Političen list za slovenski narod.
K* p»(ti ipreJcBiai vuljii: oelo leto predplačan 15 fld., is pol leta 8 fld., la četrt leta
t fld.. za ec mesec 1 fld. 40 ter. 7 a4miiilitr>ei]i itrejeman Teljd: Za celo leto 12 fld., za poi leta 6 fld., za eetrt leta i rld., za en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan voija 1 gld. 20 kr. več na ieto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
!<»7»čnin« prejema opraviiiitvc (administracija) in okip^dicija, Semeniške uliee št. 2, II., 30.
—
Nainanll« (igrati) se sprejemajo in velji tristoona petit-vrata: 8 kr., če se tiska enkrat: 18 kr ee se usKa dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tisaaaii se eena primerno zmanjs*
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. st. 2, I., 17.
Iihaja vsak dan, izviemsi nedelje in praznike, ob >',6. uri popoludne.
U^tev. SOO.
7 Ljubljani, v solioto 22. novembra 1890.
Letnik XVIII,
Gorje ti, iibo» i kmet, gorje!
Udarec pada za udarcem na ramena ubozega kmeta. On, ki je bil nekdaj trden in imovit, (ilavna podpora osobito na poljedelstvo navezane Avstrije, on sedaj pada, se pogreza v revščino, ne more zmagovati davkov, boben mu poje okoli hiše, in kmet obupujoč n»d svojim stanom, beži iz domovine, kateri je bil vsikdar najzvestejši sin, in hiti v Ameriko, sam ne ve, kara, le s prepričanjem, da hujše se mu ne more goditi, kakor se mu godi na domači zemlji.
Obstoječe narodno• gospodarske razmere, o katerih odločujejo kapitalisti, ki izsesavajo zemljiščnega posestnika, so najhujše razjedajoči strup na telesu kmetijskega stauii. Te razmere je v Avstriji ustvaril židovski liberalizem, smrtno sovražen kmetskemu blagostanju. Po mnogem trudu blagih domoljubov so se židovskemu liberalizmu pri nas odbili najnevarnejši rogovi: pravi zastopniki ljudstva so dvignili glas v državnem zboru za blagor zatiranega obrtnika, rokodelca in kmetovalca; dosegli niso veliko, ker liberalni kapitalisti imajo še vedno mogočen vpliv pri našem postavodajstvu, a nekaj so vendar dosegli.
Kmetje in drugi mali posestniki so vzlasti pogostoma tožili, koliko morajo imeti nepotrebnih troškov pri prepisih v zemljiško knjigo. Vrli poslanci v državnem zboru so dosegli toliko, da je zakon z dne 10. junija 1890 dovolil neko polajšavo. Ta obstoji v tem, da stranka sama lahko domd napravi dotično pismo, pobotnico, odstopno pismo itd,, da ji tedaj ni treba hoditi do sodnije ali do notarja, če se vknjižijo taka pisma, katerih vrednost ne preseza napovedanega zneska 100 gld., potem pa da v takih slučajih ni treba legalizirati podpisov pri notarju ali sodoiji; — zadostuje, če dva zanesljiva
moža kot priče dotično pismo podpišeta s svojim imenom in priimkom, ter dostavita svojo obrt ali svoj posel, stanovanje in starost s pristavkom, da jima je tisti, katerega podpis potrjujeta, osebno znan. S tem se prihrani posestnikom veliko troškov, in ker je morebiti prepisov pod 100 gld. blizu 50%, vidi se, koliko tisoč goldinarjev bi se s tem zakonom prihranilo našemu revnemu posestniku. Kdor je hotel n. pr. sedaj prepisati pet goldinarjev v zemljiški knjigi, plačati je moral troškov blizu 4 gld. 50 kr., torej skoro toliko, kolikor prepisna svota, tukaj pa še ni vračunjena pot, ki tri, štiri ure dolga, velja posestnika najmanj jeden ali dva goldinarja. Torej za prepis pet goldinarjev samih troškov pet, šest, ali celo sedem goldinarjev. Po tem zakonu bi dal posestnik samo 7 kr. za kolek. To je velika olajšava vzlasti za revnejše posestnike po deželi in po malih mestih.
Dostavi pa državni zakon, da ta polajšava še le tedaj stopi v veljavo, ako jo potrdi deželni zbor. In tako je prišla ta zadeva pred mnoge deželne zbore, ki so jo seveda, vzlasti kar je po večini konservativnih, vsprejeli v veliko korist revnih posestnikov, Celo liberalni štajarski deželni zastop je soglasno sprejel ta predlog. Tudi pri nas je to predlagal poslanec Pfeifer. In kaj je storil deželni zbor kranjski? — Sram nas je, to svetu naznaniti, boli nas, govoriti resnico. Dr. Tavčar, ki hoče biti nekak vodja slovenskega naroda, imel je poročilo o tej zadevi, in je stvar tako zasukal, kakor da bi bila škodljiva za male posestnike; odrekal je zmožnostljudem, da bi znali sami sestavljati ta pisma. — In komu vse to na ljubo? Našim notarjem, da bodo imeli boljši zaslužek. — Gospod Tavčar, vprašamo Vas, ali so Vas poslali notarji v deželni zbor, da se
ozirate na njih prošnje, ki so na kva*" ubogim posestnikom; ah Vas niso poslali posestniki mest Kranja iu Loke, ki imajo večinoma tudi zemljišče, katerim bi bilo torej breme zelo olajšano? Kje imate pravico, odrekati ljudem zmožnost, sestavljati taka pisma? Ali ni v vsaki občini župnik, učitelj, župan, ali kak drug izo b ražen zau esl j i v p oses tn ik, da bode to iz vršil?
Seveda da je šla za Tavčarjem Hribar-Tavčar-jeva stranka, žal, da so se slepilnim frazam dali vjeti tudi nekateri .drugi poslanci; da so Nemci glasovali proti temu, to ni nič čudnega, Nemci še niso bili nikoli prijatelji našega ljudstva. Tako je prišlo, da je Pfeiferjev predlog padel z 10 proti 21 glasovi. Dobro si oglejte, posestniki, v današnjem poročilu iz deželnega zbora poslance, ki so glasovali za in proti predlogu Pfeiferjevemu.
In tako ne bodo po volji Hribar-Tavčarjevi deležni Slovenci na Kranjskem dobrote državnega zakona. Kar so celo liberalni Nemci dovolili štajarskim Slovencem, tega liberalni slovenski zastopniki v zvez^ znemškimi niso privoščili ubogemu kranjskemu zemljiškemu posestniku po deželi in po mestih.
Hribar-Tavčarjeva stranka, ki je pripomogla, da se s toliko nepotrebnimi velikanskimi troški zida v Ljubljani gledišče za Nemce na račun ubogih slovenskih posestnikov, iz katerih vere in poštenja in narodnosti se bodo norčevali v novem gledišču, Hribar-Tavčarjeva stranka, ki je hotela ljubljanskim mestnim davkoplačevalcem in deželi Kranjski obesiti na vrat toliko tisočakov za popolno nepotrebno višjo dekliško šolo, ta Hribar-Tavčarjeva stranka ni dovolila, da bi se ubogemu slovenskemu zemljiščnemu
LISTEK.
Nedeljske misli.
VI.
Gosp, vrednik, nemški mogotec Gothe trdi nekje v svojih spisih, da se ne pripeti nič več novega na svetu in da na misli nihče več ničesar, kar bi ne bil premišljeval že kdo pred njim.
Tudi Sviftijanec trdi, akoravno si še ni upal odvezati doslej niti jermenov kakovemu slovenskemu Giitheju od črevljev, da se ne zgodi tudi v Slovencih ničesar več, kar bi ne bilo že davnaj književni ali pa politični plagiat. Zaradi tega nedeljski listkar ne more razumeti, odkod in zakaj se razlega krik od Triglava do ljubljanskih »Poljan" in od notranjskih volilcev notri v »Narodovo" vredništvo samo zaradi tega, ker smo spustili, če govorimo v sodnijskem zagovornem jeziku v pri nas navadnem »unvviderstehlichem Drange" jednega samega kozla v slovenski zelnik.
Iu baš ta kozel, ali bolje rečeno ta naša ko-zlovina je kr va, da s[Do Dftšli V odroduih svojih idejalih neki »baccilus", ki se razširja s čudovito doslednostjo v niirodnem mesu, da bode potreba, da se rodi tudi slovenskim baccilom nevarni »Koch", ki izreče nad nami strašilno ndiaguozo", da nekaj jetiki podobnega gloje po naših zastarelih idejalih.
Pa ne samo v tem oziru smo jako bolehno-naivni Slovenci, akoravno prepuščamo sicer vso obrt
na Slovenskem praktičnim tujcem; tudi pravi »narodni patrijotizem" nam ni deveta briga, akoravno se uam predbaciva, da dišimo vsi brez izjeme po juhtnovem usnji.
Jasen znak našega nepatrijotičnega mišljenja je baje le istih 600 gld., ki so strašili do letos po našem domačem budgetu in kateri so se nam tako toplo zagovarjali iz »kota" s pravilom, da se spodobi, da si privoščimo vsaj za 600 gld. nemščine na leto že zaradi tega, ker smo Avstrijci.
Poslednje nam je najlepši dokaz, kako malo se ceni naša ljubljanska vsakdanja nemščina, s katero se bahamo Slovenci, odkar se niirodnosti zavedamo, na visokih mestih in da smo jako po ceni prodali svojo zvestobo, o kateri se peva po hribih in dolinah da, »Hrast se omaja in hrib zvestoba Slovencu ne gane", če malo nemški ume, se mora pristaviti po najnovejših političnih dogmah. V tem ne baš veselem položaju nas tolaži misel, da smo nasproti vsem domačim viharjem rešili vsaj svoje bodoče gospice in gospe samostanskega ozidja in pa nemških ženinov.
Ce poslednje ne bode vplivalo jednako Zaher-linovemu prašeku ua slovniških mijazmij polno dosedanjo ljubljansko nemščino, potem ne moremo dolžiti nikogar, kakor one, ki zidajo deviški licej v Ljubljani, ki naj opomore naši pešajoči ndrodnosti na noge.
Še nekaj nam greni današnje sicer ne baš nedeljske misli. Celjski solidarni Nemci so baje od-
povedali našim slovenskim pomočnikom službe le zaradi tega, ker govore slovenski.
Akoravno ni baš vesela ta vest, vendar na podlagi reciprocitete ni obupljiva; kajti, ako odpuste vsi naši ndrodni trgovci slovenske pomočnike, ki govore le nemščino, potem se izprazni v Ljubljani toliko služb, kakor pri največjem strajku, in naši štajerski rojaki najdejo pri nas hvaležen in nam koristen delokrog!
Iu hoc signo victoria!
Sviftijanec.
t Kardinal Hergenrother,
Slavnih mož hvaležno se spominjati, je naša dolžnost. Kdo je ne bi storil? Saj že nek srčni nagon nas k temu sili. Ako so pa slavni možje, katerim naj velja spomin, z nami v tem ali onem oziru še v tesneji zvezi, potem nam je taka dolžnost sladka; zdi se nam nujna potreba, in ustavljati se ji — ni lahko mogoče.
Tega sem se dovolj prepričal, ko sem minole dni videl, kako so se v Rimu pokojnega kardinala Hergenrotherja spominjali njegovi rojaki, prijatelji in obilno število onih, ki uživajo dobrote, prejete od visokega pokojnika. Posebuo ganljiva zdela se mi je slovesnost, prirejena v njegov spomin in v blagor njegove duše dne 13. novembra t. 1. v prelepi cerkvi Campo Santo poleg sv. Petra. Bila je sv. maša, katero je daroval msgr. De \Vaal. Od-

posestniku prihranili mnogi tisočaki nepotrebnih letnih troškov, samo zato, da bodo imeli več zaslužka notarji, ki se bodo seveda hvaležne skazovali svojim zastopnikom — advokatom — na raiaa istega ubogega kmeta I! To je toliko slavljena »absolutna ndrodnost" slovenskih liberalcev 1
Zares: Hudo je, ker je revni posestnik pri-tiskan po splošnih neugodnih gospodarskih razmerah, hudo je, da slovenske posestnike leto za letom zadevajo silne elementarne nesreče, hudo je, da mu rasejo davki v grozni meri, a najhujše je in obupati mu je skoraj, ker še celo oni, katere je slovenski narod izbral, da zastopajo in branijo njegove koristi, da celo njegovi poslanci delajo v njegov — pogin! In sicer poslanci, ki kričijo pri vsaki priliki, da so ndrodovi odrešeniki, poslanci, ki imajo vedno usta polna same »ndrodnosti".
