115. številka. Ljubljana, petek 19. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avstro-offerake dežele za celo leto 16 pld., za pol leta 8 gfđjp xh će!' leta 4 ffld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., la četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se račun* 10 J"-, za mesce, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—21» polog gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni4* v Kolmanovej hiši. Našim ljudskim učiteljem. [Izv. dop.] I. Zadnji čas izrazil se je nekdo, kateri hoče veljati za pedagoga, da se učitelj jedino le iz njegovega obnašanja in delovanja v šoli spozna. V tem je sicer nokoliko resnice, vendar se pa sme vprašati: „Kdo pa je tisti, ki ga opazuje v šoli, ter razsoja o njegovej dela\iiosti?" Zna li on tudi po vsem prav sklepati o njegovem značaji ? In je li res mogoče to storiti, opiraje se jedino le na delavnost in obnašanje učiteljevo v šoli? — Mogoče, da jo učitelj res dober učitelj v šoli pri svojej deci, pokorni sluga svojih predpostavljenih in zvest spolnjevalec vseh zakonov, a njegovi sobratje ga vendar niti ne ljubijo, niti ne spoštujejo. Kaj je temu uzrok V — Učitelj, kakor vsak drug človek se po na-Sein mnenji ne spoznava jedino iz specijalno njegove delavnosti v šoli ali njegovega poklica, ampak iz vsega njegovega mišljenja, ravnanja in življenja. Vsak vestni in pravi učitelj bode gotovo vedno vse svoje dolžnosti natanko in vestno spolnjeval, pri tem mu pa bode tudi še vedno nekoliko časa ostalo, katerega ve in zna narodni učitelj porabiti za razvitek narodnega šolstva in splošnega blagostanja. Res, da je najbolj zaslužljiva ljubezen do poklica, vendar se pa pravo zasluženje začenja še le pri delu, katero nam nij dolžnost,, pil boji in odreko-vanji in premagovanji samega sebe, v celej službi. Naj torej daruje učitelj tudi zvunaj svoje službe svoje moči za razvitek splošnega blagostanja, da bode bodočnost našega milega, pa tol:?to zatiranega naroda, to,:,co lepša in boljša! A filistri „Laib. Schulzeitungu poreko: Listek* Kako umirajo pesniki, pisatelji in učenjaki. Geoffrev Chaucer auglešk pesnik je umrl 1400. 1. Še na smrtnej postelji je zložil jedno pesen, dejal bi, svoj testament, v ka-terej se odlikujejo naslednjo misli: „Kedo še nij okusil nesreče? Potnik, pogumno stopaj naprej, naj si je neb6 tvojega življenja jasno ali oblačno, in če še večkrat padeš, nič ne de. A kadar stopiš v grob, takrat se vzraduj, kajti našel si svoj dom. Ogibaj se pozemeljskih radovank, ker one se na trhlem brodu prevažajo. " Leta 1553. je ležal na smrtnej postelji pes,,;k Rabolais. Kardinal Dellai pošlje svojega pleinčiča k bolnemu pesniku pogledat, kako kaj mu je. Živo in šaljivo se je Rabelais nekaj časa s plemčičem razgovarjal. A ma-| homa je začutil bolečino — smrt, in je dejal J To ne sme biti; učitelj ne sme gledati črez j šolski prag. — V „Tagblattovem" taboru rodil se bode v bojazen učiteljem sestavek: | „\Ver VVind siiet, erntet Sturm!" — To ne sme biti, poreko c. l*r. šolski inšpoktorji, kateri gledajo pisano učitelja, kateri bi se zmer'1 za državne in soseskine zadeve. Okrajni glavarji, sosesl-'r; možje in drugi, kateri menijo, da so s tem, da so materijalno stanje učitelj-stva nekoliko zboljšali ali kaj k temu pripomogli, pil učiteljstvu Eldorado ustvarili, ter bi bili pri vsakej priliki radi sami vse. Kateri hočejo vso vedeti in razumeti, dasiravno malo ali nič ne vedo, in kateri nikakor trpeti ne morejo, da bi tudi učitelj kaj veljal, tudi tem nij po volji, ako se učitelj tudi za drugo peča. „Učitelj naj se briga za vse," rekel je neki ne preveč duhoviti mož. Radovati bi se imeli učitelji tega, kajti to je njih naloga in misija. Toda tega se nekateri nikakor ne morejo privaditi, učitelja ne več imeti za navadno karikaturo, ter ga