudi vplivali, da je deželni odbor odbil prošnjo „Vinogr. društva", naj mu odpusti plačilo užitnine in globe, in si je torej lahko predstavljati, kako presenečenje je obudila vest, da je finančno ministrstvo, ki v tej zadevi ničesar nima govoriti, itak j a ko milo globo 1000 K znižalo na 200 K.
V IJublJanl, 11. marca. Hrvati in Srbi v Dalmaciji.
Pri dopolnilnih deželnozborskih volitvah v Dalmaciji so doživeli Srbi, ki se toli iadi bratijo z Italijani proti Hrvatom, občuten poraz. Hrvatje so jim namreč vzeli tri mandate, katere so imeli doslej Baljak, Smodlaka in Petranovid. Hrvatje napredujejo v Dalmaciji v zadnjem času naglo, kar
mu greni življenje, postane raje prevesel, ali sarkastičen. Uprav ta .preveselost", ki stoji v čudnem kontrasta n pr. v prvi kitici izraženega duševnega razpoloženja, pa izda koncem pesni pesnika, in daje bralca sklepati na pravo čustveno življenje pesnikovo.
Jasno je, da ima lehko vsak inteligenten Človek dokaj izkušenj iz življenja, katere je kritično premislil do dobrega, ne da bi to koma pripovedoval in razpravljal o tem. V razgovora ž njim pripomni morda samo besedico, in natančno veš, pri čem si. Nekako tak je Jenko: svojih nazorov o življenji in svoje filozofije ne vsiljuje nikdar — a ta in tam kratek stavek, besedica same — pesnik ti je povedal, kaj je doživel, kaj misli. Posebno blagodejno pa dene še to, da Jenko nikdar ni mislil, kako bi nekaterim slov. kritikom ustregel in privlekel v svoje pesni vse ono, iz katerega le-ti ustvarijo tekom let .pesnikov horizont" — — pa naj se imenuje ta navlaka že moralizovanje ali ideje ali kakor koli!
S tem pa ni rečeno, da ni v Jenkovih proizvodih idej — samo, hvala Bogu, ne silijo pri vsaki priliki naprej in ne vele: .tu smo, al<5, glejte nas, občudujte nas kako smo globoke". Idej je pri Jenka to-,
je s slovanskega in avstrijskega stališča pozdravljati Novi hrvatski deželni poslanci so dr. Batic, odvetnik v Denisa, Skelin, župan v Drnišu, in Mazzura, posestnik v Statu.
Dogodki v MacedonijI.
Število v Solunu zaprtih Bul-garov znaša že 2000! Vsak dan pri-vlečejo orožniki in vojaki nekaj aretirancev iz njihovih krajev ter jih zapirajo v solunskih ječah. Turška pošta obtožuje vsako pismo, adresovano na Bulgare. Uprava avstrijske pošte v Solunu je dala turškim uradom seznam Bulgarov, ki do bivajo potom avstrijske pošte rekomandirane liste! Vsi nazna-njenci so bili aretirani in zaprti. Mnogo jih je radi prestanih muk že umrlo! Pri prihodu vlakov prijemlje policija vsakega Bulgara, ki je dospel od zunaj v Solun. Ko jih vodijo po ulicah v ječo, are-tirance Tarki, cigani in židje ometavajo s kamni. Nesrečne žrtve so polmrtve, še predno so privedene do trdnjave. Tam jih mečejo v gnusne in temne luknje, od koder ne pride menda nihče vač na svetlo. Razmere so sila napete. Razburjenost med Bulgari v kneževini narašča. Bati se je, da bukne splošen nstanek, katerega skuša rna-cedonski komite izzvati na vsak način, ter prisiliti Rusijo, da napravi diplomatično ali z orožjem konec sedanjim neznosnim razmeram v Macedoniji in v Stari Srbiji. Tu'i Avstro Ogrska ne bo megla gledati bližajočih se dogodkov s prekrižanimi rokami.
Vojna v Južni Afriki.
Kako ponehava boje vi tost med Angleži, kažejo najbolj brzojavke o mirovnih pogajanjih med lordom Kitchenerjem m Botho. Te brzojavke polnijo predala angleških listov že od 24. m. m. Zanimivo je, da nihče ne ve prav povedati, kdaj se je vršil sestanek obeh najvišjih poveljnikov. Nekateri trdijo, da se je vršil 27. febru-varja, drugi pa, da se je Botha sešel 8. t. m. na topovem hribu pri Middelburgs Kitche-ner je baje dovolil Bothi osem dni premirja, da se more posvetovati v drugimi burskimi poveljniki. Ako se je vršil šesta.
liko, kolikor je bilo motivov, da je posegel po pisalu in napisal svoje verze, in kaj malo je v njem poezije, kjer bi skušal samo z besedo samo na sebi vplivati na čitalca.
In vendar je pri vsem tem do dobe zadnjih let Jenko najboljši ritmik slovenski. Njegovi verzi bero se gladko in prijetno, njegove mere prijajo ušesu, in ne uničijo z dolžino in ritmiko, kjer je treba še preje .pogruntati", kaj naj velja kot naglašeno, in kaj ne. Vsled te lehkoče, te živahnosti svojega skladanja, vsled priprostosti svojega besedila, jasnega določenega izražanja mislij in priprostosti v vezanji mislij (skoro sami glavni stavki!) pa se bliža Jenkova lirika tako močno narodni poeziji. Mnogo, da, velika večina njegovih pesnij čita se kot pristno narodno blago, samo s to razliko, da ga vsled izbrušene svoje forme še presega.
Motivi in predmeti Jenkovih pesmi) vzeti so neposredno iz življenja, in pozna se jim, da jih je pesnik, kakor jih je uprav doživel naravnost uporabil zase. Brez dvombe vesele narave, gledal je pesnik tudi tako v svet — in veselost mu je pošla stoprv tedaj, kedar ga je življenje le pretežko pritisnilo k tlom. A nikjer ni moledovanja in tožbe iz njegovih ust — na
nek 27. februvarja, potem bi bilo premirje poteklo že 6. t. m. in uspeh pogajanj — ničeven, kajti vojna ae nadaljuje. Da sta se pogajala ali da se pogajata Kitohener in Botha, pa je menda resnica, kajti lord Balfour, prvi angleški zakladni kancelar, vendar ne bo v toli važni stvari nalegal cele angleške zbornice. Balfour je tudi izjavil, da potankosti vlada Se ne sme objaviti. Vzlic temu pa Se ni jasno, ali se podaja Botha le za svojo vojsko ali v imenu vseh Burov in vseh oddelkov. AngleSki listi priznavajo, da je vlada priprav Ijena v svojih zahtevah odnehati ter da ponuja Burom Čim najugodnejše pogoje Dcwet je menda res še vedno v Kaplandiji. Kruitzinger je zavzel Pearston, ujel vso posadko ter zaplenil okoli 20 tisoč patron, mncgo konj in živil. Odpeljal je sodnika in poveljnika. 5. t. m. je naskočil Bar Scheeper s 300 možmi mesto Aberdeen, 6. t m. pa so napadli Bari mesto Maraisburg, Delaray pa je 6. t m. napadel L-cbtenburg.
