List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
IO. številka.	Joliet, Illinois, 19. februarja leta 190-4.	Letnik XIII
OB Y ALÜ-REKI SE BRŽKONE UDARITA RUS IN JAPONEC.
Rusi pretrpeli tekom tedna vee znatnih udarcev, a s tem večjim pogumom hite sedaj resno se poskušat.
Japonci se izkrcavajo in zajemajo Port Artur, zaman.
Tokio, 11. febr. — Cesar je 8 proglasom naznanil narodu izbruh vojne proti Rusiji.
Pariz, 11. febr. — Mihisterstvu notranjih zadev se brzojavlja, da so vesti o sijajnem japonskem uspehu pri Port Arturu pretirane. Ruska križarka “Palada” ni mnogo poškodovana.
Washington, 11. febr. — Predsednik Roosevelt je danes podpisal proglas, v katerem se naznanja nes-trftlnost (nepristranost) Združ. dr žav v rusko japonski vojni.
London, 12Ctebr. — Včeraj seje bila med Rusi in Japonci velika bitka na suhem v Koreji. Rusi so zmagali na vsej črti.
Chefoo, 12. febr.—Poškodovano rusko križarko “Novik”, katera je v torek razdejala dva japonska torpedna broda, so dovedli v luko. Ljudstvo jo je navdušeno pozdravilo kot zmagovalko.
Petrograd, 12. febr. — Carski namestni k A leksijev brzojavlja: “Ce-garevie” in “Palada” sta dospela v luko. “Retvizan” bo kmalu popravljen, tako, da bosta obe križarki s “Palado” zajedno kmalu za vojno sposobni. Ranjena častnika podpolkovnik Zajovčovski in poročnik Petrov se dobro počutita.
Petrograd, 12. febr. — Pri ruski družbi Rdečega križa za oskrbo ranjencev in bolnikov se je oglasilo toliko gospa, de\ojk in in tudi mož, da ni možno nikogar več sprejeti.
Iz Moskve, Kijeva in drugih mest se poroča, da se neprestano vrše domoljubne demonstracije, katerih se udeležuje na tisoče dijakov in delavcev.
Japonski načrt.
Koba, 12. febr. — Prva linija, katero tvorijo najboljše japonske čete, se ima razpostaviti za južnim bregom Yaln reke, a jakodvomljivo je, bo li mogla dospeti pravočasno na lice mesta, da zastavi Rusom vhod. Ko bi tudi druga linija ne mogla tamkaj vztrajati, bi bilo pričakovati bitke v bližini Seoula, glavnega mesta Koreje. Vsekako nameravajo Japonci obkoliti in zajeti ruske čete na potu v Korejo.
Trajanje vojne.
London, 12. febr. — Britanska vladaje dobila poročila, iz katerih sklepa, da si bodo Japonci tekom enega tedna prisvojili Port Artur. V najbolje poučenih tukajšnjih japonskih krogih so prepričani, da vojna ne bo dlje trajala kot do meseca julija. Britanski uradniki, ki vedo, kako skrbno je Japonija pripravljala vojno, verjamejo tem japonskim zatrjevanjem.
Car kliče pod orožje.
Petrograd, 12. febr. — Carski ukaz z dne 10. febr. se je danes objavil. Isti določa, da se imajo vse čete v vojašnicah po sibirskih vojaških okrajih nemudoma pripraviti za vojno, vse divizije v daljnevzhodnem pod-Jkraljevstvu pomnožiti v vojskno stanje in pod orožje sklicati vsi okraji v Sibiriji in Kazanu. Oblasti imajo skrbeti za potrebne konje.
Domoljubno navdušenje,
Petrograd, 13. febr. — Danes po-polndne se je zopet vršila domoljub
na demonstracija. Ogromna procesija 8 pevci na čelu je korakala po mestu. Narod je navdušeno pozdravljal vse častnike, katere je srečaval, in jih dvigal na rame. Množica se je razpostavila pred Zimskim dvorcem in zapela: “ Bož« carja hrani!” Vsi so bili nepokriti, dasi je šel sneg. Car se je prikazal na oknu palače in bil gromovito pozdravljam Potem je korakala procesija pred francosko poslaništvo,kjer so se ovacije ponavljale.
Petrograd 18. — Za ruski Rdeči križ so mestadairovala že nadf5,000,-000. Iz vseh slojev naroda dohajajo prispevki.
Japonski ladij! pogreznjeni.
Yokohama, 13. febr. — Poroča se,da so ruske bojne ladije “Cromo boj”, “Rusija”, “Rurik” in “Bo-gatir” pogreznil« v morje japonsko trgovinsko ladijo “Akoura Maru” dne 11. febr. v pristanišču Hokkaido.
Petrograd, 13. febr. — V zasebni brzojavki iz Port Artura trdi odpo-šiljatelj, da je videl pogrezati se japonsko bojno ladijo. Japonci bodo izgubo bržkone tajili, kot so todelali v kitajski vojni.
Nemci čntijo z Rusi.
Berolin, 13. febr.—Stališče nemške vlade glede rusko-japonske vojne je jasno. V dejanju ostane Nemčija neutralna, a sočuvstvuje pa z Rusi, ker bi rajši videla rusko nadvlado na Kitajskem nego japonsko. V ministrskih krogih so prepričani in vedno poudarjajo, da se ne gre za navaden boj, kdo si prisvoji Korejo ali Mandžurijo, nego boj se bolj bije za civilizacijo ali prosveto in plemenske vzore, in če ima voliti med belim in žoltim plemenom, bo Nemčija stala na strani belega. Japonci bi po zmagi zaklicali: “Azijo Azijatom!” In bržkone bi Japonci zemljiščno in gospodarsko izključili Veliko'Britanijo, Nemčijo in Združ. države od daljnega vzhoda.
Ruska zmaga.
Chefoo, 14. febr. — Poroča se, da 83 je 12,000 japonskih vojakov v sredo zjutraj izkrcalo v zalivu Dove. Koj nato so trčili skupaj in vnela se je vroča bitka. Poročila pravijo, da so bili Japonci pregnani z velikimi izgubami.
Rusko brodovje.
Tokio, 15. febr. —Rusko vladi vostoško brodovje je še videti. Neprestano kroži po japonskem morju.
Berolin, 15. febr. — Uradno se izjavlja, da bodo ruske ladije brez-dvomno došle v položaj, plati skozi Cesar Viljemov kanal ob Severnem morju. In nemška vlada je sklenila, da ne bo v tem oziru storila nobenih korakov, ki bi Ruse ovirali, ker s tem itak ne krši neutralnosti.
Japonske izgube.
London, 15. febr. — Po doslej nepotrjenem poročila je Port Artur od morske in zemske strani trdno obkoljen od Japoncev. Poskus, oblegati trdnjavo, je p3 Japonce stal že 2,200 mož, izmed katerih se je 1,800 potopilo na nekem prevoznem parniku, a 410 je padlo v krvavi bitki. Nad 12,000 mož broječi odde-
lek Japoncev, ki se je hotel v bližini Port Artura izkrcati, so kozaki prepodili v divji beg. Japonske izgube so bile velike.
Japonci se izkrcavajo.
Petrograd, 14. febr. — Ravnokar dospelo poročilo podkralja Aleksi-jeva potrjuje, da se je 19,000 mož japonske armade izkrcalo pri Che-mulpo. Nadalje poroča, da se je poskušalo, pretrgati brzojavne žice ob kitajski vzhodni železnici in razstreliti most čez reko Sungari. Poskuse so Rusi pravočasno zabranili.
Admiral Stark za nič.
Chefoo, 15. febr. — Neki samo-videc trdi, da so v sredo prenesli 18 mrtvecev iz ruskih bojnih ladij na kopno. Pravijo, da bo ruski admiral Stark izgubil svoje dostojanstvo, ker ni odbil japonskega napada. Križarka “Novik” je bila jedina la-dija, ki j« napravljala Japoncem resnih težkoč.