prištevati v vrsto omikancev. Ne da se sicer tajiti, da je vseskozi zvesto in izgledno opravljanje svojih službenih dolžnostij učiteljeva poglavitna naloga. Vendar bi se pa po našem mnenji zamoglo vsikdar vprašati, kje pa se ona prične in kje konča? — Vrata šolske izbe ne morejo nikakor veljati za mejo ali mejnik. Zraven svojih službenih dolžnostij moi« in mora sleherni narodni učitelj delati za razcvet narodnega blagostanja in napredek narodnega šolstva. Pa znabiti poreče kateri rad složno živečih učiteljev: „Svoje šolske ure redno in vestno spolnjujem, in to je dovolj." Se ve, ako bi bili vsi učitelji povsodi tako mislili, potem bi bili še vedno na starem, brez boljših metod, učiteljskih društev itd. Bolje bi bilo, da nas zašijejo v kute, ter nas tola- plemčiču: „Fojdi In povedi nj. eminenciji, da me bolečina vije. — Pojdem, iskat pojdem nekaj velikanskega, ki je, ali nij. Zagrnite, zaveso, komedija je doigrana!" Tužna in žalostnojša pa je bila smrt Torquato Tassova 1595. 1. Čuteč, da, se bliža nemila gospa smrt, milo je prosil kardinala Cinthio Aldobrandiui-ja, naj učini vse, kar je mogoče, da pokupi in pokonča vse eksemplare Jeruzalema osvobodenega. Pesnik namreč je iskreno želel, da se zatro njegov pesmotvor, a nij bil vslišnn. Ohranil so nam je nesmrtni pesmotvor — pesnika kralja. Miguel Cervantes je umrl pri spi-sovanju 1G1G. 1. Dejan v sv. poslednjo olje, vzel je pero in spisal veselo posvcbilno pesen, v katerej omenja smrti, in meni, da nij potreba, da bi koj prišla. Nič ne bode nevoljen, če se malo zakesni, ker prav rad počaka, če pa le neče nič se ponuuliti, mu je pa tudi prav. France Malherbe, umrl 1G28. 1. tudi na zadnjo uro nij mogel zatajiti, da je izvrsten žijo s plačilom onkraj groba, kakor se je to prej godilo. Po našem mnenji in prepričanji učitelj, nij le učitelj mej štirimi šolskimi stenami, ampak on mora mej svet, učiti se svet spoznavati in ga razumeti, ter od tod zajemati za šolo, za svoj — poklic! Kajti on ne sme podučevati, da bi ure dopolnil in svojo plačo zaslužil, ampak on mora izrejati prihdnji rod. Svet in njegovo življenje pa učitelj ne bode spoznal mej štirimi šolskimi stenami, ampak le takrat, ako se poda mej svet, ter s praznim očesom gleda vse ljudske, državne in občinske zadeve. Pou-re dajati — ta učiteljski največji križ —, dela v hiši, na vrtu itd. to vse je po okoliščinah le> njegovo razveseljevanje. Častno pa je, delati mej narodom za njegov splošni prid. Učitelj na deželi, kateri pri vsakej priliki vedno kaže, da ga zelo malo ali celo nič narodne, gospodarske in obrtniške zadeve brigajo njegovega naroda, zastonj se bode trudil si pridobiti njegovo zaupanje in nagnjenje. Naj je tudi v šoli še tako izvrsten, naj tudi erez mero podučuje in dela, ako pa pri vsem tem le vedno za se živi, prav po samolarsko, nikoli ne bode živel v ljubezni in jedinosti s stariši od učencev; veljal jim bode za čudaka in tuteca, doloma tudi za nevedneža ivljubu temu, da ima znabiti najboljša spričevala v žepu. Ljudski učitelj naj gre torej mej svet, ter naj rabi svoje prirodoznanske vede pri gospodarstvu in kmetijstvu, ter naj se uči spoznavati življenje otrok in starišev, da zamoro potem temu primerno svoje delovanje urediti, in požlahnovaje delovati na-nje. Narod ga bode potem Čislal, pa tudi njega bodo učenci bolj zanimivali, ter jih bode za-mogel razsojevati opirati se na okoliščine v kritik in leposlovec. Nek duhovnik mu je opisoval blaženost rajsko, pa baje tako debelo in priprosto, da je umirajoči pesnik zaprosil: „Za božjo voljo, bodite tiho, vaš opis je tako neokusen, da mi kar mrzi prihodnje življenje". Lope de Vega je s čudovito mirnostjo in udanostjo se preselil v večnost 1G35. I. Kadar je bil dejan v sv. poslednje olje in je iskreno odmolil nekaj molitvic, razgovarjal se je še dobri dve uri o raznih zanimivih predmetih. Na to so je stegnil po postelji — in ugasnil. Kedar je umiral I lug o Groti us 1045. 