NOVEMBER 1993, ŠT. 11, LETO XX. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA NOVE OBČINE IN UPRAVNI OKRAJI Verjetno že dolgo nobeno vprašanje ni povzročilo takšnega razburjenja po občinah v Sloveniji, kot je napovedana reforma sedanjih občin in sprememba organiziranosti celotne državne uprave. Tudi v litijski občini je bilo v zadnjem času več sestankov na to temo, o tej problematiki pa je razpravljala tudi občinska skupščina. Kar zadeva novo lokalno samoupravo, to je nove občine, številni strokovnjaki opozarjajo, da so po treh letih priprav na uvedbo lokalne samouprave še vsa temeljna vprašanja v zvezi s tem nerazčiščena. Ni jasno, kako se bodo financirale nove občine in kakšne pristojnosti bodo sploh imele. Neverjetno se sliši, pa vendar je res, da vse do danes ni bila narejena analiza delovanja sedanjih občin, skupaj s predlogi za odpravo pomanjkljivosti funkcioniranja občin. Povsem skregano z zdravo pametjo pa je dejstvo, da ni izračunov, koliko stane funkcioniranje sedanje občine in koliko bo stalo delovanje bodoče občine, ter da ni jasno niti to, kolikšen bo strošek celotne reorganizacije občin in uprave. Jasno je, da bodo stroški visoki, za stanje, v katerem je slovensko gospodarstvo, najbrž tudi previsoki. Vsekakor bo ustanovitev občine na določenem območju odvisna tudi in predvsem od volje ljudi, ki živijo na tem območju. O tem bodo namreč izvedeni referendumi in GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen BenČič, Mi-ja Bemik. Stane Čme, Lučka Ho-stnik, Vida Klemenčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava:Aumv, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jova-novič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3. za katere se plačuje S -odstotni davek od prometa proizvodov. na njihove rezultate bo Državni zbor pri določitvi območja občine kar v največji meri vezan. Trenutno je najbolj v ospredju vprašanje, koliko upravnih okrajev bo v Sloveniji in kje bodo njihovi sedeži. Upravni okraj je posebna upravno-teritorialna enota splošne pristojnosti, v okviru katere se bodo opravljale upravne naloge na prvi stopnji. Povedano drugače, upravne zadeve (npr. pridobitev potrebne dokumentacije za gradnjo objektov, izdajanje potnih listov in osebnih izkaznic ter vozniških dovoljenj in druge) so se doslej na prvi stopnji reševale v okviru sedanjih občinskih upravnih organov, po novi ureditvi pa naj bi se v okviru upravnih okrajev. Sedanja občina Litija je v predlogu zakona o območjih upravnih okrajev predvidena v upravnem okraju s sedežem v Ljubljani. Število upravnih okrajev je zaenkrat določeno še v variantah, in sicer 11, 19 ali 25 okrajev, določene zadeve pa naj bi se opravljale na sedežih sedanjih občin preko izpostav. Poslanci občinske skupščine so bili ob obravnavi tega vprašanja enotni, da bi morala sedanja občina Litija postati samostojni upravni okraj, takšno pa je tudi mnenje vseh političnih strank v občini Litija. Za takšno stališče je več argumentov. Najprej je zgodovinski vidik, saj je bilo mesto Litija okrajno središče že v časih stare Avstrije, to je od leta 1854, med obema svetovnima vojnama pa je bila Litija prav tako sedež okraja, ki je obsegal še bistveno večje območje, kot ga sedanja občina. Občina Litija ima kot središčna občina v Sloveniji specifičen zemljepisni položaj, saj se zaradi svoje lege ne navezuje na druge regije, tako daje predlog za samostojen upravni okraj utemeljen tudi z geografskega vidika. Ker sodi občina Litija med večje občine v Sloveniji, je za nekatere občane že sedanji sedež občine Litija zelo oddaljen za nemoteno opravljanje upravnih opravil. V predlogu zakona o sodiščih je sedanja občina Litija predvidena kot sodni okraj, tako da bi bilo tudi glede na to dejstvo primerno, da postane še upravni okraj. Ob predvidenem prenosu upravnih nalog na upravne okraje bo prišlo do nadaljnjega siromašenja podeželskih področij tudi v kadrovskem pogledu. Zlasti pomembno je, da ustanovitev sedeža upravnega okraja na sedežu sedanje občine Litija ne bi povzročila večjih stroškov. Občina Litija namreč razpolaga s primernimi prostori, z vso potrebno opremo in z razvito računalniško mrežo ter z usposobljenimi upravnimi delavci. Vse to bi zagotavljalo racionalno upravno delovanje in državljanom dostopne upravne storitve. Občinska skupščina je sprejela tudi sklep, da v primeru, da v mestu Litija ne bo sedež okraja, vztraja vsaj pri ustanovitvi izpostav upravnih okrajev za vsa tista upravna področja, za katera trenutno opravljajo upravna opravila občinski upravni organi. Vendar bi moral zakon določati ustanovitev, delovanje in predvsem število izpostav, tako da obstoj izpostav ne bi bil odvisen od trenutne volje ministra ali okrajnega načelnika. Očitno je, da gre pri reorganizaciji občin in uprave za točno določen cilj, ki se imenuje popolna centralizacija Slovenije. Pristojni republiški organi, predvsem vlada RS, skušajo čim bolj odvrniti pozornost od bistva zadeve. Z relativno nepomembnimi vprašanji (npr. kje bo sedež okraja) poskušajo čim bolj spreti sedanje občine, tako da bi lahko nemoteno izpeljali centralizacijo). Nedvomno je namreč lažje obvladovati 200 ali celo 300 majhnih občin, od katerih velnca večina ne bi bila finančno samostojna, ampak odvisna od sredstev iz republiškega proračuna. Končna odločitev o vseh navedenih vprašanjih bo seveda sprejeta v Državnem zboru Republike Slovenije. Prve razprave so pokazale izredno velika razhajanja v zvezi s to problematiko. Vsekakor gre za tako pomembna vprašanja in zakone, da bo o njih potrebno doseči določeno soglasje med strankami v Državnem zboru. Zelo nepremišljeno pa bi bilo, če bi bila zakonodaja sprejeta v časovni stiski in med seboj premalo usklajena. Gre namreč za vsaj osem med seboj zelo povezanih zakonov. Kakorkoli že, do konca mandata sedanjih občinskih skupščin in njihovih izvršnih svetov je še približno pet mesecev. Vse bolj pogosto se postavlja vprašanje, ali bo vsaj zakonodaja v zvezi z lokalnimi volitvami sprejeta tako kmalu, da bo volitve mogoče izpeljati pred potekom mandata sedanjih organov? Zaenkrat kaže, da ne...... Marko Godec Vse, ki bi radi voščili praznike, obveščamo, da čestitko lahko oddajo do 8. 12. 1993 v vložišču na občini v Litiji, pošljejo na naslov GO Jerebova 14, Litija, ali pa oddajo na fax št. 301-482. Na podlagi razpisa Republiškega zavoda za zaposlovanje Ljubljana, objavljenega v sredstvih javnega obveščanja dne 5.11.1993 VABIMO K SODELOVANJU vse zainteresirane izvajalske organizacije, ki bi se rade vključile v program javnih del v občini Litija v letu 1994. Prijavi je potrebno dodati kratko predstavitev programa javnega dela, potrebno število delavcev glede na zahtevano stopnjo izobrazbe in značilne poklice, čas trajanja javnega dela s predvidenim datumom pričetka ter oceno potrebnih sredstev, izračunano na podlagi decembrskih cen. Pri izvedbi javnega dela zagotovi brezposlenim osebam, vključenim v javna dela: Republiški zavod za zaposlovanje Ljubljana denarno pomoč v višini 80% neto zajamčenega osebnega dohodka, kritje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kritje stroškov zdravniškega pregleda, prehrane, prevoza na delo ter izobraževanja v skladu s kriteriji priprave delavcev na zaposlitev. - Izvršni svet Skupščine občine Litija stimulativni del nagrade v višini razlike do 70% osebnega dohodka za enaka oz. podobna dela, sredstva za izvedbo programa in pridobi potrebna soglasja za pričetek javnih del. - Izvajalec javnih del strokovni nadzor nad izvajanjem javnih del in mentorstvo, varnost pri delu in zaščitna sredstva, dodatno nezgodno zavarovanje ter evidenco prisotnosti na javnem delu. - Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje izbor brezposlenih oseb, vključenih v izvajanje javnega dela. Prijavo je potrebno oddati do 10. decembra 1993 na Oddelek za proračun in družbene dejavnosti občine Litija, Jerebova ul. 14, Litija (telefon 881-235). ODDELEK ZA PRORAČUN IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI Naslednja številka GO bo izšla pred božično -novoletnimi prazniki. Gradivo oddajte do 8. decembra 1993. 235348534848484823232323 STRANKE SPOROČAJO OBČINSKI PRORAČUN ZA LETO 94 Vsako leto, ko se pojavijo izhodišča republike o oblikovanju proračuna občin, se pojavlja ista slika. Iz leta v leto manj prihodkov v občinskem proračunu in vsako leto smo davkoplačevalci bolj obdavčeni. Na dlani je, da tu stvari ne funkcionirajo, še posebno ob dejstvu, da ga država s sprejemom novih zakonov nalaga dodatne naloge občinam. Iz leta v leto je v občinskem proračunu namenjeno manj denarja za razvoj (v infrastrukturo, drobno gospodarstvo, kmetijstvo ipd.) Prav tako sredstev za razvoj in delovanje krajevnih skupnosti in vzdrževanje krajevnih cest, da ne omenjam kulture in humanitarnih dejavnosti. Zato ni čudno, da se pojavljajo želje o zapiranju podružničnih šol kot enega od stebrov ohranjanja podeželja. In zakaj je tako? Posledica tega je, da slovenska država še vedno podlega pritiskom raznih monopolov (sanacije bank) brez predhodne ugotovitve, katero družbeno premoženje, ki je bilo odtujeno oz. izničeno se (lahko tudi s takim javnim dolgom pokriva) pa monopol državne uprave skupaj z razbohotenimi ministrstvi in sekretariati. Država bi proračunsko blagajno lahko napolnila tudi s pobiranjem davkov tam, kjer je denar (igralnice ipd.) ne pa da si izmišljajo davek na avtomobile. Vse te analogije so posledica večje občinske proračunske suše. Zato je potrebno od države zahtevati, da ob oblikovanju nove lokalne samouprave določi oz. razdeli vire financiranja občin tako, da bodo neodvisni od državne volje. Toda kljub ničlam na razvojnem področju občinskega proračuna in komunalni infrastrukturi, le nebi smeli pri oblikovanju proračuna gledati na zakonske okvire financiranja ampak, bi bilo potrebno razmisliti, saj bi se vsaj nekaj denarja namenjenega tudi v te namene najhitreje obrestovalo. Zato je stališče Ljudske stranke, da mora proračun zagotoviti vsaj minimum zakonskih obveznosti občine, komunalne infrastrukture in razvoja drobnega gospodarstva in kmetijstva. Franci Rokavec KOLIKO KDO RESNO MISLI O VARSTVU OKOLJA OBČINSKI PRORAČUN NIMA DENARJA ZA VARSTVO OKOLJA? Vse stranke so imele na občinskih in zadnjih državnih volitvah polna usta ekoloških programov. Daje bil to le okras k programu ali pa, daje vse skupaj izgledalo bolj "celovito" (za naplahtanje volivcev seveda!) se je pokazalo tudi ob občinskem proračunu za leto 1994, ki v osnutku ne predvideva nikakršnih sredstev za varstvo okolja. Še celo nasprotno, veliki so pritiski, da se v proračunu vključijo dejavnosti, ki so okolju izrazito neprijazne. Tako sedaj izgleda, da je v litijski občini zadosti kanalizacij, da je na koncu vsake kanalizacije čistilna naprava, da so površinski vodotoki čisti, da ne uporabljamo več greznic, da kmetje na njive ne stresajo na tone