Kitajci neutralnL
London, 15.. febr. — V Pekingu so neutralnost Kitaja uradno razglasili. Iz Tien-Tsina poročajo, da so vsi tujci in civilisti v Port Arturu dobili ukaz, mpsto zapustiti. Tudi se poroča, da je sibirska železnica na šestih mestih v dolgosti 70 milj poškodovana.
Ruski parnik ponesrečil.
Petrograd, 16. febr. — Ruska križarka druge vrs‘te “Bojarin” je trčila dne 1.3. febr. na podmorsko torpedo in bila razstreljena na isti način kot torpedovka “JeniseJ”. Križarka je imela J;9.7 častnikov in mornarjev na krovu, ki so bržkone vsi o* življenje. Podrobnosti o nezgodi se ne objavljajo.
Odpovedane veselice.
Petrograd., 16. febr. — Pustni teden., ki je navadno na Ruskem pote veselja, je včeraj nastopil pod težo vojne in ni kazal niti sence prejšnjih let. V Petrogradu se odpovedane vse veselice, plesi in veličastna ženitovanja, za kar so se vršile priprave že več mesecev. Kupčije so zaprte. Na tisoče malih finskih sani žvenklja po cestah, a pustne razposajenosti ni videti nikjer.
Vojaki na potu zmrznili.
Berolin, 17. febr. — Neki dopisnik poroča, da je 600 ruskih vojakov na potu čez bajkalsko jezero zmrznilo. Ker ni bila železniška črta ob jezeru še gotova, je oddelek vojakov dobil ukaz, napraviti 22 milj dolgo pot po zamrznjenem jezeru, kjer jih je bržkone zasačil snežni vihar.
Maščevati se hočejo.
Port Artur, 17. febr. — V nedeljo po službi božji se je vršil ogled armade. Carski namestnik Aleksejev je tem povodom govoril in imenoval japonski napad barbarskim in izrekel prepričanje, da ga bodo Rusi polnoveljavno poplačali.
Poročila iz notranje Rusije pravijo^ da so kozaki z navdušenjem sprejeli mobilizovanje. V amurski pokrajini jezdarijo kozaki iz kraja v kraj, vihte ruske praporje in zahtevajo, da se jih vede pred sovražnika.
V Irkutsk je dospelo 60,000 mož ruskih čet.
Ob Yalu-rekl utegne treščiti.
Chefoo, 17. febr. — Ruske pomožne čete se hitro naprej pomikajo ob Yalu reki. V kratkem se tam pričakuje krvave bitke.
Port Artur, 17. febr. — Govorice se potrjujejo, po katerih so Japonci zbrali 60,000 mož pri Wonsonu, na vzhodni koreanski brežini. Udariti jo nameravajo v Mandžurijo.
SENATOR HANNA NI VEČMED ŽIVIMI.
Vodja republikanske stranke po dolgem trpljenju mirno zaspal.
Kratek očrt njegovega življenja.
Washington, D. C., 15. febr. — Sefator Hanna je tekom popoludne znatno oslabeval in umrl zvečer ob
6.	uri 40 minut. Generalni poštar Payne je takoj obvestil predsednika Roosevelta o nastopivši smrti.
Washington, D. C., 15. febr. — V sredo opoludne se bo v senatorski dvorani vršila javna mrtvaška slavnost, in mrlič bo bržkone položen na oder v kapitolu. Pogreb bo v petek v Clevelandu, O.
Cleveland, O., 16. febr.—Marcus Alonzo Hanna je bil rojen dne 24.
Rojaki v S. Chicago, lil!
Koncem tega tedna vas obišče naš zastopnik g. Matija Jakopin v prilog našega lista. Pooblaščen je pobirati naročnino in oglase za Amerik. Slovenca. Za vsako naklonjenost, ki mu jo bodo izkazali rojaki, se jim vže naprej zahvaljujemo.
GROZEN ZLOČIN IZ MAŠČEVANJA.
Dva kišinevska juda v Chicagi kar razkačilo sočutje Nemcev z Rusi.
sklicati nadaljnjo konferenco rovnih posestnikov in premegarjev iz držav Illinois, Indiana, Ohio in zapa-dne Pennsylvanije, razglasil oklic za prireditev narodne konvencije, ki se ima vršiti dne 29 febr. v Indianapolisu. Na tej konferenci se ima potem odločiti, ali naj premogarji zopet zaštrajkajo ali ne. Omenjeno bodi, da gotovo s štrajkom prično, če bodo posestniki rovov hoteli izvesti nameravano in že oglašeno znižanje plač.
Rusija svari Bolgarijo.
London, 17. febr.— Iz Zofije do-■pela brzojavka paroča,da je Rusija bolgarsko vlado uradno obvestila, da naj Bolgarija nikar ne osrčuje Macedoncev, da bi «edaj ponovili vstanek, ker bi Rusija to smatrala sovražnim činom, ki bi ga hitro in z vso silo maščevala.
eept. 1837 v mestecu Lisbon, O., a v Cleveland je prišel v svojem 15. leta. Ko se je dobro izšolal, je stopil v trgovino svojega očeta in jo prevzel po njegovi smrti. Kmalu se je pa lotil kupčije z železom in premogom, koti brodarstva po jezerih, in povzpel po teh industrijah do mogočnega stališča. V politiko se ni mnogo vmešaval do svojega 59. leta. Tedaj je pa postal v čudovito kratkem času eden najspretnejših in najmogočnejših političnih voditeljev v deželi, ob enem imeniten ljudski govornik in s časom eden najuplivnejših zveznih senatorjev, Z veliko spretnostjo in delavnostjo je vodil republikanske narodne vo-litvene boje, po katerih je bil prvič in drugič izvoljen McKinley. Zadnja leta je tudi jako plodonosno de lova] v poravnavo prepirov med kapitalom in delom. V senatu je zlasti zagovarjal podpiranje brodarstva. Zadnjega novembra meseca je pri državnih volitvah v Ohio sijajno zmagal in bil zopet voljen zveznim senatorjem. Zadnje me sece so mu zagrenjevala neprestana hujskanja samoljubnih politikov, ki so ga hoteli z vso silo postaviti protikandidatom proti predsedniku Rooseveltu, dasi je vse take ponudbe vedno odklanjal.
Cleveland, O., 17. febr. — Vied-nost zapuščine po senatorju Hanna cenijo na sedem do osem milijonov dolarjev. Bil je delničar raznoterih družb.
Turčija prlčue vojno.
Washington, 17. febr. — Vojna v srcu Evrope utegne vsak hip izbruhniti. Ta pretresljiva novica je dospela v Washington iz verodostoj nega vira. Samo kdaj bo počila prva puška, ki naznani splošno vojno, ni še možno povedati prav natanko, niti ni možno za gotovo prerokovati, kako velik splošni požar utegne slediti zažganej prvi iskri, a zatrjuje se, da je velika nevarnost, da se vžge vsa Evropa.
Ob bolgarski grauici.
Carigrad-^ 17. febr.—Ob bolgarski granici razvijajo turške oblasti krčevito delavnost. Ceste popravljajo, vsakovrstne zaloge gromadijo in delajo sploh vsemožne priprave za dohod mnogoštevilnih čet.
In zato zažgala nemško cerkev.
Albanci se uprli.
Carigrad, 17. febr.— V okraju Djakovo se je dvignilo 16,000 Albancev, da gredo v boj proti izvedbi macedonskih reformnih načrtov in zoper stiskajoče davke. Že so se spopadli Albanci in turške čete, in zadnje so bile tepene. Nato so prvi plenili in zažigali hiše v mestu Djakovo. Turška vlada odpošlje pomožnih čet v uporni okraj.
Cesarjeva vuukluja.