1., so mu na glas molili. „Ali razumiš molitve? vprašali so ga. „Vaše glasove uže slišim," odgovoril je, „ne vem pa no, kaj govorite" I)u>a njegova se jo tedaj užo izvijala, truplu. Svet mu je razdonil, kakor otlo ropotanje.' De la Ro ehe fo ucaul d jeden prvih človekoznalcev vseh časov in narodov, ki jo v svojej knjigi „o ma.\imih in svstomih" objavil duhovite plodove dolgoletnih opazovanj in sku- katerih živć. — Res je, da se narod naš le premalo briga tija in sem za šolo, in v ta-cih slučajih treba je, da učitelj stariše pri vsakej priliki opozori na korist šole. Vendar Je tudi v taci h slučajih priporočati modrosti učitelju, da ne postane s svojim pridigova-njem o izreji otrok, o pedagogiki i. t. d. stari-šem nadležen, ter da ne poreko: Mogoče, da je dober učitelj, a popolnem človek vendar ulj ! Vsaka reč o pravem časi in na pravem kraji! Pa tudi za občinsko življenje in zadeve naj se učitelj dovolj briga. Kako hoče drugače od občanov pričakovati, da se bodo oni za šolo in učitelja zanimivali, ako se on za nje ne zmeni. Po vsej moči naj na to dela, da svoj vpliv v občini ne izgubi, ter da tu in tam razmere in okoliščine včasi tudi od druzega stališča razjasni, in da vedno in povsodi deluje v smislu pravega ljudskega učitelja za izobraževanje in omiko naroda sploh. Se ve, da je ■delovanje v tem obziru v večjih mestih za učitelja težavnejše, kakor na deželi, kjer zamore učitebj dostikrat prav veliko pridobiti in storiti za dobro reč, vendar tudi oni ne smejo nikakor rok križem držati. Razume se, da si potem učitelji sami stvari ne smejo težavnejše •delati, kakor so to žalibog godi v središči Slovenije — v belej Ljubljani, kjer vegetirajo osobe, katere vse store in žrtvujejo, da le svoje sebične in umazane osobne in materijalne koristi in namene dosežejo. Tako ravnanje so rane v lastno meso, katere so dostikrat za one najbolj boleče, kateri so jih prouzročili po svojem brezumnem ravnanji; pa tudi le prebritko občuti vse učiteljstvo. S tem pa nečemo nikakor trditi, da bi moral vsak učitelj pri vsakej priliki na to delati, da bi v občini v tem ali onem važno stopijo ali sedež si priboril. Vse nij za vse, vsak pa naj spoznava sebe in prav ceni svoje moči. Toliko pa mora vendar vsak učitelj pokazati v dejanji, da ga interesirajo občinske zadeve, za to naj gre vselej k volitvi, in naj voli po :svojem prepričanji, pa naj tudi na to dela, da se izvolijo vselej pošteni in napredni možje. Ako pa učitelj tako ne dela, ter se kaže, da mu je vse jedno, je H ta ali oni na krmilu, naj se potem nikdar ne pritožuje, ako se občanje za Šolo in učitelje nič kaj posebno ne zanimi-vajo, ter nemajo nikakoršnjega pojmo v Soli in učitelju in njih potrebah. Ako hoče kme tovalec na njivi kaj prida pridelati, jo prej za to pripravi, in ako hoče učitelj v občini v katerej deluje, da bode si vspeh zagotovil, naj tudi svoje delovanje tako uredi, da si je tudi vspeba v resnici svest. Pa tudi za politična vprašanja in življenje v državi naj se dostojno zanimiva, da bode potem zmožen v važnih slučajih mej narodom prav in modro se obnašati. Sicer res nij svetovati, da bi se učitelj s politiko izklj učljivo dosta pečal, — ker to je jako polski pot — vendar tudi v tem ne sme biti nevednež, ako hoče, da ga ndrod ne bode preziral. Razumeje se samo ob sebi, da se mora varovati svoje politično mišljenje v šolo, mej nauk upletati. Jednaki naj so mu otroci, naj si bodo katere koli narodnosti ali stranke. Vendar se pa ne sme od učitelja nikakor zahtevati, da bi sam za se ne smel imeti nobene barve, ter da bi ne smel narodnej stranki pripadati, ampak le moliti nemčursko tele. Zvunaj šole hočemo biti sami svoji gospodje, vsaj smo v službenih