pesticidov, da smo tudi s herbicidi opravili, da dihamo domala sterilen zrak... Nadzor nad vodovodi je zastarel oziroma ga sploh ni, ogromno ljudi v Litiji in Šmartnem ter drugih naseljih ob prometnicah trpi zaradi hrupa in še in še... Pa saj to ni važno. Važne so obljube pred volitvami, važno je pretentati ljudi, ki so davkoplačevalci, da bodo živeli v lepem, mirnem, zdravem in naravnem okolju, potem pa se lahko na vse skupaj pozabi, tako kot v Litiji. Zeleni - ESS Litija ekološko socialna stranka ŽELIM POSTATI ČLAN ZELENIH -EKOLOŠKO SOCIALNE STRANKE Ime_ Priimek. Rojen_ Kraj bivanja_ Poštna številka Ulica_ Hišna številka. Podpis_ Prijavnico pošljite na naslov: ZELENI - ESS Litija, Trg na Stavbah 1 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE NEKOMU MORAŠ BITI KORISTEN NEKATERI PROBLEMI BREZPOSELNOSTI V NAŠI OBČINI Občinski odbor socialdemokratske stranke v Litiji, predvsem pa njeno predsedstvo, je namenilo posebno pozornost in skrb vprašanju naraščanja števila brezposelnih delavcev v občini Litija. S prehodom na realno tržno gospodarjenje so se pokazali veliki presežki zaposlenih. S tem se bo treba sprijazniti, kajti brez racionalizacije zaposlovanja ni mogoča trajna ozdravitev gospodarstva. Seveda bo reševanje presežka delovne sile terjalo visoko družbeno ceno, ki jo bo treba plačati. Od podjetij, katerih osnovna naloga je optimalizacija dohodka, ni mogoče zahtevati, da bodo opravljala socialne funkcije v zaposlovanju. Odpiranje možnosti za hitrejše zaposlovanje je glavna naloga države in za to zadolženih strokovnih institucij (Zavod za zaposlovanje). Skrbno zbrani podatki o gibanju brezposelnosti v naši občini, kijih strokovno obravnava Urad za delo v Litiji, kažejo, da se je število brezposelnih delavcev v primerjavi s prejšnjim letom precej povečalo. V lanskem letuje bilo brezposelnih 1240 delavcev in je stopnja brezposelnosti znašala 18,82%, v letošnjem letu pa je že do meseca avgusta število brezposelnih 1350. S tem je dosežena 20,9% stopnja rasti relativne brezposelnosti, kar je okoli 5% nad republiško stopnjo. Zelo neugodna je tudi izobrazbena struktura brezposelnih v naši občini, ki zahteva še posebno skrb. Brez poklicne kvalifikacije je kar 536 brezposelnih delavcev; sledijo jim delavci s triletno srednjo šolo (IV. stopnja), teh je 451, ter 231 delavcev s štiriletno srednjo šolo (V. stopnja). Tudi pri iskanju prve zaposlitve so ponovno najštevilnejši delavci brez kvalifikacije, teh je 112, sledijo jim delavci s triletno in štiriletno srednjo šolo (vsakih je približno 78). Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je skoraj polovica brezposelnih delavcev, to je 626, starih do 27 let. Vsi ti podatki opozarjajo na to, da bomo kos človeško zelo občutljivemu problemu le s politiko aktivnega zaposlovanja. To praktično pomeni, da brezposelnosti ni smiselno trajno reševati z denarnimi pomočmi brezposelnim. Edini način za reševanje tega vprašanja so vlaganja v nova produktivna delovna mesta za mlade in za tiste, ki v tržnem prilagajanju gospodarstva izgubljajo zaposlitev. Druga pot, ki ima kratkoročno gledano hitrejši učinek, so najrazličnejše oblike izobraževanja, usposabljanja in prekvalifikacije brezposelnih. Na tem področju imajo bogate izkušnje in kvalitetne programe predvsem Andragoški center v Ljubljani, Ljudske univerze in Republiški zavod za zaposlovanje s svojimi regijskimi enotami in uradi za delo po občinah. Obstaja resna nevarnost, da bo v letu 1994 to področje ostalo brez finančnih sredstev, saj jih republiški proračun ne zagotavlja več. Tako žgoča problematika brezposelnih delavcev nalaga naši SDSS odločno politično aktivnost na vseh tistih programskih izhodiščih, kjer je ogrožena solidarnost in spoštovanje človekovega dostojanstva. J. G. OSNOVNI PODATKI 0 STRANKI Datum ustanovitve 16. februar 1989 Število članstva 3500 Število ustanovljenih občinskih odborov SDSS 56 Število poslancev 4 Število članov vlade 1 Predsednik SDSS Janez Janša Podpredsedniki SDSS Ivo Hvalica Barbara Medved Božidar Brudar Vodja Poslanske skupine SDSS dr. Jože Pučnik Predsednik Socialdemokratske mladine Matej Makarovič Predsednica Odbora socialdemokratinj v.d. Barbara Medved Sedež SDSS Komenskega 11, Ljubljana tel.: 061 314-086 fax :061 301-143 Sedež Poslanske skupine SDSS Tomšičeva 5, tel.: 061 150-304 PRVI KONGRES GOSPODARSKEGA FORUMA "4 V Portorožu je v času 5. in 6. novembra potekal prvi kongres Gospodarskega foruma. Kongresa se je udeležilo veliko članov ter pomembnih gostov, med njimi je potrebno poudariti udeležbo ministra in podpredsednika vlade g. Lojzeta Peterle, ministra za finance g. Mitja Gasparija, ministra za kmetijstvo g. Jožeta Osterca, g. Janka Deželaka - direktorja Agencije za sanacijo bank ter številnih drugih gostov iz Slovenije, Italije in Avstrije. "Vloga Gospodarskega foruma je povezovanje gospodarstvenikov med seboj, skupno sodelovanje z bankami, vpliv na gospodarsko politiko države in njeno uresničitev...", je v pozdravnem govoru dejal predsednik Gospodarskega foruma in minister g. Igor Umek. Udeležence je nagovoril tudi predsednik italijansko - slovenske trgovske zbornice in ponudil forumu pomoč pri nadalnjem delu. G. Stanislav Kramberger, predsednik IO Obrtne zbornice Slovenije, pa je poudaril možnost skupnega sodelovanja pri izgradnji malega gospodarstva. Člani kongresa so potrdili poročilo o dosedanjem delu, v nadalnjem delu pa so kot prednostno nalogo določili izpopolnitev informacijskega sistema, prizadevali pa si bodo za pripravo in uveljavitev zakonodaje in predpisov na področju revizij in denacionalizacijskih postopkov. Zavzeli pa se bodo tudi za zmanjšanje davčnih obremenitev s predpisi za spodbujanje novih vlaganj. Na kongresu pa so izvolili tudi novo vodstvo, tako so za predsednika sveta Gospodarskega foruma izvolili dr. Ljuba Sirca, za predsednika Gospodarskega foruma pa je bil zopet izvoljen Igor Umek. Vse informacije v zvezi z delovanjem Gospodarskega foruma pa je moč dobiti na Beethovnovi 4 v Ljubljani (g. Kovač). R. M. PRISTOPNA IZJAVA Ime in priimek: Datum rojstva: Naslov: Kraj: Poštna številka: Krajevna skupnost: Občina: Izobrazba: Poklic: Zaposlen pri/v: Telefon doma: Telefon v službi: Začasni naslov: Kraj: Poštna številka: Krajevna skupnost: Občina: Telefon doma: Podpisani sprejemam program in statut Socialdemokratske stranke Slovenije in pristopam k SDSS. Podpisani sprejemam programin statut Socialdemokratske mladine in pristopam k SDM (velja za mlajše od 30 let). , dne Podpis: Izjavo pošljite na naslov: ELI BORIŠEK, Brodarska ul., Litija _IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI RAČUNALNIŠTVO KOT SESTAVNI DEL POUKA__________ PROGRAM PETRA PO POTEH PRVE SVETOVNE VOJNE Računalnik iz dneva v dan bolj prodira v naše življenje, v naš vsakdan in zelo malo je še delovnih mest, kjer se ne bi uporabljal računalnik vsaj kot orodje, morda le namesto pisalnega ali računskega stroja, čeprav vsi vemo, da je računalnik sposoben opravljati za nas in namesto nas, vendar le z našo pomočjo ali točneje z našim znanjem, veliko več. Začne pa se vedno na začetku. Vsak začetek je težak, posebno še, če je povezan z velikimi materialnimi stroški in računalniška oprema je resnično draga, poleg tega pa je problem tudi hiter razvoj računalnikov, saj le-ti hitro zastarajo, kar pomeni, da na njih vseh novih programov, ki se pojavljajo na tržišču kot gobe po dežju, ne moremo izvajati. Že nekaj let se je vsaka šola v naši občini po svoje trudila dati svojim učencem poleg obveznega, tudi nekaj računalniškega znanja. In zakaj vsaka po svoje? Prav zaradi denarja in opreme, kije bila zelo raznolika in seje po šolah menjala, odvisno od materialnega stanja in seveda ljudi, ki so znali prikazati prednosti takšne oblike izobraževanja. Začeli smo s sinclairji, po- V svetu in tudi pri nas se pojavljajo v zadnjem času ALTERNATIVNI KONCEPTI v sistemu vzgoje in izobraževanja. Na željo staršev predšolskih otrok bom posredoval kratko informacijo o waldorfskih vrtcih, če pa si želite temeljiteje spoznati koncept waldorfske pedagogike si sposodite knjigo Fransa Carlgrenci: "VZGOJA ZA SVOBODO" v matični knjižnici v Litiji. Posebno tradicijo in ugled v svetu ima waldorfska pedagogika, ki se uveljavlja tudi pri nas s prvimi wal-dorfskimi vrtci (Krško, Ljubljana, Maribor) ter šolo (Ljubljana), v vrtcih naše občine pa nekatere vzgojiteljice, ki so spoznale waldorfsko pedagogiko, uvajajo v vzgojno delo njene posamezne elemente. Temeljno načelo WALDORFSKE PEDAGOGIKE je otrokovi starosti primerna vzgoja. V otroku razvijemo tisto, kar potrebuje za ZDRAV razvoj in SREČNO otroštvo. V vvaldor-fskih vrtcih NI prepovedi in NE uka-zovanja. Otroci živijo v ŽIVLJEN-SKIH SKUPNOSTIH od tretjega do sedmega leta starosti. Heterogene (mešane) skupine omogočajo socializacijo metod DRUŽINSKEGA vzgajanja. Razvoj inteligence, veselje do učenja in vzgojo moralnih vrednot pospešuje USTVARJALNA otroška IGRA. Učenci iz Gabrovke in Dol smo šolo v naravi preživeli v Izoli. Od 64 učencev sta manjkala le dva sošolca. Prvi dan smo preživeli takole. Po prihodu v hotel, ki nam je teden dni predstavljal drugi dom, smo se razdelili po sobah. Po kosilu smo se odpravili proti Simonovemu zalivu. Nekateri so gledali, kako ribiči lovijo ribe, drugi so čofotali v nizki vodi, nekateri pa so metali kamne v vodo. Veselili smo se povratka v hotel, kjer nas je čakalo plavanje v bazenu. Tovariši so nas razdelili v skupine, glede na znanje plavanja. Plavalci smo zasedli globji del bazena. Izpopolnjevali smo prsno tehniko plavanja. Po plavanju smo se vrnili v sobe, kjer smo se preoblekli. Šli smo na večerjo. Hrana je bila zelo okusna. Tovariš nam je po večerji povedal, kaj bomo delali. Šli smo na sladoled, nekateri pa so si kupili pijačo. Potem smo uživali ob glasbi. Ansambel je igral plesno glasbo. Najpogumnejši so zaplesali v skupini. Prišel je čas počitka in spanja. Ostalih pet dni smo preživeli po naslednjem programu: ob 7.30 smo vstajali, ob 8.00 smo zajtrk ovali, od 8.15 do 9.50 smo imeli pouk, ob 10.00 smo plavali, ob 12.30 kosili, do 15.00 smo tem so jih zelohitro zamenjali commo-dorji, danes, približno 8 let po nabavi prvega šolskega računalnika, pa se za resnejše delo uporabljajo zmogljivejše verzije PC računalnikov. V letošnjem šolskem letu nam je s pomočjo Občine Litija uspelo dobiti sredstva za opremo štirih računalniških učilnic, na vsaki matični šoli imamo po eno. Računalniška učilnica je bila namreč pogoj za vključitev učencev 5. razredov v program PETRA. PETRA je računalniški program, ki se v letošnjem šolskem letu izvaja na približno 100 šolah po Sloveniji in vključuje računalnik kot učilo ali bolje orodje, ki pomaga učencu pri usvajanju nekaterih vsebin pri pouku tehnične vzgoje, likovne vzgoje in slovenskega jezika. Takšnih računalniško obarvanih ur jc na vsak oddelek 5. razreda predvidenih po programu