Izpred sodišča.
Gospod JosipCilenšek, solicitator v Kozjem, podal je proti odgovornemu uredniku »Slovenca" sledečo
Obtožnico.
Josip Cilenšek, solicitator v Kozjem, vloži proti Ivanu Rakovcu, odgovornemu uredniku „Slovenca" v Ljubljani, sledečo obtožbo: <
Ivan Rakovec, odgovorni urednik dnev nika .Slovenec" v Ljubljani, je v št. 238 in 246. v dopisih ,Iz kozjega okraja", za-čenših s „Po naključbi" in nehavših z »našem okraju" ter .Kdor do zdaj ni verjel" in .ta le naj voli Žičkarja', in sicer z besedami : „ Obžalujemo razpor, a I i s t a k i m i ljudmi, ki po gostilnah svoje bogo-tajstvo zagovarjajo, ne moremo ho diti.Hvala Bogu, da so to pri nas osamljene i, ker lahko jih preštejemo na prste jedne roke. Drugi hujskač zoper duhovščino je oni elegantni mož, ki je sin vrlega in poštenega slovenskega očeta blizo šaleške doline doma. Tret j i je brat nekega duhovnika v lavantinskivladikovin i, kateri se ve, da mora takoplesati, kakor piska njegov .šef, drugače — s trebuhom za kruhom. — Poziv ljamo javno te tri gospode, naj se izjavijo, če jim je kateri duhovnik kedaj kaj zalega storil od onega časa, kar so v našem okraju. Vere jim nihče usiljeval ne bo, a če je oni nimajo, naj pri miru pustijo verne ljudi, kakoršni so gotovo v našem okraju —" ter: .Ko se naš junak javno ponaša s svojim brezver-stvom, so klerikalci kmalu tako dobri, da to pograbijo in med svet zanesejo. Priče, ki na lastna ušesa slišite javno spoznavanje liberalne stranke, kako si upate o tem govoriti ali pisati, ne veste Ii, da ste tako s klerikalci vred najostudnejši laž-njivci! Kako morete iz besed liberalnega doktorja in njegovega pisarja sklepati na njuno notranje mišljenje, ko pa liberalec v svoji čudoviti ponižnosti sam
sto in sto mestih pridobi si zopet moč njegov veseli, lehkoživi temperament, in se izlije s tem večjo veaelostjo, da se, deja! bi, odškoduje za oni trenotek, ko je moral priznati, da življenje le ni tako lepo, ka ker se nam zdi.
V tem smislu je Jenko tudi humorist — in Če velja kdaj izrek, da je .humor ono, kar se med solzami smeje" — tedaj velja to gotovo za našega pesnika. A tudi inače je dovtipen, Šaljiv, nagajiv, poreden, šegav, in celo kjer postane satiričen, ne rani nikjer z ostrostjo sarkazma.
Večina Jenkovih pesnij je ljubavna in njegova ljubezen prava .fantovska*, brezskrbna, vesela; ljubi s veje dekle, a samo nanjo se ne naveša, Češčenja svojih ljubimk ne pozna, ravnopravnega se čuti tudi za časa ljubezni, in ne poklekuje pred njimi Kratko malo: Jenko ljubi po svoje — Bali se, Ijubimkuje, celo huduje se in žaluje za nezvesto ljubico — končno pa si poišče drugo ali seže po kozarcu vina. Globoka torej ni ta ljubezen njegova, tudi ne posebno zvesta in dolgotrajna — in Se tam, kjer toži pesnik, — se mi vidi, da jo končno le brez posebne težkoče pozablja.
Jenko spravlja v svoje pesni Časih kaj gladke situvaoije, kjer bi se manj okreten pisec prav lehko spodrsnil — Jenko pa ve najti mojstrski meje, in fri-valnosti ali trivijalnosti mu ne gre očitati
sebi ne upa verjeti?" — obdolžil Josipa Cilenšeka po nanj nanašajočih se makih, da po gostilnah svoje bogotajstvo zagovarja in sa javno ponaša s svojim brezverstvom, in da kot brezverec vernih ljudi v miru ne pusti, torej zaničljivih in nečastnih last-nostij in mišljenja. Storil je tedaj pregreSek po §§ 7., 488. in 491. kaz. zak, kaznjiv po § 493. kaz. zak.
Predlaga se odreditev glavne obravnave pred c. kr. deželnim kot porotnim sodiščem v Ljubljani, in zaslišanje prič dr. Frana Pikla, odvetnika v Kozjem, Marka Tomažiča, župnika na Pilštanju, okraj Kozje in dr. Frana Jankoviča, zdravnika v Kozjem. Razlogi.
Obtoženceva krivda dognana je z v (in ?) priloženima številkama 238. in 246. v Ljubljani izhajajočega dnevnika .Slovenec", ktftereinu je obtoženec odgovorni uredaik. Inkriminirani odstavki v obtožbi navedenih dopisov dolžijo obtožitelja neprikrito bo-gotajstva in brezveratva ter javnega zagovarjanja tega mišljenja in razširjanja brezverskih idej med vernim ljudstvom.
Obtožitelj sicer v omenjenih dopisih imenoma ni označen, a sledeče besede teh dopisov dokazujejo, da se raz ven dveh dru gih oseb tudi zasebni obtožitelj dolži b r e z-verstva in bogotajstva, kajti prvi do pis našteva tri osebe, o katerih pravi, da po gostilnah svoje bogotajstvo zagovarjajo, da so pri nas osamljenci, in govori o prvem, drugem in tretjem hujskaču zoper duhovščino. O tretj«-ai pravi, da je brat nekega duhovnika v Iavantinski vladikovini, kateri seve mora tako plesati, kakor piska njegov .šef", drugače — s trebuhom za kruhom". Ta tretja oseba pa je zasebni obtožitelj, kajti le ta med vsemi tremi napadenimi osebami ima duhovnika za brata, in le on ima, kakor dopis pravi, .Šefa". Ta .Sef" je v tem dopisu kot prvi hujskač označeni odvetnik dr. Fran Piki, ker samo ta je lan sko leto, kakor dopis pravi, v Kozje prišel, in v pisarni tega odvetnika je nastavljen zasebni obtožitelj in tretji hujskač. Tudi v drugem dopisu v štev. 246. .Slovenca" se dolži zasebnega obtožitelja bogotajstva in brez verstva. — To dokazujejo be sede: .Podpira ga (sc. jezičnega dohtarja) v tem velikodušnem delu njegov ženialni pisar", in pa dalje besede: .Kakor morete iz besed liberalnega dohtarja in njegovega pisarja . .. ." Ta .pisar* je zopet le zasebni obtožitelj, kajti tisti .jezični dohtar", o katerem dopis pravi, da je .prišel pred par leti v Kozje", je odvetnik dr. Fran Piki, in v tega pisarni je v službi zasebni obtožitelj. Vse te dejanske povedbe potrdijo tudi sledeče priče: 1. dr. Fr. Piki, 2 Marko To-mažič, 3. dr. Fr. Jankovič; te priče potrdijo tudi, da so, ko so prečitale inkriminirana dopisa, dobile utis in takoj vedele in izjavile, da v teh dopisih omenjeni .tretji hujskač" in .pisar" ni ni kdo drugi, kakor zasebni obtožitelj.