zadevah tako več kot preveč odvisni in omejeni od tega in onega. Jugoslovansko bojišče. O bulgarskem vstanku se iz Krajova v Rumuniji hrvatskemu „Obzoru" piše: Imam za svojo dolžnost sledeče vam in hrvatskim čitateljem javiti: V Bulgarskej je uže poknil vstanek, najprej je vzdignil se v Panagjurištu in Koprivštici, in uže je turška vlada zasačila dva od glavnih vstašev namreč Volova in Ban-kovskega ter ju v temnico bacnila; na to so vstali drugi skupno z ljudstvom, napali policijo potolkli vse uradnike in žandarje turške, zrušili so tamnico, oslobodili svoje drugove in v dveh dneh sešlo se je šest tisoč bulgar skih vstašev. Proti toliko vstašem imel je sofijski paša samo 600 mož redne vojske, ker več vojske v Sofiji nij bilo tačas. PO vseh mestih so uže telegrafične in železniške proge od vstašev potrgane. Kolodvori pak so od vstašev zasedeni. Ovo se je dogo dilo od 2. do 6. maja. O tem vstanku dohajajo obširnejša po ročila in pozitivne vesti. Okolo Zlatice in Ta tar-pazardžika, kjer so bile bitke s Turci, ravno v tem času začel se je vstanek i v Panagjurištu (Otluk-kjoj) in v Koprivštici (Avred( alan). Ovega ne potrjuje samo „Obzorov" dopis nego i brzojavi korespondenc-bureau-a iz Carigrada. Pri Panagjurištu je bila prva bitka, kder je nasproti turškim taborom stalo 5000 vstašev. A sedaj se javlja iz Carigrada, da t se general en chef Abdul-Kerin-paša odpravlja, da odpotuje na Koprivštico. Oba ova kraja imenujejo Bulgari vasi, a sta tako ogromna kakor glavno mesto v Hrvatskej. ., Koprivštica pa s prostorom nadkrije Zagreb in tudi prebivalcev je le malo menj. Pole* sta ta dva kraja mej takovimi nepristopnimi brdinanu\,da sta jednaka prirodnim tvrdnjavam, stanovanja so snažna, ponosni brdjani so tudi zmirom oboroženi. Koprivštica je doskoro uživala svojo popolno samoupravo in imela je carske fermane, po katerih Turčin ny smel priti v njihove vasi. Odkar so iztočne vojne pričele uvajati reforme, katere so tem Bul-garom uničile njihova stara prava in sedaj so se vzdignili, da se krvavo osvete. Vstanek se je jako hitro razširil, in sedaj je uže v po-donavskej Bulgariji. Uže včerajšnji brzojav iz Carigrada, koji javlja, da je Turška stavila 15.000 mož vojske pod jednim od svojih najboljih generalov proti Bulgarom svedoči, kakov mora biti stoprav začetek vstanka uže velik. Mej tem se od vseh dr uzi h stranu javlja, da kipi uža povsodi, torej se bodo vsi Bulgari vzdignili. Tudi nemško-turškej „N. Fr. Pr.u se iz Bukurešta piše, da vstanek v Bulgariji napreduje. Onstran Balkana železnica več np vozi. Avstrijski konzul in druge familije so zapustile Gjurgjevo. Politični razgled. Motrttnje «l«»ifcolo. V Ljubljani 18. maja. I*t>lvff€*<*idelajo sedaj v odborih. Posebno finančni odsek ima posamezne točke preiskati in potrditi. Večjidel ali skoro sploh se bode sprejelo vse po vladnem predlogu. V f VJFf • se zdaj mej ministri posameznosti nagodbe dogovarjajo posebno glede cola in banke. — V mestnem zboru peštanskera je svaril VVahrmann Ogre naj se ne podajejo v boj z Avstrijo, ker Ogerska je duševno in kulturno še preveč nazaj. Szlavv je dejal, da več nij mogel nihče doseči kakor je Tisza. To se pravi složnostl Vimitje «lr«ifcv«*. Iluski „Golos" polemizira z nemškimi listi in meni, da navzoči dualizma in jaznosti, katero avstrijski Slovani kažejo dt? jugoslovanskega vstanka, Avstro-Ogerska tudf pod magjarsko-nemško vlado ne more take lenj, šel je miren in pripravljen s tega sveta, — kot moderen filozof in kavalir. Slavni pesnik in gledališki igralec Moli ere spisoval je proti koncu svojega življenja veselo igro „domišljevani bolnik," v katerej risa zdravega človeka, ki povsodi smrt voha, pisatelj sam pak s smrtno ostjo v srci, r:j hotel nič vedeti in slišati o njej. Še tisti dan pred svojo smrtjo 17. febr. 1673. 