New York, 12. febr.—Princezinja Elizabeta Windisch-Graetz, vnukinja cesarja Franc Jožefa, se je— po dunajski brzojavki listu ‘World’, na Hradčinu v Pragi usmrtila. Princezinja, tako pravi brzojavka, se je bližala porodu in je večkrat začasno izgubila pamet. Dne 6. dec, se je raznesla govorica, da je prin-' cezinja presenetila igralko Klaro Ziegler v spalnici svojega soproga in jo ustrelila. Govorica se je uradno zanikala. Za najnovejšo vest je odgovoren “World”.
Drž. kouveut premogarjev.
Chicago, 111., 17. febr. — Po včerajšnji otvoritvi letne državne konvencije premogarjev iz Illinois se je naznanilo, da je skupni iz rov nih posestnikov in premogarjev obstoječi posebni odbor, ki se je v Indianapolisu ebral z namenom,
Drzni roparji.
San Francisco, Cal., 14. febr. — V pretekli noči prišlo je pet roparjev v prostore tukajšnjega kolonialnega kluba, katerega obiskujejo samo bogatini. Roparji so goste temeljito oplenili. Med tem ko je eden roparjev s samokresoma v rokah stal na straži pri vratih, so ostali štirje lopovi praznili žepe klubovib članov. Odvzeli so jim vse, kar so imeli pri sebi. Potem so jim zvezali roke in noge in jih položili na tla, z glavami navzdol, nakar so predrzneži mirno odšli.
Izgredi na karnevalu.
Rim, 17. febr. — Karnevalske slavnosti v južni Italiji in na Siciliji so končale z izgredi in krvopro-litjern. Poleg policije je mora1 o vojaštvo posredovati. Ranjenih je bilo vsepolno oseb. V mestu Trani so izgrede povzročili socialisti, in v bitki, ki je sledila, je bilo več častnikov in vojakov ranjenih. YT Pi-azza Armerina na Siciliji so ma škare naskočile mestno hišo.
Pueblo, Colorado $18.35.
Ista cena do Colorado Springs ali Denver. Tiketi na prodaj samo na dan 2. in 16. februarja, ter 1. in 15. marca. Nizke cene za jedno pot, in tje in nazaj ravno iste dni do raznih krajev v Kansas, Oklahoma, Texas in velikih farmarskih okrajev velikega južnozapada. Podrobnosti vam pove na jolietskem Santa Fe-kolodvoru	II. V. Knoiclton,
714	agent.
Chicago, 111., 16. febr. — Požar je uničil rimsko katoliško cerkev sv. Frančiška Asiškega ob 12. cesti in Newberry ave. včeraj popoludne. Zgradba, ena izmed najstarejših na zapadni strani, je bila vredna $85,-000. Več sosednih poslopij je bilo poškodovanih po ognju in vodi. Ko je ogenj vzbruhnil, nastal je strah in trepet v čez cesto ležeči župnijski šoli, a hladnokrvnosti učiteljev te je posrečilo, vseh 540 šolarjev lepo spraviti na cesto in domov. Goreti je začelo v zvoniku, ki se je kmalu podrl, ko je veliki zvon padel v globino in zahreščal, da se je vsa soseščina stresla. Predno so došli ogn jegasci, bila je vsa cerkev v plamenih. Ista je pripadala nemškim katolikom, lei so jo zgradili 1. 1853.
Chicago, 17. febr.— Dva rutk» juda, pregnana iz Kišineva, sta na sumu, da sta zažgala cerkev sv. Frančiška Asiškega, ki je pogorela v pondeljek. Zažgala sta jo baje iz maščevanja, ker nemška vlada sočuvstvuje z Rusi v njih vojni E Japonijo. Policija iz postojanke na Maxwell cesti je prepričana, da je nekdo nalašč zažgal,in nadzoruje omenjena dva juda, M sta brata. Danes bosta bržkone aretovana. S policijo preiskuje zadevo tudi pravd-nik ognjegasn:ga departments, g. Fulkerson, kojemu je naznanjenih še četvero sumljivih požarov na za-padui strani ob kongregacijonalni cerkvi na Leavitt-cesti.
Omenjena brata, ki sta na sumu, da sta zažgala frančiškansko cerkev, 6ta judovska krošnjarja iz Rusije, in potrjeno je, da sta v nekem ea-Iunu na Bunker cesti žugala vsem, ki simpatizirajo ali sočuvstvujejo ? Rusi.
Kot se poroča, sta se brata razka-čila, ker sta čitala v nekem nemškem listu, da nemški cesar sočuvstvuje z Rusi; in priče trde, da sta javno žugala, maščevati in znesti se nad kako nemško stvarjo. Eden izmed bratov, pravijo, je povzročil napčen požarni alarm, da so ognje-gasci drdrali drugam jn daleč od cerkve, meltem ko je drugi brat zažgal cerkev. Obadva sta dobro-znai.a v judovskem okiaju (ghetto) kot strupena sovražnika Rusije.
Policijski načelnik Sullivan v po'taji na Maxwell cesti je rekeL sinoči, da zasledujejo vsi policaji njegovega urada ta grozni dogodek. A in e i ni hotel povedati nobenih, ker :ie želi, da sekaj objavi, predno niso siimne osebe pod ključem. Rekel je, da je ves judovski ghetto razburjen do besnosti vsled rusko-japonske vojne. In gotovo je. da je bila nemška cerkev nalašč žagana.
Na vrhuncu.
Ni ga tacega prostora kot je vrhunec, posebno, če je ozek in ne drži mnogo ljudi istočasno. Severov balzam za pljuča je zlezel na vrhunec pril jubljenosti, bržko je bil uveden pred četrtstoletjem in zavzema odtlej vedno vhunec. Gotovo mora biti kak vzr k za tako uenavadno prikazen. E\o ga. Če ljudstvu nagajajo ostri vetrovi, se prehladi, in prehladi prinašajo mučen kašelj, ki preide včasi v vnetje .<• pnika in pljuč. Severov balzam za pljuča zabrani take hude bolesti lož je nego vsa d ruga zdravi ’a,< dpravi kašelj, hripavost in-druge znake obolelih pljuč in grla. Olajša tudi naduho in oslovski kašelj. Mr. Raschen-d rfer iz Pawnee, Okla., pravi: “Zadnjo spomlad je moja ženattko hudo trpela vsled kašlja in naduhe, da je komaj hodila. Sosedje so mi svetovali, naj pokličem zdravnika, a zaupal sem na Severov balzam za pljuča in rekel, če ji to zdravilo ne ho pomagalo, sploh ni pomoči. Rabila je eno. steklenico in dobila spet zdravje.” Na prodaj v vseh lekarnah ali pri W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
♦0+0*0t0»040f0*0t©Kl40 3404
? Iz slovenskih naselbin. }
o	1 . IJE! ^
040**004{H<H(H*0*0<H04tHO»
Joliet, 111., 17. fe.br. - Odbor družbe sv. Mohorja vabi vse Slovence in Slovenke, da v največjem številu pristopijo k družbi, ki za leto 1904 izda naslednje knjige: 1. “Zgodbe sv. pisma”, piše dr. Krek.
2.	“Lurška mati božja”, spisal Godec. 3. “Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878”, spisal Jernej pl. Andrejka. 4. “Lisica — Zvitorepka”, spisal J. Brinar. 5. “Bodi svoje sreče kovač”, spisal J. Trunk.
5.	Koledar za 1. 1905. Že po teh naslovih je videti, da se obeta društve-nikom najzanimivejše čtivo, kar ga je doslej ponudila slovenskemu narodu velezaslužnaMohorjeva družba. Skrbimo, da bodo njene knjige v cim največjem številu romale tudi čez široki ocean v Kolumbovo deželo, ker pokažemo s tem, da nismo pozabili starodomovinskega gesla: “Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos.” Vsak zavedni rojak glej ne samo, da se sam pravočasno vpiše v družbo, marveč naj pridobi še novih udov. Naročnina znaša za Ameriko $1 (en .dolar), katerega naj naročniki izroče poverjenikom ali naj pa sami pišejodružbi pod naslovom: Družba sv. Mohorja v Celovcu (Kla-genfurt), Avstrija.