Obtožba je torej utemeljena.
Kozje, 6. novembra 1900.
Josip Cilenšek.
Vse poezije njegove pa preveva čudna svežost, prav kakor bi imeli pred seboj šopek izbranih dišečih cvetic, na katerih se leskeče še gozdnega vonja nasičena rosa v pomladnem jutru. Jenko je v mnogem ozira pravi .Freilichtdichter". —
Gangl je priredil Jenkovim poezijam napise, kar je že v praktičnem uziru umestno, posebno pa za izdajo, kakor je ta. Pesnim slede basni, iz večine znane vsebine v res mojstrski obliki, in izvrstno zastavljenih poantah. Za temi pridejo .Voščila", katera se bero gladko in imajo seveda bolj, kakor se meni vidi, intimen značaj. Ker ne vem, katere proizvode je mislil spraviti pesnik v javnost, in če sploh, je tem težje govoriti o zadevi. Iz vestno bi bilo Skoda, če bi rokopis ne bil zagledal belega dne, nepoznat bi ostal marsikak biser, naj omenim n. pr. le pesnij na str. 7, 25, 29, 48, 59 in 62. Kot najboljšo pa imam drobno pesnico na str. 22. — .Pod gradom" — akopram vem', da najde to mnenje pri mnogih odločen odpor.
Resnica pa je tudi, da bi bilo lahko izostalo nekaj strani teh pesnic — reno-meju pesnika le na korist. Malo večja ri-goroznost v izbiranju pesmi 2. zvezku nikakor ne bi bila Škodila.
Dr. Robida.
Vsled tega vrSila se je dne 9. marca 1901 porotna razprava. Na isti sklenila se je nastopna
poravnava:
1. List .Slovenec" v Ljubljani prinesti mora v sobotni Številki 16. marca 1901 na prvi strani z debelimi črkami sledečo izjavo:
.Podpisano uredništvo obžaluje in preklicuje vse v St. 238 in 246 1. 1900 v .Slovencu" priobčena, g. Josipa Cilenšeka, solicitatorja v Kozjem, tikajoča se raz-žaljenja ter izjavlja, da so bila očitanja bogotajstva in brezverstva kriva, neres nična, in da so ta očitanja le vsled nepo-znanja razmer prišla v list, ker se je uredništvo pri tem zanašalo na resnicoljubnost svojega dopisnika."
2. Uredništvo .Slovenca", oziroma pod pisani interesentje dajo popolno garancijo, da odpade g. dr. Fran Jankovič, zdravnik v Kozjem, od svoje pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju proti g. Josipu C:!enšeku vložene obtožbe radi žaljen ja Časti in poštenja, pri čemur g. Josip Cilenšek jedino le to koncedira, da bode pri listu .Domovina" v Celju izposloval sledečo uredni-štveno izjavo:
»Podpisano uredništvo izjavlja, da v listu št. 100 z dne 21. decembra 1900 ni imelo namena, s svojim dopisom očitati g. dru Franu Jankoviču, da bi bil on svojo častno besedo v dotični aferi prelomil."
3. Ravno tako se zavežejo podpisani interesentje obtožene stranke, da odstopijo g. župnik Marko Tomažič iz Pilštajna in njegovi trije sotožitelji od tožbe radi ža Ijenja časti in poštenja, katero so naperili proti g. dru. Franu Piki, odvetniku v Kozjem, pri c. kr. okrajnem sodišču v Brežicah.
4. Stroške, kateri so v zadevah pod 2/. in 3/. narasli, plačati imajo ondi navedeni g. obtožitelji ter ob jednem povrniti g. Josipa Cilenšeka za njegovo pot kot ob dolžencu v Calje za zaslišanje znesek 40 K
— dočim g. dr. Piki ad 3/. ne zahteva nobenih troškov.
5 Gg. dr. Fran Jankovič in Marko Tomažič vzameta to na znanje in se ob vezeta to izvršiti.
6 Tožena stranka današnje obravnave, t j. uredništvo časopisa .Slovenec" in pa odgovorni urednik g: Ivan Rakovec se zavežeta in solidum plačati vse v tej kazenski pravdi narastle stroške, in sicer stroške zastopnika dra. Josipa Kušarja evenatulno po sodni odmeri, stroške zasebnega obtožitelja g. Josipa Cilenšek po 60 K
— stroške priče g. dra. Fr. Pikla pa v znesku 100 K, — glede vseh ostalih prič naj se obtoženo uredništvo .Slovenca", oziroma g. Ivan Rakovec ž njimi poravna, če se pa to ne zgodi, pa ima toženo uredništvo .Slovenca" plačati dotične pristojbine, kakor jih bode sodišče odmerilo. Ravno tako trpi toženo uredništvo sodne troške.
7. Toženo uredništvo časopisa .Slovenec", oziroma njega izdajatelj plačati ima 50 K na korist ubožnega zaklada v Kozjem.
8. Toženo uredništvo, oziroma izdaja-teljstvo časopisa .Slovenec" mora solida-rično plačati 200 K na korist fonda za na pravo Prešernovega spomenika v Ljubljani.
9. Za slučaj, da bi uredništvo in iz-dajateljstvo .Slovenca* v določenem času ne prijavilo pod St. 1. navedene izjave, zapade isto Se posebej v konvencionalno globo 200 K na korist fonda za Prešernov spomenik.
10 G. Josip Cilenšek, izjavi, da pod navedenimi pogoji jedino le radi tega odstopi od obtožbe, ker noče biti na kvar narodni slogi.