1. je šel v gledališče, čeravno sta mu odsvetovala njegova žena in njegov prijatelj Baron, ter je provzel rolo Argan-a, ki jo je z največjim napenjanjem svojih sil do konca igral. Po noči se mu je kri udrla. Dve samotarki ste čuli in molili pri postelji, pesnik pa je s slabotnim glasom recitiral stavke iz svoje komedije. Učeni Tomaž Hobbes je 4. dec. 1679.1. povprašal svojega zdravnika kako in kaj, kako dolgo bode še živel. Zdravnik je odmajal z glavo, da dolgo ne. „Nu nič ne de\" odgovoril je učenjak, „bom vsaj našel luknjo, po katerej se hočem splaziti s tega sveta." Jean Racine je vsak pot zadregetal, kadar je pomislil na smrt, a ko je ona 1690. 1. tudi na njegove duri potrkala, sprejel jo je pesnik prav miren in pripravljen. Malo pred smrtjo je narekoval svojemu sinu pismo, namenjeno de Caroin-u, proseč, naj skusi kralja nakloniti, da se zaostala penzija njegovim potomcem izplača. Ko je bilo pismo spisano, spomni se pesn''1:, da tudi Boileau, njegov prijatelj nij še prejel vse penzije. In pri tistej priči je velel sinu, naj novo pismo spiše in v njem tudi prijatelja omeni. „Povedi mu" naročal je sinu, „da sem mu bil zvest prijatelj do smrti." To so bile njegove poslednje besede. Isto tako jasnega in udanega duha je umrl John Locke 1704. 1. Lady Masham mu je prebirala psalme. „Nehajte", zavpil je, in — ugasnil. Boileau, ki je v svojem delu: „Ait poetique" ustanov5' zakonik pesmotvorstvu, kateri je več časa veljavo imel na Francoskem in sploh po vsem naobraženem svetu. Boileau, mož fine satire in dostojnega živ- ljenja, umrl je 1711. 1. tako, kakor je bil živel in pisal, umrl je jasnega duha in s kri-stijanskimi načeli. Nekaj dni pred smrtjo mu je nek prijatelj bral novo tragedijo. „Oj, dragi moj prijatelj", dejal je na ves glas po branju, „ali nij skrajni čas, da umrjem? Pradons, katerim smo se svoje dni posmeho-vali, bili so bogovi, če jih primerjamo autorom sedanjih dnij." Povprašam, kako mu je, odgovoril je z besedami Malherbejevimi: „Cas me je premogel, moram se umekniti njegovemu navalu". Uže umirajoč je Še spoznal svojega prijatelja Coutard-a, podal mu desnico in zamrmral: „Dobro došel, pa tudi adieu, adieu za dolgo, dolgo!" Jožef Addizon sloveč anglešk pisatelj je začutil 17. jun. 1719., da so približuje smrtna ura. Mahoma je dal poklicati Lord Wanvick-a, svojega zeta, ter mu je miren dejal: „Poklicati sem te dal zgolj zato, da vidiš, kako kristijan umira". To so bile njegove poslednje besede. Sklenivši roki je na veke zamižal. Niti vzdi- vnanje politike začeti, katera bi kazala sovražnost proti Slovanom Če turški list na Dunaji „N. Fr. Pr.u vedno na Rusijo hujska, godi se to samo zavoljo tega, pravi „Golos," ker Rusija zvesta ostaje svojim slovanskim simpatijam. Kar se pa tacega ščuvanja tiče bode tudi ruske potrpljivosti jedenkrat konec. Min»>mtt.tkit zbornica je tudi razpu-ščena in bodo v treh tednih nove volifve. Ker so pri zadnjih volitvah zmagali narodno-libe-ralei, bodo gotovo tudi zdaj v zbornico. V f*rnncn*kej zbornici je debata o pomlloščenji komuncev. Govorila sta 10. t. m. radikalca Clemenceau in Lochrov za, a zmerui republikanc Lancy proti predlogu. V »k-nt.i k t-tit pruskem zboru se je začelo posvetovanje o iztrebljenji poljskega jezika iz poznanjskih uradov. Glasi se postava: „NemŠki jezik je izključivi poselni jezik vseh oblastnij, uradnikov in političnih oblastnij," — To postavo so poljski poslanci pobijali, ker je nemška krivično s t le proti njih jeziku obrnena, vendar zastonj: Prusaški Nemec je brezobziren in nij nikdar pravičen Slovanu nasproti. Mtnnshi parlament jo 15. t. m. odprt. Večina je proti vladi, ki bode torej morala odstopiti in opustiti svoje terjanje velike svote za utrjenje glavnega mesta danskega. Dop ini. Is Trati* IG. maja [Izv. dopis.] Tržaška slovanska čitalnica ima zabiležiti