To, gospodje prvaki Hribar-Tavčar in tovariši, to je ljudstvu slovenskemu pesek v oči, to je ndrodni »humbug" v skrajni meri; državni zakon dovoljuje ljudstvu drobtinice, vi ste mu jo od ust vzeh, kpr ste napadali in podrli predlog vrlega poslanca Pfeiferja.
Tukaj ste zopet praktično pokazali, da vas res vodi načelo: Revežu se ne more pomagati.
_ Tukaj, gospoda, je v nevarnosti slovenska nd-
rodnost; zemljišče gr6 na boben za zemljiščem, požrešna nemška »Sfldmark" stega poželjivo svoje kremplje po slovenski zemlji, ubogi slovenski kmet se vije pod težo davkov in slabih letin; priskočila mu je država na pomoč — a liberalni slovenski prvaki na čelu jim Hribar-Tavčar so slovenskim posestnikom na Kranjskem odrekli to državno pomoč 1 — Ali ne zaslužijo taki poslanci, da jih, po besedah dr. Tavčarjevih, vrže ljudstvo po stopnjicah nizdol, da jih nikoli več ne bo nazaj ? Čast pa onim poslancem, ki so ob tej priliki stali na strani ubogemu slovenskemu posestniku.
Najhujše te je zadelo, ljudstvo slovensko, celo nekateri iz mej onih so te zapustili, so te izdali gmotnemu propadanju, katerim si skazalo svoje zaupanje. Zares:
Gorje, ti ubogi kmet, gorj6!
„Laibacher Scliulzeitiiiig" in ar-.	niadni Jezik.
v 264. številki »Slovenca" z dne 17. t. m. smo poročali, kako se huduje »Laib. Schulzeitung" glede na § 6. v deželnem zboru kranjskem in njegovo odklonitev v četrti seji z dn^ 24. oktobra t. I.,
razmerah jedino
državljenje vsega ljudskega šolstva", in pride h koncu istega odstavka: »Die T«lkssclg^e im krainischen Landtage", do tega le skoka: .Eoiomt der Bsuern-sobn zum Milit&r ohhe die Kenotojs der ^ptschea Sprache, da kann er Jahre ^ Gemelner di^ Den, denn ohne die Keootnis der Setttscben Sprache gibt es keine Charge; das ist nun ejpmal so, muss es so sein und wird aueh ewig so bleiben; wohi^ soli es sonst mit unserer Armee koinman?"
Oj ti preklicano neznanje nemšllii^i Ali je bit zagazil spisovatelj tega skoka v svojem duhu v prusko državo, med trde Nemce, in ni znal za Avstrijo, katera ima dokaj razjiialh narodov in tedaj tudi jezikov, hrabrih šaržev pri vojski, ne da bi vešči bili nemščine ?
Nemščina ne utvori še pravega vojaka, junaka in častnika-voditelja, kakor nam to dokazuje povestnica avstrijske vojne ua vsaki strani. Slovanski in v obče nenemški narodi niso vstvarili radi tega habsburške države, da bi se nemškim birokratom in polovičnim nemškim pedagogom na ljubo morali učiti nemški, temveč slednji so primorani nenem-škemu ljudstvu na ljubo in zaradi nenemških vojakov priučiti se: slovenski, češki, poljski, hrvatski, madjarski, rumunski itd., kakor kdo to potrebuje. Tako veli razum in zakon. Sicer pa dobro poznamo vojaško upravo in duh, po kojem se ona ravnd. Politika je po službovniku, kar inače v vojni biti ne more, prepovedana i najvišjim dostojanstvenikom.
Avstrijske armade ni nikoli vzdržala nemščina in je ne bode. O dobrem vežbanji in vzgoji vojakov nažih, o vojnem vspehu in zmagi odločujejo povsem drugi in važnejši činitelji, nego znanje nemščine. Koliko pa treba znanja nemščine vojaku v njegovem podrejenem postavljenji, n. pr. kot četo-vodja, pri slovenskih, čeških, poljskih, madjarskih, rusinskih, hrvatskih in rumunskih polkih? Nemški pedagog s c. kr. učiteljišča, ki naj le pridno nemščino vbija slovenski mladini v glavo, nemško politiko pri Slovencih pa popusti, bode rekel, da mnogo; mi pa pravimo, da jako malo, celo rezervnemu poročniku je treba jedva toliko, da more v nemščini kramljati s častniki v poklicu.
Vojne strokovne vednosti ostanejo vselej glavna stvar, nemščina pa postranska. Da pa šaržovani vojaki zadostujejo vojaškim zahtevam, to je nalog častniških učiteljev ali inštruktorjev, koji izobražujejo vojake. Gledd znanja nemščine naj se gospodje vzgojitelji nenemške inteligentne mladine zadovoljujejo s tem, česar zahtevata od slovenskega vojaka službov-nik in zakon, koji vse možne olajšave omogočuje Nenemcem. Te mrvice nemščine, koje v istini treba
ter pravi, da ostane pri takih upanje še, namreč podržavljenje vsega šolstva, skli- j slovenskemu vojaku pri organizovanji, te je tudi
cujoča se na nemški armadni jezik kot jedino rešitev, ter smo obljubili, o tem še prilično izpregovoriti.
Omenjeni list piše v 11. številki z dn6 15. t. m. med drugim: »Med takimi razmerami, kakor so se namreč godile v kranjskem deželnem zboru glede na § 6., je za učitelja pač jedina nada, namreč po-
skoro vsak vešč; kar je odveč, je neumestna propaganda za nemščino in agitacija proti slovenskim ljudskim šolam in nenemškim srednjim učnim zavodom.
Glasilu kranjskega »Lehrerverein"-a pa pripominjamo besede, koje je govoril poslanec g. Žaček v moravskem deželnem zboru minoli petek koncem
lično občinstvo, cerkveni in posvetni dostojanstveniki, mnogobrojni učenjaki in umetniki so se je vdeležili.
Po svetem opravilu govoril je prof. Schlecht krasen nekrolog, v katerem je proslavljal Hergen-rotherjeve zasluge za katoliško cerkev. Ni jih malo. Vse svoje moči, vso bistroumnost, v kateri ga le malokdo dosega, posvetil je vzvišeni ideji, ki tako lepo odseva iz njegovega gesla: Alles filr Gott, fiir die Kirche, filr die Wahrheit! Katoliška cerkev izgubila je v njem enega izmed najodličnejših sinov, ki se je kot junak z najplemenitejšim orožjem, z »uma svitlim mečem" boril neustrašljivo za njene pravice. Tak boritelj je dandanes, ko vse samo po vedi in znanosti vpije, neprecenljivega pomena. Hergenrother je to dobro sprevidel, zato je pogumno stopil v one vrste, katere sovražnik katsliške cerkve najhujše napada. Pač vreden je torej, da se ga i katoliški »Slovenec" spominja v teh skromnih vrsticah.
Rodil se je Josip Hergenrother v "VViirzburgu dnš 15. septembra 1824. V svoji mladosti ni delal starišem nikakega posebnega veselja. Njegov starejši brat je bil prav lepe, čvrste postave — in s tem je pridobil vso očetovsko ljubezen. Na Josipa, ki je bil bolj slaboten in brez vse naravne lepote, gledal je oče le z obžalovanjem. Ko je starejši brat umrl, stala sta pred mrtvaškim odrom oČe in mali, neznatni Josip. Oče, ves obupan, da mu je Bog vzel
prelepega ljubljenčka, tužno vzdihne, oziraje se na nemilega Josipa: Der Wein ist mir ausgeronnen, die Hefe nur ist mir geblieben ! Pač čudno, kako se včasih stariši v svojih otrocih motijo! Nič ne pomislijo, da naravna lepota za otroke ni merodajna, in da telesna krepost ni seme za slavne može, zakaj »infirma mundi elegit Deus". Bolj z nevoljo, kakor z veseljem dal ga je oče pozneje v šole. A glej, tu se začne svitati jasna zora na Josipu. Talent za talentom pride na dan, ni dolgo trajalo, in Josip Hergenrother je bil cvet svojih učencev, dika in ponos svojih učiteljev. Neutrud-Ijiva marljivost bila je njegova neločljiva spremljevalka. Nikdar ni pozabil zlatega reka modrega Se-neke: Si sapis, sis apisi Kakor marljiva čebelica svoj sladek mčd, zbiral si je ogromne zaklade svetih znanosti — čeravno še mlad, slovel je že kot učenjak.
Po dovršenih študijah v rojstvenem mestu podal se je I. 1846. v Rim nadaljevat svoje izobraževanje. A uporno, viharno leto 1848. prisililo ga je, da je zapustil starodavno, večno mesto. Begoma med velikimi nevarnostmi hitel je v svojo domovino. Ka-pelanoval je pozneje dve leti v majhni župniji Zelle, priljubljen od svojih udanih vernikov in odkritosrčno spoštovan od svojih tovarišev kot vzoren dušni pastir.	(Konec Bledi.)
debate kot generalni govornik: »Slovanski narodi r Avstriji nikoli ue bodo dovolili, l^ nemščina postape — državni jetikM
»Gled^ armadntfa jezika", — rekel je napominani govornik, — »bi gotovo propadli pri sedanjih častniških izpitih — vsi avstrijski generali. Slavni maršal Radeck^ navduševal je pred bitvo vojake svoje, r«koČ: .^»odci, držtese!", tor porazil Lah«, — a nf I nemščino!
In morda niso naši znani domači slovenski junaki v raznih bitvah vkljub temu, da niso niti lomiti znali nemščine, govoreči ie domač slovenski jezik hrabro podirali sovraga. Naj bi gospodje pri ,Lai-baeher Schulzeitung" malo pomislili prej, predno trosijo jednake bedastoče med svet, kakoršne komaj sami verovati morejo v Avstriji, še manj pa Slovenci, katere hočejo na tak način nekako zvabiti na limanice za tako preljubljeno nemščino, ki je vendar drugi deželni jezik v slovenski kranjski deželi.
Deželni zbor kranjski.
(Dvanajsta seja, dne 20. novembra.)
(Konec.)
Obširna razprava se vname pri letnem poročilu deželnega odbora o »različnih rečeh", o katerih poroča poslanec Ogorelc. Poslanec Kersnik pri tej priliki poudarja potrebo, da morajo vsi uradi v slovenskih pokrajinah izključno slovenski poslovati ter zarad tega predlaga resolucijo, ki se strinja s sklepom slovenskih poslancev z dne 2. oktobra t. I. ter se glasi:
»Iz člena 19. tem. zakona, z dne 21. dec. 1867 št. 142 drž. zak. izhaja pravica zahtevati, da uradi vsake vrste s slovenskim prebivalstvom v slovenskih pokrajinah izključno slovenski poslujejo in se zahteva v ta namen: a^da vlada imenuje za urade v slovenskih pokrajinah uradnike v govoru in v pismu popolnoma zmožue slovenščine, katere znanje imajo dokazati pred redno komisijo višjega sodišča, oziroma namestništva; h) da vlada tudi sama čuva nad tem, da se oblastva v poslovanji s slovenskim prebivalstvom v istini slovenščine poslužujejo.