11. Vsa plačila spredaj navedena, razven eventualno troškov obtožiteljevega zastopnika, ki bi se imeli sodno odmeriti, kakor tudi slednji po sodni odmeri zapadejo plačilno in tožimo v 14 dneh na roke g. dra. Josipa Kušarja v Ljubljani, in sicer glede vseh so podpisani h zastopnikov in interesentov tožene stranke in solidum.
12 TroSke svoje trpi obtoženec sam. Dr. Janko Brejc L r. Dr. Fr. Jankovie L r. Marko Tomažič 1. r. Dr. Evgen Lampe 1. r. Iv. Rakoveo 1. r.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. marca. — Osebne vesti. Župan Hribar odpotoval je za teden dni v Dalmacijo. — ViSji geometer v Postojini g. Iv. Ružička je premeščen v Ljubljano, in prevzame vod-
stvo arhiva katastrskih map. Z\ geomstra sta imenovana g. Jakob Berne za Metliko in g. Fran Vydra za Mokronog.
— Malikovanje sli kaj? .Soča" piše; Poznamo kaplana, ki v pridigi, kadar iz. reče besede: Njegova Eminenca, Vzvišenost naš kardinal . . . privzdigne svoje duhovsko pokrivalo na glavi prav tako, kakor takrat, ko izgovarja ime: Jezus Kristus! Ženaki poslušalci svet se vsled tega pri obeh imenih pripogne jednako in potrka na prsih. Ali je kardinal že jednak Jezusu, ali je tako početje le malikovanje ? Bo pač slednje! — Ljudstvo na kolenih, s pripognjenim hrbtom, trkajoče se na prsi, to pač je prizor, ob katerem se čutiju — polubogove! — Tako povišujejo sami sebe. V svetih knjigah pa se nekje čita: Kdor se povišuje, bo po-nižan! Na tem svetu se povišujejo, kdo v«, kako bo za te pozemske .svetnike" — onstran groba! --
— Slomskarji in Slomškarice. „Uöi-teljskemu Tovarišu" se piše: ,So. pa že drugačni narodni delavci in delavke na äi .SlomSkarji inSlomška-rice". — Heil!! (Slovenec" št. 44.) Gospod urednik! Te besede so me tako navdušiie, da Vam takoj opišem delovanje teh .Siotn-škarjev" ia .Slomškaric". Z velikim hroščem in bobnanjem — vabila so se celo poslala v Gorico — se je ustanovila I. podružnica .Slomšekove zveze" v Idriji. Idrija je znamenito mesto. Sluje po celem svetu. Kot znamenitost je v Idriji to, da se nakoplje v Idriji vsako leto prav mnogo živega sre bra, da je Idrija domena socialne demokrn-cije, in da imajo tamošnji .Nemci8 svojo-kazino V imeniku kazinskem se pa nahaja tudi ime odbornika I. V. in odbornice J., g g. prve podružnice Slomšekove zveze". — Da se pa idrijske .Nemce" še bolj spodbode k uspešnejšemu delovanja, priredili so znani ljubljanski „Los von Rom"-ovci dne 8—9. grudna preteklega leta izlet v Idrijo. Ko je o tem prihodu izvedel drugi odbornik .Slomše kove8 podružnice „der deutsche Lehrer" — to ime nosi od tega časa v Idriji — A. Š, pristopil je takoj h kazinski družbi, kot .der dritte im Bunde". Oh! g. urednik! to Vam je bilo navdušenje oni večer. .Wir Deutsche" in .Wir Deutsche" se je glasilo neštetokrat po kazinski dvorani, ko so si prisegali večno zvestobo. .Los von RomJ ovci in .SlomSkarji". Ubogi Slomšek! ne, tega nisi zaslužil; pa odpusti jim, vsaj je Tvoie srce znalo odpuščati in moli za nje. In navdušenje je prikipelo šele do vrhunca, ko se je zavrtela po gladkih parketih brhka odbornicaJ — gg — slučajno je bil pa takratadventin vrhu tega še sveto leto — na obrazih pobožnjakov J. V. in A. Š. se je zbralo pravo pravcato nebeško veselje. Seveda, to je bilo vse v čast božjo! Heil! Heil!! — — Odbornica J —gg se je na tem prepotrebnem shodu tako navdušila, da je pri ljudskem štetju v popisno polo vpisala kot ob-čevalni jezik onega, ki ga je govoril sam Votan, ko je še polegal po medvedjih kožah
— namreč .deutsch". Heil! Frane! Gosp. urednik! Heil! Vam Ii zadostuje to? Ne vem Če bodete s tem zadovoljni? Pa — za da nes naj bo, prihodnjič mogoče še kaj, a pričakovati moram, kaj poreče prijatelj .Slovenec", in kako kazen zaukaže „Oberslom-škar" Frane; po vzgled gre lahko kar na Kitajsko — Waldersee-ja lahko posnema .glave dol" ali pa „popkarco" v trebuh. — Toda pozabil bi bil skoraj še nekaj. Prva .Slomškova" podružnica šteje baje že 17 pravih in 13 podpornih udov — vsaj taku je bilo brati v .Slovencu". In li veste, g. urednik, kako se nabira pri tej podružnici ude? Na prav originalen način. V obli ž ju Idrije, tam kjer se prične navzdol iti, deluje na jednorazrednici naSa vrla koleginja. G. župnik, kot znan kavalir, vpiSe to revo v podružnico —brez njene vednosti
— in seveda tudi plača za njo. Ta ka valir je pa tudi izdal parolo, da mora pridobiti — mogoče na jednak način — še jednega našega tovariša, cegar ime se večkrat nahaja v drugi Brinarjevi povesti mladinske knjižnice. Heil! Heil! Heil! prijatelja .Slovenec* in .Slovenski učitelj". Heil! I. podružnica .Slomšekove* zveze.
— Izpred sodišča. Danes dopoldne je bil pri tukajšnjem okrajnem sodišču znani klerikalni agitator Avgust Erzin obsojen na 40 kron globe ali 4 dni zapora, ker je v Hrovatovi gostilni na Ambroževem trgu razžaljivo govoril o župana Ivanu Hribarju in o občinskem svetniku Josipu Prosenou.
— Sestanek podpirateljev in prijateljev slovenskega gledališča bo 15. t. m.
8. uri zvečer v mali dvorani .Narodnega doma".
