XIV. tečaj 1. zvezek z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S posebnim blagoslovom Njih Svetosti papeža Leona XIII., Njih Prevzvišeuosti kneza nadškofa goriškega in prečastitega generàljnega ministra celega frančiškanskega reda vreja in izdaja 1*. Stanislav Škrabec, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. Vsebina 1. zvezka. S Tersala v Lordo............................................................... Zgodba svolili gorkumskih marteinikov. Vvod ... ... 5. I. pogl. Vspehi hoznv. Skcrb ka'oličanov. Frančiškanski samostan v Gor. komu. Obnuš nje gvardijano o pred bližnjo nevarnostjo .... 9. Mesečna duhovna samota a'i pripravljunje na srnert . . . .14. Premišljevanje za predvečer duhovne samoto..........................15. Mosce jnnuarij. Dopoldansko premišljevanje ..... 18. Popoldansko prem šljevanje................................... 21. Z vljenje Apolonije Beršnjsk, tretjerednice................................ 22. Sv. Aljfonz toluži dušo v britkosti 26- Priporočilo v molitev.................................................. . 29. Zahvala za vslišano molitev .... ..... 80. Odgovor in naznanilo................................... . . . 32. V GORICI. Hilarijanska tiskarna. 1895. Izhaja v nedoločenih obrokih. Velja cel tečaj (12 zvezkov)70 kr. Nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo. (Dalje, § 21. konec.) 14. Sedanji čas na -a’ ima ’ najbeiž vsled tega, ker je a nastal po skerčenju iz a je: igra’in, i g r a’ s, igra’ itd., v d. mn. os. : i g r a’j o pa morebiti, ker je bil nekedaj poslednji zlog dolg, pa je pozneje polovico svoje dolgosti oddal sprednjemu ; pred končnicami z dolgimi samoglasniki se namreč nekedanji kratki naglas pri nas navadno spreminja v ’ : r i' b o, r i’ b a r, r i’ b i č, r i’ b n i k, r i’ b ji iz : r i- b ó, (in to iz : r i- b o j o), r r-b à r, r i- b i č (prim. h u d i‘ č), r i’ b n i k, r i- b j i. V r i’ b n i c a je ta naglas morebiti zavoljo zapertosti zloga, prim. l u k n j’a, s u’ k n j a. č r č’ š n j a, h r u' š k a, p u' š k a, 1 i’ s k a. Tudi pred à imamo morebiti ker po izpadu pušča zapertè zloge: 1 i's à c, 1 i' s c a. 15. Sploh imamo ’ za lierv. • v vseh primerili v § 20. pod c) in d) izuzetih (razen imenovalnika v primerih kaker j e‘ č-raeii, jelen, je'rmen), torej v mestu. ed. rod., mestu, in orodn. mn. štev. moških imeu : jele’n it, j e lé’n p tv, j e 1 é’-li i h, j e 1 č’ n i ; b r a’ t h, b r a’ t ò ,v, b r a’ t i h. b r a’ t i ; v e 1. orod. in mu. rod. ženskih : b 6’ t r o, b 6’ t à r ; k ó’ ž o, k o' ž ; k i’ t o, k i’ t ; k 1 o b a’ s o, k 1 o b a’ s ; j a’ g o d o, j a’ g o d ; m a -terjo, ma'ter itd.; v mn. padežih srednjega spola: d è’I a, 1 e’t a, me's ta, si’ta, š i'1 a, ž i’t a. kopi’ta, go ve’da, j a’ g n j’ e t a, j a’ bàjk a, s 1 è’ m e n a, t e 1 e’ t a, žreb e’ t a itd.1); v moškem - spolu nekih opisnih deležnikov: k r a’d à J, p a' d à J, ji a’ s à J, r a' s t à J, u a p r e' g à J, d o s é’ g à J, o z é’- b à J, s t r è’ g à J, s t r i' g à J, s k it' b à J, t o J’ k à J, v à r’ g à .1 itd.*), v mnogih drugih v edinstvenem ženskem spolu : k 1 n’ 1 a, z n a’1 a, dà rž a’la, igr a’la, k tipo va’la, lj’ùbi’la, virili la, d i’ h n i 1 a, k a’ n i 1 a, v i’ d è 1 a, p r a’ v ila, d è’ 1 a 1 a, kori’s ti la itd Tudi v velevniku imamo ’ v dv- in mn., po staro tudi v ed. prel enklitikami : n e si’v a, n e s i’t a, nesi’-m o, n e s i’ t e, n e s i’ - m e, n e s i’ - j o, z g o d i’ - s e, v m i’ j - s e, da’j-ga, konča’j-ga itd. (Dalje prih.) Gluhoneniica ali gluhonemnica? Zadnjič smo naznanili in priporočili kojigo o gluhonemih. spisal in izdal g. Anton Rudež, učitelj v goiiški gluh o-nemici. — V g 1 u h o n e m i c i, kaj je to? — Šo preden je knjiga izešla, se je že očitalo pisatelju (v podlistku „Slov. Naro da* od 3. decembra), da je po krivem pisal gluh c n e m i c a ') Pu tudi ppamò, dlfiMò, 1 P c o, kar jo imulo pervotno’na končnici in v korenu dolg samoglasnik, ima pri nas v mnoštvu: pi’s m a, diti’tu, li’ca. Nusproti pa so govori 6‘kna, s 6‘ I a z enakim naglasom kakor o‘k n 6, s o‘1 ò, ker jo razlika v glasu sumom. *) Kjer so moški o*, deležnik od ostatili žo po glasu razlikuje, lam jo naglas ‘ ; nč‘si\J, no'sln; ptPkùJ, pu'kla) rù'kàj, ro’kla ; té't i\,l t e' k 1 a. XIV. tečaj. V Gorici, 1895. I. zvezek. 8 TER8ATA V LORETO. Alco potegnemo po zemljevidu ravno certo od Tersata do Rim a, zadene ta certa, berž ko pride do italijanskega o-brežja, to je malo čez polovico pota, kraj, kjer stoji dandanašnji sveta hišica Marijina, L o r e t. Pred 600 leti, 10. grudna 1294, so jo tja prenesli s Tersata božji angelji. *) *) To prenesenje so svetniki že prej napovedali. Sv. Nikolaj Tolen-tinski je rekel nekedaj svojemu škofu v mestu Fermu, da gleda v duhu dragocen zaklad, ki ima dojti čez morje z nasprotnega obrežja. Zato je imel tudi navado vsaki dan poklekniti pred nekim oknom obernjenim proti daljma-tinski, prav za prav liburenski, strani, v duhu časteč čudež, ki se je imel v kratkem zgoditi. Tudi naš sveti oče Frančišek je naprej vedel, da pride sv. hišica s Tersata v Loret. Ko je bival v nekem kraju blizu Rekanata, se je večkrat pobožno obračal proti loretanski strani ter je zamaknjen od daleč častil tisti '.raj, kjer zdaj svetišče stoji. Bratje so ga vprašali, kaj ta njegova pobožnost pomeni in sveti Frančišek jim razodene, da bo ob koncu tistega stoletja obdarjen loretanski kraj sč svetiščem, ki ne bo manjše, kaker so svetišča v Rimu in v Sveti Deželi. — Neko prerokovanje, do zdaj še ne izpolnjeno, pa pravi celo, da bo zadnji počitek tega svetišča v Rimu. Res nam Marija s tem prenesenjem nekako kaže proti Rimu. Od tega središča ločenim kristijanom nekako molče govori: Bližajte se Rimu. V Rimu je vaša glava 1“ am pa kliče: „Molite za ločene brate !“ — 2 —- V spomin tega čudežnega dogodka so podelili sveti oče Leon XIII. loretanskemu svetišču odpustke svetega leta, ki so se začeli s pervo adventno nedeljo 1894 in bodo trajali do praznika presvete Trojice leta 1895. Do tedaj bodo torej pač od vseh strani romali pobožni kri-stijani v slavno svetišče loretansko častit nebeško mater ter njenim prošnjam se priporočat v svojih stiskah in potrebah. Pogoji, da se dobe odpustki, so tisti, kaker ob vsakem svetem letu : trikratno obiskanje loretanske cerkve, navadni sveto-letni post, spoved in sveto obhajilo in nekoliko miloščine za kako dobro delo. Trikratno obiskanje cerkve se opravi lehko tudi vse en dan ; vsakkrat se v cerkvi nekoliko moli po namenu sv. o-četa papeža. Post se zahteva samo za domače ljudi blizu Loreta; daljnim romarjem ga nadomešča romanje. Spoved in sv. obhajilo se opravi lehko tudi po romanju doveršivši ostala dobra dela ; vender se bo vsakedo gotovo rad z Bogom spravil, preden gre na tako daljno božjo pot. Kristijani, ki ne morejo od doma, pa lehko dobe v omenjenem času, to je od perve adventne nedelje 1894 pa do praznika presvete Trojice 1895 naslednje odpustke: Kedor moli v ta namen loretanske litanije, dobi enkrat na dan odpustek 7 let. Kedor jih moli vsak dan skozi cel mesec, dobi popolnoma odpustek, ako tudi spoved in obhajilo v tem času opravi in v keteri koli cerkvi po papeževem namenu nekoliko moli. Vsi ti odpustki se morejo darovati tudi dušam v vicah. Podelili pa so te odpustke sveti oče s posebnim pismom, v keterem priserčno opominjajo zlasti Italijane *), naj se ob tej priložnosti hvaležne izkažejo Mariji, da je ravno njih deželo izbrala, da v nji stoji hišica, kjer je „Beseda meso postala in mej nami prebivala •*, hišica, kjer je živela najsvetejša družinica, zgled pravega kerščanskega družinskega življenja. Iz te hišiče se je razlila po vsi cerkvi božji obilnost milosti in svetosti. V nji se je premnogo vernih kristijanov ali vnelo, da začno sveto življenje, ali da bodo *) Za njimi pa gotovo žele sveti oče naj bi zlasti Sloveni, ki so se prej veselili svete Marijine hišice, romali v Loret in tam molili zlasti za edinost v sveti katoliški cerkvi. Najbolj zato so dali menda dozidati loretanskemu svetišču kapelico sv. Cirilja in Metoda, želeč naj bi se plačala z darovi mej Sloveni nabranimi. V tej kapelici bo glavna slika na oltarju Marija sè sv-Ciriljem in Metodom. Sploli bo neki vse v kapelici spominjalo na slovenske svetnike. Tudi tekaj kamena za olepšanje so baje dobili sè slovenskih tal, iz Istre» — 3 — še bolj goreče nadaljevali že začeto. Kar je nekedaj naše pobožne prednike in svetnike spodbujalo v veri in lepšalo, kar je vnemalo njih pobožnost in razveseljevalo, kar jim je bila izverstna pomoč, da si izprosijo božjega vsmiljenja, to naj bo tako tudi dandanašnji, pravijo sveti oče; nikjer ne more namreč svet najti stanovitnosti in polajšanja, ako ne v sveti veri. Prav so došle šest-stoletne loretanske slovesnosti ; vsi verni kristijani, ki želijo zadovoljiti svoji pobožnosti in poslušati naše spodbujevanje, naj si na vsak način prizadevajo pokazati Jezusu, Mariji in Jožefu, temu tako previdnemu varilni, svoje duhovno veselje in upanje. Tako vabijo v Loret sveti oče papež pobožne verne sploh. Posebej pa vabijo Hervate in Slovence novi pobožni škof na o-toku Kerku, monsinjor A udrei Marija Ste r k, naj bi se prihodnje leto ob času, ki se pozneje natančniše določi, zbrali na starem Tersati! ter po tistem