Posl. dr. Schaffer pravi, da v nobenem zasedanji se ni stavljalo toliko predlogov, ki ne spadajo v kompetenco deželnega zbora. Treba je konee storiti tem agitacijam. (Oho!) Sklicuje se na »Ge-wohnheitsrecht" (pravo navade), da so se delale skušnje le v nemškem jeziku. Krivično bi bilo zahtevati, da kandidati delajo skušnje v slov. jeziku. (Kersnik kliče: Saj jim ni treba k nam hoditi.) To se bode pač zgodilo morda v 100 letih. (Ohoklici in smeh mej poslanci.)
Posl. Hribar: Kadar se oglašamo za kako narodno pravico, vedno se oglašajo nasproti gospodje z one strani. Poudarjala se je nedavno dobrohotnost, katero naj bi kazali mi, a tega pa se vender ne more zahtevati od nas, da bi sebe ljubili manj nego druge. Dr. Schaffer je rekel, da, hvala Bogu, zdaj veje drug veter. Jeli pa to v interesu justico če se nastavljajo uradniki, katerih strankarstvo je znano? Dr. Pražak bil je mož, ki je poznal razmere narodov, imel je voljo biti pravičen. Izpiti se ne delajo v nemščini niti na Poljskem niti na češkem. Nemški jezik nema nikakeršne prednosti. Bližamo se oni dobi, da se bo izreklo, da vsak jezik ima jednake pravice. Padel bode tu tak »Ge-wohuheitsrecht", kakor ga je omenjal dr. Schaffer. Nemška manjšina se zastonj trudi, da bi ustavila kolo časa. Ce se uradniki, ki službujejo mej nami, nečejo učiti našega jezika, naj služijo tam, za kjer imajo sposobnost. On priporoča resolucijo. Nemška manjšina naj bi res pokazala, da ima kaj dobrohotnosti. Če nam očita nestrpnost, mora se reči, da vidi pezdir v naših očeh, bruna v svojih pa ne.
Deželni predsednik baron \V i n k I e r ni opazil, da bi vel drug veter, kakor se je prvi izrazil poslanec Kersnik, tudi posl. Hribarja izrek o slrankar-stvu uradnikov mora zavrniti v imenu vlade.
Posl. baron S c h w e g e I pravi, da bi se tako važna vprašanja ne smela vtihotapljati, ker ni mogoča diskusija o predn etu, katerega se ne pozna dovoljno. Predlog da ni utemeljen sam v sebi, da je v protislovju z onim za ustanovo pravne akademije. Državni jezik je nemški in mora biti, ne iz jezikovne arogance, nego iz državne potrebe izvira
(Dalje Y prilogi.)
Priloga 269. štev. „Slovenca" dii6 22. novembra 1890.
to. Ker je to vpraSanJe driaTnopravno, bode od gla-sorti proti resoluciji.
Posl. K e r 8 D i k zavaruje se proti očitanju, da bi bil vtihotapil predlog. Tolikrat se je že govorilo o tej stvari, da je vsaeemu dovolj jasna in ni potreba nobene komisijonelne razprave. Prilika zdela se nam je primerna in stavili smo vprašanje t razpravo. Zavrača barona Schwegla trditve. Na Nemškem so se stoletja učili io polagali izpite kandidati v latinskem jeziku, a labko so uradovali potem, ker so znali jezik naroda. Uradniki pri nas morajo biti vešči nemščine, a treba jim je znati istotako slovenski. Mnogi Nemci so se našega jezika bolje naučili, nego rojeni Slovenci. Ce zahtevamo, da se vsak uradnik skaže, da je zmožen slovenskega jezika, je to le pravično.
Pri glasovanji vzame se odobrovalno na znanje poročilo. Resolucija Kersnikova se vsprejme z vsemi narodnimi glasovi.
Poslanec Murnik poroča o prošnji županstva na Dvoru glede podpore za napravo brvi čez Krko med Stavčovasjo in Brodom ter predlaga naslednji predlog, ki obvelja brez ugovora:
„Prošnja županstva na Dvoru izroči se deželnemu odboru z naročilom, da dovoli za napravo brvi čez Krko med Stavčovasjo in Brodom primeren donesek iz deželnega zaklada."
Za njim poroča poslanec Detela o prošnji okrajno-cestnega odbora v Trebnjem glede posipanja cest. Prošnja se odkloni, deželnemu odboru pa se naroča, poučiti cestni odbor, da je postopati strogo po določilih deželne postave z dne 28. julija 1. 1889.
Na vrsto pride samostalni predlog poslanca Pfeifer j a o polajšavah pri legalizovanji, o katerih stavi poročevalec upravnega odseka dr. Tavčar predlog, da se o tem predmetu prestopi na dnevni red.
Poslanec Pfeifer obžaluje, da upravni odsek odkloni njegov predlog, katerega je sprožil z namenom, prihraniti davkoplačevalcem nekoliko novcev in daljnih potov, kar v sedanjem času — ko postaja borba za vsakdanji kruh in za gospodarski obstanek vedno težavnejša — vsaka prihranitev v poštev pride, če je še tako malenkostna.
Leta 1874 je naš deželni zbor pri enaki obravnavi sklenil z 26 glasovi proti 1, da se sploh odstrani posilno legalizovanje — danes pa, ko se vdrugič obravnava približno enaka zadeva, priporoča večina upravnega odseka, da naj še za naprej obstoji posilno legalizovanje.
Sicer pa o tej zadevi ni še zadnja beseda govorjena, gotovo bode ta ali enaki predlog — če tudi danes pade — pri tretji priliki v tej visoki zbornici od .smrti vstal.
Sicer nečem nobenega gg. poslancev poučevati, prosim pa gospoda predsednika konštatirati razmerje glasov, ki bo morebiti služilo v pojasnilo pri mogočem prihodnjem posvetovanju enake zadeve.
Baron Wurzbach podpira odsekov nasvet, poslanec Pakiž pa zagovarja nasvet P f e i f e r j e v in omenja dobrot, ki jih predlagani načrt prebivalstvu daje. Oglasita se še baron Wurzbach in posanec Višnikar za odsekov predlog, o katerem deželni glavar dr. Poklukar ukrene glasovanje po imenih. Za prestop na dnevni red glasujejo: Apfaltrern, Ervin in Leon Auersperg, Bleivveis, Braune, Grasselli, Hribar, Klein, Lichtenberg, Luck-mann, Murnik, Poklukar, Rechbach, Schaffer, Šuklje, Stegnar, Svetec, Tavčar, Višnikar, Vošnjak, Wurz-bach.
Proti predlogu, oziroma za polajšanje pri legalizovanji so glasovali: Detela, Dragoš, Goriip, Kavčič, Klun, Lavrenčič, Ogorelc, Pakiž, Papež in Pfeifer. — Glasovanju se je odpovedal poslanec Kersnik. Odsotni so bili : Švegelj, knezoškof dr. Missia, Povše, Taufl'i;rer iu Žitnik; posleduja dva zaradi bolezni. Predlog torej obvelja z 21 glasovi proti 10.
Poslanec Kersnik poroča zatem o prošnji kamniškega cestnega odbora zaradi uvrstitve občinske ceste iz Mengiša do kolodvora v Jaršah med okrajne ceste in predlaga:
„1. Sedanja občinska c«<sta iz Mengiša od deželne ceste Trzin-Kamnik do okrajne ceste Jarše-Duplica uvrstiti je mej okrajne ceste.
2. Deželnemu odboru se naroča, ta sklep tako bitro, kakor mogoče izvršiti."
Med tem poročanjem prevzame glavarjev namestnik baron Apfaltrern predsedstvo.
Poslanec Hribar se oglasi o dovozoi eesti pri Domžalah in predlaga:
.Visoka e. kr. vlada se naprosi, naj odredi nov komisijonalni ogled za dovozno cesto k kolodvoru v Domžalah in naj porabi ves svoj vpliv, da se ta cesta izvede tako, kakor zahteva prometni interes."
Pri glasovanji obveljata oba predloga.
Dalje poroča poslanec Kersnik o vravnavi ogledovanja mrličev na Kranjskem in predlaga:
.1. Izdati je slavni vladi naredbo ob ogledovanji mrličev na Kranjskem zaslišavši deželni odbor.
2.	Za učitelja pri mrliško-oglednih tečajih dovoli se za I. 1891. podpora iz deželnega zaklada v znesku 150 gld.
3.	O vspehu teh tečajev, o številu učencev in o izpitu poročati je deželnemu zboru v prihodnjem zborovanji."
Vsi predlogi obveljajo brez ugovora.
Poslanec Papež poroča potem o prošnji občine Luče in Velike Loke za pomoč proti povodnji v luški dolini in priporoča naslednja pied-loga, ki obveljata brez ugovora:
^Deželnemu odboru se naroča:
1.	da ima vse, kar je potrebno, storiti, da se že v prihodnjem letu nadaljevanje osuševalnih del za račensko dolino najpreje pričuj pri požiralnikih v Lučah tako, da se tudi tam naredi eden ali več prerovov za vodo;
2.	da se poroča o tem delovanji v pribodnjem zasedanji."
Za njim poroča posl. Braune o prošnji županstva sv. Gregor glede podpore za zgradbo ceste čez Dvorsko vas v Malo Slivnico in nje uvrstitev med okrajne ceste in v imenu upravnega odseka predlaga naslednja nasveta, ki obveljata brez ugovora:
^Prošnja občine sv. Gregor se izroči deželnemu odboru, da se gled6 podpore na-njo ozira, glede uvrstitve pa poroča zboru v prihodnjem zasedanji."
Prošnja občine Spodnja Šiška glede občinske ceste čez kamniško železnico, o kateri poroča poslanec Povše, odstopi se deželnemu odboru z naročilom, da posreduje v prepirni zadevi pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu.
Glede prošnje vrhniške občine za preložitev okrajne ceste pri Stari Vrhniki se deželnemu odboru naroča, da naj v teku prihodnjega leta zaukaže izvršiti potrebne preiskave, ter da naj na podlagi § 22. cestnega zakona iz I. 1889. za prihodnje zasedanje predloži načrt zakona.
Prošnja Elize pl. P o Iz za dovolitev razknji-ženja nekaterih služnosti se izroči deželnemu odboru v preiskavo in konečno rešitev. Ravno to se zgodi s prošnjo občine Poljane pri Škofji Loki zarad uvrstitve občinske ceste iz Poljan v Volče med okrajne ceste.
Ob '/»3. uri gosp. prvosednik sklene sejo in prihodnjo sejo napove za soboto dne 22 t. m.
Deželni zbor štajarski.
v dvaj.seti seji štajarskega deželnega tbora omenja poslanec Robič nekaterih nepriličnostij z ozirom na železnično zvezo v Mariboru ter predlaga, naj se deželnemu odboru naloži delovati pri vodstvu južne železnice na to, da se pri sostavi voznih redov ozira na opravičene interese iu želje mariborskega mesta. Ta predlog je bil sprejet. — Pri naslovu ,deželna kultura" se je oglasil poslanec Vošnjak ter govoril o poljedelstvenih zbornicah, katere naj se osnujejo. — Ko je prišla na vrsto razprava o ljudskih šolah in njenih troških, oglasil se je konservativni ooslanec Offenluger tako-le: Visoka zbornica! Kakor je visoki zbornici znano, niso se vdeležili poslanci katoliško-konservativne stranke, odkar obstoji ta stranka, glasovanja za ljudske šole iz načelnih vzrokov; ker ima ta stranka še svoje načelne vzroke; ker se katoliško-Konserva-tivna stranka popolnoma vjema s pojasnilom av-strijsk h škofov v šolskih zadevah; ker se ni ugodilo v ndrodno go.spodarstvenih ozirih opravičenim željam kmetskega prebivalstva, da bi se uvedlo namreč šestletno obiskavanje šol, dobil sem, ker imam čast biti v odseku za naučne zadeve, od kluba mojih somišljenikov naročilo, podati pojasnilo, da te tudi sedaj ne vdeležimo obravnav v tej zadevi.