Petra 22. Učenci enega razreda so pri urah tega pouka razdeljeni v dve skupini, saj skupina za računalniki ne more biti večja od 16. učencev. Uro vodi učitelj predmeta, pomaga pa mu učitelj računalničar. Vlogo računalničarjev smo na šolah prevzeli posamezni učitelji, ki se z Otroci, ki so obiskovali waldorfski vrtec se v življenju nikoli ne dolgočasijo, ves čas sodelujejo pri delu in igri. Sicer so pa otroci sproščeni, umirjeni, kar se kaže v medsebojnih odnosih, odnosih s starši ter odraslimi. Posebno pozornost posvečajo PREHRANJEVANJU. Otrok naj v miru zaužije zdravo hrano (BIO), ki jo pripravljajo skupaj z vzgojiteljico. Organizacija prehranjevanja je v teh vrtcih pravi "obred", o tem sem se prepričal tudi ob obisku waldorfske-ga vrtca v Uberlingenu v Nemčiji. Igralnico so spremenili v jedilnico (prti na mizah, sveča, šopek), otroci so se umili, tiho posedli, molili, sledil je obed in na koncu zopet molitev. Kultura prehranjevanja je na nivoju, kar je osnova za zdrav telesni in psihični razvoj otroka. Otroci waldorfskih vrtcev NE gledajo televizije. Igrače imajo izdelane iz NARAVNIH materialov, plastike v teh vrtcih NI. Posebno pozornost posvečajo vzgoji MORALNIH VREDNOT (osebni stiki, pozdravljanje, dotiki), glasbi, RJTMU, pravljicam in delovnim navadam. V Litiji waldorfskih vrtcev ne bomo imeli, bomo pa iz waldorfske pedagogike vnašali v vzgojno delo prvine, ki so nepogrešljive za zdrav osebnostni razvoj otrok (vzgoja moralnih vrednot). Franci Končar počivali, od 15.00 do 17.00 smo se zabavali ob družabnih igricah, kvizu in tomboli, ob 17.00 smo malicali, potem smo do 19.00 oz. do 20.00 spet plavali, po večerji, ki je bila ob 20.00, smo gledali videoposnetke, televizijski program, pripovedovali pravljice, uganke in vice, ob 22.00 pa smo utrujeni zaspali. V popoldanskem času smo si ogledali soline v Strunjanu, akvarij v Piranu, obalo z ladje, morsko dno in gojišče školjk iz zastekljenega trupa za to posebno grajene ladje, ladjedelnico in mesto Izolo ter tovarno igrač Mehano-tehno. Predzadnji dan smo pokazali, koliko smo se naučili plavati. Nekateri smo tudi tekmovali na čas za prejem plavalnih značk - delfinčkov. Odrezali smo se kar dobro. Teden je prehitro minil. Bilo nam je zelo všeč in si želimo še takšnih aktivnosti. Ob odhodu smo bili veseli in žalostni hkrati. Veseli, ker bomo kmalu doma med svojimi najdražjimi in žalostni, ker je za nami lepo doživetje. Črt Medved računalniki ukvarjamo že dlje časa in imamo za to delo tudi veselje. Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in šport je organiziralo usposabljanje učiteljev predmetov in učiteljev računalničarjev, ki še vedno traja, čeprav pouk Petre na vseh štirih šolah naše občine že uspešno poteka. Tudi prvi vtisi učencev so dobri in zato lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo cilj, približati računalnik slehernemu učencu in mu pri rednem pouku dati tudi osnovna znanja iz računalništva, dosežen. Omenila sem že, da je računalniška oprema draga in da hitro zastari, zato se vsi, ki imamo opravka z računalniki v šolah trudimo, da bi jih kar najbolje izkoristili. Omejeni smo s kadri, iz lastnih vrst seveda, vendar se tudi tu stanje zelo hitro izboljšuje in na šolah že potekajo vzporedno s programom Petra tudi računalniška interesna dejavnost, najboljši in zainteresirani učenci se bodo vključili v fakultativni pouk, načrtujemo tudi izobraževanje učiteljev, izobraževanje odraslih na OŠ Gradec pa je tudi že organizirano. Računalniško opismenjevanje je torej z razumevanjem tistih, ki odločajo o denarju in učiteljev, ki so bili in so svoj prosti čas pripravljeni žrtvovati za nova znanja, postalo za veliko število učencev naših šol realnost. Iva Slabe Tod sekla bridka bodo jekla in ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo... S. Gregorčič, Soči Učenci 8. razredov Osnovne šole Gradec smo se letos oktobra podali na daljšo ekskurzijo. Pot nas je vodila čez Vršič, mimo utrdb iz 1. svetovne vojne, v dolino Trente, mimo izvira reke Soče, alpskega vrta Julijana, slapu Boka pa vse do Kobarida, kjer je bil cilj naše poti. Obiskali smo Kobariški muzej. KOBARIŠKI MUZEJ Posvečen je dogajanju med prvo svetovno vojno. Muzejska zbirka še posebej natančno predstavlja zaključne operacije na sorski fronti - dvanajsto soško ofenzivo od 24. 10. do 9. 11. 1917, ko je avstrijska in nemška vojska (sodelovala sta poznejša generala Rommel in von Paulus) potolkla Italijane in jih potisnila do reke Piave. Dogajanja v teh dneh so kasneje krstili kot "čudež pri Kobaridu". To je bila največja gorska bitka v vojaški zgodovini, prva uspešna bliskovita vojaška operacija v zgodovini vojskovanja in največji vojaški spopad na slovenskih tleh. Zbirka je postavljena v dvanajstih prostorih. Vhodna veža predstavi udeležene države prve svetovne vojne. Številne sobe vsaka po svoje dokumentirajo strahote te vojne: Kobariška soba, bela soba, črna soba, soba zaledja, soba z reliefom, soba prodora, rekonstrukcija kaverne... Multivizijska soba s pomočjo slike in besede v 22 minutah predstavi 12. soško bitko. Obiskovalec si v muzeju lahko ogleda več kot 500 fotografij, 50 vojaških zemljevidov in originalnih dokumentov, čez 1000 primerkov orožja in orodja, uniform, medalj in spominskih predmetov. DVANAJSTA SOŠKA OFENZIVA Pred to, zadnjo bitko so Italijani izvedli enajst ofenziv, vendar niso mogli fronte premakniti niti za kilometer. Ti dve leti in pol vojskovanja sta prikazani v t. i. beli sobi Kobariškega muzeja. Skalne votline in zidovi kavem so bili vojakom edino zavetje pred ubijalskim topniškim ognjem. Številne take kaverne najdemo še danes od Vršiča, prek Rombona in Krna. Ves material (topove, strelivo, gradbeni material, hrano) jc bilo treba prenesti visoko v planine peš in največ na hrbtih, v veliko pomoč so bile tudi redke tovorne žičnice. To je terjalo veliko nečloveških naporov od vojakov, ki so hodili po strmih visokogorskih pobočjih, v snegu, ledu, neurju, viharjih, v temnih nočeh in med topniškim obstreljevanjem. PRED ODLOČILNO BITKO Splošni vojaški položaj v drugi polovici 1.1917 je narekoval Avstrijcem, da se odločijo za potezo, ki bi jih rešila iz vedno bolj kritičnega položaja na soškem bojišču. Po umiku nemških sil iz Rusije so prišli Avstrijcem na pomoč Nemci. Priprave na zaključno ofenzivo so bile temeljite in natančne, včasih prav neverjetne. Potrebovali so kar 2400 vlakov, da so zbrali vso potrebno vojaško moč v zaledju. Množico ljudi in materiala so prepeljali v dolino zgornje Soče. Vrhovna poveljnika avstrijskih in nemških sil sta bila Otto von Belov in Alfred Krauss, ki sta tudi vodila preboj fronte. PLAVI KRIŽ Napadalci so se odločili ob začetku napada uporabiti tudi strupene pline, da bi nasprotnika psihično in fizično oslabili. O teh pretresljivih trenutkih piše dr. Vasja Klavora v svoji knjigi Plavi križ takole: "Vojakom, ki so ležali v okopih, so tisto noč glave utrujeno slonele na listju, travi ali na mrzlih stenah kavem. Niti malo niso slutili, da jih napadalec namerava na tako zahrbten način pomoriti. Bil je deževen oktober, povsod megla in mraz, na vrhovih je divjal snežni vihar. Porume-nelo odpadlo listje je zaradi vlage že pričelo razpadati in povsod je dišalo po trohnobi. Tudi duh belih oblakov plina, ki je v zgodnjih jutranjih urah tistega dne prekril Bovško kotlino in njena obrobja, ji je bil podoben. Plin, ki je dišal po gnilem listju in travi, so tistega jutra Italijanski vojaki samo enkrat vdihnili - in so umrli, ne da bi vedeli zakaj ali da bi izrekli eno samo vprašujočo besedo. O plavem križu, s katerim so bile označene plinske mine in granate, niso ničesar vedeli!" Kobariški muzej je star šele tri leta, a je prejel že dve pomembni priznanji, najvišje slovensko priznanje: Valvasorjeva nagrada za leto 1992; najvišjo evropsko nagrado: nagrado Sveta Evrope - Evropski muzej za leto 1993 NEKAJ MISLI OB OBISKU MUZEJA - Še nikoli nisem videl tako dobre multivizijske predstave nekega dogodka kot v Kobaridu. (J. Železnik, 8. a) - Odlično se mi zdi narejen velikanski relief, ob katerem si to gorsko bitko šele lahko pravilno predstavljaš. (A. Godec) - Fotografije mrtvih, iznakaženih in pohabljenih vojakov v čmi sobi so resnično pretresljive. (B. Bizjak, 8c) - Rekonstrukcija kaverne, v kateri mlad vojak piše pismo staršem. Iz njegovih besed vejeta stiska in vdanost v usodo pred odločilno bitko. (S. Hiršl) - Ob obisku muzeja me je najbolj pretreslo to, da zgodovina človeštva pravzaprav ničesar ne izuči, saj se še danes, prav tako kot takrat, bojujejo brez pravega vzroka. (I. Slabe) - Vojna prinese slavo in čast vojskovodjem in vojnim strategom, prizadene pa v glavnem preproste ljudi. (B. Ojnik) In še misli iz sestavka VOJNA, učenke Blanke Jelnikar: V prvi svetovni vojni je padlo 20 milijonov vojakov, kar pa ljudi ni izučilo. Le dvajset let kasneje se začne v Evropi nova morija. Tanke in bombe takrat zamenjajo uničujoča letala, ogromne letalonosilke, zahrbtne podmornice in na koncu tudi atomsko orožje. Žrtev te vojne je še več, pravijo, da celo okoli 50 milijonov. Človek bi mislil, da se kaj takega ne more več pojaviti, saj nas knjige, vojni filmi, dokumentarci in muzeji vsak dan opozarjajo na grozote brez primere. Pa vendar v naši neposredni bližini spet nevarno vre. Kaj nam bo prinesel čas? Upam, da bodo ljudje, ki si lastijo pravico nad življenjem in smrtjo, tokrat vseeno bolj preudarni... Kobariškega muzeja ne moreš zapustiti neprizadet. Tisti, ki jim je vojna tematika blizu, so na najbolj nazoren način spoznali največji vojaški spopad na slovenskih tleh. Vsakdo od nas pa v mislih podoživlja trpljenje skoraj milijona ljudi, ki so v nekaj dneh leta 1917 obrnili celo stran zgodovine človeštva. Vojaki obeh armad so trpeli na bojiščih, in umirali so vsi enako. Kobariški muzej skuša biti nepristranski in s spoštovanjem govori o vseh, ki so izgubili svoja mlada življenja. V litijski Matični knjižnici se lahko seznanite s to tematiko iz naslednjih knjig: - Vasja Klavora, Plavi križ: soška fronta, Bovec 1915 -1917.-Koper: Lipa, 1991 - Davorin Vuga, Soška fronta 1915 -1917. - Maribor: Obzorja, 1990 - Janez Mesesnel, Soška fronta. -Koper: Lipa, 1968 - Bogdan Novak, Upa zelenela je, Ljubljana: Kmečki glas, 1991-92. Zbrali in napisali učenci 8. razr., ki obiskujejo dodatni pouk iz slovenščine in novinarski krožek: Blanka Jelnikar, Barbara Kralj, Rok Rappl, Janoš Železnik, Tina Vrečko, Irma Nemec, Katja Mlakar, Eva Lajovic, Blaž Bizjak in Matej Avbelj. Za objavo pripravila mentorica Mija Bernik.* WALD0RFSKI VRTCI VZGOJA ZA VREDNOTE Osnovna šola Šmartno je 26. 