v svojo kroniko zopet vesel večer, kakoršnih je še malo v njenih prostorih bilo. Koncert, ki ga je v njej napravil sinoč znameniti mladi hrvatski umetnik Krežma, vršil se je sijajno in veličastno. Na večer v ponedeljek, začeli so «e uže rano polniti prostori čitalnice, in so bili v določenem času prepolni. Program kon-•certa vršil se je točno in redno, pomnoženi inoški zbor, ki ga je vodil g. Hajdrih, izkazal «e je ta večer, posebno krepki in čisti glasovi so pričali spretnost pravega mojsta. Pro-.seški učitelj g. Pelikon poveličal je zbor s uvojim čistim tenorjem. Ko nastopi lepi mladi Hrvat Krežma, pozdravilo ga je občinstvo z gromnimi živio-klici. Ravno tako njegovo ljubznjivo sestro, ki je na klavirji igrala. Občinstvo jej je izkazalo zasluženo hvalo in •odbor podaril jej je krasen šopek z bogatimi trakovi. Mladi Krežma, rekli so vsi, je nekaj nenavadnega, izredna prikazen prikupiti se mora vsacemu. Mej igranjem na gosli za-grmcli so večkrat slava-klici, da je moral umetnik prejeujati. Pri zadnjej točki pro- grama pa je spravil poslušalce tako v ogenj, da ploskanja in živio-klicev nij konca bilo. Umetnik je prejel lepo izdelan lavorjev venec s trobojnimi trakovi z napisom: „Slavjan-ska čitalnica slavnemu umetniku in narodnjaku Franji Krežmi, v Trstu dne 15. maja 187G". Posebna hvala gre tudi odboru čitalnice, da je bila tako sijajna in veličastna, ker se odbor ne straši nobene zapreke; kdor pa se kaj trudi v tržaškej čitalnici smemo s pohvalo imenovati našega odbornika g. T. kateremu je v resnici le na tem ležeče, da je društvo v redu in čast tržaškim Slovanom, torej mu javno hvalo izrečemo. Gospod Krežma s svojo setro bila sta videti iznena dena ker se nijsta nadejala, da Slovani v Trstu umejo toliko spoštovati svojega rojaka umetnika. Pretočeno nedeljo izročila je deputacija polit, društva „Edinost" obstoječa iz gg. Na-bergoja, Nadliška, Primožiča, Dolinarja, Tu-rica in Trobca cesarskemu namestniku protest o razširjenji meje mesta Trsta. Kakor n?; je neki gospod povedal, bila je deputacija prav uljudno od namestnika sprejeta, ter mu je z jasnimi dokazi razložila nasledke, kateri bi nastali za okolične Slovence ako se krivično razširjenje mestne meje potrdi. Gosp. namestnik je o stvari Slovenom prijazno izrazil svoje mnenje. Zatorej je še upati, da bode, ako se pravično ravna, sklep občnega zbora političnega slovenskega društva „Edinost" dosegel svoj cilj. Iz J*4't«»rlHirjrii 12. maja [Izv. dop.] V poslednjih časih so začeli javiti se v največjih evropskih listih dopisi iz Buča in Pešte, prezanimivi dopisi, ki prvič kažejo nenavadno harmonijo, drugič ker se v njih razbira misel, sama po sebi neverjetna. Kar se tiče prvega, pokazalo se je vsaj meni Čisto navadno. Avstrijski budžet poslednjih let polni rubriko dispozicijonsfond s tisoči goldinarjev. Da bi ta „PresscBureau" ne mogel pokazati toliko jednoglasne sile v vprašanjih, katera gredo Avstriji v njenem sedanjem položen j i za živo V Novejša zgodovina avstrijske politike jasno kaže, da je Avstrija popolnem s svojim vplivom ne samo na Italijo, in na Gennanijo, a kar je najhuje, celo doma, kar pričajo vaše slovanske politične razmero i ploh, posebno pa češke in slovenske. Rusija uže govori o njej v novejšo dobo kakor O „igroke promotavšem-sja," kar za njo nij ravno ljubeznjivo. Naši ruski listi sodijo o njej tako: nikomur nij ljubo, posloviti se s slavno tradicijo na vselej, in tudi Avstrija, kakor institut človeški, da si nenavadno sezidan, ne rada bila bi izbrisana iz spiska velicih držav v resnici, katerih beseda mnogo velja: Ona je na-merjeua, odškodovati se za svoje brezštevilne grehe dosedanje svoje politike proti svojemu slovanskemu poklicu, na jugu no beda v tem, da bi to odškodovanje pa le vršilo se na račun Slavjanov. Ne vem ali so vaši visoki