—	Na to so konservativci zapustili dvorano. — Za štajarski deželni šolski zaklad se je določila zahteva z 1,313.800 gld. Kot ime „Prispevki za ljudske šole" se določuje potreba z 910.546 gld.
V jedenindvajseti seji je odgovoril cesarski namestnik ta interpelacijo poslanca dr. Ivana Dečka in tovarišev njegovih z ozirom na rabo slovenščine pri okrajnih glavarstvih: Na interpelacijo poslancev dr. Ivana Dečka in tovarišev, katero mi je izročil deželni glavar v seji dne 19. novembra t. 1. v avtentični prestavi imam čast odgovoriti, da morajo politiška oblastva spodnjega Štajarskega vsled obstoječih predpisov reševati slovenske vloge v slovenskem jeziku, da se okrajna glavarstva na spodnjem Štajarskem sploh drže teh predpisov, da je cesarsko namestništvo v onih slučajih, kjer se niso izpolnjevali ti predpisi, ako je vedelo za to, vselej storilo svojo dolžnost in sploh ostro na to pazi, da se po teh predpisih in postavah ravna.
Cesarski namestnik odgovarja tudi na interpelacijo poslancev dr. Ivana Dečka in tovarišev njegovih zaradi dogodkov v Rožnem dolu ter je podrobno razpravljal, da se oblastvom ne more ničesar očitati, da so vsega krivi le izgredniki. — Na to je sledilo med drugim poročilo železniškega odseka z ozirom na uvedenje postave za pospeševanje deželnih železnic na Štajerskem. — Glavni poročevalec Vogel predlaga: 1. Prošnja pl. Lappa in Klemensie-vvicza, da se podaljša doba za zgrajenje postavno-tirne lokalne železnice Celje-Šoštanj-Velenje se odkloni. 2. Ob enem se deželni zbor pooblašča, za slučaj, ko se ne bi vsled tega odklona financiranje železnične zgradbe izvedlo s c. kr. privilegiranim avstrijskim kreditnim zavodom, naj se sporazume s koncesijonarji črte Celje-Velenje in v ugodnih razmerah začne graditi železnico Celje-Velenje eventualno Velenje Spodnji Drauburg na temelji postave o lokalnih železnicah z dne 11. februvarija 1890.1. Ko sta ta predlog podpirala še poslaneca Kokoschinegg in Vošnjak, je bil sprejet. Odsek za železnice je nadalje predlagal: deželni odbor se pooblašča ter se mu nalaga, da stori potrebne korake za zgradbo lokalne železnice Poličane-Konjice kot ozkotirno železnično progo na temelji postave z dne 11. februvarija 1890. 1. ter dobi najvišje dovoljenje za zgradbo te železnice. Predlog je bil po priporočilu Vošnjakovem sprejet. — Potem je občinski odsek poročal o predlogu Jermana in tovarišev o premembi poslovnika za deželni zbor.
—	Predlogi občinskega odseka so bili sprejeti. — Poslanec Sutter je predlagal: Naj se poročilo deželnega odbora z ozirom na deželno sadje- in vinorejsko šolo v Mariboru vzame na znanje. — Poslanec Vošnjak je vprašal, zakaj poučuje ua tem zavodu pomožni učitelj, ki ni vešč obeh deželnih jezikov.
Politieiii pre!U'iea,
v L .1 u b 1 j s. t: i. 22. novembra.
i r deželnem zboru češkem vrši se silno viharno obravnava o deželnem kulturnem svetu. Mladočehi namenoma ovirajo tok razpravi, da drugi predmeti češko-nemške sprave ue pridejo v tem zasedanji na vrsto. Mladočeški poslanci govorijo po cele ure proti predlogom češko-nemške spravne komisije.
Deielni zbor šlezijski dasi liberalno-nemšk po svoji večini, je vendar sklenil polajšavo glede legalizovanja v zemljiško-kiijižnih zadevah, ki znašajo do 100 gld. — Sprejet je bil tudi predlog, da se uvede deželna duiciada na žgano opojno pijačo.
Koroški deielni zbor je naročil deželnemu odboru stopiti v dogovor s sosednimi deželnimi odbori, da bodo skupno postopali ter zakonito doset;li, da bodo obrtniki oproščeni vžituinskega datka na v.no, mošt m meso, kolikor ga neizogibno potrebujejo zii-se, za družino in posle.
StroKsmaifr rektorju zogrebšketju vseučilišču. Novi rektor zagrebški Natkodiio je pri svojem nastopu govoril o vedno mladem oživlja-jočem krščanstvu. Ta govor se je posebno prikupil utemeljitelju vseučilišč« Strossmajrju. Poslal je v ta namen rektorju posebno zahvalno pismo. V tem pismu pravi med drugim: Narod, ki čvrsto in nepremično drži krščanstvo, nepridobljiv je iu uepre-vladljiv; toda ako se pa narod, »ko tudi največji, izneveri sv. evangeliju, propada in izumira v svoji poltnosti. Iz vsega srca torej želim, da se vseučilišče, posvečeno luči in življenju, nikdar ne pretvori v izvor tmine in smrti.
Tnai^e drtore.
Palestina. .Pol. Corr." poroit: Propaganda pravoslavne cerkve v Palestini vtbnja nekaj časa sem posebno pozornost papeževe kurije. Iz svete dežele prihajajo Vatikanu poročila, da si pravoslavna cerkev vedno bolj prizadeva razširiti se v sv. deželi. Ta propaganda je pa posebno zaradi tega znamenita, ker jo ne goje posamezni cerkveni dostojanstveniki, marveč ruska vlada sama. Dosedaj je raska vlada gradila bolnišnice za ruske romarje v Palestini in tam pa tam osnovala kako šolo, zdaj pa namerava zgraditi sirotišnice in veliko število šol, v katerih se bode poučevalo v zmislu pravoslavne cerkve. V Nazaretu se je že osnovala taka sirotišnica in sicer za dečke. V vatikanskih krogih se poudarja, da bi katoliške države morale storiti potrebne korake proti omenjeni propagandi pravoslavne ruske cerkve; saj je katoliška propaganda v Palestini že tako ovirana z francosko-italijanskim
je voda prihrumela, prekucnila se je vsa naprava v vodo in še nekoliko polja zraven. Marsikdo je že naprej z glavo majal, ko je gledal vravnave, toda kdo posluša domače skušene može, ki poznajo vodno silo Save in Bistrice; inženSrji delajo — — pa je! — Letos spomladi so sicer zopet popravili, kar je vlanska povoden skazila, pa Bog vedi, če bode držalo I — Pa še neka druga povoden hoče poplaviti naš kraj. 2e dalj časa se trudi nek Nemec, menda iz Prusije, da bi sezidal tovarno za cement v Mojstrani. Taka stvar se seveda ne uzponese, ako ni Nemcev zraven, zlasti takih iz »rajha". No, to bi še ne bilo tohko, da bi nas tujci le pri miru pustili. Toda, kakor povsod, kjer se vgnjezdi nemška zalega, tako bodo tudi tukaj skušah nemški ščinkuvci postaviti kako pragermansko brezversko šolo; pa ne samo za svoje mladiče, gledali bodo, da dobijo tudi
""'''l^r^^.^ntatnageneralaSehverstova^ I	za nemščino nadarjenih otro-
poročajo iz Pariza dne 19. novembra .N. Fr. Pr."	na svoje limanice. Tako bi se domačim otro-
te-le podrobnosti: Včeraj so našli generala Seliver-stova v ,H5tel de Bade" smrtno ranjenega. Prej ta dan mu je rekel pri zajutreku njegov sluga, da mu boče neki tujec osebno izročiti pismo. »Ali je prinesel sam svoje pismo, ali je od koga druzega", vprašal je general. Sluga se je povrnil in ker se mu je tujec sumliiv zdel, vzel mu je pismo ter ga nesel generalu. S tem pismom je šel general v svojo spalno sobo, da bi ga prebral. Potem je zaukazal slugi, naj pokliče tujca noter. Ko se je to zgodilo, šel je sluga po svojih opravkih in ni slišal, kedaj je odšel tujec (Poderski). Ker se mu je naposled čudno zdelo, da ga njegov gospod tako dolgo ne pokliče k sebi, šel je sam od sebe pogledat v sobo. Tu je našel generala sedečega na naslanjači; glavo je imel nagneno proti pismom, katera je imel v roki, nogi od sebe stegueni in levo lice zalito s krvjo. General je težko sopel in je bil v nezavesti. Poka ni bilo slišati in sploh ni bilo znaka kakega j poboja Takoj so pozvali zdravnika, ki je konstatoval. da ie general zadet v levo sence z revol- ' verjem. Zdravnik je vprašal generala, kdo ga je \ napadel, a general je le grgraje odgovoril, in ni se j moglo razumeti. Komisija je izrekla, da je general | bržkone žrtva politiškega maščevanja. Zločinec je baje neki ruski ubežnik, prej imenovani Poderski, kateri je močno zapleten v nihilistovsko gibanje. Sieer pa bodo preiskave vse bolj natančno pokazale.
NemHia. V pruski zbornici je govoril dr. Miquel o nekaterih postavnih načrtih za finančno preosnovo. Finančni položaj Prusije je ugoden. Naposled je rekel Miquel, da vlada ne goji enostranske socijalne politike, ni agrarne, ni tej nasprotne politike ; blagostanje vsega nemškega prebivalstva jej je glavni namen. — Nemško-vzhodnoafriška družba je sprejela z 2000 proti 45 glasovom z nemško i državno vlado skleneno pogodbo z ozirom na izpo-sojilo 10,556.000 mark. S štirimi milijoni te vsote bodo odškodovali sansibarskega sultana, ostalo pa porabili za gospodarstveno namene. Državna vlada prevzame upravo dotičnega vzhodnoafriškega obrežja, pobirala bode carino, zato pa plačevala družbi vsako leto 600.000 mark. Tudi je dobila družba pravico osnovati banko za izdajanje denarja.
Švica. Iz Berna se poroča »N. Fr. Pr." 20. novembra mej drugim tudi to-le: »V Švici, kjer se niso anarhistje, odkar so bih 1889 1. iz- j tirani, nič več javno pokazali, pokazala se je zopet | anarhistovska propaganda. Več francoskih anarhistov
kom lahko doma utepala zveličalna nemščina v bistre butičice in stariši jih ne bodo več pošiljali na nemško koroško, »na Nemce" učit se »kuhel-tajča".	!
Seveda se tak učenec razven šepaste nemščine ; mej nemškimi »pauri" še marsikaj druzega nauči, j kar ni prida — toda nemški mora znati; to je ' dobro zanj, zlasti če ima opraviti v kakej »kanceliji" j z gosposko. Tu ti jo bode vsekal kak domač kmet — seveda ne vsak, ampak le kaka bistra glava — j kar po nemški; tako lepo in prebrisano odpira usta, kakor bi ga v stegno s kleščami ščipal. Seveda takej nemščini sledi navadno le smeh po sobi. »Pa sme-jajte se, če se hočete!" misli si prebrisana glava, »nemški pa le znam!" — Kakor torej stvari pri nas stoje, je pač pričakovati, da seme nemškega »šulferajna" ali »siidmarke" pri nas ne bo padlo na nerodovitna tla, posebno če pomislimo, da mo- , rebiti tudi domačinov kdo dobi kako službico pri bodočej tovarni, — če tudi bo morebiti komaj za suhe žganjce, — potem bode pač tak delavec prisiljen pošiljati svoj zarod k Nemcem v nemške stope. Kaj tacega se imamo še tem bolj nadejati, ker nam je znana agitacija Prusačev pri jeseniškej ko-vačnici mej ondotnimi delavci za tako nebodi-treba-šolo. Zakaj bi pri nas mej uradništvom bodoče tovarne ne bilo mogoče kaj tacega? —
če bi ravno hoteli Prusači tudi postaviti tako šolo, gledajo naj pred vsem, kje dobijo pripravnega prostora zanjo. Ce se ne motimo, ima nekdo v Mojstrani podrt mlin in ta mož je tudi prijatelj tujcev, zlasti Nemcev, kaj ko bi ou prepustil bodočej tovarni svoje poslopje proti temu, da bi postal učitelj ali »šolmošter" na nemškutarskem zavodu. Hencej, to bi ne bilo napačno! Na tako službo bi se človek lahko oženil! Ker ta mož zna tudi kaj gladko nemški obračati svoj jezik, bo boljšega moža za tako napravo težko dobiti pri slovenskih otrocih.