—	Hrvatje in Slovenci smo tvorili dosihdob takorekoč eno družino v Jolietu, vezal nas je skupni hram božji- Odslej si ostanemo sicer še bratje, ker ne more naše krvne vezi nič pretrgati, a Hrvatje bodo kmalu hodili v svojo cerkev. Sklenili so ustanoviti si svojo župnijo in zgra diti svojo hišo božjo. Nova cerkev se bo imenovala: Hrvatska katoliška cerkev sv. Marije v Jolietu. Nova zgradba bo postavljena na North Broadway med Stone in Ruby cestama, kjer so Hrvatje v ta namen kupili dve loti od g. Antona Murza 24, 600. V odboru za zidanje cerkve so sledeči gg.: Ivan Pleše, predsednik, Lovro Zima, podpredsednik, Matija E. Cimonič, tajnik, Anton Kirinčič, blagajnik.
—	‘‘Illinois Steel Co.” je dobila naročilo, da izdela za 40,000 ton je klenih sin za Ilarriman-črte, a “Tennessee Coal & Iron Co.” pa za 18,-000 ton. Neki uradnik od United States Steel-korporacije izjavlja, da se je pogodba za te šine napravila po navadni ceni v znesku $28 za tono. Znano je, da so si nekaterniki že izza več mesecev prizadevali, ceno šinam znižati. Sedaj se je pa izrazil neki odjemalec istih, da bi se z ozirom na nepričakovano veliko množico potrebnih šin ne mogla dolgo nadaljevati bitka za znižanje cen šinam.
—	Razna poročila se raznašajo v «hicaških železniških krogih glede predloga, da se ima Alton-železnica prodati Pennsylvania crtam. Poročila se potrjujejo in zanikajo po časnikih. “Wall Street Journal” poroča, da je veliko svoto delnic Alton železnice kupila pennsylvanska železniška družba. Neki uradnik zadnje pa izjavlja, da ni nič resnice v govorici, po kateri zbira njegova železnica veliko svoto denarja za nakup Alton, Santa Fe ali kake druge črte. Penn-sylvania-družba ima glavnico $50,-000,000 ali $60,000,000, a ta se ima potrošiti na železniškem omrežju zapadno od Pittsburga in po soseščini.
—	Dva tovorna vlaka sta trčila skupaj na Alton-železnici pri Sag Bridge ali Lambert, kot se most se daj zove, v torek zarana, vsled česar je bil en uslužbenec usmrčen in štirje so bili hudo poškodovani. Mrtev je kurjač Bucholtz; poškodovani so strojevodja Chesher, zavirač Cooper, sprevodnih Huch in zavirač Beach. Nezgoda se je pripetila ob
4.	uri 30 min., ko je prvi vlak stal ob vodnjaku, zajemajoč vodo. Drugi vlak, s strojevodjo Chesherjem na lokomotivu, je sledil, z naglostjo osmih milj na uro. Kot je po nesreči sam pripovedoval, ni mogel Chesher videti luči na prvem vlaku vsled para, ki se je valil iz njegovega stroja, dokler ni bilo prepozno za-braniti zadetje. Vsi uslužbenci so ostali na svojili mestih, fazun kurjača Bucholtza, ki je bil zgrabljen iir usmrčen, ko je skušal skočiti s
Soha odkrivatelja Jolieta.
Ilovnati model sohe odkrivatelja Joliet, ki bo postavljena na javnem četve-roogelniku pred novo knjižnico, ja dovršen in sedaj bo po istem vlila soho “American Bronze Foundry Co.” v Grand Crossingu. Model je naredil norveški kipar Sig Asbjornsen Soha bo dovršena in odkritje se bo vršilo maja meseca. Ta umotvor je zanimiv za vse osrednje države, kajti odkrivatelj Joliet je bil tisti mož, ki je svetu odkril vse to ogromno ozemlje. Rodom je bil Francoz. In dasi je umrl že več nego pred 200 leti, je njegovo ime vsakemu znano in njegovi čini tvorijo besedilo za šolske naloge dandanes. Naše mesto je po tem slavnem od-krivatelju imenovano.
Louis Joliet, ali Jolliet, je bil rojen v Quebec dne 21. sept. 1815, a umrl je maja mese'ca 1. 1700. Bilje francosko-canadski odkrivatelj. Namenjen je bil za duhovski stan in je prejel manjše rede 1. 1662, a opustil duhovske študije 1. 1667 ter postal trgovec. L. 1672 ga je Frontenac, guverner Nove Francije, poslal preiskovat in odkrivat reko Mississippi : in v družbi z jezuitskim misijonarjem Jacques Marpuette in petimi drugimi Francozi cdkril je reke Fox, Wisconsin, Mississippi in Illinois 1. 1670.
hlapona. Parovoz je bil porušen in prevrien v jarek in šestnajst vago nov se je nakopičilo vsled sile, s kojo sta vlaka trčila skupaj. Več vozov je uničil ogenj, ki je izbruhnil kmalu po strašnem hrešču. Daši so bili ostali uslužbenci zelo poškodovani, vendar bodo bržkone vsi okrevali. Nagromadene podrtine so ustavile promet na Alton železnici do 11. ure dopoludne, dotlej so šele očistili tire. Med tem časom so vozili vsi vlaki po Santa Fe-železnici.
—	Uslužbenci na E. J. & E. železnici so bili v torek zjutraj grozno iznenadjeni, ko so našli na koncu nekega tovornega vagona mrtvo moško truplo, zmečkano in zmrznjeno ter potisnjeno pod kup lesa. Ponesrečenec je bil videti delavec in se je bržkoue hotel zastonj prepeljati* dela domov ali kakorže, pa je bil ujet pod lesom, nametanim v vagon, in poškodovan. Voz so pripeljali ponoči na tukajšnji kolodvor, in ko so našli nesrečnika, je bil že več ur mrtev. Preiskave se vrše. Doslej so toliko doznali, da je bil ponesie čeuec tujec (stranger), a njegovo ime še ni znano.
•
—	Naš č. g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič, je prejel te dni žalostno novico, da mu je v Ljubljani dne 2. t. m. umrla ljubljena sestra Minka, omožena Kozak, v starosti £2. let. Užaloščenemu soprogu je zapustila dvoje otročičev. Gotovo izražamo čute vseh župljanov, če izrekamo tein potom svojemu častitemu dušnemu pastirju najiskrenejše sožalje, ob veliki izgubi, ki gaje zadela.
—Ta teden so nadzorniki K.S.K. Jednote pregledali knjige v glavnem uradu I. tajnika, g. Mihaela Ward jana, ter našli vse v naj lepšem redu.
—	Senator Hanna je umrl. To za republikansko stranko v Združ. dr-živah žalostno dejstvo pretresa tudi niše mesto. Ko so se v ponedeljek j volili delegatje za državno konven-c jo, je kongresni poslanec Snapp v ! svojqrn nagovoru posvetil velikemu j pokojniku med'drugimi sledeče be !
sede:	“Danes nas jo z debi dinga
velika izguba vsled smrti senatorja Hanne, enega izmed naj večjih mož v Združ. državah, čigar smrt skupaj s predsednik McKinleyjevo sta dve izmed največjih nezgod, ki jih je pretrpela republikanska stranka.”
—	Za senatorijalno konvencijo je bil v ponedeljek med drugimi izvoljen tudi naš rojak, g. Math. Ne-manich.
—	Ponedeljska konvencija delegatov iz Will countyja je bila sila dobro obiskana in republikanci so navdušeno sklenili, da bodo enoglasno volili zopet Roosevelta predsednikom. V na konvenciji sprejeti resoluciji je rečeno med drugim: “Uprava predsednika Roosevelta znači morda najvažnejšo dobo v življenju Združ. držav kot svetovne sile, in s ponosom in hvaležnostjo izražamo svoje zaupanje v izvenred no možatost, državljanski čut, krepko in nepristransko zabičevauje zakonov in neomajno domoljubje tega vzornega Amerikanca.”