potu, keterega je šla sveta Marijina hišica sama, po morju, romali na njeno sedanje mesto. *) V resnici lepa misel, ki se je rodila v plemenitem sercu blagega gospoda že pt ed delj časom. Še preden so bili imenovani za škofa, so govorili na Tersati!, kako lepo bi bilo, ako bi se romarji vzdignili skupno iz tersaške cerkve, od koder se je tudi svete hišica vzdignila, ter bi tako v procesiji šli dolu v Peko, tam na parobrod, ž njim odplavali v Jakin (Ankono) in od tam bi šli skupno v Loret. In mogoče, koliker bi jih moglo, bi pogledali še v Rim ter se tam poklonili sivemu starčku, namestniku Kristusovemu. Ke bi potem kedo vprašal, od kod ta procesija, bi se odgovorilo lepo : Od koder Marijina hišica ! Videti je, kaker bi Marija sama pospeševala želje plemenitega gospoda, ker jim bo zdaj, povzdignjenemu mej tem do škofovske časti v bližini Tersata, ko takemu izveršitev pobožnega namena tolikanj lažja. Res že v svojem pervem pastirskem listu prav lepo pišejo o Tersati! in omenjenem romanju. „Ko vam ravno o sveti družini govorim11, pravijo, „ne morem prezreti lepe priložnosti, da vas opomnim, kako je srečna *) Blagemu gospodu so gotovo že v rani mladosti dobri roditeli! vsadili v serce ljubozen do Matere božje in češčenje do njenega svetišča na Tersatu, od koder ni daleč njih rojstni kraj. Skoro ni leta, da ne bi bili prišli pobožni gospod na Tersat. Pri neki priliki so pokazali v cerkvi pod • korom neko podobo — brod v nevarnosti na morju —, ki jo je prinesel sem njih pokojni oče, ker se je srečno rešil, ko se je v največi sili na morju zatekel k Materi božji Tersaški. — 4 — hišica, kjer je sv. družina prebivala, prenesena bila po angelj-skih rokah iz Nazareta na brežino našega kvarnerskega morja, na Tersat, in od tod kesneje v Loret. Dobro mi je znana pobožnost našega ljudstva do tega svetega mesta, kjer je nekedaj stala sveta hišica Nazaretska ; vem, kako radi hodite na bežjo pot na Tersat. Z veseljem in posebno milino se spominjam, kako sem tudi jaz v svojih mladih letih se svojimi zdaj že pokojnimi roditelji tjakaj romal. Kako me je že takrat sveto čustvo preši-njalo, ko sem iz Sušaka stopal po stopnjicah na Tersat ! Ali kaj hočem reči o živem zaupanju, s keterim se vi v svojih potrebah obračate do Matere božje na Tersati! ? Zadosti je, da vprašam vas, mili mornarji, keder se nahajate v nevarnosti življenja, ke-der černi valovi bijejo ob terdo obrežje, keteio pred seboj gledate, kam tedaj, ako ste tudi v daljnjih krajih, kam poleti vaša misel, h komu se zatekate sè vsem zaupanjem svojega serca? Obljube in slike, s keterimi so pokriti zidovi tistega svetega hrama, te so najjasniši dokaz vaše pobožnosti in zaupanja vašega do Matere božje na Tersati!. — Dragi moji, bodite tudi nadalje vsi, na morju in na suhem, pravi, pobožni sinovi Marijini ; s tem si boste zaslužili njeno sveto varstvo in njen materinski blagoslov. — Prihodnjega mesca grudna*) se bodo začeli v Loretu obilni odpustki v slavo šeststoletuice prenesenja svete hišice. Iz vseh krajev bodo pobožni kristijani dohajali slavit Marijo v blagoslovljeno hišico, kjer je ,,Beseda meso postala in mej nami prebivala”. Nadejam se, da se mi bo še ponudila vgodna priložnost, obširniše vam o tem govoriti in morebiti vas tudi povabiti, da poromate z menoj v Loret. To romanje bi bilo edino svoje verste, z odhodom s Tersata bi se razlikovalo od vseh drugih romanj, ki se odpravijo v Loret v prihodnjem letu. Bog vsliši moje vroče želje in svete namene in daj, da s tako pobožnostjo in takim zaupanjem, kaker so naši očetje pred 600 leti na kolena padali v sveti hišici na Tersatu, tudi mi, njih potomci in dediči njih verskega prepričanja, o priložnosti tega romanja v Loretu počastimo Marijo in od nje izprosimo materinega blagoslova in mogočne obrambe njene sebi in naši škofiji.” *) Pastirski list je izdan 26. velikega serpana 1894. — 5 — Zgodba svetih gorkumskih marternikov. (P. A. M.) Vvod. Zgodbo slavne marterniške smerli, ketero je preterpelo zavoljo njegove sv. vere 19 serenili Kristusovih služabnikov 9. julija 1. 1572. v mestu Brila (Brielle) v Holandiji, je popisal pervi, in sicer v latinskem jeziku, Viljem E s t i u s H e s s e 1 i n s, eden najimenitnišik katoliških bogoslovcev, kar jih je do zdaj imela Beljgija. Ta mož je bil rojen v Gorkumu ko nečak tistega svetih marternikov, ki se navadno pervi imenuje, namreč sv. Nikolaja Pika, gvardijana v gorkumskem frančiškanskem samostanu. Izešla je pa njegova knjiga „Historia martyrum Gorcomiensium" pervič 1. 1603 v Dueji (Douay), drugič v Namiru (Namur) 1. 1655. Poslednjo izdajo so ponatisnili Bolandisti v drugem zvezku meseca julija na strani 754 in dalje. Po tem viru, kaker tudi po nemški prestavi „Geschichte der Martyrer von Gorcum4 Waren-dorf 1867, smo se namenili popisati našim dragim bravcem to lepo in jako podučljivo zgodbo, iz ketere bodo lahko spoznali, da smemo sv. cerkev, ki se navadno „ vojskujoča" imenuje, po vsi pravici imenovati tudi ,,preganjano". Saj nam kaže njena zgodovina od rojstva njenega božjega začetnika vse do današnjega dne nepretergauo bojevanje in nasprotovanje hudobnega sveta proti božjemu kraljestvu na zemlji. To nasprotovanje se je večkrat razvnelo v smertno sovraštvo, ki se je pokazalo v bolj ali manj kervavem preganjanju vernih kristijanoy. Na pervi pogled bi se vtegnila komu čudna zdeti ta prikazen, ali kedur pozna značaj kraljestva Kristusovega in kraljestva tega sveta, ta bo precej rekel : „Saj ni moglo drugači biti in tudi nigdar ne bo“. Kristus je to svojim učencem naprej povedal : „Ako so mene preganjali" je rekel, „bodo tudi vas preganjali. Ke bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil ; ker pa niste iz sveta, ampak sem vas jaz od sveta odbral, zato vas svet sovraži". Te besede Kristusove so se vedno izpolnjevale nad njegovo nevesto sv. cerkvijo. Z božjim pripu-ščenjem so prišli čez njo dostikrat hudi časi in to je bil za njo čas pokore, čas očiščevanja, čas skušnje, čas, ki nas spominja besed Kristusovih : „To je vaša ura in oblast teme". — G — Tak čas je bilo tudi 16. stoletje. Odkritje noveli sveta in razne zelo koristne znajdbe so napravile velik hrup in nekako razburjenost mej ljudmi. V teku stoletji se je bilo nabralo tudi v cerkvi obilo slabega in pomanjkljivega, kar je bilo potrebno poprave in prenovljenja. Ali nastopili so puntai ski, nehvaležni in sprideni sinovi, ki so najprej sami zabredli v krivoverstvo, potem pa brez števila drugih, da, cele narode zapeljali k odpadu od prave sv. vere in napolnili se smertnim sovraštvom do matere katoliške cerkve. Sredstva, keterih so se posluževali ti novi krivoverci, so bila ravno tista, ketera so vže od začetka rabili satan in vsi njegovi pomagači v boju zoper kraljestvo božje, namreč: laž in sila. Nauke, obrede, navade in namene sv. cerkve so pačili in napak popisovali, tako, da se je dalo pripro-sto, neučeno ljudstvo brez težav zapeljati v krivo vero. Kar pa niso mogli doseči z lažmi, to so dosegli se surovo silo. Zato vidimo blizu povsod, kjer se je vpeljevala kriva vera, kako so se kervavo preganjali katoličani, posebno duhovniki in redovniki. Sveti gorkumski marterniki niso edini, ki so bili grozovito vrnor-jeni zavoljo sv. vere, imeli so mnogo prednikov in naslednikov. Vzroki teh žalostnih prikazni pa niso bili edino le oterp-njeni značaj ljudstva in kriva kaljvinska vera, ketero je sprejelo, tenuič tudi tedanje politične razmere. Da bodo bravci to ,.Zgodbo-‘ laglje razumeli, moramo ob kratkem povedati, kakošne so bile tiste razmere na Nizozemelj-skem, ki je obsegalo sedanja kraljestva beljgijsko in holandsko. V drugi polovici IG. stoletja je bila tam tergovina in obertnija v najlepšem cvetu in zato tudi veliko bogastvo v deželi. Kjer je pa obilnost časnih, posvetnih dobrot, tam človek kaj rad pozabi skerbeti za večno, nemiuljivo srečo. Tako je bilo tudi Nizozemeljsko glede verskega in nravnega življenja tedaj na jako nizki stopnji. Politično je biio tisti čas združeno sè španjoljsko krono. Španski kralj Filip II. pa je prevzetno zaničeval narodne pravice ter postavil Nizozemeljcem, ki so nad vse ljubili svojo deržavno «lobodo, za vladarico svojo natorno sestro Marjeto iz Parme. Za njene deržavne svetovalce je bil izbral sicer nekaj najime-nitniše domače gospode, vender je imel pervo besedo nadškof in kardinalj Anton Perenot Granveljski (de Granvelle), tujec po rodu, pa silno učen in delaven mož. Nizozemeljsko plemstvo s to vlado ni bilo prav nič zadovoljno. Kmalu se je zbralo v mogočno — 7 — stranko z namenom, da bi odstranilo vladarstvo. Na čela teli nezadovoljnežev je bil Viljem Oranski, mož prederzen, časti hle-pen in poln zvijač, ki ni nič bolj želel, kot vso deržavno oblast v svoje roke dobiti. Skrivaj je bil protestant, na dvoru Karola V. pa se je hlinil, da je katoličan. Plemstvu se je kmalu posrečilo spodriniti mogočnega kardinalja. Zdaj so imeli proste roke, za razširjevanje svojih puntarskih namenov. Mej ljudstvom je bila razburjenost in nezadovoljnost z vlado vsaki dan veča. Posebno dobro pa so plemenitaši izkoristili v svoje namene neketere ostre kraljeve zapovedi zoper krivoverce. Grof Oranski je zbral okolu sebe mogočno stranko, ketere udje so se terdno zavezali, da hočejo braniti nizozemeljske pravice, ki jih jim krati