Kadar se torej postavi novo nemško izobraževališče pri nas — seveda je kaj tacega mogoče le z vladno podporo, kakor se to godi v Beli Peči — tedaj bo pač koroška dežela za nekaj šol na slabšem.
imelo je v Genfu javni shod, kar se v Švici dlje časa kajti naši otroci ne bodo več hodili v grmovje se ni pripetilo. Na tem shodu se je hujskalo proti švi- j nemški učit, ko bodo imeli doma tako lepo pri-
carski vladi, in neki govornik, po imenu Weil, je rekel, da je treba vso švicarsko policijo postreljati. i Genfska policija je takoj pričela preiskavati ter na- ^ znanila to zadevo zveznemu pravdništvu v Bernu. ^ Bržkone bode morala zvezna vlada pognati te rogo- ' vileže preko mej, kakor 1889 1., ker drugače se jih ne bode mogla odkrižati.	i
Nizozemsko. Kakor poročajo listi, prisegla ! je nizozemska kraljica na slovesnem shodu gene- , ralnih držav kot nizozemska regentinja.	j
Amerika. V odločilnem boji med generalom , Sanhecem in predsednikom Bogranom poročajo na- I slednje podrobnosti: Sanhec se je še trdovratno i branil, ko se je bil Bogran vže polastil Tegulikalpe. j Tedaj je Bogran zaukazal streljati s topovi v trdnjavo. ; Ko so tako zrušili trdnjavo, napali so Bogranovi vojaki Sanheca in njegove čete, ki so se v obupu branili, kakor divji. Vnel se je strašen boj, v katerem so razven Sanheca in nekaterih njegovih častnikov pali skoro vsi Sanhecovi vojaki. Sanheca, njegove častnike in še žive vojake so odvedli na trg, kjer so jih po vojaških pravilih v pričo obilo zbrane množice postrelili. Njih trupla so ležala celi dan na trgu v opomin, kaka usoda zadene Bogranove sovražnike.
lz\n[rni dopisi.
z Dovja, dnč 17. novembra. Pri oas je navadno skoraj vsako leto v jeseni povoden, a letos je ni. Prav je, da je ni bilo, ker Bog vedi, kako bi se bile nove vravnave Bistrice in Save obnesle; morebiti tako, kakor vlansko jesen, ko so zavarovali polje ob desnem bregu Save z utrdbami, toda ko
ležnost. Čudno je pa že sedaj, da puščajo naše po-htične oblasti take otroke na tuje — jaz ne mislim samo našega kraja, marveč Gorenjsko sploh — predno so dopolnili 12. leto, ko jih še zmiraj veže dolžnost do šole. Se bolj pa se je čuditi, da so nemški Korošci tako malomarni, da takih otrok, ko pridejo na Koroško, ne silijo k šolski dolžnosti; po strogih koroških šolskih postavah morali bi tudi še otroci do štirinajstega leta obiskovati šolo, ki pridejo s Kranjskega. Tako strogo se drže tedaj Korošci šolskih postav!
S kako nemško učilnico bi se tudi še pri našem županstvu lahko nemščina ohranila za uradni jezik, tako, da bi se še naprej lahko dobivali iz c. kr. uradov iz Radovljice ali s Kranjske Gore odloki in pisanja nemški pisana za učenega kmeta, ki dosti-I krat ne ve s takimi rečmi kaj početi; največkrat ' obleta vso vas in še kako sosednjo, predno poizve J kaj gospodje »doli" ali »gori" zahtevajo. — Take nemške učilnice bi pa tudi naši kranjski nemšku-j tarji kaj radi vrinili gorenjskim občinam; zlasti bi I osrečili potem dovško občino, ker bi lahko ta še i zmiraj sklenila kako kupno pogodbo po nemški, ! seveda bi jo lahko tudi g. Mallner narekoval; nemški je pač veliko bolje prodajati, kakor slovenski, če ' prav ne veS, kaj prodaš in se primeš slednjič celo za — lase.
Dovžani, ne bodite torej neumni in ne poslušajte tacih blebetačev, ki pravijo, da se na Kranj-
skem govori samo po »kranjsko in nemško" in da »slovenskega ni nič". Taki ljudje so ali nekoliko »butasti" ali pa delajo za svoj žep. Vrzite stran nemškutarsko kožo! Ne dajte, da bi se zaradi enega samega za celo občino po nemški uradovalo in pisalo. Postava govori za vas. Vi smete slovenska pisanja zahtevati od gosposke. Kdor vam torej prinese kaj nemško pisanega, zavrnite ga, naj nese nemško pisanje tje, kjer je je dobil, in naj prinese slovensko. Uradnik je za kmeta tukaj, ne pa kmet za uradnika! Tako je!
Z Dobrne, 19. novembra. God cesarice Elizabete smo danes slavili s slovesno sv. mašo, pri katerej je bilo navzoče obilno število meščanov, med njimi seveda tudi učitelji s šolsko mladežjo.
Rojstveni dan in godovno svetlega cesarja pak imenino visoke tovarišice njegove so za šolo prazniki, tako, da izostalega podučevanja ni treba ob šolskoprostih dnevih nadomeščevati. Neki okrajno-šolski nadzornik je pa učiteljem v rečenem obziru ne dovolj jasno izraženo postavno določilo razlagal v tem smislu, kakor velja sicer glede cerkvenih svetkov, ako se slavijo med tjednom, recimo, v torek; v takem slučaji se mora podučevanje vršiti v četrtek, ki je inače praviloma šolskoprosti dan.
V pogledu na »cesarski dan" — ta izraz, kakor je nedavno »Vrhbosna" povedala, rabijo Bosenski »Novoavstrijci", — v oziru na omenjeni »dan" se je neki krajnošolski sovet poslužil postavno mu dovoljene pravice, vsled katere je sklenil, da bode četrtek po »cesarskem dnevu" ostal šolskoprosti dan. Isto zastopništvo se je ob enem potom primerne vloge obrnilo do kompetentne šolske oblasti, naj bi ona izrekla, da li je razlaganje od strani nadzornika pravilno. Na to je deželnošolski sovet odgovoril, da »cesarskih dnevov" ni treba nadomeščati s četrtki.
Ce pogledaš v rodopis hiše cesarjeve, našel bodeš tam šest visokih oseb, ki godujejo danes, katerim je sv. Elizabeta zavetnica.
Tudi med Slovenci svetnico častijo ne malo. Med farnimi cerkvami, sv. Elizabeti posvečenimi, je na Malem Stajaru samo ona v Slovenjigradcu, nekoliko več je kapelic in oltarjev, a precej veliko je število slovenskih žensk, ki so pri svetem krstu dobile ime po danešnji svetnici. Toda malokatera Slovenka zna, da je sv. Elizabeta bila tndi — Slovenka, ker je njena mati Gertruda bila koroška Slovenka, a oče Andrej bil je ogrski Slovan ali »Sloven", kakor „Slovaki" sebe radi imenujejo.
Zanimivo črtico o sv. Elizabeti kot Slovanki znani profesor Sasinek priobčuje v najhovejšej številki slovaško-slovenskega lista »Katolicke Novinj". On opozarja, da Madjari svetnico smatrajo navadno za Madjarko, ker je pohajala iz rodovine Bele (Adalberta) IIL, kralja ogrskega, a kralje ogrske, pohajajoče iz roda Arpadovega pokladajo za rod madjarski. Ali Arpad ni bil Madjar, ampak Slovan, kakor je to gospod profesor dokazal v posebnih knjižicah, tiskanih I. 1884 v Turčinskem sv. Martinu, naslov je jednej; „Arpad a Uhorsko", drugej: »Sv. Method a Uhorsko". Arpadovcem je okoli leta 855 ob Crnem-morju slovenski pridigal sv. Ciril, s Ar-padom se je I. 884 pogovarjal sv. Metodij in temu se je Arpad priporočal v molitev, Arpadovo ljudstvo bilo je z Moravani istega plemena, namreč slovanskega. Isti učenjak v tretjej knjigi svojej („Život ss. Cyrilla a Methoda", tiskanej 1. 1885 v Trnavi, na str. 39) piše: »Je pravda, že da nam v škol.4ch a mimo školy bliiznili a bliiznia (blodijo) o Arpa-dovi, že bol pohan; však ale (vendar pa) pravde-podobne je, že miležal k tej strane Tudu svojeho, ktora bola kresfanskou. Aspoft (vsaj) tie slova, kto-j rimi sa Arpdd odporiiča do modlitby sv. Methoda, nezapilchaju pohanstvom." Sicer pa poznejše prigodbe ' slovanske cerkve ob bregovih reke Tise verojetno činijo mnenje, da so Arpadovi Bolgaro-Ogri in njihovi pajdaši Kožarji z Veliko-Bolgarskega prinesli ! s seboj ne le mohamedanstvo, ampak tudi krščanstvo J s slovansko bogoslužbo. Toliko bodi s kratkimi besedami povedano, da Arpad ni bil Madjar po narodnosti, on je bil Slovan in voditelj slovanskemu, j po veroizpovedanju mohamedanskemu in krščanskemu I Ijud.stvu. Polovcev ali Kumanov — to je bilo ndrod-nostno ime dauešnjiin Madjarom, kar je „Slovenec" že o svojem času razložil po spisih Sasinkovih, — torej Polovcev še ob času ss. Cirila in Metodija, i oziroma Arpada ni bilo na Ogrskem. No, po tem
ovinku vrnimo se k sv. Elizabeti, i Bela III, kralj ogrski, imel je dva sina, Eme-rika in Andreja, pa hčer Koustancijo, poznejšo mater češkemu kralju Vacslavu Otokaroviču. O tej
nemški zgodovinarji ne tajijo, da je bila Slovanka, „eine 'VVendin", (primeri: Sacbsenspiegei, „Mit-theilungen des Institutes f. oesterreicbiscbe Geschichts-forschung" III. 395). Kar velja o sestri, to bo izvestno veljalo i o njenih bratih, Emeriku in pa Andreju; torej tudi ta dva sta bila Slovana.
Ako je Andrej bil Slovan, takova morala je brez dvombe biti i njegova hči, sv. Elizabeta, torej Slo vanka, kakor je bil njej oče Andrej Slovan in Slo-vanka njena teta. O tem spričujejo tudi druge okoliščine.
Sveta Elizabeta naredila se je v Blatnici — Madjari pravijo .Sarošpatak" ali „Sarpatak", blatni potok, — v .stolici" ali županiji Zemplin, torej v „kraji slovenskem" 1. 1207.
Mati sv. Elizabete bila je Gertruda, hči vojvode Korotanskega, torej zopet Slovanka.
Mlajša hči Andreja II, Marija, t. j. sestra svete Elizabete, omožila so je s Asienom, kraljem Bolgarskim. Torej svak sv. Elizabete bil je Slovan.
Emerik, kralj Ogrski, stric sv. Elizabete, bil je prijatelj slovanskih (cirilskih in glagolskih) samostanov, a neprijaznivec latinskih, tako, da je i jedini one dobe samostan latinski v Sumiji (Sumigium, danes Somogj) izročil Benediktincem glagolskim. Po Dobnerju (Monumenta II. 347) objavljajo „Kat. Noviny" latinski tekst, kateri pravi, da je papež Inocencij leta 1204 pokaral Emerika zavoljo omenjenega početja. Tako ravnanje dovolj glasno svedoči o slovanstvu kraljevem.