— Včerajšnja popoldanska gledališke predstava. Četrtič se je igral včeraj popoludne .Deseti brat" in zopet v razprodani, docela zasedeni hiši. Prišlo je tudi najboljše občinstvo, mnogo inteligence in preprostega naroda z dežele. Videli smo znane rodojube s Štajerskega, Dolenjskega, Notranjskega in Gorenjskega. Tadi to pot se je pokazalo torej največje zanimanje občinstva za .Desetega brata", ki na svoji privlačni moči vzlic zaporednemu ponavljanju tekom izredno kratke dobe ni izgubil še čisto nič. Zato pa je tem bolj obžalovati, da se je igralo včeraj prav nedeljsko, po domače. Dutnača igra, ki vživa med ob činstvom najširše zanimanje, in ki je na polnila že štirikrat naše gledališče, pač ne zasluži bagateliziranja, kakoršno sta kazala včeraj zlasti zbor in orkester. Na nesrečo je obolel tudi g. Polašek ter sta se njegovi ulogi nadomestili komaj za silo. In tako je 2. dejanje ostalo malone brez učinka. Zbor niti pri 4. predstavi ni znal besedila svoje pesmi, in pevec .ženina" se je boril celo z napevcm. Tolika brezbrižnost zasluži pač, da se jo ožigosa. Izmed igralcev pa moramo zopet pohvaliti g. režiserja Dobro-volnega, ki je igral s pristno umetniško vnemo ter žel najsplošnejše priznanje. Pohvaliti je tudi g. rež. Verovška, g Danila, g. Deyla, gdč. Rückovo. gospo Danilovo, g. Perdana, g. Orehka, gdč. Gartnerjevo in g. NučiČa. Vsem tem gre priznanje, da so vzlic apatiji dru gih činiteljev vzdržali igro vsaj nekoliko aad nivojem diletantovske predstave. .Deseti brat" — to se je dokazalo včeraj iz-ncva — se je priljubil vsem slojem, inteligenci in priprostemu občinstvu, zato pa bode treba, kadar se ponovi, pač mnogo skrbnejšega izvajanja, ako se noče, da se igro — ubije šiloma ! X.
— Slovensko gledališče. Včeraj zvečer sta se ponovili enodejanjska burka ,V civilu" in dvedejanjka „Hanice pot v nebesa". Igralo se je splošno prav dobro. Igrica .V civilu" je priprosta, a iako zabavna, ter je izzvala mnogo pre-srčnega smehu. Odlikoval se je v njej zlasti g. Boleska v komični ulogi sluge Frica, a dobri so bili tuii gdč. Rückova, g. Kovačič, g. Deyl in g. Danilo. G. Hauptmanova drama je rafinirana zmes vseh različnih efektov naturalistične, romantične šele. Včinkovala je zategadelj z največjo silo. Halueinacije v smrtnem boju drhteče in trepetajoče Hanice pa so tudi polne poezije. Igraio se je z navdušenjem, ter je v prvi vrsti pohvaliti krasno igro gdč. Riickove, ki ja bila vzorna Hanica. V glasu in kretnjah je pogodila prav realistično vso strašno bojazen in zdvojenost nesrečnice, kateri je smrt rešitelj iz strašnih muk. Pokazala se je sinoči umetnico, ter žela za svoje krasno igranje viharno pohvalo. Prav dober je bil g Dobrovolny, Čegar glas je šel poslušalcem do srca. Pohvaliti je končno g Deyla, gdč. Ogrin-čevo, gdč. Kataninovo, g. Kovačiča in gospo Danilovo. Tudi ensemble je bil deber. Pevske točke pa niso bile naštu-dirane. Vprizoritev zasluži vse priznanje. Intendanca, ki je letos že toliko žrtvovala za kulise, je nabavila tudi za .Hanico" primerno, jako zanimivo sobo. Med igrama je nastopila gdč. Vopalkova v dveh velikih arijah s spremljevanjem orkestra. Zela je dokaj pohvaie. Obširnejšo oceno prinesemo v jutrišnjem listu. X.
— Koncert „Glasbene Matice", ki se je vršil v soboto večer, je bil nenavadno dobro obiskan. Velika dvorana „Nar. doma" je bila nabito polna. Došlo je veliko število gostov z dežele. O posameznih točkah orkestralnega in pevskega koncerta bomo poročali jutri obširneje. Danes le konstatujemo, da so se vse točke po zaslugi g. Hubada izvršile s sijajno eksaktnostjo in z umetniško preciznostjo. Glavne točke so bile nastop gospe Kličke Nebeške, slavne virtnozinje na harpi, samo spe v i dr. G. Kreka in adagio g. La-je vi ca. Dosegle so najlepši uspeh. Tudi zbori so bili krasno izvajani. Občinstvo je bilo s koncertom vsestransko in docela zadovoljno.
— Iz Ribnioe se nam pifie: Vsled zborovanja družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 28 februvarja priredi tukajšnja moška in ženska podružnica dne 24. t m.
v korist nafti zlati družbi veselico s prav zanimivim vsporedom.
— Velik požar v Trstu. V petek se je vnel požar v slobodni luki. Delavci so zavohali duh po ognju, ker pa niso mogli nikjer zapaziti požara, naznanili so takoj ognjegasni postaji v slobodni luki. Po daljšem iskanju so ognjegasoi pogodili, da mora goreti v zalogi tvrdke Parisi, katera pa je bila zaprta. Vlomili so vrata in jedno okno, na kar so se jeli valiti jz odprtin gosti oblaki dima. Začeli so takoj gasiti, in so v to svrho porabili vse hidrante v slobodni luki, iz katerih so vodo napeljali po platnenih brizgalnih cevih na pogorišče. Ali voda ni imela take moči, da bi brizgala tako na visoko; radi tega so s sireno dali potrebno znamenje, da so takoj zaustavili delo vseh hidranličnih žrjalov, in so vso moč istih uporabili za brizganje vode. Od takrat so se zlivali celi potoki vode na gorečo maso. Ogenj se je bil vnel v kupu 500 bal jut. Šaoda, ki jo je vsled požara trdela tvrdka Parisi, znaša kakih 60.000 kron.
— Krava v drugem nadstropju. V
Trstu se je neka krava, katero so vodili v klavnico, strgala iz rok moža, ki jo je vodil ter je po stopnicah neke hiše pri sv. Jakobu zbežala v drugo nadstropje, kjer je povzročila precejšnjo škodo s tem, da je pobila nekaj šip in polomila druge stvari, ki so jej bile na poti. V drugem nadstropju je bilo pred vratmi stanovanja nekaj otrok in lahko bi se bila zgodila velika nesreča, da jih ni mati hitro spravila v kuhinjo in zaprla vrata- Po velikem trudu se je posrečilo dvema možema, ki sta stekla v drugo nadstropje, spraviti besno kravo zopet na piano.
— Koperski signori v proslavo spomina kralja Umberta. Kakor znano, je bil občinski zastop v Kopru dne 10. avgusta t. 1. sklenil, da podeli iz mestne blagajne 2000 kron v počeščenje spomina ,Umberta I. kralja Italije". Namestništvo v Trstu pa je razveljavilo ta sklep, mene: da je občinski zastop prekoračil svoj delokrog; oa smrt kralja Umberta ni v nikaki zvezi z interesi mesta koperskega, ter da je zgornji zaključek smatrati za manifestacijo, ki se mora protiviti patrijotičnemu čutstvu prebivalcev one občine. A, aedaj umejemo g. Malfattija, ki je trdil, da vlada preganja Italijane.