krivični ptu-jec. Podpisali so tako imenovani „kompromis“ in kraljevi namestnici izročili prošnjo, da bi se terde verske postave odpravile. Ker so bili glavni vporniki njeni svetovalci, so jo preslepili in zapeljali k naredbam, ki so bile le njim v korist. Ta vporna stranka si je nadela posebno ime, namreč „hezi“ (geuzen) to je po naše „berači“. Ker so imeli ti ljudje velik vpliv pri vladi in ker so bili večinoma nagnjeni h krivi veri, se ne moremo čuditi, da je bilo kmalu na vseh krajih dežele vse polno protestantov-skili pridigarjev, ki so, eden bolj ko drugi, gerdili sv. katoliško cerkev, smešili in zaničevali njene nauke in obrede in ljudstvo v krivo vero zapeljevali. Prederznost krivovercev je kmalu presegala vse meje. Očitno so imeli svoje shode in kar se vso silo so tirjali, da se jim neketere cerkve prepuste. Kraljeva namestnica je bila v največi zadregi. Ni si vedela drugači pomagati, kaker, da je grofa Oranskega poslala v Antverpen, kjer je bilo mnogo dobro oboroženih hezov zbranih, da bi on tam mej njimi posredoval, on, oče vsega vpora ! Mej tem je pa seme, ki so je sejali protestantovski pridigarji, vže rodilo grenjak sad. Cele trume besnega ljudstva so divjale, ropale in razbijale po deželi. Podšuntani od krivovercev so ti zdivjani ljudje vlomili v cerkve, jih do dobrega oplenili in opustošili ter pri tem vničili mnogo redkih, vmetalnih izdelkov. Pragocenosti so pokradli ; druge stvari so pometali na ulice, ki so bile vse polne polomljenih križev in razbitih ali rasterganih podob matere božje in svetnikov, pa tudi trupel pomorjenih redovnikov in redovnic. Take grozovitosti so marsikomu oči odperle, da se je ločil od hudobne, vporne, krivoverske stranke hezovske. Kralj Filip je tudi sam kmalu spoznal, kako nevarna je ta stranka beračev ne samo cerkvi te- — 8 — «nič tildi deržavi. Poslal je tja ostrega moža in izverstnega vojskovodjo po imenu «Fernando A Iva rez diique de Alba" (to je Ferdinand Aljvares vojvoda Aljbski) z 20.000 vojaki. Komaj je Viljem Oranski zvedel, da se bliža strahoviti Aljba, hitro je pobegnil na Nemško, in mnogi, ki so imeli slabo vest, iz plemstva in drugih stanov, so ga posnemali. Vže sam strah pred imenom Aljba je prinesel mir v deželo. Marjeta je na to kmalu prepustila vojvodi vse vladarstvo ter odšla na Laško. Aljba je postopal z največo ostrostjo. Postavil je tako imenovano «sodišče za nemirne", ketero je pa ljudstvo v «kervavo sodišče" prekerstilo. Strah, jeza in sovraštvo do Aljbe je bilo vsak dan hujše. Viljem Oranski je začel boj sè Španjoljci ; pa v začetnu je bil zelo nesrečen. Aljba je mislil, da drugače ne bo mogel oplašiti kraljevih sovražnikov, kaker z največo ostrostjo ; 1. 1569 je vkazal očitno vmoriti grofa Horna in Egmonda, kaker tudi 18 drugih plemenitašev. To kruto postopanje, kaker tudi zatiranje ljudstva s ■krivičnimi in silnimi davki, pa je zbudilo po celi deželi strašau in dolg boj in ob enem povsod, kjerkoli so se prikazali hezi, tudi grozovito preganjanje sv. katoliške cerkve. Ta boj se je končal sè zmago kaljvinske vere v severnih delih te dežele. Hudo oškodovani kupci so namreč Viljema (Iranskega močno podpirali z denarjem, da je mogel nadaljevati boj. Na suhem si--cer ni bil srečen, toliko bolj pa na morji, kjer so pomorski roparji ali «povodni hezi," kaker so se sami imenovali, nezmerno škodo delali španjoljskim ladijam. Njih vodja je bil neki grof Iiiimej ali Lumnij. To je bil silno grozoviten krivoverec in ravno •on je vzrok smerti svetih marternikov, keterih zgodbo hočemo popisati. Ti «povodni hezi" so 1. 1572 vzeli mesto Brilo, kmalu potem tudi Dordreht in Gorkum. Z osvojitvijo tega mesta se začenja naša zgodba. Omeniti hočemo le še to, da je trajal ta boj skoraj do polovice 17. stoletja. Še le v januarju 1. 1648 je bil sklenjen mir, v katerem so se pripoznale neketere severne pro-vincije Nizozemeljske kot neodvisne, Holandija. — 9 — I. POGLAVJE. Vspehi hezov. — Škerlj katoličanov. — Frančiškanski samostan v Gorkumu. — Obnašanje gvardijanovo pred bližnjo nevarnostjo. Leta 1566 se je bila vperla, v Holandiji in Zelandiji stranka tako imenovanih hezov proti Filipu II. katoliškemu, španjolj-skemu kralju in v tem vporu je posebno divjala zoper svete podobe. Vender se je kraljevi namestnici Marjeti vojvodinji Parmski s pomočjo mnogo plemenitili gospodov kmalu posrečilo, zadušiti ta vpor. Toda mir ni dolgo časa trajal, ker so liezi na skrivnem rovarili, in red spodkopavali. Ko je pa hotel novi kraljevi namestnik Aljvares vojvoda Aljba, nove davke naložiti, so porabili to priliko v to, da bi omajali moč viade in vterdili svojo stranko. Vže so bili sè silo in tudi sè zvijačo vzeli več mest ležečih ob morju, kaker Brilo. Flisingen. Fmkhojzen, Aljkmar in druga. Leta 1572 pà se jim je celo posrečilo, eno pervih mest Holandije namieč Dordreht si osvojiti in sicer s tem, da so bili ljudstvo do vpora pripravili. Kakih šest ur od tega mesta oddaljeno leži Gorkum, ne ravno veliko, vender precej obljudeno in zavoljo svoje lege na reki Mas za kupčijo zelo pripravno mesto. Sporočilo, da je prišel Dordreht hezoih v roke, je napravilo velik strah mej katoličani posebno duhovniki in redovniki v Gorkumu. Dobro so namreč poznali syoje sovražnike, ki so pred kratkim pokazali svoj značaj sè strašnimi grozovitostmi Z veliko zvijačo so mešali liezi verske reči z deržavnimi. Mej tem koso razburjali duhove zoper krivične davke, so ob enem širili sovraštvo proti katoliški veri. Vedno so povdarjali, da so Spa-njoljci. ki jih zdaj s tolikimi bremeui tirajo v skrajno sužnost, od vseli najbolj vdani tej veri, da jo skušajo z veliko gorečnostjo razširiti in da smertno sovražijo vse krivoverce. Na drugi strani so bili pa Spanjoljci ravno zavoljo tega vsem resničnim katoličanom, tako duhovnikom kaker posvetnim, ljubi in dragi. Ker je tedaj pri hezih „papist“ (katoličan) in pristaš španjoljske vlade eno in isto pomenilo, se je vsulo sovraštvo, ki so je gojili do Španjoljcev, na vse katoličane, najbolj pa na duhovnike in redovnike. Niso bili tedaj brez vzroka v skerbi in strahu pri tolikih vspekih hezovskih, posebno v onih krajih, keterim je najbolj pretila nevarnost. Take so bile okoliščine v Gorkumu po odpadu Dordrehta. — 10 — V Gorkumu je bil frančiškanski samostan, sloveč ne toliko zarad velikosti in lepote poslopja in števila bratov, kaker zavoljo ostrega spolnjevanja samostanskega reda. Bratje so bili v velikem strahu pred bližnjim sovražnikom, ker v svesti si svoje človeške slabosti so tudi dobro poznali grozovitost in nespravljivo sovraštvo liezov. Predstojnik temu samostanu je bil takrat Nikolaj Pik. domačin tega mesta, mož neomad^žanega, svetega življenja. Kaker bo sledeča zgodba pokazala, se je nje- gova krepost, pred vsem njegova velika gorečnost za katoliško vero, ves čas tega preganjanja posebno svetila. On je imel nečaka, ki je bil, čeravno še prav mlad, vender pobožen in vnet katoličan. Oba sta se mej sabo preserčno ljubila. Mladenič je bil zelo v skerbi za blager in življenje svojega strica pri teh novih nemirih in homatijah. Podoben je bil onemu nečaku sv. aposteljna Pavla, keteri mu je, kakor poroča sv. Lukež (Ap. dj. 23, 16—21), naznanil vsa zalezovanja sovražnikov in zaprečil vse njih hudobne naklepe. V tem času je ta mladenič večkrat prišel h p. gvardijanu ter mu pripovedoval, kakošne grozovitosti počeujajo hezi s katoličani ; kako so neketere sè strašnimi martrami vmorili, drugim pohabili ude, celo Bogu posvečene device oskrunili. Mej drugim mu je tudi sledeče povedal. Neki gorkumski meščan, keteri je bil zavoljo svojih verskih in političnih zločinstev v pregnanstvo poslan, je ko morski razbojnik razsajal proti katoličanom. Ta človek je posebno sovražil nekega katoličana Arnoljda Knobau-ta po imenu, ki je bil njegov sosed in nekdanji sošolec. Na njegovi pristavi ga sè syojimi tovariši napade, oropa njegovo hišo vsega, njega pa vleče na barko. Tam ga je na razne načine zasmehoval in martral, odrezal mu nos in ušesa ter ga na jambor obesil. Na to so on in njegovi tovariši na drobne koščke razrezali Špeha, vteknili v puške, zažgali in tako z gorečim Špehom streljali na nesrečneža, ki je mej groznimi bolečinami zdinnil svojo dušo. „Ako tako raynajo s posvetnim človekom, je sklenil svoje pripovedovanje mladenič, kaj bodo storili z duhovnikom, z menihom, kaj še le z manjšim bratom ? Zakaj, čim boljši je ke-do, čim tesneje se je združil z Bogom sè svojim stanom ali življenjem, toliko bolj ga sovražijo hudobni duh in njegovi pomagači. Nobeno sovraštvo ni bolj zagrizeno, kaker tisto, v kete-ro podpihuje kriva vera zoper prave služabnike božje.14 S takimi opomini je skušal mladenič ljubega strica prego- — il — voriti h zgodnjemu begu ter je zavoljo tega zadnje 14 dni, preden so se sovražniki polastili mesta, pogostokrat prišel k njemu, in njegove prošnje so bile toliko bolj silne, koliker bolj se je bližala nevarnost. Na tako prigovarjanje je Nikolaj blizu tako odgovoril : „Strašno je res. kar pripoveduješ. Zakaj, ketero človeško serce bi ne trepetalo in se ne zgrozilo nad toliko grozovitostjo ? Kedo bi se ne bal, ko se mu bliža tak sovražnik ? Ne tajim, da so tvoja sporočila tudi meni strah napravila. Zakaj, človeško je bati se marter in smetti. Toda, ke bi mi tudi tisoč sni erti grozilo, z