Brat sv. Elizabete, Koloman, postal je kralj Rusom v Haliču (1214—1218), vendar pod tem pogojem, da bi tamošnji Rusi pridržali v bogoslužji obred cirilski, kar je tudi papež Inocencij III odobril. (Dr. J. Pelesz: ,Geschichte der Unnion" I. 272.)
Mož sv. Elizabete bil je Ludovik, zemeljski grof Turingije, s katerim je v zakon stopila I. 1221. Resnica je sicer, da so Nemci vsled posebne .ljubezni" do Slovanov .razpečali" slovenske Srbe tamošnje, ali ob času sv. Elizabete še se Slovani niso popolnoma potopili v nemškem morju. .Parlamentiir" 1888, štev. 5; .Pogled na dzeje Slovvian", Gniezno, 1881, str. 34; Sembera, .Zilpadni Slovane', Dunaj, 1868, str. 8.) In če so Slovani v Turingiji bili že tedaj iztrebljeni, na tem pri našem vprašanji ne za-leži, ker slovanski rod sv. Elizabete ne zavisi od tega, kam se je omožila, ampak od tega, v katerej krajini ali domovini in iz kakšne rodovine da je pohajala.
Že iz načrtanih podatkov je jasno, da je .ogrska" zgodovina naslikana z barvo madjarsko; ali kadar jo nožem kritike nekoliko ostružemo, najdemo pravo slovansko podobo Ogrskega. Tudi slavna hči ogrskega — ne: „madjarskega" — kralja Andreja II. je po-kolenja slovanskega; Slovanka je bila sveta Elizabeta, zavetnica danes godujočih oseb, ki so povodom krščenja dobile ime Elizabeta.
Iz Hrvatske, meseca novembra. Najvažneje je pri nas vprašanje o rešenju zemljiščnega zaklada. Naš sabor je izvolil za to že svojo regnikolarno deputacijo, kakor sem vam javil. Od te deputacije je zdaj odvisno, bo li Hrvatska obranila svoje pravo na ta zaklad ali ne. Postava je o tej zadevi čisto jasna, kajti po njej pripada ves zaklad samo Hrvatski, ali Magjari so napeli vse sile, da se tudi pri tem poslu okoristijo. Že pišejo vladini časopisi, da postava ni čisto jasna in da je treba tudi v tem pogledu prijateljski z Magjari ravnati. To pa pomeni Mag-jarom popustiti ter jim dati, kar zahtevajo. Seveda 80 pri nas vsi osvedočeni, celo oni vladini možje, ki so izbrani v to deputacijo, da je zemljiščno-od-vezni zaklad hrvatski, in da si po pravici ne morejo Magjari od njega prilastiti niti novčiča, ali pri vsem tem niso toliko odvažni, da bi enkrat rekli: dosti je teh neopravičenih zahtev. Hrvatska je že dovelj izgubila, zdaj se ne more nič več popustiti. In nič drugega ni treba nego malo odvažnosti in mnogo bi se dalo še rešiti. Naš zemljiščno-odvezni zaklad iznaša celih pet milijonov goldinarjev, kajti že od leta 1883 je aktiven. Koliko bi se dalo s tem denarjem koristnega izvesti v našej že tako po davkih izmolženej kraljevini, ali kar pride naš sosed ter zahteva od te svote cele tri milijone za-se. Ni to že vnebovpijoča krivica, ki bi se godila našemu izmučenemu narodu, ako bodo naši regnikolarci popustili? Magjari si^ prisvajajo neko pravico na ta zaklad zato, ker se je na ogerskem in ne v našem saboru od I. 1870 opredeljevalo, koliko se ima tej zakladi doplačevati vsako leto, dokler je bila ona še pasivna. Plačevalo se je pa le s hrvatskim denarjem in ne z ogerskim. Ko je bila zaklada aktivna, so si
pa Magjari tudi presežek pridržali, in Hrvati so na to molčali, kar se jim zdaj budo osvečuje. Že pri predlanskej regnikolarni deputaciji so Magjari poskušali, ne bi li jo predobili zato, da se postava o tej zakladi spremeni, ali niso vspeli, kajti naša deputacija je bila tako poštena, da ni hotela o tem nič slišati. Zatorej so Magjari malo počakali in gledali, da pridejo v to deputacijo taki ljudje, ki bodo konečno tudi proti svojemu osvedočenju vendar le popustili. In niso se prevarili. Kar je bilo še lani nemogoče, to se dd zdaj izvesti, in najbolji dokaz za to je ravno naše vladino časopisje, ki je zapustilo poprejšnje svoje stališče, ter zdaj piše že v prilog Magjarom. To je v resnici žalosten pojav med našimi zastopniki, da se dado pridobiti za vsako postavo od strani Magjarov. Ni bil zastonj naš ban pred nekimi dnevi v Budimpešti; razpravljalo se je o tej važnej zadevi ter se pot pripravil, po katerem bode Magjarom lahko doseči njih namene. Gotovo žalostna bodočnost za naš narod! Ni dovelj, da nam Magjari ne plačajo od dohodkov, ki jih pobirajo na Hrvatskem od špirita v iznosu P/j milijona goldinarjev, od petroleja 3 mil. gld.,! od pošt in brzojava 1 mil. gold., in od železnic, ki so zidane večidel od dohodkov krajiških šum, tedaj s hrvatskimi milijoni, nočejo objaviti dohodkov iz istih razlogov. Koliko nam utrgujejo tedaj že pri teh dohodkih vsako leto naši bratje in zdaj hočejo kar naenkrat pobrati tri milijone goldinarjev vkljub čisto jasnemu zakonu! Kaj ni to največa krivica, katero si moremo misliti? Ali še žalostneje pa je, če pomislimo, da vse te krivice trpe naši poslanci, da, oni jih celo odobrujejo s svojim popuščanjem. Cas je zares že, da se enkrat spametujejo ter našo kraljevino rešijo še večih nesreč, kajti že se prikazujejo zopet novi pogubonosni oblaki na političnem obzorju naše domovine, ki pretijo naši celovkupnosti. Magjari zahtevajo namreč, da se vredi meja varaždinske župa-nije nasproti Ogerskej, kar pomeni toliko, da si hočejo prisvojiti zopet en kos naše domovine, kakor so si prilastili pred nekaj leti celo Medjumurje. Zadnji čas je, da se naša regnikolarna deputacija osvasti ter zaveznikom našim z odločno besedo odgovori: do tukaj in ne dalje.
Dnevne novice.
(Deželni «bor) je danes ob 3. uri popoldni sklenil sejo. Izmej v.ižnejšiti reči, ki so bile rešene, omenjamo podporo kmetijski družbi v znesku 6000 gld., uršulinski višji gospodinjski šoli 500 gld , od drazega leta naprej 1000 gld., cesto iz Loškega potoka v Ribnico, kateri sta oporekala Vošnjak in Kavčič, resolucije glede kranjske gimnazije itd. Poročilo o zgradbi nove bolnišnice v Ljubljani in višji dekliški šoli je bilo odstavljeno, ker je gosp. Gorup umaknil svojo ponudbo.
(Odlikovanje.) Blagorodni g. Ivan M a b k o t, C. kr. okrajni glavar za ljubljansko okolico, odlikovan je od Nj. Veličanstva z naslovom in značajem c. kr. vladnega svetnika. To odlikovanje vzbudilo bo veliko radost po vseh krajih njegovega delovanja, vzlasti pa v ljubljanski okolici, kjer si je s svojimi zaslugami zagotovil vekotrajen spomin. Čestitamo!
(Gosp. J. Gornp) je v včerajšnji seji finančnega odseka odmaknil svojo ponudbo za nakup deželnebolnišnice. Pri obravnavi so namreč poslanci nasprotne strani obžalovali, da se je spojilo vprašanje zgradbe nove bolnišnice, za katero so vsi poslanci, z višjo dekliško šolo, proti kateri so opravičeni pomisleki. Z letno podporo 4000 gld. bi bil za vselej vezan kapital 100.000 gld., katerega v ta namen potrositi dežela ni dovolj bogata. Tudi nikjer drugod dežele ne podpirajo takih šol. Gosp. Gorup bi bil storil veliko večjo uslugo mestu in deželi, ko bi poslopja prepustil v kak drugi namen, n. pr. za obrtnijsko šolo. Tudi ustanove niso na pravem mestu, ker povsod v take višje dekliške zavode zahajajo dekleta premožnih rodbin, ne pa take, ki se odgojujejo s pomočjo ustanov. Gosp. Gorup s svojo ponudbo pritiska na deželo, da bi si morala naložiti neprimerna bremena. Vsled te kritike je gospod Gorup, ki je bil navzoč pri seji, izrekel, da on noče delati nobenega pritiska in da odmakne svojo ponudbo ter je odšel. Finančni odsek je potem pretrgal sejo, da bode poročevalec mogel staviti nove predloge zastran zgradbe bolnišnice.
(Slovensko gledišče.) V nedelio dn^ 23. t. m. bodo v ljubljanski čitalnici predstavljali igro: Marija Magdalena. Žaloigra '\t meščanskega živ-
ljenja v treh dejanjih. Spisal F. Hebbel. Poslovenil J. K. — Pričetek ob 7. uri.
(Bralno drnStvo v Hen^n^n) napravi jutri zvečer društveni zabavni večer v proslavo goda presvetle cesarice.
(Iz Vremske doline) se nam poroča: Danes dnč 20. novembra okolo 9. ure dopoldnč nastal je ogenj v Gor. Vremah ter vpepelil Josipu Dujec-u in Josipu Cerkvenik-u gospodarska poslopja. Škoda pri slednjemu je toliko veča, ker so mu pogoreli tudi letošnji pridelki. Zavarovana sta oba; le Cerkvenik ni še za tekoče leto plačal zavarovalnine, katero bi moral že 22. oktobra t. 1., ker t« čakal opomina od zastopa, kakor druga leta. Ker pa je zavarovan pri .Adriatica Riunione" že več let, mu baje ta ne bo odrekla vse premije — Vrlim de-kletam in ženam, krepkim mladeničem in možem vremske fare, kakor tudim barškim vsa čast, da strašni element ni ugonobil cele vasi. Zato izrečena bodi jim tem potom prisrčna hvala. — Ogenj nastal je po otrocih, ki so se igrali z žveplenicami pred skednjem. Stariši, imejte do svojih malih veči pozor in skrb in sigurno se ne bodo tako pogosto ponavljale jednake nesreče, kakor se baš letos. — Do usmiljenih src stavi se pa prošnja, da vsak po svoji moči pripomore nesrečnima pogorelcema ter jima s tem olajša veliko škodo. Darove sprejema č. g. župnik Škerjanec v Vremah.
(Duhovniške premembe v ljnbljanski škofiji.) Čast. gosp. Jernej Zupanec, kapelan pri sv. Križu pri Litiji, gre za farnega oskrbnika v Polšnik; na : njegovo mesto pride čast. g. Alojzij Kreiner, kapelan na Kolovratu, j (Ustanovo za operaterja), katero je dovolil de-, želni zbor, podelil je deželni odbor g. dr. P. De-I fra n ce sc h i j u , asistentu na porodnišničnem oddelku, ki pojde v Gradec, da vstopi kot operacijski vajenec na kirurgični kliniki g. prof. "VVolflerja.