— Porotne obravnave. Tudi v petek in soboto vršili sta se pri tukajšnjem deželnem sodišču po dve obravnavi. V petek sedel je pri prvi obravnavi na zatožni klopi 191etni delavec Janez K one iz Kranja, katerega je državno pravdništvo obtožilo hudodelstva uboja. Obtoženec, po ljudskem glasu slabo opisana oseba, šel je 4 februvarja letos s tovarišem Likozarjem nekoliko pijan proti Klanca GredoČ mimo Roznar-jeve hiše ukala sta ter zabavljivo klicala .auf!". Jože Škofic, ki je prenočeval v tej hiši in na katerega so se Klanski fantje zaradi nekega likofa jezili, domneval je, da se izzivanje tiče njega; vstal je ter šel na cesto gledat, kaj je. Komaj pa je prišel na cesto, sunil ga je Konc z nožem v prsa; zgrudil se je, ter vsled krvavitve kmalu umrl. Koncu pa je I. Vencelj, ki je tudi pritekel iz niže, s polenom izbil nož iz roke. Konc dejanje sicer priznava, vendar trdi, da se je branil škofi če vega napada Porotniki so vprašanje glede uboja z 9 glasovi proti 3 potrdili, vsled česar je sodišče Konca obsodilo na 3 leta in 6 mesecev težke ječe, poostrene mesečno s postom ter trdim ležiščem v temni celici dne 4. februvarja vsakega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi bila je 61 let stara posestnica Ivana Repe iz Hraš pri Radovljici obtožena hudodelstva goljufije, ker je tekom zadnjih šest let Katarini Hrovat z lažnjivimi navedbami, da za posestnika Josipa Vovka posreduje posojila, izvabila 1100 gld. Bila je obsojena na tri mesece ječe. — V soboto dopolndne se je vršila obravnava proti 21 let staremu posestni-kovemu sinu Franu Kobalu iz Podkraja, katerega je državno pravdništvo tožilo radi hudodelstva uboja, ker je Štefana Rupnika s posodo za žvepljenke udaril po glavi ter mu razbil čelno kost, tako da je Rupnik baje vsled tega umrl. Ker pa ni brez dvomno dognano, je Ii je bila res ta poškodba neposredni vzrok Rupnikove smrti, zanikali so porotniki vprašanje glede uboja, vsled cesar je bil Kobal od obtožbe opro scen. — O tiskovni pravdi proti uredništvu »Slovenca" poročamo na drugem mestu
— Židovska revoluolja v kavarni „pri Slonu". Velika nevarnost je pretila včeraj Ljubljani V .Slouovi" kavarni so se bili vzdignili prepeličarji in grozili so, da zapuste kavarno in mesto. Treba je bilo diplomatič-nega posredovanja, da se je izseljenje Židov preprečilo. Kaj pa je provzročilo židovski punt? Pripoveduje se nam, da je neki žid zahteval od markerja «Neues Wiener Tagblatt", a marker mu je prinesel kar dve številki Židom sovražnega lista „Deutsches Volksblatt". Žid je ves razdražen dejal, da je ta list le za neko drugo porabo, da pa, če bi ga on bral in bi se v posteljo v legel, da bi ven padel in si vrat zlomil. Hudomušni marker je menda ž da hotel podražiti, in mu je prinesel še več številk „Deutsches Volksblati", in je neki tudi židu rekel, ko je ta zabavljal, „das Knack solien's ihnen brechen". To je vzdignilo vse Žide. Vpili so, da zapuste takoj kavarno in svoje prenočišče v hotelu, če se jim ne da zadoščenje. Okoli 25 Židov je vdrlo v restavracijo, ker so mislili, da je restavrater za vse v hotelu odgovoren. Restavrater je Žide po krščanski miril in tolažil, ali vse ni nič pomagalo. Izvolili so daputacijo, ki je šla k lastnici ho tela in kavarne in zahtevala, da se marker, ki je Žide razžalil, takoj odpusti in odstrani iz kavarne. Židje so menda dosegli svoj namen, ker marker je bil baje danes že odpuščen iz službe. Marker pripoveduje, da cn ni razžalil Žida, pač pa da se je žid nedostojno izrazil o listu „Deutsches Volksblatt1', tudi pravi marker, da ni rekel, naj si žid zlomi vrat. Radovedni smo, kaj porečejo krščanski gostje „Sionove" kavarne. Last niča kavarne je Židom vse koncedirala, kar so od nje zahtevali; prav bi bilo, da jim sedaj še napravi poseben oddelek, kjer se bodo zbirali, in jim naroči pristnega židovskega markerja, ki bode le njim stregel.
— Suknje ni hotel zastaviti. Brivski pomočnik A. M. in slikarski pomočnik A. P. sta bila včeraj ves drobiž zapila. Naposled je hotel A. M, da zastavi A. P. svojo suknjo, da bosta še lahko naprej pijance-vala. A. P. ni hotel tega storiti in zato ga je A. M. pretepel, ta pa ga je pozneje pri čakal pri vratih pred hišo, kjer stanuje in ga lopnil po nosu, da se mu je kar kri vlila.
— Izgubil je neki železniški uslužbenec na Dunajski cesti denarnico, v kateri sta bila dva desetaka. — Na Mestnem trgu je izgubil neki dijak zlato kravatno iglo z ru-javim kamnom. — Na poti od .Tonhalle" skozi „Zvezdo", po Šelenburgovih ulicah do kavarne .Evropa" je izgubila včeraj neka gospodična zlato žensko uro, vredno 120 K. — Na isti poti je izgubila neka druga gospodična istotako svojo zlato uro, vredno 60 kron.
— Suknjo je zastavil, pa ne ve kje
neki kmet v neki ljubljanski gostilni, ko mu je bil pošel cvenk za pijačo. Nalezel se ga je bil tako, da sedaj ne ve, kje je zastavil suknjo.
— Tatvina. Hišnemu posestniku F. R je ukradel neznan tat iz omare v stanovanju nekaj obleke, ki pa ni imela posebne vrednosti.
— Po stopnjicah pred frančiškansko cerkvijo je padel vznak včeraj popoldne neki pijan delavec, ki je hotel iti v cerkev. Pobil se ni. Pijanec ima srečo.
— Najdena je bila včeraj zvečer> Zvezdi zlata damska ura z verižico. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri Mariji Goličič, na Dolenjski cesti št 8. po 6. uri zvečer.