državniki postali naenkrat taki, mislijo, da bode cela Evropa naenkrat to dovolila'? (Ne bo treba. Ur.) Kaki prepiri bili so mej Hrvati in Ma-gjari, katerih bi ne bilo če bi poslednji imeli samo iskrico poštenosti, ne namešane samo-Ijubjem in koristjo v svojih mogočno opasnih prsih. Koliko je Čehija inaledovala in protestovala, da bi ohraniti sebi vsaj betvico svoje historične samostojnosti, kar bi jej ne bilo treba delati, če bi avstrijski ustavoverni Nemci mogli sprijazniti se z mislijo, ka ne teže vsacega Kaiserfeldovi „svinčeni podplati." Koliko je prestala uboga Slovenija in kolika Slovakija, katerima uže mnogokrat bil je nastavljen narodno smrtni nož na prsi, katerega se jedva, jedva branite. Zdaj tako berem v ruskih listih (pa nij res Ur.) v poslednji trenotek so premislili se vaši državni voditelji, in trobijo v (ruski? Ur.) svet, da jim je mir in blago Slovanov največja skrb, za to hajdi z avstrijskimi polki v Hercegovino in Bosno, prognati Turke, a Slovanom pohane potice. Tako menijo ruski listi in nadaljujejo: Da, da ! Će bi Avstrija začela prej videti svoje Slavjane umirajoče od gneta germanizacije, tedaj bi se uže ne bilo tako čuditi tej novej ideji. Ali ker ob tem zadnjem nij sluha ne duha, mora vsacemu slovanskemu človeku kri v lice šiniti nad predrznostjo dunajskega in peštanskega novinskoga židovstva, ki se drzne o zboljšanji Slovanov v Turčiji govoriti, beroče debelo plačo za to, da bi dokazalo to židovstvo, celej Evropi, da črno je belo, — ali inače: daje vašej ustavovernej politiki višje plasti Slovansko gorje pod Turkom tako k srcu prišlo, da je pripravljena reforme resno hljaj, niti glas tuge nij prišel mu iz ust. 1'dan v vobjo božjo je živel in umrl. Jasni duh in nedolžni humor, ki vejeta iz vseh njegovih spisih, in mu nijsta pošla niti v najhujših skrbeh in skušnjah, ohranil je do konca življenja. Vse žive dny se je trudil ljudi zboljševati, kar prejasno spričujejo njegovi spisi, in baš to mu je bilo pri srci tudi na zadnjo uro. Lord War\vick, mlad in zelo lehkomi-selen človek, je čisto malo se menil za opo-mlnovanja svojega tasta, in je zelo samopašno živel. Addizon je hotel poskusiti še jeden in poslednji pripomoček. S svojim izglednim življenjem nij mogol spreobrniti zeta, torej je skleuil s svojim umiranjem poskusiti, in pred ko ne je tudi dosegel svojo svrho. Lord Warwick je namreč kratki čas, ki ga je še odločila mu božja milost, porabil na to, da je priredil za tisk spise svojega tasta. Ker pa iz vseh teh spisov veje duh bolj sanja, ker odkrivajo napake in smešnosti sveta, ker na prikupljiv način priporočajo najčisjtejšo nravstvenost, pač smemo sklepati, da oni, ki je prebiral in za tisk uredoval te spise, gotovo je navzel se njih duha kolikor toliko. Addizon je tedaj dosegel svojo svrho, to je onaj mož, ki je bil v besedi — nič, ki je bil, tako trdi Lord Chesterfield, jeden naj-skromnejših pa tudi najokornojših ljudij pod rumenim solncem. Alexander Pope je dejal na smrtnej postelji 1744. 1.: „Nič nij zaslužnejše kakor krepkost in prijatoljstvo, ali prijateljstvo vendar nij drugo, kakor krepost". Te besede označujejo človeka in vse njegovo življenje. Nad 00 let stari Fontenelle je bil povprašali na smrtnej postelji, če čuti kakšno bolest. „l)a", odgovoril je, čutim nekakšno teškoto „še živeti". Lorenc Sterne, spisal „Tristram Shandv", znani odlični in ljubeznjivi humorist, umrl je 17G8. 1. zapuščen od prijateljev in obdan od ljudij, ki so ga okrali. „Je uže tukaj!" zavpil je, šel po konci, in se naredil tako, kakor bi hotel braniti so proti nekomu, ki ga nakanja okrasti. ft Tomaž Gray, umrl 1771. 1, je mirno pričakoval smrti. Čuteč, da se mu približuje, šepnil je nekaj postrežnej sorodbinki: „Molly, moja ura je udarila". In od tistega tre-notka nij se menil za drugo, nego jedino za oni svet. Kadar je 1775. 