božjo pomočjo svoje vere ne bom zatajil, svojih bratov v nevarnosti ne bom zapustil.' Ko je na to mladenič odgovoril, da ltezi govore (prav po nauku Kaljvina, njih učenika), da bi oni raje svojo vero zatajili, kaker da bi hoteli vse to terpeti, kar morajo od njih prestati katoličani, je Nikolaj prav primerno reke! : „Ako oni vže zdaj, ko se jim dobro godi, očitno tako govore, kaj bodo še le v nesreči govorili? Bog nas pa varuj keterikrat le misliti, da smemo kedaj svojo vero zatajiti. Mariveč pripravljeni smo z božjo pomočjo raje smert in vse martre prestati, kaker tako hudobijo storiti/ Ko ga je enkrat nečak vže prav nadležno h begu silil, ga je nejevoljen zaveinil : „Kaj vender misliš? Jaz naj svoje brate zapustim in le za svojo varnost skerbim ? Tega nočem in ne morem storiti/ Oni ga le še nadalje pregovarja in svetuje, naj svoje sobrate ali seboj vzame ali naj jih pa iz samostana spusti, da si bo mogel vsak po svoji volji kak varen kraj poiskati. Enako naj tudi stori z Bogu posvečenimi devicami, ki so živele v ravno tistem mestu, v samostanu sv. Neže po vodilu sv. Frančiška, keterih vodnik je bil gvardijan. Vender tudi po tem nasvetu je mislil da se ne sme ravnati. Zakaj nasledki tega bi bili ti, da bi od ene strani liezi toliko bolj prevzetni postali, kaker hitro bi zvedeli o tem begu, ker bi vtegnili misliti, da je katoličanom vpadlo vže vse upanje in vsa serčnost za brami)» svoje vere ; od druge strani pa bi res vpadla serčnost katoličanom in oni bi se ne vstavljali več tako kaker poprej naklepom krivovercev ; nedvojljivo bi mesto na ta način prišlo kmalu v roke sovražnikom. Kriv bi bil pa on in njegovi redovni bratje, ker bi se svojo malo moško boječnostjo in naglim begom, someščanom serčnost vzeli in mesto sovražniku tako rekoč izdali. S takimi in enakimi besedami je nekoliko vmiril dobro hotečega in skerbnega nečaka. Mej tem je pa on spolnjeva — 12 — svoje dolžnosti. Tolažil, učil in spodbujal je svoje sobrate, vter-jeval je očitno ljudstvo v sv. veri in opominjal v njej stanovitno ostati, naj pride karkoli hoče, in raje smert preterpeti, kaker sv. vero na kak način zatajiti ali zapustiti. Bližnja nevarnost in verjetnost, da se bo ta 'ihar od Dordrehta tudi na sosedne kraje razširil, so prisilile P. Nikolaja ne sicer h begu, temno da je marsikaj za varnost previdno vklenil. Svojemu nečaku je izročil zlate in sreberne svete posode iz samostanske cerkve, da bi jih skril v hiši svojega očeta, ki se je Estius Hesselius imenoval. Ta je to tudi storil na dan sv. Janeza Kerstnika, z4. junija. Pozneje je pa P. Nikolaj vender le začel misliti, da svete posode niso dosti varne v hiši njegovega svaka. Zakaj ta mož je bil eden pervih mej katoličani in je bil sploh znan kot velik prijatel manjših bratov. Tako se je moglo sklepati, da bodo liezi, ako zmagajo, gotovo preiskali njegovo hišo. Zavoljo tega je vkazal svete posode v grad prenesti. Ta je bil tik mestnega obzidja na bregu reke in ker je bil močno vterjen, je večina katoličanov mislila, da je v vsakem oziru dovolj varno zavetje. Tudi ni nobeden dvojiI, da bo prišla o pravem času pomoč ; zakaj govorilo se je, da so vže poslani poslanci s pismi na kraljeve poveljnike bližnjih krajev. Ravno tisti čas, pa so neketeri meščani od stranke liezov, enako pridno, da še z večo naglostjo in previdnostjo kaker katoličani skušali izpeljati svoje naklepe. Poslali so v Dordreht in prosili, naj berž pošljejo v Gorkimi eno ali drugo kompanijo vojakov, da prebite od katoličanov pričakovane pomočne čete. To se je tudi zgodilo z največo naglostjo. Precej je prišlo 13 bark s kakimi 150 vojaki iz Dordrehta in 25. junija zjutraj ob 8 uri so vže stali pred mestom in gradom. Meščani so bili deloma prestrašeni, deloma pa so se začeli vpirati in puntati, najbolj pa so bili v strahu duhovniki in redovniki P. Nikolaj je precej svoje brate primerno opominjal in na to dovolil vsakemu bežati kamer je hotel ali kjer je mislil, da bo bolj varen pied sovražniki. Sam pa je sklenil še z neketerimi drugimi, ki so bili enakega mnenja, ostati v samostanu. Tudi Bogu posvečenim devicam, ki so bile pod njegovim vodstvom, je v tej skrajni sili, dovolil iti iz samostana, k svojim sorodnikom ali znancem, da si tako svoje življenje in deviško čistost zavarujejo. T'iste pa, ketere so mislile, da bodo v večih katoliških mestih bolj varne je vže prešnji dan izpustil. — 13 — Mej tem so hezi po mestu trosili naj bolj lažnjive govorice. Tako so pravili, da v Dordrehtu, Aljkmaru in druzih mestili, ki so se jim vdala, nihče ne moti katoličanov v njih verskih zadevah, nobenemu se nič žalega ne stori, ne menihu, ne duhovniku, toliko manj katoliškemu meščanu ; vsakemu je dana popolna verska prostost. Da bi ljudstvo, ki je bilo vže zavoljo gori omenjenih davkov kraljevim namestnikom malo naklonjeno, hezom pa vdano, še bolj terdno na svojo stran dobili, so mu zaterjevali, da bo cena žitu gotovo padla, kaker hitro liezi zmagajo. Tako se je vže zgodilo v mestih, ki so se jim podvergla. Ta terditev sicer ni bila popolnoma neresnična. Hezi so bili namreč pri sosednih kmetih mnogo žita naropali ter je prav ceno ljudstvu prodajali, kaker se večinoma s'odi z naropanim ali vkra-denim blagom. To je bil povod omenjeni govorici. Da bi si še neki sijaj svetosti pridobili, so razdelili žita mej vboge, dar na keterega smemo oberniti besede modrega v sv. pismu : „Darovi hudobnih Najvišjemu ne dopadajo, tudi se ne ozira na darove krivičnih in zavoljo obilnosti darov jim ne bo odpustil greha.“ (Eccli. 34, 23.) Vender se previdni niso dali premotiti s takimi govoricami; zakaj dobro so vedeli, da hočejo s takimi lepimi obljubami le pi evariti ljudstvo. Iz gotovih virov se je vedelo, da je ravno nasprotno resnica. Tako je neki frančiškan, ki je pred kratkim iz Aljkmara v Gorkum pribežal, ko samovidna priča pripovedoval, kaj počenjajo hezi. Mej drugim je povedal, kako so prihruli v frančiškanski samostan tistega mesta, brate polovili, zvezali, genio ž njimi ravnali in jih ko izdajalce odpeljali ; nekemu hudo bolnemu bratu so vzeli posteljo in ga kaker psa na golih tleh ležečega pustili. To se je bilo zgodilo še le pred dvema dnema, tisti dan pred praznikom sv. Janeza Kerstnika-To pripovedovanje je seveda pomnožilo strah bratov v Gorkumu. Zato je nečak p. gvardijana vnovič priganjal, naj se reši. Toda nobene prošnje ga niso mogle geniti, da tudi le eno samo noč zunaj samostana ostane ; on je zaterjeval, da svojih' bratov tudi en trenutek ne bo zapustil. Naslednji dan 26. junija se je nevarnost povečala ; zakaj hezi so bili zasedli reko nad mestom in pod mestom. Bratje, ki se niso mogli odločiti, da bi samostan zapustili, so zopet hiteli h p. gvardijanu tolažbe in pomoči i-skat. Čeravno od žalosti potert, ker ni vedel, kako bi jih rešil nevarnosti, j h je vender tolažil, kaker je vedel in znal, jih spodbujal k serčnosti in zaupanju v Boga in v novič vsakemu do- — 14 — volil iti, kamorkoli hoče. Na to je vkazal berž znositi v grad ne majhino število knjig, sveto obleko in druge za službo božjo potrebne reči. Kraljevi grajski poveljnik G-ašper Turkus je bil sklenil, tako dolgo braniti grad pred napadi sovražnikov, dokler ne pride pomoč. To se je zdelo toliko bolj mogoče, ker je vsako uro pričakoval prihoda svojega sinu s četami grofa Busutanusa takratnega poglavarja mesta Utreht. Ob enem je spodbujal katoličane ki so se k njemu v grad zatekli, k novemu upanju, kazaje jim pisma, v keterih mu je grof obljubil pomoč. Ko so na to hoteli neketeri bratje, mej njimi p. vikarij, zapustiti, mesto, so uašli vrata zaklenjena in z nobeno prošnjo niso mogli pripraviti tistih, ki so imeli ključe shranjene, do tega, da bi jih vuukaj pustili. Iz tega so oni in tudi drugi bratje spoznali, kaj jih čaka in zdaj so šli s p. gvardijanom v grad, le trije so še na lastno željo ostali v samostanu. Sicer bi bil tudi p. gvardijan raji ž njimi v samostanu ostal in tam pričakoval nadaljnega postopanja sovražnikov ; vender se mu je njegovi dolžnosti bolj primerno zdelo tam biti, kjer je bila večina bratov, posebno ker so o-ni trije bratje brez vsake sile in potrebe v samostanu ostali im bi bili tudi lehko šli z drugimi brati v grad. Mesečna duhovna samota ali pripravljanje na smert. (P. A. F.) Učeniki duhovnega življenja priporočajo mnogo pripomočkov, s katerimi naj bi delali za zveličanje svoje duše, posebno pa svetujejo, da naj si proti koncu vsakega meseca izberemo-dan, da se pripravljamo za smert s premišljevanjem, spovedjo in svetim obhajilom in da dobro pregledamo, koliko smo storili za svoje zveličanje v tem mesecu. Tak dan imenujejo mesečno duhovno samoto ali pripravljanje na smert, ki je zelo koristno za grešnika in pravičnega. Grešnik ta dan dobro izpraša svojo vest čez vse, kar je storil v mescu in ako je morebiti svete zakramente nevredno prejemal, popravi to z dobro mesečno spovedjo, v mescu storjene grehe primerja z grehi preteklega mesca in. 15 — precej vidi, če se je poboljšal ali pa poslabšal. Pravični pa vidi, ali je v tem mescu rastel v gorečnosti ali pešal. Za vsakega je koristno, da se enkrat v mescu odtegne vsakdanjim skerbem in opravkom in misli, kaka bo njegova smert. Zakaj zavoljo mnogih vsakdanjih skerbi mnogo kristijanov popolnoma pozabi, zakaj so na svetu in