* Kako je nastal rad hlačna podveze. Lord Roberts je dobil za svoja ju-žnoafričanska junaštva najvišji angleški red, in kralj Edvard je podelil isti red svoji ženi, novi kraljici Aleksandri. Zato se zanima časopisje sedaj bolj za postanek tega najvišjega reda — hlačne podveze. Poroča se, da je 1. 1350 na novo leto pozval tedanji kralj Edvard III. vse viteze in ple miče iz vse Evrope, naj se zbero v Wind-8orju na tekmovalno borbo. Darila so bila velika. In res so prišli vitezi in plemeni-taši iz vseh evropskih krajev na to borbo. 20. aprila 1350. pa se je vršila slavnostna gostija. Okrogla miza, za katero so ssdeli gostje, je imela 210 čevljev v premeru. Po gostiji pa je bil sijajen ples. Kralj sam ga je hotel otvoriti s krasno grofico Saliabury. Ko jo je hotel odvesti na plesišče, pa je kralj zapazil, da je odpadla lepi grofici svilena nogavična podveza. Da bi ga nihče ne prehitel, se je kralj hitro sklonil in pobral podvezo. V naglici pa je prijel sa rob grofične toalete ter tako dvignil
grofično krilo prav visoko ... Splošna zadrega in smejanje! Kralj pa je izgovoril poslej splošno rabljeni stavek: .Honni soit qui mal y pense" (Sram ga bodi, kdor misli kaj slabega!) In kralj je dvignil no gavično podvezo ter rekel: ,Ta podveza postane najčastnejši znak, da se bode čutil najponsonejši izmed vas srečnega, ako ga bo smel nositi!" Red hlačne ali nogavične podveze je v istini postal najčastnejši in največji red na Angleškem
* Abu Nowäs je bil velik pesnik na dvoru Harun Rašidovem. Ni pa bil samo na tajnem obožavatelj lepih žensk, ni si samo pri zaprtih durih privoščil prepovedane kapljice, kakor mnogo njegovih „po-božnih" sovrstnikov, ampak v verzih, ki-pečih od radosti, je z brezobzirno odkritostjo razkrival svoja srce ter opeval ljubezen in vino. Seve, da so mu to hudo zamerili tedanji klerikalci, ki so ga očrnili pri Haruu Rašidu. Moral je bežati. Umrl je v siromaštvu. Črtila ga je pa nahujskana masa tako, da ga. ko je (l. 815.) umri, nikdo ni spremil k večnemu počitku. — Slučaj pa je hotel, da je istega dne „po-klical Bog k sebi" pravovernega učenjaka. Vse ga je spoštovalo, a njegov sprevod je bil velikanski. Ko so pa njegovi pogrebci zapazili od daleč nosilce s smrtnimi Oatanki Novväsa, jeli so se sramovati, da bi se dika stoletja, njihov največji pesnik na tak način pokopal in — priključili so se mu. Tako je imel pesnik lep sprevod. — Tako zatrjujejo arabski viri. Neverojetno! ko je vendar znano, da tedaj se niso Širili misijonarji humanitete med Turki po Mesopotaniji!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. marca. Minister Reze k je včeraj v važni politični zadevi od potoval v Prago, kjer ostane do srede.
Praga 11. marca. Včeraj so se vršili prvi shodi, na katerih se je začela napovedana vojna proti mlado-češki stranki radi opustitve obstrukcije. Na tukajšnjem shodu je Klofač napadal mladočeške poslance na najsuro-vejši način in jih celo dolžil, da so podkupljeni.
Beligrad 11. marca. Srbsko urad-ništvo je podpisalo 700.000 dinarjev za spomenik razkralju Milanu.
Carigrad 11. marca. Ruski poslanik Zinovjev je bil zopet v avdijenci pri sultanu. Ta je izrekel sultanu zahvalo za postopanje Turčije glede ma-cedonskega gibanja ter je izrazil svoje zadovoljstvo, da so velesile ohranile status quo na Kreti.
Madrid 11. marca. Tu so bili minolo noč veliki izgredi, in sicer radi užitnine. Množica je užitninske uradnike napadla s kamni in so bili štirje uradniki nevarno ranjeni. Tudi so izgred-niki užgali deset pazniških hišic, in je šele vojaštvo zamoglo narediti red.
Odprto pismo*)
gospodu Andrettu, izdelovalcu salam
tu.
Dasi Vas do včeraj večer nisem poznal ter Vam nisem nikdar storil nič zalega, obregnili ste se ob me že dvakrat na tako izzivajoč način, da Vas moram javno svariti pred ponavljanjem takega, več ko čudnega dokumentiranja svoje kulture. Sporočam Vam torej, da si ne bom dal jemati pravice, govoriti v deželnem gledališču slovensko in da si prepovedujem izzivati me na ulici. Odločno zahtevam, da me kot neznanca poslej puščate v miru, kakor Vas puščam jaz, sicer si poiščem varstva pred Vašim izzivanjem pri sodišču. Kot slovenski igralec govorim in bom govoril vedno in povsod slovenski ali češki in naj li je to kakemu ljubljanskemu Wolfovcu prav ali ne.
Ljubljana, dne 11. marca 1901.
Adolf Dobrovolny
_ režiser slovenske drame.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolike, kolikor določa sakon.
■ tji n 11 ii < i ii 111 ii iit*n mi 111 i.i-t i i f i mm—f>«
Poajor!
i *
i Danes, v pondeljek, 11. msros t I., i
i ob pol devetih zvečer sestanek i
f v »Narodnem domu".  Lokal — §
i    druga soba na desni strani. I
„Henneberg-svila"
— le pristna, ako se naroča naravnost pri meni — sa blase in obleke v črni, beli ali pisani barvi, od C6 kr. do 14 gld. 66 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci ■e dopoßiljajo takoj.  Dvojna poBtnina v Švico.
Ctm Henneberg aoo-4) Seiden-Fabrikant (k. u. k. Holl-), Zürich.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 83 Dr- P*1-1«».
V torek, dni 12. marca 1901.
IV» korist primadoni .Dramatičnega društva"
gdč. Amaliji furnerl. Kot gost nastopi gdč. Mar. Yopalkota is
Prage. Prvikrat v sezoni:
Ples v maskah.
(Un ballo in maschera.)
Velika opera v petih dejanjih. Spisal J. M. Piave, poslovenil A. F., uglasbil Gius. Verdi. Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. J. Nolli.
BJarynie» n odprt ob 7. m. — Ztfefok ok «/«*• "i- — *eB« P* w- «•
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peh. polka Leopold II. iL n.
Prihodnja predstava bode v četrtek, 14. marca 1.1. Drugikrat v sezoni Verdijeva opera „Ples v maskah"
Meteorologično poročilo.