10.1993, v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Šmartno in enoto šmarskega vrtca Ciciban organizirala predavanje prof. Angelca Žerovnik z naslovom Vzgoja za vrednote. Polna dvorana Kulturnega doma v Šmartnem je pokazala, da nas ta tematika zanima. Zbrali smo se vsi, ki dnevno skrbimo za vzgojo otrok - starši, učitelji, vzgojitelji. Prijeten uvod v predavanje sta pripravila mlada šmarska glasbenika, Urška Mohar in Jože Vidic s samospevi. Predavateljica, prof. Žerovnikova, je priznana strokovnjakinja na področju vzgoje pri nas in v svetu. Seznanila nas je z vlogo in pomenom tako družinske kot družbene vzgoje, kjer težav ne manjka, uspešni pa bomo le, če bomo enotni. Otroku in mladostniku je treba podati prave vrednote: zadovoljstvo, lepoto, smisel, ljubezen, spoštovanje, odgovornost, zaupanje, svobodo, pozitivno mišljenje, varujemo pa se sovraštva in mlačnosti. Ugotovila je, da slabi vpliv družine in institucij (šole. Cerkve), vedno bolj pa narašča vpliv medijev, zlasti TV (negativen). Ob koncu predavanja je povedala, da je mladostniku zelo pomembno tudi občudovanje, saj mu daje polet in moč, da lažje dela. lh ŠOLA V NARAVI »STOJI UČILNA ZIDANA...« Letos mineva 40 let, kar je dobila Velika Kostrevnica sedanje šolsko poslopje. Jubilej bodo domačini svečano proslavili, obenem pa se bodo spomnili tudi leta 1929, ko je kraj dobil prvo šolo. Le-ta pa je do leta 1953 gostovala v privatnih hišah ter v gasilskem domu. Na praznovanje, ki bo v soboto, 18. decembra 1993, se krajani pripravljajo že od oktobra. V šoli, kjer bo potekal prvi del svečanosti, bodo organizirali srečanje z nekdanjimi še živečimi učitelji, prireditev, kjer bodo nastopali sedanji šolarji in razstavo, ki bo prikazovala razvoj šolstva v kraju, dodali pa ji bodo še ročna dela, kulinariko in izdelke učencev. Organizatorji pričakujejo, da bodo vaščani radi posodili fotografije in druge dokumente, ki se nanašajo na zgodovino njihove šole. Po prireditvi v šoli bodo odšli v svečanem sprevodu v Zadružni dom, kjer bo drugi del slovesnosti, ki jo pripravljajo odrasli domačini, povabili pa bodo še kulturno-umetniške skupine iz Šmartna. Slavje bodo sklenili z družabnim srečanjem. B.Ž. PRVA LJUBEZEN Na Osnovni šoli Litija že drugo leto zelo uspešno deluje video krožek. Letos jeseni smo se učenci pod vodstvom mentorja g. Jožeta Mahkovca odločili, da so poleg oddaj, ki jih redno pripravljamo za litijsko TV pod naslovom FOR YOU, preizkusimo tudi v izdelavi filma. Scenarij za film PRVA LJUBEZEN smo pod vodstvom mentorja napisali učenci, ter ga v šoli tudi posneli. Deset članov video krožka, mentor g. Jože Mahkovec in spremljevalka, g. Anica Mohar, smo se 21. in 22. oktobra udeležili srečanja najmlajših video ustvarjalcev Slovenije v Kopru. Uvrstili smo se med najboljše, na kar smo še posebej ponosni. V Biltenu, kije izšel ob tej priliki, so našemu filmu podelili kar laskave ocene: "Odlikuje se v vseh prvinah filmskega izražanja: v sliki (kameri), tonu, obnašanju igralcev pred kamero, izboru glasbe in celotni zgradbi (scenarij, režija). V zapletu je opazen celo element suspenza, saj dolgo ni jasno, kdo je Njegovaprva ljubezen in zaključek je presenetljiv. Ta igraje dovolj naravna in prepričljiva. Upam, da bo naš umetniški dosežek kmalu predstavljen na litijski televiziji in boste lahko sami ocenili naš prvenec. Člani video krožka OŠ Litija mm m IU IZ KRAJEVNIH 13. SREČANJE MALIH (SLOVENSKIH) VOKALNIH SKUPIN V ŠMARTNEM Tudi letošnjega oktobra me je gospa Rosana Maček, sicer tajnica Zveze kulturnih organizacij Litija, s koncertnim sporedom vljudno povabila na pevsko srečanje v Šmartno! Šlo je namreč za srečanje malih vokalnih skupin iz vse Slovenije. Čeprav je začetek organiziranja srečanj tovrstnih pevskih skupin povezan z mestom Velenje, pa je zdaj že vrsto let njihova gostiteljica litijska občina. Zato so ti pevci v zadnjih letih prepevali že na Vačah in Bogenšperku (po dvakrat), lani v Kresnicah in tokrat v Šmartnem. V organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Slovenske pevske zveze in Zveze kulturnih organizacij Litija, je bilo torej v soboto, 16. oktobra 1993, ob 17. uri v Kulturnem domu Šmartno -tokrat že 13. srečanje malih (slovenskih) pevskih skupin! Litijski kulturnik in predsednik Zveze kulturnih organizacij Litija, gospod Boris Žužek je na pevskem srečanju v zbranem uvodu najprej pozdravil pevce in številne poslušalce (ljubitelje) lepe pesmi. Med slednjimi sem videl g. Kapljo (litijskega župana in kulturnika), g. Studena (svetovalca pri ZKOS za zborovstvo), g. Mihcliča (načelnika oddelka za notranje zadeve občine Litija), dr. Kolška (zdravnika, pevca in glasbenika), g. Ka-dunca (župnika v Šmartnem in kulturnika) in mnoge druge. Po uvodnem pozdravu je govornik nadaljeval, daje ta glasbeni večer uvod v prireditve ob bližnjem praznovanju krajevnega praznika Šmar- tna (11. nov. - Martinovo) in v počastitev 300 letnice smrti Valvasorja, saj smo zbrani blizu Bo-genšperka, kjer je on svojčas živel in deloval. Število prijavljenih pevskih skupin je bilo letos tako veliko, da organizatorji niso mogli sprejeti vseh, ki so na srečanje želeli priti. Tako je svoj program treh pesmi in njegovo izvajanje predstavilo dvanajst skupin s skupaj petinosemde-setimi pevkami in pevci: Ženski kvartet Plavica (Dol pri Hrastniku), kvartet Spev (Škofja Loka), Vokalna skupina Mavrica (Velenje), Kvintet družine Breznik (Pa-meče pri Slovenj Gradcu), Pomladni odmev (Logatec), Kvintet Sonček (Pivka), Dekleta iz Bukovice (Bukovica), Ženski nonet KUD Voličina (Voličina), Vokalna skupina Orhideja (Grosuplje), Vokalna skupina Portorož (Portorož), Dekliška pevska skupina Škrjanček (Rečica ob Savinji) in Vokalna skupina Krila (Šmartno pod Šmarno goro). Srečanje malih vokalnih skupin seveda ni tekmovalnega značaja. V težnji po napredku in še boljšem prepevanju, pa je Zveza kulturnih organizacij Slovenije v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Litija nastopajočim pevskim skupinam omogočila naknadno pisno mnenje o njihovem nastopu. Strokovno mnenje so zaupali znanemu slovenskemu zborovskemu skladatelju in zborovodji, gospodu Janezu Močniku, ki je seveda kon-, certu tanko prisluhnil! Ne dvomim, da bodo pevci njegove dobronamerne opombe in nasvete spoštovali ter jih v svojo korist AMATERSKO GLEDALIŠČE SE PREDSTAVLJA GLEDALIŠKA SKUPINA GEOSS V soboto, 6. novembra zvečer, je bila šolska telovadnica na Vačah polna, kajti po dveh letih premora se je na odru znova predstavila domača gledališka skupina Geoss in deževen sobotni večer popestrila z Ncstrovevo komedijo UTOPLJENCA. Amaterska gledališka dejavnost jc bila nekaj desetletij nazaj zelo razvita, tako v občini, kot v samem mestu Litija. Žal pa sedaj živimo v času, ko se nam neprestano mudi, ko nimamo časa niti sami zase, kaj šele za druge. Kljub vsemu pa imamo tudi mi med nami še vedno nekaj zanesenjakov, ki si znajo in hočejo vzeti čas in poskrbeti za popestritev in zabavo svojih krajanov. Taki zanesenjaki so gotovo člani gledališke skupine Geoss, ki aktivno deluje od lcla 78 in so do danes uprizorili 11 gledaliških predstav, praktično vse pa na pobudo in v režiji g. Anke Kolčne, ki je tokrat na oder pripeljala tudi svoje družinske člane. Komedija UTOPLJENCA je nezahtevno delo, ki sprosti in nasmeji slehernega gledalca. Za igralce jc bila seveda stvar bolj resna, vendar problemov ni bilo. Nastopali so predvsem mladi, manj izkušeni igralci, ki pa so se v svojih vlogah dobro znašli. Nekateri med njimi so dosegli že kar zavidljiv igralski nivo in od srca nasmejali številno občinstvo. Bliža se prednovoletni čas, ko si privoščimo nekaj več zabave in sprostitve in ta igra jc kot nalašč zato. Igralci so pripravljeni gostovati po vseh odrih naše občine in če bodo povabljeni v vaš kraj, pridite in pokažite, da cenite njihov trud, kajti prav vaš obisk jim bo dal še več veselja in volje za delo v naprej. I. Slabe upoštevali pri nadalnjem delu. V splošnem pa so bile pevske skupine dobro priprav ljene in se res kvalitetno predstavile. Slišali smo šestintrideset dokaj vzornih predstavitev del zakladnice slovenske in svetovne zborovske dediščine. Splošno mnenje nas poslušalcev je, da je bilo to srečanje še boljše in še kvalitetnejše od lanskega v Kresnicah, pa čeprav je bilo tokrat trinajsto. Zato velja pevkam in pevcem tega srečanja vse priznan-je! ^ V Zasavju skoraj nimamo malih vokalnih skupin, čeprav je nekaj oktetov in še več pevskih zborov. Zato pa smo še z večjim veseljem prisluhnili Ženskemu kvartetu Plavica iz Dola pri Hrastniku, ki ga vodi in v njem tudi prepeva Alenka Razpotnik. Žal pa nismo mogli prisluhniti domačinu Kvartetu Šmar-tin iz Šmartna, ki naj bi tudi letos sodeloval na srečanju malih pevskih skupin v Šmartnem. Kvartet je zaradi bolezni pevca Martina Hostnika sodelovanje zadnji čas odpovedal. Še slišim zven glasov teh pevcev s prejšnjega, 12. srečanja vokalnih skupin v Kresnicah, kjer je kvartet takrat na srečanju prvič sodeloval. Vodi jih in z njimi tudi popeva Jože Vidic -ml. Lansko leto pa je na takem srečanju sodeloval tudi domačin Ženski sekstet DU Sloga iz Kre- snic, ki gaje vodil Franc Jančar. Še enkrat preje pa se je na podobnem pevskem srečanju predstavil tudi Moški kvartet iz Hotiča, pod vodstvom Jožeta Jelnikarja. K kvaliteti letošnjega srečanja malih pevskih skupin je nedvomno svoje prispevalo tudi letos ustanovljeno litijsko kulturno društvo Zgaga z izvirno sceno na odru in prijetnim vodenjem koncertnega sporeda - res prijetna osvežitev! Polni lepih doživetij, po odpeti zadnji pesmi, so delovni litijski in šmarski kulturniki in pevci (ob prigrizku in kozarcu rajnega) že razmišljali kako naprej... Ena od možnih variant je, da bi se pevci prihodnje leto srečali v čudoviti šmarski cerkvi, pod gotskimi oboki, dobri akustiki in ob izvrstnih obnovljenih tamkajšnjih koncertnih orglah. Za prijetno vzdušje večera po "uradnem delu" pa sta prispevala tudi sponzorja: Mesarija Litija in Slovin Ljubljana. Seveda pa ni manjkalo še mnogo skritih skrbnih rok in dobrih organizatorjev. 13. srečanje malih pevskih skupin oktobra 1993 v Šmartnem je sicer izzvenelo, vendar pa sta Radio Slovenija in TV Litija ta glasbeni utrinek tudi ovekovečila. Franci Steban NOVICE IZ KNJIŽNICE - Literarno skupino, ki deluje pri MK, je obiskal zagorski pesnik Franci Lakovič. Prisluhnil je prispevkom, ki so jih zanj pripravili člani skupine in izbral tekste za objavo v Zasavcu. Spregovoril je tudi o pisateljskem delu in se še sam predstavil kot pesnik. - Decembra bo izšla prva številka literarnega glasila. Prispevke za to številko so že nehali zbirati, vendar vabijo vse, ki se želijo pridružiti ustvarjalcem, da se oglasijo v knjižnici. J. K. VEČER Z DOMAČIMI GODCI V GABROVKI Člani KO SKD Gabrovka vabimo vse krajane in ostale na družabni večer z domačimi godci in ... (presenečenje), ki bo v soboto, 27. 11. 1993 ob 19.00 uri v osnovni šoli Gabrovka. Srečanja se bo udeležil tudi g. Ivan OMAN - poslanec v DZ in predsednik SLOVENSKEGA KMEČKEGA GIBANJA. Vabljeni! 