kaj bo ž njimi po smerti, in ako tudi vsako leto opravljajo duhovne vaje ali se vdeležujejo sv. misijona, vender prav lahko pozabijo na takrat storjene sklepe, ako jih ne ponovijo vsaj vsak mesec. Kako koristno je tako se pripravljati na smert, boš sam skusil, posebno na zadnjo uro. Mesečno duhovno samoto lahko tako le opravljaš. Proti koncu vsakega mesca si izberi dan, keder imaš naj manj dela; udom tretjega reda in drugim ljudem bo naj bolj pripravna zadnja nedelja v mescu, duhovnikom pa delavnik, ker nimajo te dneve toliko opravila kaker druge. Predvečer pojdi v cerkev, ako moreš, in prosi Boga potrebne pomoči, potem opravi premišljevanje, ako znaš premišljevati, ali ga pa vsaj počasi preberi. Zjutraj opravi jutranjo molitev, napravi terdni sklep, da hočeš ta dan dobro porabiti za duhovno samoto, dopoldne in popoldne opravi premišljevanje, posebno pa glej, da boš napravil pri vsakem premišljevanju terdni sklep za prihodnje življenje. Mesečno spoved opravi tako, kaker da bi bil zadnjikrat pri spovedi, in sv. obhajilo prejmi kaker sveto popotnico. Po kosilu obišči presveto Rešuje Telo in prosi Jezusa pomoči, da bi mogel deržati terdne sklepe prihodnji mesec. Zvečer opravi z drugimi rožni venec in večerno molitev, pri spraševanju vesti se tudi sprašaj, kako si opravil duhovno samoto. Ta dan duhovne samote govori z drugimi, koliker moreš malo, ne zanemarjaj pa dolžnosti svojega stanu. Premišljevanje na predvečer duhovne samote. »Zemlja, ketera pije dež. ko večkrat nanjo pride in . . ternje in osat rodi, je malopridna in blizu prekletstva : njen konec je požganje.“ Hebr. 6, 7. 8. „Negdo je imel figovo drevo zasajeno v svojem vinogradu in je prišel sadu na njem iskat in ga ni našel. Rekel je tedaj gorniku : Glej, tri leta je, kar hodim iskat sadu na tem figo-) Mat. 3, 8. — 17 — bolj kaker vsako reč, svojega bližnjega pa kaker samega sebe, in v tem, da sovražiš vsak greh, ljubiš pravico in natanko spolnuješ dolžnosti svojega stanu. Pravi sad rodiš takrat, keder ljubiš, kar Jezus ljubi, in sovražiš, kar on sovraži, in keder zatajuješ svoje strasti in slabe navade in hrepeniš vedno boljši biti. „Storite tedaj vreden sad pokore11, pokaži se svojimi čednostmi, da si se spreobernil in poboljšal. To tirja Bog od tebe. Zdaj pa prevdarjaj, ali si obrodil ta sad. Bog od svoje strani ti ni nehal dajati svojo pomoč, 10, 20, 30, 40 . . . let že obdelava in gnoji tvojo dušo, da bi rodila. Pri drugem bi napravilo manj milosti svetnika, iz tebe pa še morebiti dobrega kristijana, tretjerednika ne Koliko kristijanov, udov tretjega reda je, ki so prejeli manj milosti kaker ti, pa bolj sveto živijo ! Kaj ti je koristilo toliko svetih maš, toliko svetih obhajil ? Eno samo sveto obhajilo bi te lahko napravilo velikega svetnika, ti se pa po 100 in še več svetih obhajilih nisi znebil še enega pogreška ne. Ali si po tolikih premišljevanjih in pridigah kaj bolj ponižen ? bolj natančen v spolnovanju svojih dolžnosti ? Glej, kakšna si, moja duša ! 10, 30, morebiti 50 ali 60 let te Jezus okopava in gnoji, da bi rodila dober sad dobrih del in čednosti, pa kaj si že vse obrodila ? Gorje tebi, ako si nerodovitno drevo, zakaj Bog preti, da te poseka. , Posekaj ga tedaj, čemu še prostor jemlje?11 3. Prevdarjaj tedaj, kaj te čaka, ako ne bo našel Bog sadu na tebi. Nad teboj se more pritožiti, kaker se je pritožil nad Judi po preroku Izaiju rekoč: „Kaj bi bil imel svojemu vinogradu še storiti in nisem storil? Ko sem čakal, da bi grozdje rodil, zakaj je pa viuiko onrodil ? In zdaj vam bom pokazal, kaj bom storil svojemu vinogradu : plot mn bom pobral, da bo oropan ; poderi mu bom obzidje, da bo pomendran , y puščavo ga bom spremenil, ne bo ne obrezan, ne okopan ; germovje in ternje naj v njem raste, ir. oblakom bom zapovedal, da ne bodo nanj dežja lilij1) — Ako ne rabiš milosti in pomočkov, ti bo Bog pobral plot, raztresen boš in mislil boš na druge stvari. Bog ti ne bo več govoril na serce, spovednikove besede te ne bodo več genile, svete zakramente boš prejemal mlačno in molil boš iz same navade, počasi boš zapustil svete zakramente, premišljevanje in molitev in tako bo presekan stu- ') Izaija 5, 4—7. — 13 — denec božje milosti, ki je tekel v tvoje serce. Ob, kaj bo počela tvoja duša v tem žalostnem stanu ? Zgubljala bo milost za milostjo in poklic, in krono, ketera je nji pripravljena v nebesih, bo prejela druga zvesta duša. O Gospod, še to leto me pusti, vem, da sem nerodovitno drevo in da sem zastonj jemal prostor v tvojem vinogradu in nisem druzega vreden kaker, da me posekaš in v ogenj veržeš, pa poterpi z mano ne eno leto, temuč samo en dau in s tvojo pomočjo upam, da ga bom tako porabil, da ne bo na meni za stonj tvoje delo. Mislim, da si mi dal misli, želje in čas za to duhovno samoto, da bi me ne kazni!, kar sem sicer zaslužil se svojim mlačnim življenjem. Vem, da je lahko ta milost za me zadnja ; vem, da, ako ne bom dobro porabil tega dne, me lahko posekaš in v ogenj veržeš. To lahko verujem in tega se moram tudi bati; pa, o Gospod, na tvojo neskončno vsmiljenost upam, „potertega in ponižanega serca, o Bog, ne boš zaničeval11 (psalm 50.) S tvojo pomočjo bodi sklenjeno jnteršnji dan tako sveto preživeti kaker bi bil zadnji v mojem življenju, tako da se bom mogel na zadnjo uro tolažiti, da sem vsaj en dan v svojem življenju sveto preživel. Mesec januarij. Dopoldansko premišljevanje. Bolnikov d u š it i stan na s m e r t n i postelji. „Oskerbi svojo hišo, ker boš vmerl in ne boš živel.“ Izaija 38, 1. Misli si, da gledaš bolnika na smertni postelji, ki bo vmerl čez dve ali tri ure. Slab je tako, da se zelo težko premakne, nemiren je, žila mu vedno bolj počasi bije, merzel in bled postaja in merzel pot se prikazuje na čelu. Glej taka se bo tudi tebi godila na smertni postelji. Kaj si pa misli na smertni postelji grešnik, mlačen ud tretjega reda, kaj pa pobožen kristijan, pobožen tretjerednik ? Prosi Boga pomoči, da boš mogel dobro spoznati v tem premišljevanju dušni stan grešnika in pobožnega na smertni postelji in potem tako živeti, da .se ne boš bal vmreti na zadnjo uro. O Marija, Mati božja, in sv. Sebastijan, prosita za me zdaj in ob moji smertni uri. 1. Grešnik na smertni postelji. Prevdarjaj, kako se človek spremeni na smertni postelji-Pred nekoliko dnevi je bil še prav zdrav, močan in vesel ; mi- — 19 — slil je že. kaj vse bo storil še to zimo, kaj spomladi. Naenkrat je smertno zbolel in kakšen je na smertni postelji? Slab in otožen je, jed mu ne diši in spati ne more. Kaj more tolažiti grešnika v tem žalostnem stanu? Svet? Za svet ni več, ker ne more več zanj delati, svet pa zanj ni, ker mu ne more pomagati. Denar, premoženje ? Oh nanj je imel navezano serce in ker ga ne more vzeti sabo v večnost, je še bolj v skerbi in še bolj žalosten. Ga bodo tolažili domači ? Žena in otroci se jočejo, ker bodo kmalu zgubili očeta, ki je zanje skerbel. Dediči ! ki komaj čakajo njegovo smert, da bi prej podedovali in vživali, kar si je on s trudom, morebiti po krivici pridobil? Ako se spominja na preteklo življenje, je nemiren, ker zdaj dobro vidi, da je delal zoper božje in cerkvene zapovedi, veliko greha storil, malo ali pa nič pokore zanj. Ga bo potolažil morebiti spovednik? V življenju ni maral za spoved in zdaj so ga domači pregovorili ali prisilili, da naj se spove. Spovednik ga bo nagovarjal, da naj se spravi z Bogom in na smert pripravi. Ali kako se bo pripravil za sveto spoved in smert, ker je ves zmešan ? Kako tolažbo mu bo prineslo sveto obhajilo, ker že več let ni prejel tega presvetega zakramenta ali ga je pa iz same navade ? Kaj si misli, ko mu poda duhovnik britko martro in ga spodbuja, da naj terdno zaupa v svojega na križ pribitega Zveličarja, ki je tudi zanj terpel in noče grešnikove sinerti, temuč, da se zveliča? Kako tolažbo bo imel k ris ti ja n v britki martri, ketere ni ljubil v svojem življenju, on, ki ni nigdar mislil, koliko je Bog zanj terpel na svetem križu, keterega podobe morebiti še v izbi imel ni in se ni odkrival, keder je mimo nje šel. — Ko vmira, mu začne duhovnik dušo priporočevati z besedami : rLoči se, o kerščanskaduša, s tega sveta-.‘) Ločiti se tedaj moram, si misli, in vse zapustiti, kar sem imel in ljubil na svetu ; zapustiti moram, ako bi tudi ne hotel in za vedno in stopiti v večnost pred sodnika, keterega sem tolikokrat ražalil. Oh kako bo zapustil posvetni kristijan ta svet in kako otožen bo, keder bo videl, koliko hudega je storil in koliko dobrega je opustil ali pa slabo opravil. Kakeršno življenje, taka smert. — Glej tak je dušni stan grešnika, mlačnega kristijana na smertni postelji ! Tudi tebi se^ ne bo boljši godilo, ako boš mlačno živel, in božje in cerkvene zapovedi slabo deržal. l l) Kimski ritual. — 20 2. Pobožni kristijan na sinertni postelji. Smert je kazen za greli in zato je grenka samo za grešnike. Kako tolažbo bo imel tedaj pravični na smertui postelji ! Kako bi nemirno vmiral, ker je spravljen z Bogom? „Draga je pred Gospodovim obličjem smert njegovih svetili11 Ps. 115. 