Marec 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tempera-jtura v "C.	Vetrovi	Nebo   H J 1 *	
9.	9. zvečer	7385	18 sr. ßzahod		oblačno	|
10	"j. -sjutraj 2. popoL	739 4 738 6	13 12	sr. ssvzh. bL sever	oblačno sneg	p
n	9. zvečer	7370	20	j sr. sever	oblačno	|
11. n	7. zjutraj 2. popol.	7308 7295	23; sr. jug 3'5 al. szahod		megla dež	o
Srednja temperatura sobote in nedelje 2 4° g- 15°, normale: 2 5° in 2 7°._
Dunajska borza
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......,
Avstrijska kronska renta 4°,   .   .  . .
Ogrska zlata renta 4°'0......
Ogrska kronska renta 4!/0 . . . . AvBtro-ogrske bančne delnice   .  . .
Kreditne delnice........
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
9870 9865 11825 9830 11820 9360 1676 — 69125 240-30 117*40 2349 1909 9050 1132
Zahvala.
Podpisana izrekam v svojem in v imenu svojega sina in tasta tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za mnogobrojno sočutje in sožalje o priliki bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta in sina, gospoda
Antona Avseca
trgovca in posestnika v Igovasi
katerega truplo smo dne 7. marca izročili materi zemlji. Posebno zahvalo izrekam sorodnikom za darovane vence, prečastiti duhovščini, p. n. gospodom uradnikom in učiteljem, proBtovolni požarni brambi starotrški, gospodom pevcem in vsem, ki so blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast, ter ga spremili k večnemu počitku.
V Igovasi, dne 7. marca 1901.
(523) Žalujoča soproga
Alojzija Avsec.
I
Singer Co. šivalni stroji, dein.
v Ljubljani
UJeldllnger
{Sv. T*&tr*eL cesta Äto Ö
si usoja p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da je odprla v svoji zalogi v Ljubljani, Sv. Petra
cesta št. 6, mehanično delavnico za poprave* v kateri se
bodo vse v stroko šivalnih strojev spadajoče poprave izvrševale najskrbneje in najtočneje.
Z vele8poštovanjem (528;
Singer Co. šivalni stroji, dein, družba, poprej firma Of. Neidlinger,
Zahvala.
Za neStete dobrotne čine ob dolgotrajni bolezni in mnoge tolažilne dokaze blagega sočutja, za lepe vence, ter mnogobrojno častno spremstvo k zadnjemu počitku nepozabne matere izrekam tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo.
Radeče, dne 9. marca 1901.
(531)
Anton Rosina
c. kr. okrajni sodnik.
Izurjenega stenografa
sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji odvetniška pisarna v Ljubljani.
Ponudbe sprejema upravništvo »Slov. Naroda". (529—1)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta. Oibsd iz Ljubljana jui. kol. Proga cez Trbiž.
Ob 12. uri "J4 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Ara-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Ino-most; Čez Ainstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri ti m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec. Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Leud-Ga&tein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregeuc, Čarih, Geuevo, Pariz; čez KleiD-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, PJzen, Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob '.0. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frau-zensfeste. — Proga v Hovo mesto in Kočevje. Ob 7.
uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Stra^a-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 2ö m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Fraucovih varov, Karlovih varDV, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Liüca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijiuih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteinu, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Zcčevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri -32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Str .že-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz L ju" -ane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Eamrika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri ti m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Prostovoljno se prodajajo h graščini KlcvJše pri Polšiiiku spadajoča poslopja in zemljišča, ležeča ob vozni cesti od postaje Sava proti PolSniku na solnčni strani v zatišju.
Njive, travniki, vrti, vinogradi in pašniki merijo blizo 8© oral, gozdovje okoli It O oral. Graščina s 6 prostornimi sobami v I. nadstropju itd. ter gospodarska poslopia so v najboljšem stanju.
Prodaja se skupno ali pa na dele — po dogovoru.
Skupna vrednost znaša 15.000 gld.
NatanCneja pojasnita daje Dp  jank() Jamšek>
(525—2) advokat v Litiji.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
niea in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema In Izplačuje hranilne vloge ln
ibrestuje poftlo od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka ln brez odpovedi« Uradne ure od 8—12 dopoldne ln od 3—S popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo (40-10) Dr. M. Hildulfe^ predsednik.
«1»I•» mo£ ln «-e«li telo.
Dobava v steklenicah (pastčrizovane) od tvrdke
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice.
■ »lomu.: (12—57) Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likerja Triglava iz planinskih zelišč,
Ue Stroit
|* priznano najboljšega izdelka
za rodbine in obrtnike
priporoča
IVABl" JAX
xaloga Šivalnih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Ako se zahteve, pošljem cenike brezplačno m poštnine prosto. (2075—23)
h       Dr. Friderika Lengiel-a
EoJJLte
Brezov balz
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaze zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela !n nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (112-5)
Dr. Triderika Lengiel-a
©3
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnköczy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
JlntonSchuster
v
£jubljana, Spitalshe ulice štev> Z
pzipozoca oc s>a nafmp
spomladanskega in letnega blaga
po najnižji ceni.
—Velika teb er
vršnih jopic in ovratnikov %a gospe in deklice.
tyzozci na zafitcvanjz peStninc
piooti. (530-1)
Wimm
(pr«J
A ffuucy» Marij2ce!jske kapjice za želodec)
prirejene v lekarn! ,,prl cgerskem kraljn" Saria Brady-Ja na Dunaj i, I., Fleisoh-lnarfct 1.
v obče Izkušeno in poznato zdravilo, ki oživlja in okrepčuje želodeo, če Je prebava motena, ln sploh pri želodčnih bolečinah.
Cena steltlenici.....40 uov^-.
D>-o|iiii steklenica . . . 70
Usojam se opozarjati Se jedenkrat, da se. moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice za želodec o.S53£.,a
(prej Marijaoeljske k&pljioe za želodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih Skatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis C%ff^5ÜSbj*
Deli so navedeni. (1739—18 Kapljice za želodeo se pristne dobivajo = -\r T-seli. Ie3sa.rzi.ala.. -
Največja
življenjsko-zavarovalna družba
na svetu "3öi
j«
Ustanovljena 1842. čisto vzajemna.
Skupno premoženje dne 1. |annvar|a 1.1900Z
K 14896/io milijonov.
« lattl dohodek na korist zavarovancev1.1899:
K 38,158.423-
Popolni jamčujoči kapital za zavarovanja, ki se sklepajo v Avstriji, leži pri c. kr. ministerijalnem plačilnem
uradu na Dunaj i. " (4M_9)
Glavna agentura za Kranjsko:
Brata Pollak v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
IU