—	Chicago & Alton - železnica mora vsled sodnijskega odloka iz plačati g.Dennis Wiseju $39,279.16 ali odškodnine $8,500 in obresti izza poldnizega leta po 5 odstotkov, ker je omenjena želaznica zakrivila, da je imenovauec svoječasno na njenem vlaku ponesrečil. Srečni odškodo-vanec se je hotel še nedavno tega pobotati za $2,000 in zdravniške troske v znesku $100, a družba je predlog zavrnila, zato bo pa sedaj segla globlje v žep.
—	Glede povzdiga skozi naše mesto vodečih železniških tirov so družbe naprosile mestno svetoval stvo še tridesetdnevnega obroka, da popolnijo svoje načrte. Mestni očetje so v ponedeljek zvečer po oblastih župana,da sam ukrene, kar je še potrebno v tej zadev:.
—	To sredo dopoldne okoli 9.ure se je pripetila nezgoda v Humphrey- ; jevi livnici (foundry). Dva angle-! ska uslužbanca sta bila pri delu tako j hnno poškodovana, da so ju morali prepeljati v bolnišnico sv. Jožefa. !
JOSEPH TBINEB’S

registered
Citali bodete
o različnih pripravah, ki se zovejo “Grenko Tino”. Tu vas pa želimo opozoriti na dejstvo, da se izdeluje sploh jedinole jedna sama priprava zdravilne vrednosti, ki je
Trinerjevo zdravilno grenko vino
(Trlner’s American Elixir of Bitter Wine.)
Sami dobro veste, da je med vinom dosti razločka. Trinerjevo je napravljeno iz najboljšega vina in najboljših zelišč, ki so poznana zdravilstvu.
Jeli vaš želodec v neredu?
Ali ne delujejo vaše obisti in vaša jetra pravilno? Tas li boli hrbtenica, ali glava?
Jeli vaš okus slab?
Ali je vaše spanje nemirno?
zdravilno mio vino m bo nrav gotovo
DOBI SE V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH.
JOSIP TRINER,
799 S. Ashland Ave.,
Pilsen Station,
Chicago, 111.

Hibbing, Minn., n. febr. — Prosim, da sprejmete par sledečih vrstic v cenjeni list “A. S.”, da naznanim rojakom po širni Ameriki, kakšne razmere imamo pri nas na Hibbingu.
Letošnjo zimo je mnogo razločka od lanske, ker zadnje leto o tem času je bilo tukaj precej velike število Slovencev, lahko rečem, da nas ni danes tretji del od tega, in še ti, kolikor nas je, nimamo vsi zaslužka. Zadnje leto je bilo toliko dela, da ga je vsak dobil, kdor je hotel prijeti zanj, ker tukaj imamo mnogo rudnikov, ki pa letos večinoma počivajo v miru. Samo nekaj jih dela in še ti le po malem. Obeta se zmerom z delom, češ, v nekaterih rudnikih se v kratkem začne, ampak skoro gotovo ne preje,dokler nas ta huda zima ne zapasti. Letos imamo res dosti snega in mraz tak, da je joj. Take zime še ni bilo kmalu pri nas. Mnogo naših rojakov dela letošnjo zimo po gozdeh, ali to delo bo v kratkem dovršeno.
Še nekaj imam omeniti. Tukaj bivajoči Slovenci v našem mestu bomo imeli volitev mestnega odbora dne 10. marca in v ta odbor se bo dal voliti naš rojak g. John Povše. Opominjam rojake, da na ta dan ne pozabijo in ne zamude volitve, am pak se udeležijo iste v velikem šte vilu in oddajo svoje glasove našemu rojaku, ker to bi bilo imenitno za nas, če bi dosegli to zmago. Kako pravi pregovor? Kjer je sloga, je i zmaga.
K sklepu svojega dopisa pozdravljam rojake po. Širni Ameriki. Tebi, “A. S.”, pa želim mnogo naročnikov in predplačnikov.
Mihael Bižal.
Šhrjock, W. V., 7, febr. — Dragimi “A. S.”) prosim za malo prostora, ker hočem nekoliko naznaniti rojakom po širni Ameriki, kako se nam kaj v tem kraju godi. Vem dobro, da še hi bilo nobenega dopisa iz tega kraja. Zato hočem jaz vsaj nekoliko opisati naše dejanje in nehanje.
Znano je bilo nekaterim rojakom, da smo šli iz Clevelanda, O., proti West Virginiji delat v gozd,- pod gospodarjem Mr. D. O. Kanel. Ker
nas je naš rojak g. Louis Lausche iz Clevelanda semkaj spravil v dobro delo, se mu imamo toplo zahvaliti. Res, veliko nas je Slovencev tukaj, iz raznih krajev stare domovine. Stari pregovor pravi: Veliko ovac skupaj se lepo pase, a če pride vmes le nekaj slabih, se čreda razkoplje. Tako bilo je tudi tukaj. Bilo je med nami, med 160 možmi, samo par prav slabih, ki so si mislili, da so oni gospodarji čez vso šumo, ki pripada g. D. O. Kanelu. In začeli so vsakovrstno govoriti o gospodarju, da ni plača prava, da ni ta in ona reč prava itd. Mr. D. O. Kanel je poklical g. Lauscheta iz Clevelanda, da se stvar uredi. In pogovorili so se lahko vsi delavci, kakor so hoteli. Po odhodu gosp. Lauscheta je bilo par tednov vse dobro. Potem so pa zopet ustavili delo vsi tisti, ki so se šteli kot gospodarje vsega, in zahtevali 25c več plače, misleč, da bo gospodar kar dal, kakor bodo hoteli. Ali ker se Mr. D. O. Kanel ni dal več za norca imeti, pa ni bilo zanje druzega upa, kot iti na delo ali pa ne. In ker niso bili zadovoljni, jim je gospodar povedal, da naj pridejo po zaslužek. S tem je bila stvar končana. Drugi dan je bilo plačilo jzanje, nakar so odpotovali v White Sulphur Spring. Gospodar je vsem povedal, da naj kar gre, kdor misli sitnost delati.
Veliko se je govorilo, da je naš rojak g. Lausche ljudi zapeljal, kar je bila prava laž. Vsak dobri in pošteni delavec, ki hoče kaj zaslužiti in si prihraniti denar, lahko vidi, da je prav, da nas je gospod Lausche sem pripeljal in nam preskrbel dobro delo. Plača je $1.7 5 za pozimi, kakor je povedal. Rojakom svetujem, da ni treba nič verjeti, kar bodo govorili neresničnega o tukajšnjih razmerah.
Toda delavcem odsvetujem, da bi sedaj sem hodili, ker ne dobi nobeden dela; gospodar je povedal, da ima za zimo dovolj delavcev. Če katerega veseli v šumo iti delat, naj se oglasi pri L. Lauschetu v Clevelandu, ki mu vse pove kako in kaj. Tudi pravijo, da bodo začeli poleti rudo kopati tukaj. Slovencev nas je sedaj tu okoli 150, med temi so
štirji furmani ali vozniki, namreč Franc Bajt, Joe Hočevar, Janez Nered in Janez Dembu. Mr. D. O, Kanel je prav pošten in dober mož.
H koncu pozdravljam rojake po širni Ameriki, zlasti ude K. S. K. Jednote, a tebi “A. S.”, želim dosti dobrih naročnikov in predplačnikov.
Jožef Hočevar.
Listnica uredništva. Dopisnik Crested Butte, Colo. Vašega dc piša ne moremo priobčiti, kar nist podpisali svojega imena.
Doktorjev veliki račun.