0. Naj vmerje pravični kjerkoli in kederkoli, ako ga zapusti ves svet, ali ako vmerje naglo, njegova smert ni nepripravljena, Bog zanj posebno skerbi in napravi vedno srečno njegovo smert, in kako ne bi bila srečna, ko je pred Bogom draga. Pravičnega tolaži na zadnjo uro vsaka reč. Kako ga veseli, da je spolnjeval božje in cerkvene zapovedi in storil vredno pokoro za svoje grdhe ! Vse, kar bi se mu moglo zdeti težko v službi božji, je že preteklo ; posti in druga ostra pokora, zatajevanje in trud je že končan. Kako je vesel, da ni storil tega ali onega greha, keterega bi bil prav lahko storil, in da je storil, kar Bog in sveta cerkev zapovedujeta, in zato ga vest ne peče, ka-ker bi ga drugači. Bogaboječi kristijan sam želi spovednika, skesan in vdan v božjo voljo opravi, ako treba, spoved čez vse svoje življenje, da očisti še enkrat svojo vest in se popolno spravi z Bogom, svojim prihodnjim sodnikom. O, s kakim hrepenenjem prejme sveto popotnico in sveto poslednje olje, ker je bilo v življenju njegovo največe veselje pristopiti k svetemu obhajilu. Keder mu dajo britko martro v roke, oj s kakim veseljem jo prime, derži in premišljuje, ker je v življenji ljubil križ, premišljeval Kristusovo terpljenje in sam sebe križal sé zatajevanjem. — Poln tolažbe je, keder mu duhovnik pove, da bo kmalu zapustil svet in se preselil v večnost, zakaj lahko pravi sè svetim Pavlom aposto-ljem : „Kristusje meni življenje in smert dobiček'1. Filip. 1, 21. „Draga je pred Gospodovim obličjem smert njegovih svetili" Ps. 115, 6. Bo tudi tvoja? Enkrat se boš tudi ti vlegel na smertno posteljo in tudi tebe čaka ali žalostni grešnikov stan ali pa mirni pobožnega kristijana, v enem ali pa v drugem bo tudi tvoja duša, keder boš vmiral ; zdaj si še lahko izbereš, na zadnjo uro bo prekasno. Vedi pa, da ako hočeš vmirati, kaker so svetniki, moraš tudi živeti kaker so živeli svetniki. — 21 Popoldansko premišljevanje. Sme rt je gotova. ..Odločeno je ljudem enkrat vmreti" Hebr. 9, 27. „Treh reči se bojim, ločitve svoje duše od telesa, ostre sodbe iu sodnikove obsodbe,“ tako je rekel sveti Elija opat, ki je delal pokoro skoraj 80 let. Res grenka je smert in njen spomin, zakaj na smertni postelji človek bolj dobro vidi kaker v življenju in marsikaj se mu zdi velik greh, kar poprej še za greli ni imel. Zato je zelo koristno misliti na smert, ker je ..odločeno", da mora vsak vmreti in sicer samo „enkrat“ ; enkrat srečno, vekomaj srečno, enkrat nesrečno, vekomaj nesrečno. Zato premišljuj zdaj. da boš gotovo vmerl in samo enkrat in prosi Boga pomoči, da se boš V življenju smerti bal in za njo pripravljal, da te ne bo našla nepripravljenega. 1. Smert je gotova. „Določeno je ljudem... vmreti“. Vmerl boš gotovo ; preštevaj svoje dni kaker hočeš, prišel bo dan, ko boš zadnjikrat vstal ali pa spat šel. In tega zadnjega dne, tudi ure ne moreš prenesti, preložiti ; ognju, vodi se moreš vstavljati, smerti pa ne. ..Postavil si mu (človeku) meje, ki se ne morejo prestopiti Job. 14, 5. Naj bogatejši si sè svojimi milijoni še pol ure življenja né more kupiti : kralji in cesarji, keteri so vladali skoraj ves svet, so vmerli kaker n jih podložni in zdaj jih ni več. Pred sto let so drugi ljudje živeli v tvoji vasi, v tvoji hiši in drugi je spal v tvoji postelji. Pa tudi ti boš moral vmreti, m1 ad ali star, pripravljen ali pa nepripravljen, ako misliš na smert ali pa ne ; vsak dan, vsako uro si bliže smerti. „Včeraj meni, ti kliče merlič, denes tebi“. Sirali 3S, 23. Odločeno ti je tedaj vmreti in takrat boš moral vse zapustiti : bogastvo, premoženje, častno službo, veselice in vse, kar zdaj rad imaš ; v večnost boš nesel sabo samo dobra in slaba dela. Pri mertvaški sveči boš prav spoznal kako nečimeren in minljiv je svet ; zakaj bi imel tedaj navezano serce na bogastvo, denar, nečimerno veselje, kar boš moral enkrat za vselej zapustiti. 2. »Odločeno je enkrat vmreti". Kaker si bil samo enkrat, rojen, ravno tako boš tudi samo enkrat vmerl ; eno dušo imaš in ta se bo samo enkrat ločila od tvojega telesa, enkrat srečno, vekomaj srečno, enkrat nesrečno, vekomaj nesrečno. Ako boš vmerl v smert-nem grehu, bo za te večna nesreča, ketere ne boš mogel nigdar ve6 — 22 — popraviti. O kako nespameten bi bil, ako bi vedno ne mislil srečno vmreti, ker boš samo enkrat stopil v večnost ; stopil boš v srečno ali pav nesrečno večnost, v večno veselje, ali pa v večno terpljenje. In kako hitro lahko vmerješ ! Ta je nesrečno padel in se je vbil ; drugega so drugi vbili, onega je strela vbila, tretji se je zadušil in zopet drugega je zadel inertvoud iu je naglo vmerl. Takih smerti je dosti in tudi ti lahko vmerješ, lahko se vležeš spat zdrav in zjutraj te bodo našli mertvega. Kaj bi bilo s tabo, ako bi bil v smertnem grehu ? Ker boš tedaj gotovo rmerl in samo enkrat, ali ni vredno da dobro, srečno vmerješ ! ,,Kakšno obleko bi rad ? ti mi boš odgovoril, ako te vprašam, da dobro ; kakšno pristavo, dobro ; kakšno ženo. dobro ; kakšne otroke, dobre ; kakšno hišo, dobro ; samo življenje slabo." ‘) Sedanje življenje pa ni nič drugega kaker pripravljanje na smert. Ako želiš dobro, srečno vmreti in vekomaj srečen biti, moraš tedaj tudi dobro, kerščansko živeti. Seveda, ničemerni svet ti pravi, ker samo enkrat živiš, živi tedaj veselo ; sveta vera ti pa pravi, ker samo enkrat živiš, boš tudi samo enkrat vmerl, srečno ali pa nesrečno za celo večnost.. Ker pa lahko vmerješ vsak trenutek, pa samo enkrat, bodi tedaj vedno pripravljen. „Stori mi znano pot, po keteri naj hodim* 2)" da bom srečno vmerl. Ker se bom vekomaj pogubil, ako se bom enkrat pogubil, zato sklenem, da ne bom živel v smertnem grehu, temuč, da se bom spovedal prej ko bom mogel, ako bi bil tako nesrečen, da bi ga storil. Življenje Apolonije Beršnjak, tretjerednice. Lepi zgledi so nam svetla luč; gdor po njih živi, ljubi luč, on je otrok luči in ne bo zašel na poti v večno življenje. Lepi zgledi poterjujejo pravične v pravičnosti in so jim močen steber stanovitnosti, pa tudi grešnika zavračajo na boljšo pot, na pot kesanja in pokore, torej piše sv. Janez Zlatousti : „Več duš spokorijo lepi zgledi kaker čudeži ; brez lepih zgledov bi vsi grešniki padli v pogubljenje." In tak zgled pobožnega življenja, svete mo- ‘) S. Angustili sermo 20. 2) Ps. 142, 8. — 23 — litve in voljnega terpljenja nam daje ponižna hčerka sv. Frančiška, vzorna tretjerednica Apolonija Beršnjak. — Pičle pol ure od farne cerkve na Rečici v divni Savinski dolini zagledaš ob cesti proti Solčavskim planinam prijazno cerkvico sv. Janža. Prav v bližini cerkveni se razprostira majhina vasica, v sredi sela pa vidiš zidano stanje Beršnjakovo, po domače Žlebnikovo. Tu se je naredila Apolonija Beršnjakova. Sta-riši njeni so dokaj premožni in kar presega yse bogastvo, bogaboječi in skerbni roditelji. Čemu je človeku ves svet, ako ni v prijaznosti z Bogom ? „Kaj ti basni, če ves svet pridobiš, pa dušo zgubiš ?“ Boljši je borno oblečen siromak pod slamnato streho, če živi v božjem strahu brez greha, kaker škerlatast bogatin, sedeč na kupu srebra in zlata, če ni pobožnega serca. Stariši Apolonije niso bili samo po imenu, marveč v resnici in dejanju kristijani. Učili so svojega še majhinega otroka že lepo moliti, učili so ga pa tudi lepo živeti, ker so bili sami pošteni, delavni in pravični. V serce Apolonije so že v nežnih letih strali božji vsejali, ki je začetek vse modrosti. Malo dete komaj 14 dni staro je že bilo v veliki nevarnosti ; pri sosedu je navstal strašen požar in mati male Apolonije mora z jokajočim detetom bežati. Zadnji dan pred smertjo je še spominjala svojo tožno mater na ta žalostni beg tako: „Ljuba mati. nikar ne jokajte, če moram vmreti, saj ste me zmi-rom tako lepo učili, saj ste me vedno tako skerbno varovali ; komaj sem bila .14 dni stara, ste morali z menoj bežati, kaker je Marija z Jezusom bežala, da ste me oteli pred časnim ognjem in upajmo, da ste tudi mojo dušo z vašo materino skerbjo rešili pred večnim pogubljenjem.“ Ko vbogljiva deklica doraste za šolo, so jo skerbni stariši pridno v šolo pošiljali, pa tudi doma marljivo vsega lepega učili in to je že vsem potrebno, ker drugači je ves trud in napor učenikov le prazna pena. Zastonj si tergajo učeniki persa in pljuča po šolah, zastonj je vsaka beseda, vsako zerno lepih naukov pade na skalo, če stariši svoje dolžnosti pri otrocih zamudijo. Slabi zgledi zanikernih starišev pokončajo pri otrocih vse, kar so v šoli lepega slišali, Šola in domača hiša ste dve očesi na jednetn čelu, ako je jedno slepo, tudi drugo oslabi. Stariši, bodite torej pervi učitelji svojih otrok! Ne zadovoljite se s tem, -če se vaši otroci brati in pisati v šoli naučijo, temveč, da se — 24 — tildi lepega življenja privadijo ; brati in pisati znati ni zadosti za nebesa, prava vera je potrebna in življenje po veri. — Vzor marljive šolarice je bila mlada Apolonija ; učila in vadila se je vsega dobrega v šoli; tako je bila veselje g. kateheta in g. učitelja. Dve deklici, keteri ste ž njo v šolo in iz. šole hodili, ste bile priči njene pobožne duše. Mej potjo iz šole so molile namreč pridne šolarice sv. rožni venec in če so se drugi šolarji približevali, krenile so na stransko pot, samo da bi jih nihče ne motil v molitvi. Pač redki so otroci, keteri bi mej potjo iz šole molili ! — Prišel je čas, da je Apolonija morala šolo zapustiti, čas, ki prihaja neizkušeni mladini vedno bolj nevaren ; a pobožna devica se nevarnosti ni bala, ker jo je Bog krepil, varovala jo je nebeška mati Marija ; saj Marijo je že kot nežno dete serčno ljubila. Berhka deklica je vedela, da so ravno nesrečne cunje ničemerne obleke, na ketere se zapeljivi svet najrajši obeša ; pobožna devica je torej zametovala ves svetni lišp in tako se varovala razuzdane družbe ; serce njeno se je veselilo le v Gospodu; kjer pa je Bog in milost njegova od tam zapeljivec beži. In ker je bil Bog v presv. rešujem Telesu njen največi zaklad, si lahko mislimo, kolikrat je ona v cerkev k sv. maši hitela. Videlo se ji je, kako popolnoma je z Bogom združena, kako njena duša, kot svetilnica polna plemenitega olja ljubezni, le za Jezusa goii. Keder se je v duhovniji kaka nerodnost zgodila, je hitela Apolonija pred tabernakelj in tamkaj dolge ure molila za spreobrnjenje zmotenih. Ljudje so to kmalu zapazili in po celi vasi so govorili : ,,Žlebnikova za celo faro moli.