1. DECEMBRA V LITIJI NOVA RAZSTAVA Zavod za izobraževanje in kulturo Litija organizira v avli SO Litija slikarsko razstavo slikarke domačinke Mire Roje. Slikarka, ki zdaj živi v Črnučah, njen rojstni kraj pa je Zg. Log pri Litiji, je v Litiji že razstavljala v organizaciji Društva upokojencev Litija. Na razstavi, ki bo odprta od 1. do 15. decembra, bo postavila na ogled dela, ki prikazujejo lepoto naše Slovenije, še posebej toplo pa nam bo predstavila pogled na lepote njenega rojstnega kraja. Vse ljubitelje likovne umetnosti vljudno vabimo, da si razstavo ogledajo. J. S. NA VAČAH DRUŠTVO MLADI GASILEC Da je mogoče zmanjšati človeški vpliv za nastanek požara le z vztrajno vzgojo in izobraževanje, je načelo, ki še posebej velja za mladega človeka. Gasilska zveza Slovenije je na tem področju dosegla pomembne rezultate, saj je požarnovarnostno kulturo uspela približati našim osnovnim šolam in učencem prek ustanavljanja gasilskih društev Mladi gasilec. V Sloveniji je takšnih društev že kar 132, na območju litijske gasilske zveze pa jih jc osem. Eno izmed zelo aktivnih je na osnovni šoli na Vačah pod vodstvom mentorjev Juvančič Marka in Kline Jožeta. Le-ta učencem vztrajno pomagata z delom in gasilskim znanjem, saj je doseženih že nekaj uspehov. Tako vsako leto organizirajo tekmovanje za značko "Preprečujmo požare", dosegajo vidna mesta na občinskem mladinskem gasilskem kvizu. Letos so se udeležili 13. srečanja članov društev Mladi gasilec, ki je bilo v Kranjski gori v oktobru pod geslom "Med ognjem in naravo bodimo mi". Ekipa mladih gasilcev iz osnovne šole Vače je dosegla zelo lep uspeh, saj je od 37. nastopajočih ekip v starejši sestavi dosegla 7. mesto. Uspeh je tem lepši, saj je bilo med posameznimi ekipami le 0,5 točke razlike. Ekipi članov Mladi gasilec z Vač in njihovim mentorjem iskrene čestitke ob doseženem uspehu. Občinska gasilska zveza LITIJA Z IZLETA PO PREKMURJU Slovenija je lepa dežela. Najpogosteje se odpravimo uživat njene lepote na Gorenjsko, v poletnem času pa radi zavijemo na morje in se mimogrede spustimo šc v pravljični svet kraškega podzemlja Vemo sicer, da obstaja še drugačen svet na njenem vzhodnem delu, vendar nas tja pot skoraj ne zanese. Pa so se članice Aktiva kmečkih žena na Vačah odločile, da napasejo svojo radovednost tudi na tem koncu Slovenije. Tista, kije dala pobudo in izlet organizirala, je bila seveda spet Lijana Lovše, motor aktiva, bi ji lahko rekli. Tesno ob njej pa jc stala predsednica Aktiva, Kristina Potočnik. Poln avtobus žena, pa tudi nekaj moških jc bilo zraven, je prvo soboto v oktobru odpeljal v jutro, ki je obetalo deževen dan. Tudi zbrana družba sc ne da. Vreme ji dneva ne bo pokvarilo. Po avtobusu zadoni pesem. Bolj daleč proti vzhodu se spuščamo, bolj se odpira nebo in k dobri volji doda svoje še sonce. Prva postaja jc bila samostan v Žicah. Mogočne razvaline in žive besede vodičke so nam pričarale takratno življenje. Pol srno nadaljevali po gričevnatem svetu, ki počasi preide v ravnino. Prijazno so nas sprejeli v Lckovcm obratu, kjer izdelujejo umetna krmila. Naslednja postaja je bila pri lončarju, ki na vretenu s svojimi rokami oblikuje iz gline čudovite posode. Najde se junak, ki misli, da bo mojstru kos. Po nekaj poskusih mu ostane na vretenu le kepica razmočene gline. Obloženi z glinenimi skledami raznih oblik, smo se napotili še v Bogojino. Že od daleč nas je pozdravil visok zvonik cerkve, ki se ponaša z arhitektovim imenom, Jožetom Plečnikom. Drugačna je, kot smo jih navajeni. Zliva se s tamkajšnjimi ljudmi in njihovo pokrajino. Kosilo na turistični kmetiji blizu Gornje Radgone je vsem udeležencem vlilo novih moči. Dobro razpoloženi smo se odpeljali še v Maribor, kjer smo si ogledali sejem gostinske opreme, nato pa smo se povzpeli še na vinogradniški Meljski hrib, kjer nas je čakalo prijetno opravilo: degu-stacija vin. Rezultat so bile steklenice kvalitetnega štajerskega vina v naših torbah. Maribor nas je s svojimi tisočerimi lučmi, ki so v temi mežikale pod nami, opominjal, daje naš čas potekel. Ob klopotanju mogočnega klo-potca smo se spustili v dolino. Vrnili smo se v mirno deževno noč. Milka Rogelj SKUPNOSTI PISMA BRALCEV MARTINOVO TRIDNEVJE V ŠMARTNEM Šmarčani so letos znova slovesno proslavili svojega zavetnika sv. Martina, ki ga praznujejo tudi kot krajevni praznik. Tako so v petek med seboj gostili MEPZ "Anton Foerster" pod vodstvom prof. Trošta. V polni šmarski cerkvi so prisotni poslušalci lahko uživali v lepi zlitosti pevskih glasov, katero pa je dopolnjevala izredna aku-stičnost šmarske cerkve. Po koncertu pa je bil blagoslov vina. Za njim pa se je na šmar-skem trgu razvilo družabno srečanje, ki ga je popestril ansambel Gamsi, tako da prisotnih ni motilo niti slabo vreme, da ne bi napolnili šmarskega trga. V soboto so mimoidoče po-hodnike Levstikove poti pozdravile stojnice, ki so jih postavili kljub slabemu vremenu tudi člani društva upokojencev Šmartno. Zvečer pa je bilo v Kulturnem domu "Veselo Mar-tinovanje" s plesom in kulturnim programom, kjer so sodelovali pevci Zvona, tamburaši in člani Gledališke skupine Šmartno. Za jedačo in pijačo pa je poskrbela gostilna Krznar. Na žegnanjsko nedeljo pa je bila ob 10,00 slovesna maša, ki jo je vodil dr. Janez Gril - urednik Družine. Mašo pa so z lepim petjem obogatili domači cerkveni pevci pod vodstvom Rudija Vidic. Po maši pa se je od cerkve proti kapeli na Pungrt vil sprevod na čelu s konjeniki in kočijo, s katero sta se popeljala minister Bizjak in predsednik SO Litija Mirko Kaplja, litijsko godbo, folkloristi in ostalimi ljudmi. Na Pun-grtu pa je zbranim spregovoril predsednik Sklada stavbnih zemljišč g. Lukač, ki je prisotne spomnil, da omenjena pridobitev (ureditev kapele in asfaltiranje okolice Pungrta) ni podarjena, ampak sad denarja, ki ga krajani plačujemo v omenjeni sklad. Seveda pa je pri realizaciji pomebno, kakšno jc vodstvo KS. V Šmartnem so očitno stopili skupaj in uspelo jim je. Za njim pa je spregovoril g. Ivo Bizjak, minister za notranje zadeve, ki je najprej ponovil opravičilo, ker ni mogel prisostvovati praznovanju dneva državnosti, je pa bil počaščen, da je lahko s krajani ob njihovi novi pridobitvi in pri tem poudaril pomebnost skupnega sodelovanja med krajani. Ostali program so še popestrili MoPZ "Fantje od fare", Folklorna skupina "Javorje" in litijska godba. Pevci pa so poskrbeli tudi za dobro kapljico in pecivo, ki so ga nape-klc domačinke. R. M. ČRNOGRADITELJI POZOR! ČAKA VAS PLAČILO NADOMESTILA! OBJAVLJENA JE UREDBA O KRITERIJIH ZA IZRAČUNAVANJE VIŠINE NADOMESTILA ZA DEGRADACIJO IN UZORPACIJO PROSTORA IN O NAČINU NJEGOVEGA PLAČILA Na osnovi 76a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki je bil objavljen v Uradnem listu R Slovenije, št. 18/93 je objavljena tudi Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzorpacijo prostora in o načinu njegovega plačila. Uredba je začela veljati dne 11.9. 1993, objavljena je v Uradnem listu R Slovenije, št. 52/93 in 57/93. Zavezanci za plačilo nadomestila za degradacijo in uzorpacijo prostora po določbi 76. a člena zakona so onvestitorji nedovoljenih posegov v prostor (v nadaljevanju: "poseg") ali, če teh ni mogoče ugotoviti. Lastnik oziroma upravljalec zemljišča na katerem je poseg in ne le tisti investitorji posegov, ki so vložili zahtevo iz 11. člena zakona. Zavezanci torej niso investitorji posegov, ki ob uveljavitvi zakona (dne 10. aprila letos) niso nedovoljeno posegali v prostor, ker so že pridobili lokacijsko dovoljenje ter je le to postalo pravnomočno, pa čeprav so začeli z gradnjo objekta brez lokacijskega dovoljenja oziroma brez odločbe o dovolitvi priglašenih del. Seveda pa je treba pri tem upoštevati rok veljavnosti lokacijskega dovoljenja in odločbe o dovolitvi priglašenih del. Investitorji, ki so sicer dobili lokacijsko dovoljenje vendar pa niso v predpisanem roku zaprosili za gradbeno dovoljenje ali za podaljšanje lokacijskega dovoljenja ter jim je torej lokacijsko dovoljenje prenehalo veljati, oziroma niso pričeli s priglašenimi deli v predpisanem roku, so seveda zavezanci za plačilo nadomestila za degradacijo in uzorpacijo prostora Podatke o posegu je v primerih investitorjev, ki so dali zahtevo iz 11. člena zakona dolžan dati investitor sam. Upravni organi iz 66. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pa so dolžni pripraviti ali zagotoviti pripravo evidence o teh posegih, skladno z 2. členom navodila za pripravo prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora. Osnova za izračun nadomestila za degradacijo in uzorpacijo prostora so torej v takih primerih lahko podatki iz zahteve investitorja če pa upravni organ v njih dvomi, pa podatki iz evidence posegov. V vseh ostalih primerih pa osnovo za izračun nadomestila uzorpacije in degradacije prostora ugotovi upravni organ za urejanje prostora bodisi na podlagi podatkov iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu ter inšpektorjeve odločbe o posegu, če pa ta ni bila izdana ali pa se je med tem stanje objekta na terenu spremenilo, bodo iz podatkov iz zahteve investitorja za legalizacijo takega objekta oziroma te podatke ugotovi sam. ODPRTO PISMO "IS" OBČINE LITIJA Živimo v času, ko morajo biti na vsakem koraku poudarjeni ukrepi za varovanje okolja. Vsak državljan bi se moral tega zavedati, še posebej v ekološko spornih okoljih, da "zeleni" programi dejavnosti niso le moderne aktivnosti, ampak nujnost za ohranjanje zdravega okolja. Tudi v Kovini Šmartno, torej v kovinsko predelovalnem podjetju, smo vse moči usmerili v zaščito delavca na delovnem mestu, v zaščito okolja, kjer delamo in živimo. Tako imamo v sklopu novega objekta (od letal 987) lastno, biološko čistilno napravo za čiščenje fekalno komunalnih voda, dodatno pa smo instalirali specialne filtre za čiščenje zraka iz prostora tople predelave. V sklopu celotnega podjetja je še manjši del starih objektov, ki se je po gradnji funkcionalno pripojil. Kanalizacijski odtok meteornih voda in pa odtok iz starega objekta so bili izvedeni posebej. Projekti za izvedbo vseh instalacij so bili idealni v sklopu celotnega projekta, ter tudi ustrezno potrjeni s strani inšpekcijskih služb. Osvojeno tehnologijo v proizvodnem procesu vseskozi spremljamo ter v posamezne faze vključujemo ekološko sprejemljive rešitve. Ocenjujemo, da smo v normalnih delovnih razmerah ekološko čista proizvodnja. Organizirano imamo službo varstva pri delu, ki spremlja situacijo ter aktivno sodeluje z zelo različnimi inšpekcijskimi službami, da v popolnosti zadovoljimo veljavne predpise za posamezna področja (voda, zrak, hrup, sanitarno področje, varstvo pri delu, energetika,...). Z vsemi službami sodelujemo v smislu dobre strokovne pomoči pri izvajanju nalog, pri vodenju meritev in izbiri strokovnih rešitev. V teh dneh smo praznovali svojo 42. letnico, vendar še posebej v zadnji obdobjih nismo imeli večjih težav pri zagotavljanju predpisanih določil in sodelave z inšpekcijami ter strokovnimi institucijami. Tako se nam zdi tudi prav! Očitno pa je drugače znotraj občine Litija. Z odločbo Vodnogospodarske inšpekcije na Oddelku za občo upravo Občine Litija, so bile predpisane meritve izpusta odpadnih voda pri neodvisnosti, strokovni institucijami. Te meritve je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Sanitarno tehnični laboratorij, in sicer 5. 