Naš list je poročal nedavno, da je neka gospa doktorica predložila svoj račun zapuščinskemu oskrbniku po rajnem milijonarju Wheeler, v znesku za stotisoč dolarjev. Visoki računi zdravniški niso redki in morda so edini vzrok, zakaj navadno-ljudstvo ne pokliče zdravnika,dokler ni popolnoma potrebno, posebno, kjer je znano, da imajo čista domača zdravila dostikrat zaželjeni uspeh. Tako čisto domače zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V želodčnih neprili-kah, v krvnih bolestih in v živčnih slabostih je isto popolnoma zanesljivo zdravilo, naravno zdravilo, sestavljeno iz grozdnega vina in izbranih rastlin. Isto pomaga želodcu do pravilnega delovanja in speši prebavo, napravlja novo, čisto kri. Kri se ne more nikdar očistiti z zdravili, ki kvarijo želodec. Trinerjevo grenko vino okrepča želodec, živce in mišice. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland a ve., Chicago, III., Pilseu Station.
Zahvala.
Podpisanec se najtopleje zahv: ljujem slovenskemu dvoru sv. An št. 534, spadajočemu k “Women Catholic Order of Foresters”, ki n je v pondeljek 15. t. m. po svo blagajničarki izročil $1000 (reci: c tisoč dolarjev) kot usmrtnino p moji dne 27. dec. 1903 umrli nep« zabni soprogi Mariji. Obenem pr poročam red katoliških borštnar: vsem rojakinjam, ki še niso pri m benem društvu.
Jolliet, 111., 16. febr. 1904.
Joe Gtršič.
& il STARE DOMOVINE.
*
—	Električni obrat bode vpeljala v svoje prostore tovarna v Litiji.
—Upokojen je_c. kr. okr. živino-zdravnik g. Rudolf Salloker v Ljubljani.
—	Za nemški “Schulverein” je darovala občina Trava na Kočevskem 40 K.
—	V zadevi razširjenja drž. kolodvora v Ljubljani se je vršil komi-sijonelni ogled.
—	Mrtveca so našli blizu Stude-nega. Našli so baje samo okostje. Pričela se je preiskava.
—	Umrl je dne 23. jan. v Sežani c. kr. sodni pristav Makso Hrovatin v 35. letu svoje starosti.
—	Zmrznil je Podgorami pri Idriji na nekih k Idrijci vodečih stopnjicah rudar Franc Cuk. Zašel je in zmrznil.
—	Cerkveno odlikovanje. Vč. g. župnik v Št. Rupertu, Jan. Mervec, je imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetnika.
—	Umrla je soproga inkasista plinarne, g. Antona Svetlina, gospa Frančiška Svetlin roj. Murn, v 30. letu svoje starosti.
—	Umrl je č. g. Alojzij Sijanec, župnik v Negovi; rojen je bil 22. maja 1846, v mašnika posvečen 21. julija 1872. N. v m. p.!
—	Umrla je zadnjič v Moravčah po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče, sestra g. dekana Bizjana.
—	Iz Amerike skozi Ljubljano v domačije se je vrnilo dne 18. jan. 10 oseb, 19. jan. 5, 22. jan. 30, 24. jan. 188, 27. jan. 8 oseb.
—	“Los von Rom.-’ Izstop iz kat. cerkve in vstop v evangeljsko je prijavil črkostavec pri Klein-mayrju Stefan Stanko.
—	Sv. oče Pij X. je v soboto dne
23.	jan. sprejel v avdijenci premilostnega gospoda knezoškofa ljub Ijanskega dr. Antona Bonaventura
Jegliča-.
—	Slovenec državljan v Švici. Domovinstvo v St. Gallen (Švica), pridobil si je umetni mizarski mojster Jernej Mrovljp, doma iz Brezovice pri Vrhniki.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 18. jan. 12 oseb, 19. jan. 10 Slovencev in 15'Hrvatov,-.S11 ,laP-6 oseb, 23. jan. 16, 25.' januarja 5 Slovencev in 8 -Hrvatov, 26. jan. 58 oseb.
—	Dobri društveniki so Janez Baraga, Ivan Kralj in Anton Koščak. V Ameriki se vedno spominjajo svojega društva na Mirni z denarnimi prispevki in ameriškimi časopisi. Tudi kak angleški list pošljejo za sorto.
—- Slovenskih sokolskih društev je 15, in sicer v naslednjih krajih: Ljubljana, Mozirje) Trst, Gorica, Novo mesto, Prvačina, Zagorje, Celje, Postojina, Kranj, Idrija, Solkan, Šiška, Ljutomer, Tržič. — Snuje se sokolsko društvo na Jesenicah.
—	Kočevski “Studentenlieim”. Kočevarji, ta kranjski “Kern-jieutschvolk” tam doli ob hrvaško-kranjski meji dobi kmalu višjo gimnazijo pa “Studenteubeim”. Največ bo zanj prispevala mestna občina pa kočevska hranilnica. Vse tov germanizatorične namene.
—	Postavljanje spomenikov in druge slavnosti v Ljubljani. Letos se bode v Ljubljani priredilo mnogo pomembnih 4in zato slavnosti večjega obsega. Te so: postavljanje in odkritje Prešernovega in cesarjevega spomenika, vsesokolska slavnost ter par večjih društvenih slavnosti.
—	Hanss-Huthov zavod ima za boljšo nemško “vzgojo” dva “kern-deutsch” - nacijonalna profesorja: prof. Klimescha., ki v šolo grede vedno kos žemlje je, in pa “Ultra-
Germana” dr. Binderja, ki uči tudi slovenska dekleta nemške zgodovine. Slov. višja dekliška šola je nekaterim Slovencem “pregmejn”.
—	Nesreča vsled električne železnice. Pred Kramarjevo gostilno na Dolenjski cesti se je 25. jan. splašil električnega voza konj posestnika Frančiška Pavčiča iz.Gotine in ušel. Pavčič je med vožnjo padel pod voz in ga je konj vlekel precej daleč za seboj. To je videl posestnik Josip Mikolič s Hudega pri Višnji gori in je stekel pred konja ter ga ustavil. Pavčič sicer ni imel težkih zunanjih poškodb, pač pa je tožil o hudih notranjih bolečinah.
—Na očeta in mačeho streljal. V Spodnjih Domžalah je posestnikov sin Alojzij Cunder se sprl z očetom in mačeho zaradi neke ženske in je v jezi vzel revolver ter streljal na očeta in mačeho- Očeta je zadela kroglja v nogo, mačeho pa v prša. Alojzij Cunder je po dejanju zbežal z doma.
—	Vegov spomenik. Z Dunaja se poroča: Generalni nadzornik topništva, fcm. vitez Kropaček, se je pri “Leonovi družbi” pismeno oprostil, ker se vsled opavkov ni mogel udeležiti predavanja o Vegi in je baš tisti dan obvestil gosp. stotnika Kavčiča, da je g. dekanu Bizjanu v Moravče poslal 50 kron za Vegov spomenik.
—Osobne premembe v ljubljanski škofiji. C. g. Janez Godec, župnik na Lipoglavem je stopil v začasni pokoj. Na njegovo mesto je dekre-tiran za župnega upravitelja č. g. Josip Šolar, kapelan v Starem trgu pri Ložu. Premeščena sta č. g. Frančišek Pavšič iz Preserja na Dovje, kjer je župnik bolan; v Preserje pa pride č. g. kapelan Frančišek Zega iz Selc.
—	Napeljava električne razsvetljave na Primskovem. Gosp. Ivan Pintar se je odločil prositi c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, da se mu dovoli napeljati električno razsvetljavo na Primskovo, Gorenje in Rupo. Za razsvetljavo cerkvena Primskovem hoče da.ti elektriko brezplačno, ravno tako za razsvetljavo po vasi eno veliko obiočnico, ki bi gorela od 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj.
—	Duhovita vožnja. Piše se: V Št. Vidu nad Ljubljano je vstopila zjutraj na vlak državne želez niče družba St. Vidcev, katere je potisnil sprevodnik — na zrak poleg gotovega prostora, ker so bili ostali prostori III. razreda zasedeni. To je bila jako-“duhovita” vožnja, zato pa mislimo, da je dolžnost uprave drž. železnice, naj take ne-dostatke odpravi. Strankam pa svetujemo, naj se ob takih prilikah na primernem mestu pritožijo.