“ Če ji pa priložnost ali nujnost dela ni dopustila hiteti v farno cerkev počastit svojega Jezusa, je šla pa v bližnjo podružnico sv. Janeza, ter je pred oltarjem svoje kerstne patrone sv. Apolonije opravila svojo pobožnost. Prijazna cerkvica sv. Janeza Kerstnika je pa bila tudi priča njene skerbi za cerkveno olepšavo, posebno ko je meseca majnika sè svojimi prijateljicami opravljala šmarniško pobožnost. — Ker pa je dobra devica hotela vedno bolj svojemu Jezusu dopadljiva postati, ker je vse njeno hrepenenje le bilo zveličati svojo dušo in je tudi večkrat obiskovala bližnjo frančiškansko cerkev Marije Nazareške, je pristopila 1. 1885, .7. decembra v Nazaretu k 8. redu sv. Frančiška ter dobila redovno-ime Katarine Bolonjske; 31. decembra 1886 je ravno ondi ob- -- 25 — ljubo storila. Še bolj goreče, še z večo vnemo je zdaj ko tre-tjerednica želela svojega Zveličarja ljubiti. — Pa motiš se, ako misliš, da je Apolonija samo molila, pa nič delala. Cel dan je imela tako lepo razdeljen, da ji je bilo tudi za delo dosti časa odločenega ; doma pridna kaker bečelica, pri delu na polji marljiva kaker mravlja ; vse je bilo živa podoba pridne kmetiške hčere. Vsa dela je opravljala z največ» skerbnostjo in ljubezen do Boga p je dajala moč. Če je imela roke pri delu, je bilo serce pri Bogu. Sv. pismo pravi: ,.Keterega Bog ljubi, tega tepe“. (Prip. 3, 12,) Ker je usmiljeni Bog svojo zvesto služabnico ljubil, jo je obiskal sè zelo hudim križem. Kristus sam goyori : „Kedor hoče moj učenec biti naj zataji sam sebe in zadene svoj križ ter hodi za menoj !“ Tudi za Apolonijo se je začela bridka šola terpljenja, ki je trajala 6 let in štiri mesece. Že od mladih nog je bila bolj slabotnega zdravja, ali ker se je zatajevala in bila vedno vesela, ni bilo misliti, da bi jo bolezen tako hitro premagala. L. 1887, 11. prosinca je bila zadnjikrat v cerkvi; dolgo in priserčno je bilo njeno počeščenje presv. Keš. Telesa, kaker da bi ji bil Bog razodel, da nigdar več ne bo prestopila cerkvenega praga. Ko pride domov, jo strese merlica ; od tega dne je začela vedno bolj Idrati ; meseca marca se je morala vleči in do letos je prebila v neznosnih bolečinah. Vsi udje so ji odpovedali, le kader je prejela presv. rešuje Telo se je boljšo počutila. Zdihovala je večkrat : „Gospod tukaj žgi, tukaj reži, da le v večnosti prizaneseš!* Kaker sv. Lidvina je prenašala vso bolezen le iz ljubezni do Boga ; terpljenje njeno je trajalo dolgih 6 let. Ah, kako ljubeznjiva je bila v svojem hudem terpljenju! Vsa poterpežljiva, vsa ndrna ! Pa kako tudi ne ? vsaj je bilo njeno življenje, njena bolezen neprestana priprava na smert ! Kedor je v življenju boječ, ter sè strahom in trepetom za svoje zveličanje dela, ta je na zadnjo uro miren. Tega nas je učila Apolonija. Sv. križ je v življenju ljubila in razpelo, mali križec jo je tudi tolažil v smertnem boji, 5. majnika ob jednajsti uri zvečer ji je začel stopati mertvaški pot na čelo ; sama prosi za blagoslovljeno svečo, še jedenkrat pokliče svoje domače k sebi, ozre se na bridko martro in mirno kot angelj zaspi v Gospodu ob jedni uri popolnoči G. majnika 1894, komaj 24 let stara. — Nehote se je morebiti bravcu milo storilo in mislil si je, kako je vender to, da je Bog tako blago devico toliko terpeti, — 26 — tako zgodaj vmreti pustil ? Ali sv. Duh pravi : „Ker je Bogu' dopadel, je postal njegov ljubljenec in ker je mej grešniki živel,, je bil vzet.“ (Modr. 4, 10.) Tako sta vmerla sy. Alojzij in sv. Neža v cveteči mladosti, ker sta zadosti že za nebesa terpela. Prav zato, tako upamo je Bog tudi pobožno tretjerednico Apolonijo tako zgodaj k Sebi poklical, ker je za nebesa zares veliko preterpela in vredna postala počitka in veselja v raju nebeškem. P. Kasijan. **©g(§)(<|)S©** Sv. Aljfonz tolaži dušo v britkosti. Sv. Aljfonz: Naj slišim dušne britkosti, ketere te tako tarejo. Duša: Prečastiti gospod, dve leti je vže, od kar ne najdeni več Boga ne v molitvi, ne pred sv. rešnim Telesom, ne pri obhajilu. Zdi se mi, da sem duša brez ljubezni, brez upanja ìd brez vere, z eno besedo duša od Boga zapuščena. Mene več ne gane ne terpljenje Kristusovo, ne sv. rešno Telo ; jaz sem popolnoma neobčutljiva za vsako pobožnost. Povem pa in spoznam, da zaslužim vse to zaradi grehov, s keterimi sem si zaslužila pekel. Sv. Aljfonz: Si se pa spovedala teh grehov ? Duša: Gotovo, saj sem opravila občno spoved ; celo večkrat sem se jih zopet spovedala. Sv. Aljfonz: Kaj pa pravijo tvoj spovednik? Duša: Prepovedali so mi omenjati grehe prejšnjega življenja, ali jaz sem zmirom nemirna, ker se bojim, da se nisem pri spovedi prav izrazila. Nadalje me tarejo brezštevilne skušnjave proti veri, čistosti in ponižnosti ; jaz se jih branim ali vendei- se bojim, da v nje privoljujem. Sv. Aljfonz: Kaj pa pravijo spovednik o teh slabih mislili ? Duša: Ne dovolijo mi spovedovati se o njih, ako nisem vstani priseči, da sem v nje privolila. Kaj pa Oni, prečastiti gospod, o tem mislijo ? Prosim tolažljivega poduka. Sv. Aljfonz: Kaj naj ti rečem ? Imej veče zaupanje do .svojega spovednika. Ali si kedaj brala, kaj o tem govori sv. Filip — 27 -- Nevi '? ,.G d o r s 1 u š a s p o v e d a i k a, j e goto v, d a ne b o dajal Bogu računa o tem, kar st o r i.“ In : „n a j s e zaupa spovedniku, ker Bog ne d e p u s t i, da bi s[e on goljufal; in da ni gotove j šeg a, k a r b i p rete r g a 1 o z a n j k e hudobnega d u h a, k a k e r poko r-š č i n a po volji spovednikovi v duhovnih stvareh;4 nasprotno pravi ta svetnik, da ni nič bolj nevarnega kaker vo’diti[se po svoji volji. Sv. Frančišek Šaleški pravi to le o posluhu, keterega smo dolžni spovedniku : „Najperva opomba v duhovnem življenju je ta, kaker piše bi.J Janez iz A vile ; Išči k o 1 i k e r hočeš, nig d a r ne boš našla tako gotovo volje božje kaker na poti tega ponižnega posluha, toliko cenjenega od v s i h p r e j š n j i h pobožni h d u š.“ Ravno tako piše tudi sv. Terezija : „Duša naj se poprime spovednika z odločilom. ne več poslušati svojevoljnosti, temuč izverševati besede Gospodove: „Gdor vas posluša, mene posluša.“ Bogu je ta podložnost tako všeč, da, akoravno moramo zavoljo nje prestajati veliko boja, ker sodimo, da ni prav, kar nam ona nalaga, vender popolnoma veršimo voljo božjo i. t. d.“ Sv. Janez od križa govori v imenu Jezusa tako le: „Ako ne veruješ spovednikom, ne veruješ meni, keteri sem rekel : „Gdor vas zaničuje, mene zaničuje1*. In zopet: „Gdor se ne pod-verže temu, kar mu spovednik pravi, je ošaben in pomanjkljiv na veri.“ Svetnik govori tako, ker se naslanja na gori rečene besede : Gdor vas posluša, mene posluša. Zato tudi sklepa iz vsega tega sv. Frančišek Šaleški te le jako koristne resnice : I. Vbogljiva duša v pravem pomenu besede se ni š e n i g d a r p o g u b i 1 a ; II. Bodimo zadovoljni Slišati od spovednika, da hodimo po pravi poti, brez zahteve, da nam to dokaže. Izverstne besede za tiste strašljive duše, ketere hočejo vedeti vzrok tega, kar jim spovednik nalaga, III. Najbolje je v tem življenju hoditi, kaker da bi bili slepi pod božjo previdnostjo v temi in d v o j b a h. Da se mora v dvojbah slušati spovednika, učijo vsi cerkveni učeniki m sv. očetje. Sv. Bernard pravi, da, keder nam kedo v božjem imenu kaj vkaže, kar seveda ni grešno, moramo to sprejeti, kaker da bi nam bilo od Boga zapovedano. 28 Z eno besedo pokorščina duhovnikom je edina pomoč, da se dvojljive vesti pomirijo; zato moramo biti Kristusu jako hvaležni, ker drugače kje bi našle strašljive duše mir v svojih dyojbah. To britkost plašljivosti (za bogoljubne duše najhujšo, hujšo ko bolezni, preganjanje i. t. d.) so imeli skoraj vsi svetniki, mej keterimi posebno sv. Terezija, sv. Marija Magdalena Paciška, sy. Frančiška Fremi jot i. t. d. In kako so se one pomirile ? Po pokorščini. Kaj se ti zdi ? Ali si prepričana, da si rešena, ako siušaš spovednika ? Duša: Vse to je lesnično, ali kaj pa to pomeni da, ako-ravno. slušam spovednika, vender vže dve leti ne čutim nobene pobožnosti ? Sv. Aljfonz: Komaj zdaj spoznavam tvoj pogrešek, ker praviš, da ne najdeš miru ; iščeš li voljo božjo ali sladkosti in duhovne tolažbe V Ako hočeš biti sveta, išči od zdaj nadalje edino voljo božjo, ketera hoče, da postaneš sveta, ali noče da vživaš tolažbe na tem svetu. Ako ne čutiš tolažbe, potolaži se sè zaupanjem, da imaš seboj tolažnika. Ti se tožiš o dveletni duhovni suhoti ? Sv. Frančiška Santaljska jo je čutila celih štirideset let. Sv. Marija Magdalena Paciška je živela pet let v potertosti in skušnjavah brez uikakega polajšanja, in po teh petih letih je sama prosila Boga, da naj ji ne da nigdar čutiti duhovnih to-lažeb na tem svetu. Sv. Filip Neri je bil tako navzet ljubezni božje in vender je govoril: „Moj Jezus, jaz te nisem nigdar ljubil, in vendar te želim ljubiti.