(Zdravljenje jetike po dr. Kochovem navodn.) Dunajski prof. dr. Hochsinger, koji se je povrnil iz Berolina, pripoveduje, da se zdravljenje po Kochovem navodu izvršuje brez vsega zdravniškega nadzorovanja in brez strog^^ga vednostnega opažanja itd. Dr. L(5wy je najel za bolnike ves h6tel, dva druga sedem do osem hiš, trije zdravniki spuščajo na dan 200—250 osebam lek ped kožo. Tem zdravnikom se gre samo za zaslužek, a ne za zdravstvene vspehe. Doslej ni znan nijeden slučaj popolnega ozdravljenja jetike. Prof Schnitzer, vračajoč se iz Berolina, pravi, da je pljučna tuberkuloza po Kochovem navodu povsem v prvem početku bolezni in da je treba največje opreznosti pri zdravljenji, ker se mogo s Kochovim lekom pljuča celo pohabiti; sicer pa dr. Kochov lek v istini navdaja zdravnike, kojih je do danes dospelo v Berolin blizu 2000, z največjo nadejo in čudesom. V drugem oziru se pa bojč posledic, koje morejo nastati iz pretiranega opisovanja o učinku Kochovega leka. Kako da se ta lek pripravlja, povedal je dr. Koch doslej .samo svojemu zetu, štabnemu zdravniku dr. Pfuhlu, in svojemu intimnemu prijatelju dr. Libbertzu. Dr. Koch se še prikaže ne, in je ves dan v svojem laboratoriji. Pred desetimi leti je bil še okrožni zdravnik z letno plačo — 300 tolarjev. Nek laški zdravnik je ponudil za stekleničico tega leka 5000 mark, a ni ga dobil, ker je pošel. Prihodnje dni priredil bode večjo količino tega leka. Razposlal ga bode potem najprej: vseučiliščnim klinikam in velikim bolnišnicam v Beroiinu, vseučiliščem na Nemškem, dalje velikim bolnišnicam v nemški državi, večjim klinikam na Dunaji, v Parizu in Londonu, ter vsem odličnim zdravnikom na Nemškem in naposled — zasebnim zdravnikom.
(Narodna čitalnica v Škofji Loki) priredi veselico v nedeljo dne 23. novembra 1890. Vspored : 1. B. Ipavec: .Mi vstajamo", poje moški zbor. 2. Cegnar: .Hercegovska", moški zbor s čveterospevom.. 3. A. Nedved: .Pozdrav", moški zbor z bariton-solo. 4. * *: .Popotnica", poje moški zbor. 5. .Strah v kuhinji." Šaljiva igra s petjem v jednem dejanji. 6. Prosta zabava. Vstopnina: za ude 20 kr., z rodbino 40 kr., za neude 30 kr., z rodbino 70 kr. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob '/t8. uri zvečer. K tej veselici najuljudneje vabi
odbor.
Telegrami.
Line, 21. novembra. Deželni zbor je sprejel z 32 proti 14 glasovom resolucija, da se uvede verska šola.
I>niia|(ika borza.
I^Teleeratiuno poročilo.) 22. novembra.
Dunaj, 21. novembi-a. Deželni odsek za ravnali; plemstvo je bilo žaljeno tudi od Veliki Dunaj je rešil v včerajšnji seji postavo druge stranke. Plemstvo hoče delovati le v
z ozirom na združenje predkrajev v drugem	' blagor vseh in ni nikoli pospeševalo raz-
in tretjem branji. Cesarski namestnik je opom-	^ pora. nil, daje vlada v interesu dunajskega iinan- Pečuh (Fttnfkirchen,) 21. novembra Hripa 5* »vštr. "iiauTema. d»vk» prosu
•• ■	•------if---- , ,, , . ...	^ . . . ............r ' Papirna renta, davka prosta
Akitije avstr -oeerske banke
pa tam vročinsko bolezen. V šoli je.le po
cijelnega olajšanja pripravljena, občinski pri-	katera se tukaj zmirom bolj širi, provzročuje Ak«!,"
spevek za policijske troške od 1892 naprej	tu pa tam vročinsko bolezen. V šoli je le po- p«"}'' zmanjšati za 500.000 gld., s čemur se bo , lovica šolarjev. Bolezen razgraja še bolj, kana leto 250.000 gld. prištedilo. Zupan za- ' kor vzpomladi.
hvali cesarskega namestnika - Nemška vlada p^^iz, 21. novembra. Kakor se čuje, NemskV marke.......... ' sž : vi«/.:
je sprejela predlog avstrijsko-ogrske države, oklenila je francoska vlada, iztirati preko n-i-i-H-^-TT-1
to "a ztl!rsT. frCSii,!™'"'. slovenskim pisateljem!
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16« davka)	gld.	15 kr.
Srebrna „	, 100 „ „ 16» „ 88	.	25 .
107	.	60 .
101	.	- .
978	,	— ,
Kreditne akcije ......... 296	„	25 ,
London............115 „	30 .
Srebro	..........
Francoski napoleond........9 ^	10'/i,
Cesarski cekini........... 5	„	47
Nemške marke	56	,	42'/i,
... , . . . v , . . i	Madrid, 21. novembra. V bilardni dvo-
Dunaj, 22. novembra. Na juzm zelezmci	i-ani sredi mesta ležeče kavarne se je raz-
so skočili s tira štirije vagoni osebnega vlaka	pobila petarda; mnogo oken je strtih.
mej Dunajskim Novim Mestom in Dunajem__
blizo Achaua. Jednemu sprevodniku je zdro- I
bljena desna roka; izmej popotnikov ni nihče	Umrli mo:
poškodovan. Vzrok nesreče je neznan.	20. novembra. Leopold Mavc, delavčev sin, 5 dni, Re-
Praga, 22. novembra. V deželnem zboru ,	i- .. _ .. , ^ ^
. " ,, ... . . , I 21. novembra. Marija Suber, šivilja, 20 let, Reber 11, se je predlog manjšine, naj se preide na jetika. - Franc Kovač, taznlkov sin, u. mesecev, sv. Petra dnevni red o predlogu deželnega kulturnega cesta 19, bronchitis capiii. sveta, odklonil s 158 proti 53 glasovom. j ---
Praga, 22. novembra. V deželnem zboru je poročevalec večine princ Lobkowitz razpravljal, da so on in somišljeniki njegovi popolnoma na stališči sprave ter vidijo v predlogih resni namen za zmanjšanje nasprotja med obema narodnostima. Grovornik zavrača očitanje, da drži češko })Iemstvo z
nemškim, četudi so Nemci sovražno ž njim	srednja temperatura 21«, za 09' nad normalom
VremeiiNko sporo^^ilo.
1	Stanje		V.ter	Vreme i	■ii^ a S C« C
opazovanja	zrakomerm r mm	toploroara po Celzijn			
f7. u. zjut. 21j 2. u. pop. 1 9. u. zveč.	7:^9 9 739 1 738.8	0 4 ! sl. svzh. 5-8 02 1		oblačna jasno	0 00
Odbor ^Matice Slovenske' se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim preje tem bolje poslali kaj primernih i doneskov za prihodnji „Letopis". j Kakor letos se bodo sprejemali tudi v pribod-! njem letu samo izvirni znanstveni in znan-I Btveno - poučni spisi iz raznovrtitnih strok člo-; veškega znanja; vendar je želeti, da bi čest. gospodje i pi.satelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki i ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne zanimljivosti prijajo večini ^Matičinih" I društvenikov.
I Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca i marea 1891. I. predsedništvu „Matice Slovenske" v I Ljubljani.
' Po pravilih določena nagrada v ^Letopis" vspre-jetim spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana.
i V Ljubljani, dne 31. oktobra 1890.
V
Prvompstnik:
Josip Marn.
m e n u „M a t ic e SI o ve n s ke" :
Odbornik :
Anton Bartel,
Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878.
Klavirji na obroke za na deželo
saloiiMki krllaNti klaTir, planine (52-44)
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wllh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld., 550 gld., 6(X) gld., 650 gld., pianine za ,350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojllo klavirjev za na ^želo pod najugodnejšimi pogoji.
Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.ThierfeIder, Dunaj, VIL, Burggasse71.
Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkocz/ ja, deželna
lekarna, Sackstrasse Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy ja, „pri sv. Frančišku", (ob jednem kemična tovarna). V., Hunds-thunu-trasse 113.	(8)

FERD. BILINA & KASCH
židovske ulice štev. 1 L.JI BLJANA Židovske ulice štev. 1
priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokavic od usnja (lasten izdelek), kakor tudi kaj trdne volnate zimske rokavice za gospoile in gospe.
Velika izbera	(10—7)
zimskih ccvIjev (Fil/iSchiihe)
nizkih in visokih, dalje nepremočnih gumi-čevljev (Gummiuberschuhe) za otroke, gospode in gospe. — Izdelujeta ir. imata v zalogi
hirurffične obveze in kil ne pasove
jamčeno najnatančnejše in trpežne, istotako razne kirurgične priprave. Velika izbera
potnih koireegov iit torbiCi,
kravat, hlačnikov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Zalaga pristnega
ameriškega gumi-perila
v vseh modnih oblikah ; najnovejše v chiffon-, zavratnikili in manšetah.
Telovniki, nogovice, tudi JiJT normalno perilo "^JS^ po profesor Jiigrovem sistemu.
lEžr- Vse po najnižjih cenah. "tCS
Nepresegljivo za zobe
.sallcIliiaDsliiaToila
aromatična. upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz u.st neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
salM zalili pra
splošno priljubljen, upliva jako okrepčevajoče ter ohranuje zoiic svetlo-)ieie, i 30 lir.
Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnoso zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
Obal(lpl.Trnkoczy
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkaczy-ja, ,pri zlatem
levu'', VllI.. .foxefstiidteistras>e Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnk6c2y ja, „pri Rulec- kemik, poleg mestne hliSe v LJu-Kiju", 111., Radetzkvplatz 17.	bljanl.
diplomovaiii posestnik lekarne in
JK^ Zunanja naročila se s jtrro pošto izvršujejo.

ALBIN-a C. AHČIN-a,
v LJUBLJANI, Gledališke ulice štev. 8,
„Unio catholica^^,
vzajemni zavod za zavarovanje škod -— na Dunaji 1., Backerstr. 14,
koncesijonovan vsled minist. naredbe z dne 2S. svečana 1889, žt. 2938.
Premakljivo in nepremakljivo premoženje proti škodi po požaru, streli in eksploziji, — za taka zavarovanja jamčijo prvi vzajemni zavarovalni zavodi, kateri so člani razdelilnega društva vzajemnih zavarovalnic. Vsled zveze z vzajemnimi zavarovalnimi zavodi zamore »Unio« zavarovanja največje vrednosti sklepati in d.ije na podlagi te zveze svojim zavarovancem največje poroštvo. Vsnkuletiii duhičck razilelil Kc hode med zavuroratice.
Zvonove proti prelomu ali razpoku. V to stroko zavarovanja spadajo one škode, katere niso nasledki požara, temveč ki nastanejo vsled druzih katerih koli slučajev. S tem zavaroviinjem spoji se tudi lahko zavarovanje proti požaru.
Zavod posreduje tudi pri prvih vzajemnih zavarovalnicah zavarovanje na življenje in proti nezgodam.
K obilnej vdeležbi v vseh zavarovalnih strokah vabi podpisani generalni zastop. na katerega n.ij se blagovoli v vseli z.ivarovalnili zadevah obrač.iti.
Zastopništva po deželi oddajamo zaupnim osebam, a priporočane morajo biti po dotičnem gospodu župniku, zato prosimo velečastito duhovščino, da se nam iz vsake župnije ena poštena oseba zastopnikom predlaga in tako prihranijo v korist stvari sami — nepotrebni organizacijski stroški.
Ifjubljana, meseca maja 1890.	(2)
Generalni zastop „Unio eafholiea''*
za Kranjsko, Sitod. Štajersko in Primorsko v Ljubljani.


Zobozdravnik |
r
stanuje
Utel „Stadt Wieii" (pri MaUču) štev. 23 in 24, II. nadstropje.
Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. {■ Ob nedeljah in praznikih od 9. A do V.l. ure.	11
Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo- |lj zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi LwJ
I z z X. z z. X X X X X X X X X X
Ces. kr.
zavarovalno druitvo na

privil.
^ff življenje in proti Škodam
»Avstrijski Phonix"
na l>uiiaji,
I., RiemergaNNe ^tev. 2, t lastni liiSi.
rolno vplačani deleži in druga Jamčilna aredatva vitevSi letna zavarovalna vplaiUa
družbe iznašajo
Čez 12 milijonov gld. % čez 10 milijonov gld.