—	V deželno bolnišnico so pri peljali 75 let starega lilapcaJaneza Babška iz Podmolnika. Pretepla sta ga njegov gospodar Anton Dolinšek in posestnica Marija Lenče tako hudo, da je na glavi in na levi roki težko poškodovan. Istega dne je prišel v bolnišnico zidarski po-močnik Ant. Avžin iz Škofje Loke. Dne 24. jan. zvečer mu je nekdo vrgel kos lesa v glavo in ga precej ranil.
—■ Učiteljske vesti. Za nadučitelja sta imenovana g. Jak. Demšar v Črnomlju za šolo v Šmarjeti, g. Franc Rant na Jesenicah za Radeče pri Krškem. Dolinitivno so imenovani provizorični učitelj J. Spach-mann v Podbrezji in proviz. učiteljica gdč. Evgenija Kalan na Trati. Prestavljeni so: naduč. g. J. Pirnat iz Banjaloke na Gorenjo Krko in Ivan Zupančič iz Št. Vida pri Cerknici v Rateče pri Kranjski gori, uč. Mihael Kos iz Homca v Gorenje Pirniče, in učiteljica gdč. Ana Fabjan iz Dragatuša v Semič. Učiteljica gdč. Antonija Rott v Horjulu pride v Krašnjo.
—	Narodnosti v armadi. Po statistiki znaša število moštva na suhem 301,250 mož brez častnikov, katerih je 22,450. Od teh je 1 od*
I stotek Italijanov, 3 odstotki Slo-j vencev, 5 odstotkov Rumunov, 5 ! Slovakov, 7 odstotkov Hrvatov in Srbov, 8 odstotkov Rusinov, 9 odstotkov Poljakov, 14 odstotkov Čehov, 18 odstotkov Madjarov in 29 odstotkov Nemcev. Pri mornarici, ki šteje 8360 mož in 1350 častnikov, je 1 odstotek Poljakov, 4 odstotki Slovencev, 5 odstotkov Čehov, 10 odstotkov Nemcev, 7 odstotkov Madjarov, 27 odstotkov Italijanov in 46 odstotkov Hrvatov.
— Iz blejskega kota. Lani — letos. Lani ob tem času se je udrlo pod jezersko ledeno skorjo že nad 25 oseh; vozili smo se s sanmi po jezeru, drsalcev je bilo kot mravelj — letos se pa še ni nihče udrl, nihče se še ni peljal po saneh čez jezero, nihče se zadrsal po njem; kako tudi, saj še toliko ni bilo ledu, da bi vedeli, kakšen da je. Pa ledu vsi prav težko pričakujejo: drsalci zaradi zabave, naši Blejci zaradi denarja, ki ga upajo pri napravljanju ledu zaslužiti, gostilničarji zaradi ledenic in zaradi “kšefta”.
KOROŠKO.
—	Poročil se je v Celovcu gosp. dr. RadoKušej z gdč. Rožico LegA-tovo, hčerko-g. Vekoslava Legata.
—	Promocija. Dne 29. jan. oh
12.	uri, je bil v avli c. kr. Karol Francove univerze v Gradcu promoviran g. cand. prof. Janez Aruejc, rodom Korošec iz Zv. Gorič pri Ro-žeku, doktorjem filozofije.
—	Št. Jakob v Rožni dolini, 28. jan. Pri današnji občinski volitvi v III. razredu 205 slovenskih glasov, nasprotnih samo 48. Drugi in prvi razred šele volita. Zmaga v obeh razredih zagotovljena.
—	Nemška nervoznost. Nemški listi poročajo, da se v Beljaku snuje slovensko izobraževalno društvo “Dobrač”. “Grazer Tagbl.” pravi, da naraščajoča slovenska organizacija na Koroškem da Nemcem mnogo misliti. Naš odgovor na to bodi: “Slovenci, pogumno branite svojo zemljo!”
—	Slovensko se je obravnavalo. Iz Smarjete pri Velikovcu. Dne
21.	jan. je bila pri sodišču v Velikovcu neka kazenska obravnava sadi razžaljenja časti. Tožil je doktor Mravlag iz Maribora. Dr. Breje kot zagovornik in žapuik Mažir kot priča sta brez vsakih ovir govorila slovenski. Sodnik je bil pristav Tli urn, ki je še pred šest tedni dva gospoda radi slovenskega jezika hotel kontumacirati! Mi gremo na-prej, toda le s silnim naporom in neverjetnimi tež,kočami ter žrtvami na osebni časti in zdravju.
—	Odlikovanja. Cesar je predsednico ženske sekcije deželnega pomožnega društva rdečega križa odlikoval z zlatim znslužnim križcem. — Za izredno pomožno delovanje povodom zadnjih povodnji sta dobila izraz najvišjega zadovoljstva stotnik I. Balzar in nadporočnik Viktor pl. Krepi pri pešpolku št. 17. Od vojnega ministerstva so bili z dekretom pohvaljeni: infante-rist Franc TVallner, pešpolka št. 7, narednik Jožef Toporiš, četovodja Rudolf Jenko, korporal Jožef Mas-ser in prostak Jožef Češnovar, vsi štirje pri pešpolku št. 17.
Gregor Filipič, poznan kot izvede- j nec v merjenju v celi goriški deželi.
—	Predrzni tatovi. V neko skladišče premoga poleg policijskega inšpektorata na Kolodvorski cesti v Trstu so vlomili tatovi in iz pisarne odnesli železno blagajno, katero so na cesti na Opčino odprli ter vzeli seboj ves denar okoli 5000 kron.
—	Iz norišnice je pobegnil v Gorici nesrečni kovač Jožef Primožič. Ustrelil je bil z revolverjem na nekega svojega sorodnika iz ljubosumnosti. Ker so ga 3poznali|za nespametnega, so ga dali v norišnico. Tu je bil silno nezadovoljen. Prvo priliko je porabil, da je ušel.
—	Daleč po svetu je prišel Franc Vede. Pred dvema letoma je šel v Algirijo. Tu mu ni šlo po volji in prepotoval je Francosko. Nikjer mu ni bila sreča mila, in vrnil se je na Goriško. Ob meji pri Ivorminu si je kupil kruha za zadnjih pet soldov; potem se je pa oglasil pri policiji sam in povedal, da se je odtegnil vojaški dolžnosti.^In dobil je v Gorici, česar ni mogel najti po svetu: stanovanje in hrano!
Jedini in prvi slovenski zdravnik v Ameriki!
Dr. JVIartin Ivec
stanuje v Chicagi na 571 Center ave., tik 18. ceste.
Urad se nahaja v Chicagi v Foučekovi lekarni na voglu 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo z njim osebno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. Telefon 104 Canai.
V Jalietu pa ga je najti vsako nedeljo v (jolopidovem poslopju
od 1. do h- ure popoldne, kar je zlasti pripravno za jolietske rojake. Kadar je v Jolietu pozovete ga tudi lahko po telef.
Chicago ali N. W. 324.
ŠTAJERSKO. &
— Iz Rajhenburga: Dne 19. jan. v Gradcu umrli novomašnik gosp. Janko Škrbec je bil 22. jan. pripeljan v svojo rojstno hišo na Poklek in naslednji dan v Podsredi pokopan.

— Nemiri v belovarskem okraju naraščajo. V Gudovacu je 150 kmetov zahtevalo pred občinsko hišo naj se izpusti nekega zaprtega moža. Pol stotnije vojakov in orožnikov je prišlo najice mesta. Prišlo je do spopada. Eden kmet je ranjen. — Proti vinski klavzuli je iz dala “vinska zadruga” proglas na narod, v katerem predlaga, naj se po vsej Dalmaciji vrše skupščine proti vinski klavzuli in naj se pošlje deputacijo k vladarju. Oblast je ta oklic — zaplenila.
Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik večih sloven-skih društev v Chicagi in Jolietu ter je član društva sv. *^2.
Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote.
Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh bolez'
nih, ki jih ali trpite vi ali vaša družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli.