7.1993, sredi sušnega poletja. Odpadna voda, odvzeta iz jaška, je pokazala, da določeni parametri prekoračujejo predpisane vrednosti. Že pri meritvah je bila dana strokovna ocena, da je pretok vode izredno nizek, ter da lahko že najmanjše malenkosti bistveno vplivajo na rezultat meritve. Tudi vpliv podtalnice lahko vpliva na realnost meritev, kar smo sami ugotovili že prej pri sanaciji čistilne naprave, kjer je bil pretok na ta način bistveno spremenjen. Pričakovali smo pomoč in svetovanje Vodogospodarske inšpekcije iz Litije, da se analizirajo nepravilnosti, ocenijo definirane presežne vrednosti skupaj s pripravljenim sanacijskim programom v več variantah. Takšna je bila pač praksa vedno doslej na vseh področjih, kljub temu da je naloga inšpekcije samo nadzor in izvedba strogih sankcij. V tem zadnjem primeru, pa je komaj nekaj dni po znanih 1. rezultatih meritev odpadnih voda Vodnogospodarska inšpekcija na Oddelku za občo upravo iz Litije takoj sprožila sodni postopek na Temeljnem sodišču v Ljubljani - tako proti pravni in odgovorni osebi. Kljub zelo številnim poizkusom na občini Litija, da se želimo pogovoriti o stanju, prikazati realnost podatkov in že izvedene rešitve ter skupno v občini rešiti primer, se to ni zgodilo. Občinska stavba je ostala gluha in nema, birokracija pač melje svojo pot, ne glede na splošno veljavna načela korektnega poslovnega sodelovanja - kje pa šele na pripravljenost za pomoč gospodarstvu v lastni občini. Dobil sem občutek, da se skoraj želi greniti delo in življenje v našem podjetju, da se prav iščejo "pravne" možnosti, da se še tisto malega zdravega gospodarstva podredi volji oblasti. Takšne sodelave si v Kovini ne želimo, nerazumljivo pa je tudi takšno početje občinske strukture, saj je večina od 160 zaposlenih delavcev prav iz Litije in bližnje okolice. Rezultat "uspešno" zaključenega sodnega postopka na Temeljnem sodišču v Ljubljani je bil, da "kovina izpušča takšne vodne snovi, ki lahko spravijo v nevarnost življenje in zdravje rib in drugih živali, ter poškodujejo rastlinstvo." Že samo sum na možnost ogrožanja zdravja vodnih živali je huda obsodba naše firme. Kljub vsem našim upoštevanim argumentom je obtožba potrjena z visoko denarno kaznijo. Hvala vam za tako pomoč! Upamo samo, da so odnosi za so-delavo pri drugih podjetjih v občini Litija neprimerno boljši, da verjetno ne obstaja niti najmanjši sum za možnost kakršnegakoli onesnaževanja okolja (tudi odprta smetišča!), sicer ne vem, komu in zakaj potem služite. Anton Peršič ALI NAS RES NIČ NE MOTI? Vas dogodki, ki se v zadnjem času dogajajo v našem mestu, kaj vznemirjajo? Ne veste, za kaj gre? Preberete si le nekoliko podatkov iz bogatih policijskih zapisnikov: 4. 10. vlom v OŠ Gradec 10. 10. vlom v kegljišče 14. 10. vlom v trgovino Merkur KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA ENOTA LITIJA SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PODRUŽNICA LITIJA AKTTV KMEČKIH ŽENA JEVNICA - KRESNICE vabi vse pridelovalce, da sodelujejo s svojimi naj pridelki na prireditvi V HVALEŽNOST JESENI, ki bo letos 27. in 28.11.1993 v Jevnici Ocenjevali bomo težo in zunanji videz naslednjih skupin pridelkov: buče, pesa, krompir, korenje, koleraba, repa, redkev, koruza, zelje. Če ste pripravljeni sodelovati, potem pripeljite svoje naj pridelke v soboto 27. 11. 1993 do 12.00 ure v zadružni dom v Jevnici. Pridelovalci najtežjih pridelkov bodo prejeli posebna priznanja na večerni prireditvi v soboto. Ta se bo začela ob 18.30 uri s kulturnim programom in podelitvijo priznanj. V nadaljevanju pa bomo lahko prisluhnili predavanju strokovnjaka za vzgojo okenskega in balkonskega cvetja - SLAVKA ZGONCA. RAZSTAVO SI BO MOGOČE OGLEDATI TUDI V NEDEIJO OD 9 -16 ure. PRISRČNO VABI JENI! 18.10. vlom v OŠ Litija 22. 10. vlom v kiosk Delo 25. 10. vlom v skladišče Centro- merkurja 26.10. vlom v cvetličarno Vijolica 3. 11. vlom v knjižnico, vrtec, na bencinski črpalki in kegljišču. Ali veste, da živi okoli nas veliko agresivnih ljudi? Naprimer: 5. 10. neznanec na Rozmanovem trgu napade deklico na poti v GŠ 17. 10. neznanci poškodujejo tri nagrobne spomenike na pokopališču 2. 11. deset fantov razgraja v bi-stroju A 3 in kaže spolovila 3. 11. neznanci na pokopališču poškodujejo 26 nagrobnih svetilk 6.11. mladoletniki razgrajajo pred trgovino na Maistrovi in pišejo grafite po stenah. Ste opazili, da so na poti do trgovine stene popisane z grafiti in zamazane z blatom, koši z odpadki izpraznjeni na pločnik, telefonske govorilnice uničene, stekla razbita, telefoni pa zamašeni s sladoledom ali drugimi predmeti? Vas motijo hitri mladeniči, ki na glasnih motorjih drvijo mimo nas? Ste vedeli, da se osnovnošolci s prižganimi cigaretami pripeljejo s kolesom kar v notranjost Kegljišča, kjer kažejo svojo spretnost? O vsakem tako aktualnem dogodku ljudje veliko govorijo. Čudijo se, da se to dogaja pri nas, ne pa nekje tam v daljni Ameriki, kjer so že vsega lega vajeni. Pravijo: "Kaj hudiča pa delajo policaji, da ne polovijo te mu-larije? Ali spijo cele noči, namesto da bi delali red!" In življenje teče naprej. Na sprehodih po Litiji, lahko vidiš marsikaj. Ob ograji vlca se mikastiia dva dečka. Za prvim blokom se otroci obmetavajo s kamenjem. Grozljivo je srečanje z dečkom, kije poln modric okrog oči, in je videti, kot bi nosil velika modra očala. Pri stopnicah nadvoza poteka boj dveh mlade-ničev, obdelujeta se s pestmi. Ljudje hodijo mimo, kot da ne opazijo nasilja, ki se dogaja. Čigavi so otroci, ki se pretepajo? So tujci, neznanci? Če niso od nikogar, bo res treba poklicati policaje, da naredijo red! Pa vendar! Če so otroci v vrtcu, pred šolo, ob bloku ali na igrišču, morajo biti nekje v bližini tudi doma. To pa pomeni, da so v bližini tudi njihovi starši ali varuhi. Tudi mula-rija, kije vedno prva obtožena vseh grehov, ima svoje starše. Ob vrtcu Najdihojca se v popoldanskih in večernih urah vedno kaj dogaja. Tu se zbirajo mladi, ki se nimajo kam dati. Včasih samo sedijo, žurirajo, spet drugič morajo zjutraj vzgojiteljice pospravljali odvržene steklenice in razne odpadke za nočnimi obiskovalci. Velikokrat je uničena tudi ograja ali drugi leseni deli pri vrtcu. Vodja vrtca Najdihojca je Olga Sinreih, ki se z mladostniki, ki sem zahajajo, veliko pogovarja. Mladi priznajo, da ne delajo prav. Ampak v Litiji se lahko družijo le v gostilnah, ki jih je 24. Seveda je tu še športna dvorana, ki pa cenovno ni vsem dostopna. Olga Sinreih je letos preko medijev dajala veliko prispevkov o vzgoji in z njimi trkala na dušo staršev in občinskih funkcionarjev, naj za otroke kaj storijo. Želela je, da bi kakšno skupno akcijo izpeljali vsaj za teden otroka, vendar odziva ni bilo. Zelo je razočarana nad starši in okolico, iz katere otroci izhajajo. Pravi, da je še vedno okolje tisto, ki otroka vzgaja. Prvi so starši, življensko okolje, šele nato je vrtec ali druge vzgojne organizacije. In na koncu še v razmislek: Kaj lahko v Litiji naredimo s skupnimi močmi za svoje otroke? Poiščimo jim prostor, kjer se bodo družili, zabavali in tudi ustvarjali. Kaj lahko vsak od nas naredi za svoje otroke. Nič težkega in zahtevnega. Najprej naj vsak sam sebi pošteno odgovori, kaj je letos nudil svojim otrokom. Ne, kaj jim je kupil, da bi se jih znebil in imel mir pred njimi. Kolikokrat smo si vzeli čas zanje ali za pogovor z njimi. Pogovarjajmo se! Namesto, da bi imel vsak otrok svojega policaja, naj ima raje svojo mamo in očeta! J. K. ENOSTRANSKIH INFORMACIJ NE OBRAVNAVAMO! Dne 24. 10.1993 smo gledalci na ATV Litija med drugim lahko slišali komentar o Mizarstvu Lilija. Na delegatsko vprašanje, ki ga je na svoji seji dne 30. septembra 1993 postavil g. Nace Šteferleje odgovoril predsednik IS Občine Litija g. Slavko Rokavec. Iz odgovora je bilo razvidno, da so za stečaj Mizarstva Litija krivi izključno delavci iz proizvodnje oz. določena skupina delavcev in da so si stečaj na moč želeli. Zagroženi nad takimi izjavami se sprašujemo, od kod g. Rokavcu take informacije in komu naj bi bile v korist. Kako laliko na primer predsednik IS daje take izjave, ne da se poprej ne prepriča o dejanskem vzroku za stečaj ter naseda enostranskim ugotovitvam, ki sploh niso resnične. Za primer navaja Mizarstvo Gabrovka, kako dobro gospodari, ne vpraša pa se, kaj jih je pripeljalo do lakih rezultatov. Po njegovem razmišljanju so "zamenjali delavce, vodstvo pa je ostalo isto!" Delavci Mizarstva Litija p.o. (7 podpisov) NCVC v Litiji! Želite nasvet, oblikovanje ali na vam leno in kvalitetno tiskovino izdelamo od A do Z !! Celaslte se pri nas; hitu In poceni vam lunu izdelali narečenc! ffef. čas.: Pen., $re„ Pet. cđ ih-l/h manaeer $amc 4II ( sit Podjetje za storitve in proizvodnjo v grafitni delavnosti. C. Dušana Rvedra 39.01270 Litija tel.: 001/881-97© POROČILO MATIČNE SLUŽBE ROJSTVA, POROKE, SMRTI V mesecu oktobru se je na območju občine Litija rodilo 11 dečkov in 9 deklic. Na gradu Bogenšperk se je poročilo 32 parov, med njimi: Bizjak Tomislav, strojni tehnik iz Litije in Molka Andreja, laboratorijski tehnik iz Litije. Kanduč Marjan, RTV mehanik z Brega pri Litiji in Zupančič Bernardka, ekonomski tehnik iz Litije. Savšek Janez, ključavničar iz Velike Gobe in Medved Frančiška, delavka z Mamolja. Beja Janez, orodjar iz Konjščice in Mežnar Milojka, laboratorijski tehnik iz Litije. Hauptman Štefan, mizar iz Zgornje Jablanice in Hauptman Fani, administra-torka iz Gradiških Laz. Vozel Drago, zidar iz Spodnjega Loga in Medved Darija, ekonomski tehnik z Mamolja. Umrli v mesecu oktobru: Kralj Zvonko, star 36 let, iz Litije. Mahkovec Anton, star 64 let, iz Litije. Tomše Angela, stara 80 let, iz Ponovič. Tomažič Ana, stara 69 let, iz Litije. Jamšek Jožef, star 59 let, iz Raven nad Šentruper-tom. Božič Rudolf, star 81 let, iz Zagozda. Šte-fančič Jožef, star 71 let, iz Jevnice. Kolman Frančiška, stara 84 let, iz Litije. Camer Vera, stara 64 let, iz Gradišča pri Primskovem. Jeršin Ivana, stara 70 let, iz Čatežke Gore. Štefanec Karel, star 69 let, iz Šmartna pri Litiji. Erniša Gabrijela, stara 58 let, iz Kresnic. Rajner Ana, stara 73 let, iz Šmartna pri Litiji. Stopar Franc, star 66 let, iz Šmartna pri Litiji. mali OGLASI Instruiram matematiko za srednje šole, telefon 881-542 Na Brodarski ulici oddam v najem 40 m prostora za obrt; mimo odlična za lokacija je trgovino. Po- kličite na telefonsko številko 881-542 V zdravstvenem domu je bil zamenjan črn ženski plašč. Kličite tel. 871-118. KAMNOSESTVO DEŽELAK VLADIMIR LITIJA tel. 061/881-688 obvešča stranke, da do konca meseca februarja 1994 nudimo pri izdelavi novega nagrobnega spomenika 10% popust. NOVO! Kvalitetno zbrusimo tlak in stopnice iz betona ali te raca, marmonate tudi spoliramo. SE PRIPOROČAMO! ZAHVALA Po težki zahrbtni bolezni nas je zapustila draga sestra in teta JOŽEFA -PEPCA PETRIČ iz Vodic 17 pri Gabrovki Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, g. Savšku za zvonenje, g. Heleni Perko za poslovilne besede, pogrebcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob prerani izgubi GABRIJELE KODERMAN ■ ERNIŠA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ter za izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za obred, g. Pepelnaku za poslovilni govor in pevcem iz Kresnic za zapete žalostinke. Iskreno se zahvaljujemo dr. Ptičarju in za zadnjo blažitev njenih bolečin v Domu Tišje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož, sin, bratje, sestre in Jože z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi mame in stare mame ANICE RAJNER roj. Gradišek se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma Tišje za vso skrb in nego, pevcem za zapete žalostinke, g. Žužku za poslovilne besede, hvala tudi g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar smo ostali brez tebe, naš dragi ROBI Ne moremo razumeti, da te ni, a še težje živimo brez tebe. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ki postanete ob njegovem grobu, mu prižgete lučko ali poklonite cvet. mami, ati. Roman BI RADI POMAGALI NEKOMU ŽIVETI PO SVOJI SMRTI? mm 'Srn m* št% % S *3k I šSk *"* Rad li pomagal nekomu zivefi po mo i smrti Izkaznico dobite na občinskem odboru Rdečega križa Litija, Trg na Stavbah 1 (tel.: 881-619) Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, ata, dedija, brata, tasta in strica TONETA PREGLJA z Ustja, Šmartno pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivom podjetij NAMA Ljubljana, Elektro Ljubljana, GIVO Ljubljana in LIPRA Litija za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darovane maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo g. Franciju Kaduncu, pevcem iz Šmartna in litijskemu pihalnemu orkestru za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Angela, hčerki Tonka Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni... ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta FRANCA STOPARJA 12. 8.1927 - 26.10.1993 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, darovano cvetje, darovane svete maše, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Še posebna zahvala velja g. župniku Kaduncu za lepo opravljen obred, šmarskim gasilcem za častno stražo, predsedniku društva, g. Kahnetu za lep govor in vsem ostalim gasilskim društvom za številno spremstvo. Zahvala velja tudi dr. Koprivi in ostalemu osebju ZD Litija, ki je po svojih močeh skrbelo, da mu težka bolezen ni prizadejala še več bolečin. Žalujoči: žena Vida, sin Franci ter hčerka Zdenka z družinama Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostat. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta ZVONETA KRALJA 21. 5.1957 - 23.10.1993 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, darovano sveto mašo in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. dekanu Masniku za obred, Predilnici Litija in mojstru Zlatu Žlabrovcu za poslovilne besede. Iskrena hvala za vso pomoč Janezu Remcu. Hvala tudi vsem mojim sostanovalcem. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Ani, sinovi Goran, Sašo in Boštjan Ko luč že za goro hiti in Ave Marija zvoni, zdihujem: "o, Mati, tvoj hočem ostati, dokler ne zatisnem oči!" ZAHVALA v 70. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric KAREL ŠTEFANEC iz Tomazinove ulice v Šmartnem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in bili z nami v teh žalostnih trenutkih. Vsem iskrena hvala za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala mešanemu pevskemu zboru "ZVON", cerkvenemu zboru za ganljive pesmi, še posebej pa pevcem za poslovilno pesem, ki si jo je sam izbral. Enako se zahvaljujemo tudi trobentaču za poslednje zvoke Tišine, g. župniku Francu Kaduncu za lep pogrebni obred, vsem govornikom za besede slovesa in gasilcem za pokop in spremstvo. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in se takšnega spominjali. Hvala tudi osebju ZD Litija in dr. Ažmanu z Onkološkega inštituta v Ljubljani za lajšanje bolečin. Vsi njegovi OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU Tek v naravi je najbolj naravno in človeku koristno gibanje. Ni povezano z velikimi stroški, je pa motivacijsko zahtevnejše. Vsi raje tekamo za žogo ali žogico, smučamo, se borimonajtežje pa je preprosto teči. Vendar je tek poleg hoje najbolj prirodno gibanje. Otroci,čim shodijo.hočejoteči. Lovijo se, skrivajo in zraven duševno sproščajo. Otroke le redkokdaj vidimo sedeti ali hoditi. Čimbolj osnovnošolec postaja srednješolec, čim bližje je preobrazbi v odraslega človeka, tem manj teče in se na sploh giblje. Ko postanemo zrele osebnosti, le še sedimo, ležimo in redkokdaj hodimo, posebno še, če imamo lastno prevozno sredstvo. Pri takšni aktivnosti se hitro pojavijo odvečni kilogrami, z njimi pa telesne okvare in bolezni. TOREJ ODRASLI, POSNEMAJTE OTROKE IN SKRBITE ZA SVOJE TELO IN SPROSTITE DUŠO! Osnovnošolci so krepili srce, pljuča in mišice ter sproščali dušo na občinskem prvenstvu v krosu 6. 10. 1993 na leto zaradi nepokošene trave na stari trasi. Tekmovalcem ni bilo vseeno, vendar so se zavedali, da je proga za vse enaka. Njihov cilj je bil premagati čim več sošolcev ali celo vse. Na cilju so bili vsi zmagovalci, saj so vsi premagali težko progo. Tekmovanje je motilo slabo vreme. Drobne kapljice so prisilile organizatorja, daje tekmovanje potekalo hitreje, kol je bilo načrtovano. Vsi smo bili zadovoljni, saj smo se vsi preje vrnili domov. Najboljši so dobili medalje in praktične nagrade, ki jih je prispeval pokrovitelj "PRESAD" iz Gabrovke. Materialno je priskočila na pomoč tudi trgovina "Pri Metodi", šola Dole je dala prostore za garderobo in ostale storitve, učenci z Dol ter učitelji z Dol in iz Gabrovke pa so tekmovanje organizacijsko in tehnično izvedli. Vsem najlepša hvala. Prvi trije tekmovalci in tekmovalke letnikov 1981,1980 in 1979 so se udeležili tudi državnega prvenstva v krosu dne, 16. 10. 1993 v Slovenski Bistrici, kjer so dosegli odlične rezultate. V kategorijah je teklo od 100 do 120 tekmovalcev iz cele Slovenije. Dolah. Proga je bila težja kot preteklo NEKATERI BOLJŠI REZULTATI Z DRŽAVNEGA PRVENSTVA: 17. mesto: Uroš DOBČNIK 1. 1980 OŠ ŠMARTNO 18. mesto: Mihaela RESNIK1. 1980 OŠ GABROVKA 24. mesto: David HRIBAR 1. 1979 OŠ GABROVKA 25. mesto: Lili CEGLAR 1. 1981 OŠ ŠMARTNO 36. mesto: Samir HANDANAGIČ 1. 1980 OŠ LITIJA 37. mesto: Marjetka MRHAR 1. 1981 OŠ DOLE 41. mesto: Goran ČARMAN 1. 1980 OŠ GRADEC Uroš in Mihaela sta dosegla rezultat, ki jima po kriterijih za vpis v knjigo mladih talentov ta vpis omogoča. Sta pa tudi resna kandidata za športnika leta do 15. leta starosti. KROS DOLE 1993 TEGORIJAH REZULTATI PO POSAMEZNIH KA- LETNIKI1986 - 300 m. DEČKI: 1. mesto: MIRKO SMREKAR, ŠMARTNO. DEKLICE: 1. mesto: BARBARA JOLIČ, LITIJA. LETNIKI 1985 • 300 m, DEČKI: 1. mesto: JAN LAJOVIC, LITIJA. DEKLICE: 1. mesto: LEA POVŠE, DOLE. LETNIKI 1984 - 500 m, DEČKI: 1. mesto: GORAZD DOLŠEK, ŠMARTNO. DEKLICE: 1. mesto: TANJA MRZEU, ŠMARTNO. LETNIKI 1983 • 500 m, DEČKI: 1. mesto: UROŠ REBOLJ, VAČE. DEKLICE: 1. mesto: VESNA PATERNOSTER, ŠMARTNO. LETNIKI 1982 -1000 m, DEČKI: 1. mesto: DEJAN SIMIČ, GRADEC. DEKLICE: 1. mesto: NINA RESNIK, GABROVKA. LETNIKI 1981 ■ 1000 m, DEČKI: 1. mesto: MATIJA TORI, LITIJA. DEKLICE: 1. mesto: LILI CEGLAR, ŠMARTNO. LETNIKI 1980 -1000 m, DEČKI: 1. mesto: SAMIR HANDANAGIČ, LITIJA. DEKLICE: 1, mesto: MIHAELA RESNIK, GABROVKA. LETNIKI 1979 -1000 m, DEČKI: 1. mesto: DAVID HRIBAR, GABROVKA. DEKLICE: 1. mesto: MARIJA MARELA, VAČE. Igor Medved A M T K AVTOŠOLA Podkraj 6 Tel. 881-022 Uradne ure: PO 14 -16, SR 15 - 18, SO 9 - 11 Informacije tudi vsak dan od 15. do 17. ure na tel. 881-675 ORGANIZIRA tečaj cestnoprometnih predpisov za kat. A, B in traktor v TO, 7. decembra, ob 17. uri v domu AVTO MOTO. Pogoj za vključitev: -16 let za motorno kolo (kat. A) - 17,5 let za os. avto (kat. B) Tečaj je za naše bodoče voznike BREZPLAČEN! 1 ura vožnje = 1.200 SIT. ŠT*m?T TAT J?J7J^T}T7Ai^JTA ŠPORTNA DVORANA LITIJA MALI NOGOMET -2. OBČINSKA LIGA Za igranje malega nogometa v 2. občinski ligi seje v septembru prijavilo 8 ekip (BISTRO LIPA, BISTRO BOGDAN, PREMIJA, AMKO IZOLACIJE, AUTORACING, BERLAM, GEOSS, KICKERS). Ekipe so za igranje malega nogometa prijavile preko 80 občanov - igralcev. Igranje nogometa v 2. ligi je bilo zaključeno v soboto, 6. 11. 1993. 1. mesto je osvojila ekipa BISTRO LIPA, 2. mesto ekipa AMKO IZOLACIJE in 3. mesto ekipa BERLAM. Poleg navedenih se je v 1. občinsko ligo uvrstila še ekipa GEOSS iz Vač. Prve tri ekipe so prejele pokale. Najboljši strelec v ligi je bil CIRAR Rok, za najboljšega vratarja pa je vodstvo lige proglasilo Andreja NAMESTNIKA iz ekipe BISTRO BOGDAN. MALI NOGOMET -1. OBČINSKA LIGA V soboto 13. novembra je začelo tekmovanje v malem nogometu v 1. občinski ligi 12 ekip (INŽENIRING ŠARBEK, OMAHEN TRANSPORT, SALAMONOV OGLASNIK, HIP MARK, RO-STFREI B. C, DNEVNI BAR BARON, VETERANI, KLUB "M" RT-IAK, BISTRO LIPA, AMKO IZOLACIJE, BERLAN in GEOSS). Vsako soboto do 11. decembra bodo ekipe odigrale dva kroga. V tej ligi gre tudi za denarne nagrade za tri prvouvrščene ekipe. O času igranja občane obveščamo s plakati. Precej srečanj je bilo in še bo zelo zanimivih. Ljubitelje nogometa vabimo na ogled. MALI NOGOMET Zaključno tekmovanje osmih najboljših klubov na področju medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Koordinacijski odbor za mali nogomet pri MNZ Ljubljana je izvedbo končnice prvenstva v malem nogometu poveril Klubu malega nogometa Inženiring Šarbek iz Jevnice, le-ta pa se je odločil za izvedbo tekem v litijski športni "lepotici". Že od nedelje 24. oktobra poteka tekmovanje najboljših osmih ekip; tekmovanje bo končano v nedeljo 5. 12. 1993. Zanimanje občanov je precejšnje, saj je v nedeljo popoldan na tribunah v dvorani preko 300 gledalcev, ki spremljajo igre in navijajo za domačo ekipo Inženiring Šarbek. BOŽIČNO - NOVOLETNI ŽIV - ŽAV Prireditev za otroke in starše bo v soboto, 18. decembra 1993, ob 13 uri. Vid Praunseis MALI NOGOMET -2. LIGA Občane, rekreacijske in druge ekipe obveščamo in vabimo, da prijavijo ekipe za igranje malega nogometa v 2. ligi. Začetek igranja bo v soboto, 8. januarja 1994. Informacije dobite v ŠPORTNI DVORANI LITIJA osebno ali po letefonu št. 882-931. Pisne prijave na posebnem obrazcu bomo sprejemali do 20. 12. 