“ Drugikrat zopet : „Ne poznam te še, ker te ne iščem.“ „Jaz bi te ljubil, moj Jezus, ali ne vem na kak način. Jaz te iščem, ali te ne najdem.“ Tako govorijo svetniki; ti se pa tako plašiš, ker se ti zdi, da si neobčutljiva, in ker ne najdeš Boga kaker bi ti hotela ! Duša: Ali oni so bili svetniki, jaz pa ne vem, ali mi je Bog vže odpustil toliko grehov, ker ne vem, če sem jih prav obžalovala, Sv. Aljfonz: Kaj se toraj veseliš, da si jih storila ? Duša: Ne, jaz se grozim nad njimi in jih sovražim bolj ko smert ! (Dalje prih.) — 29 — Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo rajni udje 3. reda skupščine mariborske: Terezija Novak iz Makol, Marija Welle iz Majšberga, Urša Vreznik, Marija Veranič, Marija Franges, Ana Kranjec, Valentin Zoršak, Antonija Draškovič, Ana Lenart, Elizabeta Tominc, Marija Frangeš, Marija Safošnik, Marija Be-dlin, Urša Medved, Neža Pauman, Jera Krošelj, Jera Horvat, Marija Klasinec, Marija Belna, Martin Ogrizek, Ana Šoba, vseh 19 iz Cirkovic, Marija Strasser iz Spielfelda, Julijana Pajnik iz Ruš, Magdalena Kavčič od Sv. Petra pri Radgoni. Barbara Fiih-rer, Jožefa Miki in Ana Feigl iz Maribora, Barbara Kristel iz Kamce, Terezija Šober od Sv. lija, Terezija Bolim in Janez Šte-ferl iz Slivnice, Anton Pečovnik iz Selnice, Urša Springer iz Ruš; g o )■ i š k e : Marija (Elizabeta) Kolenec iz Avč: to majske: Helena (Kornelija) Bole ; č e r n i š k e : Terezija (Katarina) Bavčar iz Batuj. Nadalje se priporočajo v pobožno molitev : Ana Primec, da bi ji pomagal Bog v hudi bolezni na priprošnjo preblažene Device Marije, sv. Jožefa in sv. Frančiška ; neka tretjerednica za vdanost v voljo božjo, odvernjenje skušnjav, gorečo ljubezen do Boga, odpuščenje grehov in dar molitve ; neka tretjerednica iz Vipave priporoča v toplo molitev svojega zelo nezmernega moža, da bi na priprošnjo naše ljube Gospe presvetega Serca, sv. Antona Pad. in sv. Frančiška zapustil škodljivo pijančevanje in skerbel bolj kaker do zdaj za svojo družino ; sestra Š. A. E. priporoča svojega moža v dušnih in telesnih potrebah ; neka vdova priporoča svojega rajnega soproga, ki je vmerl z naglo smertjo nepreviden se sv. zakramenti, da bi mu bil Bog milo-stiv, kar je tudi sam serčno želel v malih trenotkih časa, da bi njegov duh v miru počival na priprošnjo Matere božje, sv. Jožefa, sv. Frančiška Seraf, in sv. Antona Pad ; priporoča tudi sama sebe, da bi ji Bog pomagal v hudih zadregah in da bi se obravnava srečno za njo izešla ; neka druga vdova priporoča svojega sinu, da bi dobil dobro službo in svojega druzega sinu, da bi srečno doveršil šolske skušnje ; neki čevljarski mojster, da bi dobil dobrega pomočnika ; neka žena za pomoč v hudih stiskah ; neka sestra priporoča svojega brata dijaka, da bi dosegel duhovni stan ; neka tretjerednica nazarske skupščine svojo — 30 — bolno mater; neka sestra svojega brata, da bi se spreobernil ; neka mati svojega sinu, da bi čedalje bolj napredoval in v dobrem do konca stanoviten ostal ; razširjenje tretjega reda v neki fari ; Fr. R., da bi ga Bog rešil hudih skušnjav in telesnih nadlog; neki fant iz St. Vida za ozdravljenje v strašni bolezni; neka žena moža, da bi se spreobernil, in mater ; neka žena za razsvitljenje sv. Duha ; neka deklica priporoča stariše, dva brata in sestro in za ljubi mir v hiši ; neka druga za spreobernje-nje starišev ; neka oseba za razsvitljenje : neka deklica za pomoč v stiskah; neka oseba priporoča rajnega prečast. g. Jožefa Ulaga ; neka žena moža in otroke ; neki sin mater in mertvega očeta, tudi za blagoslov božji pri hiši ; neka vdova za rasvit-Ijenje in srečno zadnjo uro. Zahvala za vslišano molitev. Makole, 14. listopada 1894. Dne 11. septbr. t. 1. nastal je zvečer po šesti uri pri nas v Makolah strašanski ogenj. Velikansko gospodarsko poslopje napolnjeno z žitom vsake vrste, s slamo, krmo itd. začelo je goreti, najbrž kakor se kaže po hudobni roki zapaljeno. Tržič naš je majhen, hiše tik pogorišča okoli, med njimi tudi take s slamnato streho ; župnijska cerkev, župnišče, kaplanija, vse na kupu eno pri drugem, celo blizu ognja. Največa nevarnost je bila, da bode grozni ogenj vse pokončal. Lahko umljivo je, da smo v taki izredno veliki sili iskali pomoči nebeške : zaobljubili nekoja sv. opravila na čast premilemu božjemu Srcu Jezusovemu vsak prvi petek v mescu skoz celo leto in vsako prvo nedeljo k počeščenju prablažene kraljice naše ložanske; obljubili sv. maš za tiste verne duše, ki so bile v tej za nas osodni noči pomoči najbolj potrebne; tudi nekoliko sy. maš na čast sv. Florijanu, sv. Antonu Pad. in ljubemu našemu farnemu patronu sv. Andreju. Pa došel nam je še neki čisto poseben pomočnik : božje Dete, mili „ J e z u š e k iz Prage*. („Das PragerJesulein." V mesečniku „Sanct Benedicts Stimmen“ Emaus, Prag, letnik 1893. je bil objavljen obširen popis o njem.) Dobivajo se (v De-votionalien-Handlung Emaus Prag) lične podobe po izvirnika — 31 — napravljene, ktere, preden ko jih razpošljejo, v dotiko denejo s prečudežno podobo v cerkvi čč. oo. karmelitov. Takega „Ježu-šeka iz Prage-1 imamo tudi pri nas. Ko je ogenj s silovito močjo se razširjal in je že celo poslopje gorelo v groznem plamnu, obrnili smo milega Ježušeka na stran proti požaru in prosili ga zaupljivo, naj se nas vender usmili, in odvrne od nas protečo nevarnost, ter zaobljubili mu, da hočemo njegovo čudežno dobrotljivost in mogočnost očitno in slovesno poveličevati in tudi v „Ovetju“ in v nemškem „Sendbote“ objaviti zalivalo, ako nas reši očividne pogube. In glejte, noč je ostala nenavadno mirna, brez vsega vetra, in če tudi je gorelo celo noč in še ves naslednji dan (tlelo pa naprej še skorej da celi teden), ni se ogenj prijel niti ene sosednih hiš, tudi ne najbližjih hramov. Bili smo rešeni! Vedno-večno čast in zahvalo izrekamo premilemu, prečudežnemu „Ježu-šeku iz Prage“ ! Slovesno počeščenje mu in očitno poveličanje vselej in povsod ! Mih. Lendovšek župnik. Iz S t r e b e r s d o r f a pri Dunaju. Podpisani večletni naročnik je bil po krivem tožen ter je pred več mesci v „Cvetju“ izročil sebe in svojo pričo v priprošnjo Marije Device, sv. Jožefa in sv. Antona in, hvala Bogu ! sprosili so mu zmago; G. decembra 1894 je bil pred sodbo v Celju nedolžen spoznan. A. P., nekedaj župnik v S. Nadalje se zahvaljujejo Bogu in njegovim svetnikom : A. Z. z Dolenjskega, da je bilo odvernjeno od njenega duhovnega očeta sovraštvo in ležnjivo obrekovanje ; M. U. za ozdravljenje svojega deteta in da se je našlo neko velikega pomena pisanje, ki se je mislilo zgubljeno ; neka tretjeredniea celjske skupščine za premnoge dušne in telesne milosti prejete v tem letu, posebno za zboljšano zdravje neke osebe ; M. K. iz Ljubljane za ozdravljenje hudih bolečin v glavi in zobeh ; tretjeredniea M. V., ker je bila čudovito obvarovana nagle in neprevidene smerti ; neka oseba iz Ljubljane za srečno ozdravljenje in večkratno vslišanje v telesnih zadevah ; J. P. za čudovito pomoč v veliki nevarnosti za premoženje, še bolj pa za poštenje svoje in svojih prednikov. M. P. v Št. Andražu za ozdravljenje neke deklice, ketera se tudi v molitev priporoča ; M. K. za ozdravljenje od hude bolezni ; J. Z od Sv. Križa blizu Ljutomera za srečno rešenje in pomoč v dveh primerih po prošnji sv. Antona, tudi od strani — 32 — svoje tovarišice, . starimi, ali vsaj blizu sploh 'sprejetimi, če nrav le opisovaje. Ako je v italijanščini, brez dvojbejako lepem, bogatem in izobraženem jeziku, dobro : istituto dei sor-do°„iuti, ako je v pervtm mej slavonskimi jeziki, v mogočni ruščini, dobro in lepo : z a v e d e n i j e d 1 j a gluh o n é m v h, ako je v češčini, ki tudi ni slabša od naše s'oveuščine, prav in dobro: ustav h 1 u c h o n è m v c li, jaz mislim, da bi se smeli po pravici tudi mi zadovoljiti sé z a v o d o m za gl u h o m e n e. Kjer se o takem zivodti kaj več govori bi zidostovalo v začetku ga tako imenovati; nadalje bi se reklo le zavod, ali le gl ubornem (h gluhonemim, pri gluhonemih, od gluhonemih jtd.), kaker se v resnici navadno govori. — Ali, kaj se hoče ? Pri 'nas že tak veter vleče, in posamezen pisatelj se mn ne more lehko vpirati : mi moramo za vsak nemški izraz imeti slovensko prestavo, seveda z eno simo besed) (dasiravno je n. pr. T a n b s t u m m e u -1 n s t i t u t toliko ena sami beseda, koliker postavimo v italijanščini v i a signori ali istituto sur-d o m u t. i). Ne čudim » se torej, da je želel tudi gosp. Rudež rabiti le eno besedo, ki mn je pa v resnici ni bilo treba še le kovati; našel je gotovo in pripravljeno vže v nemško slovenskem \Vol-fovem alieremmo rajši Cigaletovem slovarju : g 1 u h o n e m niča. D* jo je rabil uijberž se nihče ne bi bil spotkal ob njo; le meni se je zdelo, ako se imenuje hiša za bolne ljudi: boln-icn piša za blazne ljudi: blažil /e«, moramo imenovati hišo’ za g 1 u h o n e m e : g 1 u h o n e m i <■ o. — Našemu gospodu kritiku, ki ga sicer jako čislamo, pravi „posluh“, da je