1. umiral Lord Chesterfield, znani klasik uljudnosti in dostojnosti, naznanili so mu prihod necega prijatelja." Ponudite mu sesti", vzdihuil je in ugasnil. Uljudnost je cenil do smrti. 01 i ver Goldsmith, sloveči pisatelj „župnika Wakefieldskega", (preveden je na hrvatsko) umrl jo 1774. 1. Na zadnjo uro ga njegov zdravnik obišče in povpraša: „No, kako je, ali sto mirnega duha?" Bolnik je odgovoril: „Ah nijsemIV „Ah nijsem!" In vendar je bil Oliver Goldsmith jako dobrovoljcu in čist značaj. (Daljo prih.) izvesti, ali že kaj ver. Ah če bi še Heine živel, zapel bt sledeč: VVeteher Tuvht bat, wciss ich nk-ht — Do h ms wilT mir scliior bodtiakon, Daaa d^r Juda wie dai Tiirk, D;i39 sie a,le beide s.iiikon. Domače stvari. — (Iz Kostanj evice) se piše 1 Enotni drl dolg v bar kovnih . 66 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebra 69 , 80 . 1860 dri, posojilo .... 109 „ — „. Akcije nirodno ban!.o , 835 , — , Kreditne aiicija .... 134 , 40 a, London........119 , 65 B. Napol. .......9 . 53 , C. k. cekini.......5 . 65'/, . Srebro........102 . 50 Zahvala in priporočilo. Ujudno podpisani so najtoplejo zahvaljuje za prijazno obiskovanje prejšijo gostilnico pri „mestii Ljubljana* vsem svojim čestitim gostom, ter slednjim ob jednem naznanja najugodneje, da so je preselil v Medij a tov© hišo, na dunajskoj cesti in v njej najel znano gostilnico npri parizerji" (Medi-jatiO. PriporoČevaje svojo gostilnico obilnej udeležbi, javlja, da ima na razpolaganje i štajemka vina, vino v bnteljah, pivo iz Nriijuer-jevega pivovara prav po ceni, ter so pri njem tudi naroča na obed. Se odličnim spoštevanjem lanez Mešetelj, (143—1) krčmar. ! Dr. J. Pestotnik 1 stanuje (131—3) na »ciit-pctcrsltem prečimo«*, j i v Levčevej hiši štev. 18. Ordinira vsak dan od 2.—3. ure po polu dne. j Eliksir iz Kine i Koke, I najboljši do sedaj znani žrlntlvni I i Krt: % Pospešuje cirkulacijo in prebav ljenje, ter raz- m lične organe in ude z nova okrepi in oživi. Z 1 steklenica 80 kr. 5 Dobiva se jedino le pri (53—9) I G-aTbriel Plccoll, j tekarju, na dunajske) cesti v Ljubljani. KO »■ga. I 'l s. — a-pr m s-o * ,-,3 2 O o. s s o 3 » p «" št:!? 3 b g co g VE, r w i o=3 I b 9 I t- § 5< i s 00 O i nci fff rs .: M l' w tdc &= cr —I & § ~, B W 1 S: ž* h. M c: — 5- I r a ao M, S P I I o " ~ o Jedina trgovina na Dunaji! katera je ugodna za tako slabe Čase, sklenila je cene blaga še za 30 "v znižati in ta jo Kine.skega srebra fabrikna zaloga MM. Mtetielhttitnn &C €'*». na MMunaji, Graben 28, vis-a-vis Sothenove menjalnice (Handelsbank). ■■■■ 1'rej je veljalo n. i»r. HH 6 žlic Za kavo gl. 6 navadnih žlic „ 6 nožev za obed „ G vile „ „ „ 1 vel. žlica za juho 3.f'0, sedaj gl 8.50, n „ 8.50 n n 850 n n 5— - - mleko 3.50 1.30 2.60 2.60 5K60 2.20 1.40 1 posodica za sladkor gl. 12, sedaj 6.80 l „ fl maslo , 5, „ 1.60 l sitice za čaj kr. 80, „ kr. 30 1 par svečnikov gl. 9.— „ 2.80 1 klešČice za sladkor „ 2.50 „ kr. 90 1 posodica za oset i olje od gl. 4 do 7.50 X3owc*l>ii<^a:Ji opuzo> sinju -\'»-ocliioI noz, vilice, velika Žlica mala žlica, vseli 24 koniiulov v elegantnem e l u iju namesto gl. 24 samo 9 gl. 25 kr. 6 desertnih nožev, ^ 18 komadov, vsi 6 „ vile, [ v eleguutuom 6 „ žlic, ( etiiiju namesto I IS gl. samu S gl. Najnovejša pasta za čiščenje zlatnine, Brebrnino in kineškega srebra škatljica 25 kr., 6 škatljic gl. 1.20. Jako lepo tase, inajolko za kavo in čaj, ser vi co za čaj, stojalca za pogrnene mize, girandole, pi>sipalci /.a sladkor, čašico za jajca in garniture za jajca, posodico za zobotrebce, sponko za servijote itd. itd. Na vzunaj r}™-pošilja se točno in vestno proti postnem povzetku. Na zabtevanjo dopostrja se tudi razl(»čeni cenik. (120—3> iztiateJj in urednik Josip Ju rtič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".