1993. Ob prijavi ekipe je potrebno vplačati varščino. KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA p.o. PONOVIŠ KA C. 15, LITIJA SMUČARSKI SEJEM rabljene in nove opreme z montažo nedelja, 5. december 1993 od 9. do 16. ure dvorana na Stavbah v Litiji PLANINSKI KOTIČEK USPELA PRIREDITEV OB STOLETNICI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA Nazaj v planinski raj smo naslovili prireditev, ki smo jo litijski planinci pripravili ob stoletnici slovenske planinske organizacije. Prireditev je bila v soboto, 23. 10. 1993 v kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Planince so s krajšimi nagovori pozdravili: litijski župan Mirko Kaplja, podpredsednik PZS Jože Stanonik in predsednik PD Litija Albin Jesenšek. Ideja za takšno prireditev je prišla iz pevskega zbora Zvon iz Šmartna, ki je zapel venček planinskih pesmi, med njimi seveda nista smeli manjkati Nazaj v planinski raj in Triglav, moj dom. Spomin na Jakoba Aljaža pa smo počastili tudi s pesmijo Slovenska zemlja. V kulturnem programu sta sodelovala oktet Vasovalci iz Žirovnice in plesna skupina ŽU - ŽU iz Litije, ki jo vodi Žužana Bartha iz Glasbene šole Litija. Mlade plesalke, opremljene z nahrbtniki in v krilih, kakršne so nosila dekleta pred sto leti, so ob živahni Vivaldijevi glasbi domiselno prikazale vso paleto doživetij v gorah od razposajene igrivosti do strahu pred nevihto. V avli sta akvarele s planinskimi motivi razstavljala Marija in Pavle Smolej iz Kresnic. V odmorih med posameznimi pesmimi pa smo prikazali tudi diapozitive nastale na pohodih in taborih, ki jih je organiziralo naše društvo. Program, ki ga je domiselno povezovala Lojzka Koritnik pa smo zaključili tako, da so vsi nastopajoči na odru skupaj zapeli pesem Bele planike tri. Ker pa je ta pesem na taborih postala že nekakšna himna litijskih planincev, smo jim pritegnili tudi mi v dvorani. Borut Vukovič XIII. POHOD NA TIŠJE BO V NEDELJO, 12.12.1993 Planinsko društvo Litija bo tudi letos organiziralo že tradicionalni pohod na Tišje. V nedeljo, 12. 12. 1993, se bomo litijski planinci že trinajstič podali na pot od Plečnikovega spomenika žrtvam vojne pri lekarni v Litiji, čez Ježo do Zagorke in nato po slemenu nad Jablaniškim potokom do Jelše, od tam pa čez Libergo do Tišja, od koder se moramo spustiti še do Velike Kostrevnice, kjer se bo pohod zaključil. Pričetek pohoda bo med 7. in 10. uro, vsak udeleženec bo na startu prejel kontrolni kartonček, ki ga mora potrditi na Tisju. Tudi letos smo bili za pokritje stroškov prisiljeni uvesti startnino v višini 150,00 SIT. Udeleženci prejmejo za večkratno udeležbo posebna priznanja: bronasto značko za drugi pohod, srebrno za četrti, zlato za sedmi in plaketo za deseti pohod. Zato nikar ne pozabite doma dnevnikov pohoda, tisti, ki bodo na pohodu prvič pa ga bodo dobili v Kostrevnici. Pot bo dobro označena tako, da ni strahu, da bi kdo zašel. Hoje bo za tri do štiri ure. V Jelši in na Tisju bodo udeleženci brezplačno dobili čaj, poskrbljeno pa bo tudi za kakšno drugačno okrepčilo. Iz Kostrevnice bodo vozili posebni avtobusi. Pohod bo v vsakem vremenu. Planinsko društvo Litija in odbor za organizacijo pohoda, ki ga vodi France Štrus, vas vljudno vabita, da se pohoda udeležite. B. V. KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA p.o. Ponoviška c. 15, 61270 Litija Tel.:881-004, Fax:881-104 OBJAVLJA zbiranje ponudb za izbor soorganizatorja - izvajalca prireditve PUSTNI ŽIV - ŽAV v ŠPORTNI DVORANI LITIJA. Prireditev bo v soboto, 12. februarja 1994. Ponudbe bomo sprejemali do 10. decembra 1993. Ponudba mora biti izdelana po pogojih za oddajo dvorane v začasni najem, ki jih zainteresirani dobijo na podjetju do vključno 9. 12. 1993. Vse informacije dobite na sedežu podjetja PONOVIŠKA CESTA 15 ali po telefonu št. (061) 881-004. KSP Litija ) ŠPORT IN REKREACIJA OBČINSKA NOGOMETNA LIGA Končan jc jesenski del tekmovanja v občinski nogometni ligi. Tekmovanje poteka po sistemu 6 igralcev v polju + vratar, igra pa se na travnatih igriščih. V ligi letos sodeluje 7 ekip. Novinec v ligi je ekipa ZMAJI. Odigranih je bilo 19 tekem. Tekmi 5. kola ZMAJI : TRGOVINA SAVŠEK in ZGORNJI LOG : BISTRO UPA sta bili preloženi zaradi poplav. Na listi strelcev vodita Šinkovec in Rozina s po 14 doseženimi goli, Mele pa je dosegel 12 golov (vsi OMA-HEN TRANSPORT). KOŠARKA ČLANI: So v nadaljevanju tekmovanja v I. SKL -rdeča skupina dosegli naslednje rezultate: 7. kolo: Litija prosta 8. kolo: Litija : Idrija 89 : 95 (45 :48) 9. kolo: Satex (Mbr) : Litija 102 : 79 (44 : 34) 10. kolo: Litija: SmeltOlimpija (ml) 66 :79 (34:34) 11. kolo: Interier (Krško): Litija 69 : 75 (35 :42) Po 11. kolu tekmovanja v I. SKL - rdeča skupina vodi KK Satex (Mbr) pred KK Idrija, KK Litija je trenutno na 6. mestu s 13 točkami. KADETI: So tekmovanje v II. SKL - vzhod H. za- ključili z 1. mestom in nobeno izgubljeno tekmo. Rezultati: 1. kolo: Litija: Domžale "B" Domžale izstopile 2. kolo: Prebold : Litija 47 : 58 (23 : 20) 3. kolo: Litija : Celje "B" 105 :45 (40 : 20) 4. kolo: Litija prosta 5. kolo: Hrastnik : Litija 48 : 64 (27 : 31) 6. kolo: Domžale "B": Litija Domžale izstopile 7. kolo: Litija : Prebold 55 : 43 (34 : 23) 8. kolo: Celje "B" : Litija 54 : 81 (20 :43) 9. kolo: Litija prosta 10. kolo: Litija : Hrastnik 59 : 53 (27 : 22) Karolina Šušteršič MALI NOGOMET V nedeljo, 3. oktobra 1993, je na igrišču v Šmartnem pri Litiji potekal turnir v malem nogometu, ki je štel tudi za točke Koordinacijskega odbora za mali nogomet pri nogometni zvezi Ljubljane. Prijavljenih je bilo 17 ekip, od tega kar 6 iz litijske občine: AMKO Izolacije, Salamonov oglasnik, Hip Mark, Rostfrei BC, GEOSS ter organizator turnirja KMN Inženiring Šarbek. Vse ekipe so pokazale privlačen in zanimiv nogomet, najbolj pa so številne gledalce, ki so se zbrali ob igrišču, z atraktivnimi potezami in duhovitimi akcijami navdušile prvouvrščene ekipe. Zaključni del tekmovanja je potekal takole. Polfinale: ŠD Behar : KMN Avtofinish 0 : 3 KMN Inženiring Šarbek : KMN Lipa bar Jama 2 : 2 (7 : 6 po 6 m) za 3. mesto: KMN Lipa - bar Jama : ŠD Behar 3 : 2 po 6 m za 1. mesto: KMN Inženiring Šarbek : KMN Avtofinish 4 : 1 Končni vrstni red: 1. KMN Inženiring Šarbek, 2. KMN Avtofinish, 3. KMN Lipa - bar Jama, 4. ŠD Behar. Tri prvouvrščene ekipe so si razdelile nagradni fond v vrednosti 70.000 SIT, podeljene pa so bile tudi nagrade najboljšim posameznikom. Najboljši strelec turnirja je bil Jamnik, najboljši igralec Tanko, oba iz ekipe Avtofinish, najboljši vratar paZakrajšek iz ekipe Inženiring Šarbek. Ta turnir pa je bil le uvod v malonogometno dogajanje v Litiji, saj bo od 24. oktobra dalje potekal v športni dvorani zaključni del tekmovanja v 1. ligi MNZ Ljubljana. V play off se je uvrstilo 8 najboljših moštev lige, med njimi tudi ekipa KMN Inženiring Šarbek, ki se bodo še po enkrat pomerila med seboj. Tekme bodo na sporedu vsako nedeljo od 16. do 19. ure. Obeta se nam torej zelo kakovosten nogomet, saj bodo na parketu res pravi mojstri nogometne igre. Marko Jurjevec Na sliki: Vodili io m osi v o ONLHOTIČ Adriatic zavarovalna družba d.d. NISEM DOVOLJ BOGAT, DA BI ŽIVEL BREZ DOBREGA ZAVAROVANJA Ko želimo uresničiti svoje eksistenčne in razvojne načrte, vse preveč podcenjujemo nevarnosti, ki nas pri tem obdajajo. Bolezni, požari, poplave, toča, prometne in delovne nesreče ter naraščajoč kriminal, nam pretijo bolj, kot si želimo priznati. V razvitih državah se ljudje teh nevarnosti mnogo bolj zavedajo. Zato posvečajo zagotavljanju osebne družinske varnosti veliko večjo pozornost kot pri nas. Sociologi opozarjajo, da so zahteve po varnosti pri rangiranju njihovih potreb takoj na drugem mestu za reševanjem eksistenčnih vprašanj. Mnogo bolj kot mi se zavedajo pregovora, da "Nesreča nikoli ne počiva" in v hipu lahko podre vse napore in trud vložen v izgradnjo lastnega doma ali posestva. Žal je pri nas še vedno premalo tistih, ki vedo, da se je s spremembo družbenega sistema spremenil tudi sistem osebne in kolektivne varnosti. Še vedno preveč ljudi meni, da jim morajo ob morebitnih nesrečah priskočiti na pomoč sosedje, država, kmetijska zadruga ali pa kdo drug. Žal ni več tako. Za svojo varnost moramo skrbeti sami. Ob tem pa nam v primeru nesreče lahko pomaga le dobra zavarovalnica. Vse pomembnejša postaja odgovornost za pravočasno zavarovanje svoje družine in njenega premoženja. V Sloveniji ga je trenutno mogoče skleniti pri devetih zavarovalnicah. Nove zavarovalne hiše so se večinoma ustanovile z izločitvijo posameznih delov iz nekoč enotnega sistema. Nekatere tudi v povezavi s tujimi zavarovalnimi hišami ponujajo zavarovancem nove, bolj zanimive in kakovostne programe zavarovanja. V letošnjem maju se je tudi v naši občini pojavila ena novih zavarovalnic. To je zavarovalna družba ADRIATIC d.d. iz Kopra, ki zlasti na področju kmetijske dejavnosti ponuja zanimiv zavarovalni program. Tako imenovani "Kmetijski paket" zavarovanja vsebuje: • nezgodno zavarovanje za družino, • požarno zavarovanje hiše, gospodarskega poslopja in opreme z zalogami sena in krme, • strojclomno zavarovanje kmetijskih priključkov, vseh instalacij in naprav na kmetiji, • zavarovanje živali z zdravljenjem (ali brez) po sistemu BONUS - MALUS, ki se veže na škodni rezultat zavarovanca v preteklem letu, • zavarovanje posevkov, plodov oz. vinogradov pred nevarnostjo toče, požarov, strele, viharjev, spomladanske pozebe in poplav, • zavarovanje splošne civilne odgovornosti, ki zavaruje lastnika posestva pred škodami, ki lahko nastanejo npr. s škropljenjem ali jo povzročijo živali. Zavarovanec lahko po svoji izbiri vključi v ta paket še druga zavarovanja, npr. zavarovanje stekla, vloma, stanovanjsko zavarovanje... V čem jc bistvo zavarovalnega paketa? Predvsem v: 1. Celovitem varovanju zavarovanca, njegove družine in imetja pred nevarnostmi, na katere ne more vplivati sam. 2. Pocenitvi zavarovanja. Pri običajnih zavarovanjih dajejo zavarovalnice popuste na zavarovalno dobo, takojšnje plačilo in množičnost. Paket pa poleg omenjenih popustov omogoča še dodatnih 15% popusta na vsako od omenjenih zavarovanj. Tako je zavarovanje v kmetijskem paketu ob upoštevanju bonitet veliko cenejše, kot je njegova osnovna cena. Kako sklenemo "Kmetijski paket"? Z zastopnikom zavarovalnice, ki pokriva vaše območje, se dogovorite, da boste sklenili vseh pet zavarovanj v enem letu od sklenitve prvega zavarovanja. V tem primeru vam bo zastopnik že takoj ob prvem zavarovanju priznal vse popuste, ki izhajajo iz paketa. Pred sklenitvijo zavarovanja pa vam svetujemo, da se temeljito seznanite s "splošnimi pogoji"za posamezno vrsto zavarovanja. Ti dokumenti zelo natančno opredeljujejo pravice in dolžnosti zavarovancev in zavarovalnice. Morebitna škoda vam bo lahko realno povrnjena samo, če bo dogovorjena zavarovalna vsota ustrezala resnični vrednosti zavarovanih stvari. Zato predlagamo, da se pred sklenitvijo zavarovanja posvetujete z našim zavarovalnim zastopnikom ali obiščete Adriaticovo pisarno na Valvasorjevem trgu v Litiji (tel. 881-793)