zobem prikladne.
Za vsa dela se Jamči.
v najem se odda ob novem letu
na lepi priliki ležeča
lisa štev. 8 7 Eaniii pri Novem
M
v kateri je stara, obJeznana in obiskovana gostilna. Hiša obseza 3 sobe. kuhinjo, jedilno shrambo, dvoje kleti, Supo in , hlev za 8 konj, vse v dobrem stanu. Tudi spada zraven zem- ■ Ijišee in pristava z dvema hlevoma. V najam se odda za tri leta. — Veij izve se ravno tam.	(2—2)
Druiba,
a) proti ikodl provzrodenl po ogn>Jl| »trell, paru ali razpoka kotlov, po gaienji, raz-rnienjl in odstra^^enjl oprave iz hišnih in gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalje proti škodi v zalogah, pri živini, poljedelskem orodji itd.;
h) proti ikodl po 08:iijl ali streli ob £asa žetve polj.ske pridelke in dotična gospodarska poslopja;
c)	proti ikodi po toči poljske pridelke na travnikih, njivah;
d)	vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji;
Zavarovanje proti nezgrodam še ni uvedeno, sl. občinstvo bode pa obveščeno takoj, ko prične isto poslovati.
»avaru)e:
na življoiije	v vseh kombi-
nacijah, n. pr.:
za slučaj smrti ter izplača takoj po smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino;
za slučaj smrti In pri protizavarovanji z oproičenjem nadaljnih vplačil prem^ ter izplačuje dohodke (rente) v slučaji onemoglosti;
na doživetje, preskrbljenje v starosti, na doživetje določene ddbe pri otrocih, ter izplača zavarovano svoto dotičnemu zavarovancu.
Sprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo doho-darino (rento), preskrbnino (penzijo) vdovam ter vzgojilno rento otrokom,
po najkoulantnejSih in najnižjih pogojih, posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnost od nje izdanih polic.
AT <l II e li,
ko praznujemo praznik naše thiirinške zaščitniee sv Elizabete, obračam se še jedenkrat s prošnjo za našo cerkev do vseh katolikov. Z božjo pomorjo smo zgradili velik del cerkve. A zdaj so naše moči opešale. Katoliki! Le z Vašo pomočjo bomo lahko cerkev dozidali; pomagajte nam jo zgraditi. Pomagajte nam sezidati hišo Gospodovo, da Vam on pripravi lepo Wva-lišče gori v nebesih. Posebno Ve bralke, katere imate ime po sv. Klizabeti,_ darujte nam dar v čast velike zaščitniee. Vsako, tudi najmanjše darilo v pisemskih znamkah nam je ljubo.
V VVeimarji na Thiirlntki?m.
K. Jungst, župnik.
Opravništvo rado vsprejema milodare v ta namen darovane.	(G—5)
Brnu: Veliki trg St. 10,
PeStl: Dunajska cesta št. .S in Ladijska cesta št. 2, Inomostu: Marije Terezije cesta št. 37, Krakovn: Szewska ulica št. 6, Lvovu: Marijin trg št. 8,
društva:
v Monnkoveni: Kostthor 3 I, „ Pragi: Nabrežje št. 10, „ Strassburgu: Kraljeva cesta 6 I, „ Trstu: Via S. Nicolo št. 4., naDunnju: Riemergasse št. 2, v lastnej hiši.
V vseh večjih okrajih avstrijsko-ogerske države poslujejo glavni in okrajni zastopi družbe, kateri radovoljno dajejo pojasnila, brezplačno vročujejo prospekte in ponujalne pole, ter vsprejemajo zavarovalne ponudbe.	(12—11)
Glavni zastop za Štajarsko, Koroško in Kranjsko v Gradcu: Pisarna: L, Albrechtg^asse štev. 3, II. nadstropje.
Glavni zastop v Ljubljani pri JosipU PerhaUCU, Sellenburgove ulice št. 3.

MATIJA HORVAT,
čevljarski mojster	S i ^K
V ljnbljani, sv. Petra vesta št. 32 priporuča se v obila naročanja raznovrstnega
V Ljubljani, Valvazorjev Trg št 5
se priporoča preč. duhovščini, društvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila.
za gospode, gospe in otroke,
katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najpro-stejše ob ike.	(11-
Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in

Ivan Kregar,
■>-<opa8ar3^ in
Izdelovatelj cerkvenega orodja
LJUBLJANA.
Poljanska
cesta 3, (zraven gostilne pri zvezdi«).
opozarja in toplo priporoča preč. duhovščini in sl. cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno
paearpJco d©lal33.iop^
v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: (6) monštrance, oiborlje, kelihe, taberna-
keljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in cen6 po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu.
^^OltOJd aujutfod OU»l|ABJds ojgop afijod oSbih -mao if?iu
tovarnarja v Št. Valentinu na Spodnjem Avstrijskem,
ranibanast
za iiMiije
je najboljie sredstvo, da se usnje ne premoči.
Za likanje usnja
se priporoča ravnokar izumljena, pred ponarejanjem s e. in kr. privilegijem zavarovana
tinktura
ZH llNIlJe.
Olavna zaloga v Ljubljani pri gg. Schusnigu in Weberjl, nič veJ pri Krisperji.	(10—7)
Svarimo pred ponarejanjem.
Andr. Druškovič
trgovino z železnino na mestnem trgu 10,
pripor*o^?a po zelo iiizlci coni
okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, saniokolnice, traverze in stare železniške šine za ohoke, znano najboljši kamniški Portland- in llonian-ce-rnent, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za, tlak, kakor tudi
lei)o ill nio^^^iio iiarojeiia
Štedilna ognjišča
i JI pos^me^ne €el0t
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mojioee v malih urali in majlinimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne
cevi in železoliti sornji Ktojali, Ukor tudi w lesen« covi mesinsaste
trombe in ventile in železna okova.
(47)
vsake vrste orodja, kakor: lepo In močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
"SH^ Tudi se dobiva zmirom sveii dovski mavec (Lengeiifelder GifpsJ za
gnojenje polja.
tisiiai^isii ,
pripravljena od lekarja OABR. PICCOZ.I-Ja v liubljani, Je uplivno zdravilo, katero krepdi želodec, mehčii, 6istl, odpravlja zlato žilo in odganja glUte.
Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo spai'ajočih snovij ter ni nikako drastično utiiikujoče, marveC lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, če se prav delj časa rabi.
Esenco za želodec poSilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v Skatljah po 12 stekleničic za gl. 1 36; po 24 za Igld. 2 00; po 36 za gld. 3-84; po 44 za gld. 4 26; po 55 za gld. 5-26; po 110 za gl. 10-30; po 550 za 50 gld.
Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni „Pri angelja". Dunajska cesta, v steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah.	(60—11)
'.[Jv
stroji za pranje in sušenje perila;
najnovejši patent. Varuje se perilo, ter opere belo ko sneg. Prihrani se mnogo časa več ko polovica kurjave. S strojem opereš v eni uri, kakor z roko v enem dnevu.
ali stroj za surovo maslo. C. kr. patent. Obsega 5 do
najboljše surovo maslo.
50 litrov, s katerimi se v 4 ali 5 minutah naredi iz smetane
Blagajnice (kase), stiskalnice "^^aSiT "t^ PiF" stroji za polledelce
mlatilnice, ročne reznice za krmo in na mlatilo (Uiippel), trijerji, stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, koruza robka, grozdje in sadje stiska, pumpe za gnojnico itd. Gf W5| Ini e^lVAli ^^ (domačo in obrtno porabo, otroški vozički, svila,
sukanec, volna, bombaž, mašinske šivanke in olje, sploh vse, kar se potrebuje za šivalne in poljedelske stroje. Vse v veliki izberi iz najboljšega blaga iu po najni/ji ceni.
Pri tej priliki se zahvaljujem za SOletno zaupanje, katero si želim ohraniti s hitro in točno po.slrežbo.
Vnanja naročila sprejemata moja potovalca gg. Ivan Komatič in Ivan Grebene, ter na zahtevo tudi dajeta pouk s stroji. Stroje na vlačila ((liippel) na zahtevo ta dva gospoda postavljata, kjer je treba. Priporoča se za obilna naročila
s spoštovanjem	(7—"j
FRAlfC IIKTTB^
v I ^ j 111> 1 j JI n i 11 a H t fi r* oiii ""L^ i* «»■ ii j-s t. 1.
Nasjtrot šelezneinti tnostu.


- 'i
Frai Jenitar
Iijiil)ljaiia
■ Tržaška cesta štev. 29
lj
1 priporoma prečast. duhovščini in ,1	slavnemu občinstvu
I
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske iu navadne lončene. belo, rujavo. zeleno in slonokoščeno osteklene, ognju protivne
poi i
v najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
CenilniUe jmNU}am na željo franko,
Zastopiiistvo
pri	(40-H5)
Vidic & Comp.
Slonove ulice.

lisili tsiBJm 6
brez telefona
le gld. 4*50

A
Pdsamezni deli ^ ^
za napeljavo	oAn
strelovodov, j^] hišnih telegrafov Tjlj
telefonov
s-o vedno na razpolajro.
Za dobro, zanesljivo in točno TaI delo jamči, cena je kar mo- ^Pj goče nizka.
Josip Rebekij
(prei Karol Ahcin)	^
iiiojstoi-,	M
13 Francovo nabrežje Igubljana Francovo nabrežje 13. M
priporoča svojo izborno zalogu lepo, natančno in trpežno izdelanih
štedilnih ognjišč
JJnjn okov za okna in vrata; i/.dclujo tudi
(7)
železne ograje
Trgovina z železnino
v vsakovrstnih oblikah jio jioslanih vzorcih .ili lrt.stnem načrtu in sploh ključarska dela po najnižji c^ni.
Sprejema naročila iz mesta in z de/.ole ter je izvršuje točno, poceni zanesljivo.
I'asfbno opozarja na svoji) na Kranjskem največjo zalogo
W JV elektroteliiiinnl! proizvodov ^
katera omogočuje najzaneslj vejšo vpeljavo telegrafov in hišnih telefonov v i^i poljubni dolgoiiti. Slednja priporo-a šo posebni cenjenim gg. trgovcem in tovar- n^j narjem v varstvo pred tatovi in svrho hitrega posloviiiija.
oh vsa W
sceni in ^^^
i
nikom se priporoča za napeljavo
}^ti*elov<><l<>
jfc	^ katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovešem zanesljivem M
U/	M načinu; popravlja tudi že napeljane pohabljene strelovode, katerih r/
Ali®	/>1 4 1^*	IfJ	preizkuša z navlašč za to naročenim „elektrometrom". (20-15) ^
AlhiiHi U Ahciii-ai	^^^^^^^^^^
V Ljubljani, C-iedališke ulice št, 8,
priporoča svojo bogato zalogo	orodju,
posebno plugov, lepo in močno izdelanih po iiiijni/ji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanili. a polejj tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavomio za vozove, okov za voze itd., šin za kolesa, podkev, cokel, koi^skih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.	(28-28)
1 Ig. pl Kldiajrjsvi ia U. Bainkrpvi bjipi
IJsai BB^
dobiva se ravnokar na svt-ilo izišla knjiga:
(1)
Staro ielezo. nieKimj, haher, kositar, cink, .trinec kt4pn/e se retlno po ii<i)viSJiU cenah.
Eirlalir Uličen
»mi' <l<?iii <jr«»l>iote
der Augenheilkunde".
Izvestja o 1641 očesnih bolnikih in o 70 ozdravljenjih bele in črne slepote. Spisal dr. Emil Bock, primarij deželne bolnišnice v Ljubljani.
—-Cena 1 ffld, .tO kr. '—
«ToHix> $S»r«ir iif«< l>itimji.