Zdravnik, ki razume vaš jezik, in kateremu lahko
dopoveste natančno kaj vam je,le on vam more pomagati, ne pa oni, ki samo ugiba kje in kako ste bolni.
Če ne morete sami osebno k njemu, kar se zlasti tiče rojakov po prostranih Združenih državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 571 S. Center ave., Chicago,
111., ter priložite znamko za 2c za odgovor. V pismu mu lahko raztolmačite kako je z vami in odgovoril vam bo kaj storiti.
Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku.
s	g .
109 Greenwich Street., New York, N.
kS
D GŸ
ra
b c
USTANOVLJENO LETA 1893.
PRIMORSKO.
—	Umrl je v Gorici dr. Palic, asistent graškega vseučilišča.
—	Na pokopališču v Pazinu so italijanske barabe razbile križe in napise s lirvatskimi napisi.
—Visoki gostje.v Opatiji. Švedski konzul na Reki je dobil uradno obvestilo, da dojde švedska kraljica Zofija in kralj Oskar.
—	Čehi za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. Opatijski Čehi se pripravljajo, da prirede zabavo na korist družbi sv. Cirila in Metoda za Istro.
—Samomor. Obesil se je v Trstu za vratmi v svoji spalnici 63letni vdovec Ivan Minca. Minca je bil hišni posestnik in je stanoval na ulici Remota št. 1.
—Umrl je v Hrastji na Goriškem posestnik in občinski svetovalec J. Verč; v Ravnici pa v starosti 87 le^

Ô
DENARI
pošiljam najceneje in najhitreje v staro do=
m o vi no. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka
redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
tj «
2^'t. ¿1 fl
in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje §5 ali $500.
0
N
.50
J—?
prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
--------------------------;-----------—------- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno gledé prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, liaj gré na postajo k telefonu in pokliče 379S Cortlandt, ali con= nect three seven nine five Gortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 2S centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
frank:
10Q GREENWICH ST.,
NEW YORK, IN.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga
številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon; 3795 Cqrtjandfc^^'^ ^^^Tslefoni 3795 Cortlandt
OSMIM MENEČ,
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovensM Katoliki list v cmeriti
Izdala
Stovetisko-amerikansko
tiskovno društvo
V JOLIET-I), ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej plača:
«a celo leto •	• f 1 00
Kadar se naročnina plačuje za nazaj. y.n celo teto .	•	•	*2-00
Za Evropo in drugo inozemstvo
znaša naročn na $1.00 več ko za Združ. države, Kanado in Meksiko,
Na naročila za pošiljanje lista brez pri-poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 Nortli Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR ir. naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC, e#r. Renten & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
“AMERIKANSKI SLOVENEC”.
Published weekly at Joliet, 111. by „The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton & Chicago Strs., Joliet, Ills.
The oldest Slovenic paper inUnited States arid the Organ of the Grand Oarniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance Advertising rates sent on application.
Entered the Post office at Joliet, 111. as second Class matter.
cerkven: koledar.
21.
22.
23.
24.
25.
26. 27.
feb.
nedelj-
pondeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
1. postna. VVashing. roj. Peter Damian. Kvatre.
Matija, apostol. Trnjeva krona. Aleksander.
Govor preč. nadškofa Quigley o šolskem vprašanju.
(Konec.)
Ameriški sistem nonsektarianiz-ma (ali sestav nerazkolništva) vede nezmotljivo do istega zaključka. Jstotako izganja Boga in vero iz vzgoje otroške. Mi katoličani se Sadimo, da protestantje tega ne uvidijo, kajti nonsectarian-vzgoja ne more vendar druzega pomenjati, kot vzgojo brez Boga, brez vere. A vkljub vsem zahtevam za nonsecta-rian-vzgojo, vedo naši protestantje vendar, da ni take vzgoje. Mi katoličani vemo iz žalostne izkušnje, da SO nonseotarian-šole protestantske šole, katere država vzdržuje; in če ne resnično protestantske, potem so, kar bi imele logično biti, brezbožne. Za katoličane te šole niso.
Ugovarjalo se pa bo, kako more država drugače prevzeti vzgojo vseh etrok v deželi, in obenem v čislih imeti pravice starišev, vzgajati svojo deeo v svoji dotieni veri? Tozadevno kažemo samo na veroizpovedni ali denominacijonalni šolski sistem Velike Britanije in njenih kolonij, Nemčije in Avstrije, da pokažemo, kako se morejo te težkoče rešiti in pravice starišev in cerkve do šole varovati. V teh deželah vlada ne zahteva pravice, obdačiti ves narod, da bi s tem denarjem vzdržavala šole, ki jih more z dobro vestjo rabiti samo del naroda. Tamkaj vzdržuje država šole tako za manjšino kot za večino. V takem šolskem sistema se čuvajo pravice vseh, in pravice božje in roditeljske so pri-poznane, ne da hi se kršile pravice
državne. Tak sistem, četudi zelo odgovarja pravičnosti in pravedno-sti, bi protestantske večine v tej deželi ne zadovoljil. Prednost dajejo sedanjemu sistemu, ker je protika-toliški. Z najboljšim namenom se udajajo mnenju, da bi šolstvo kot ga zahtevajo katoličani, utegnilo samo okrepčati katoliški upliv v deželi, in radi tega se mora pobijati. To je trda beseda, a vendar je resnična, tako od nevernega kot protestantskega dela našega naroda. Katoliško cerkev smatrajo nevarnejšo nego sekularizem (posvetnost) in odkrito bogotajstvo, in se tudi ne plašijo, to pripoznati. Med njimi je mnogo poštenih in pravicoljubnih mož, ki niso niti svetohlinci niti prenapeteži, in ne bi nob. nemu sloju svojih sodržavljanov napravili krivice, a vladajoče mišljenje, ki napak z . i ja namere cerkvene, jih vodi do nazora, da domoljubije in verska svoboda zahtevata pobijanje cerkve. Nikakor si ne laskamo, da nam bodo neverniki in protestantje skazali pravico, prepustili nam naš delež šolskega davka, ali nas osvobodili od tega davka, ki ga sedaj od nas pobirajo, da vzdržujejo šole, v katerih je vera izključena, ali se pa uči kriva vera. Vendar je v tej deželi minil čas, ko nam je nekatoliška večina mogla vzeti pravico, ustanavljati in vzdržavati svoje lastne šole, colleges in vseučilišča, ali nam mogla naravnost dolžnost nalagati, svoje otroke pošiljati v njene državne šole, kot se je to pripetilo v drugih deželah in v prejšnjih časih. Pravim naravnost, kajti neprestano moramo biti na straži, da nas k temu posredno ne prisilijo.
Zgled te vrste, kako se naša duševna svoboda krši, je najti v mestu Chicago, v napravi normalne šole, katero morajo nekaj časa obiskavati če hočejo dobiti službo, vsi tisti, ki se hočejo posvetiti učiteljstvu v jav nih šolah. Proti taki zahtevi moramo protestirati. če more šolski svet napraviti obisk kake normalne šole pogojem za dosego službe v javnem šolstvu, zakaj ne bi mogla mestna naredba ali popravek (amendement) k državni ustavi napraviti pogojem obisk javne šole v dosego državne službe sploh? Liberalizem našega časa ni omejen na Francijo, četudi ni drugod tako predrzen.Svoboda naše vesti se mora ščititi po-ustavi; a kako vrednost ima ustava za ljudi, ki so pripravljeni, žrtvovati isto svoji sovražnosti proti katoliški veri, če bi mi to potrpežljivo pripustili? Iz tega vzroka vidim v katoliški moči najboljše poroštvo za človeške pravice, ki nam jih daje ustava.
Pričakujemo pa ne, da se bodo katoliške šole zatrle, svoboda vzgoje omejila, verski redi in kongregacije izgnali ali v njih vzgojevalnem poklicu zavirali kot na Francoskem. Satanu se je posrečilo, ta nesrečni narod preslepiti; in ostro vojnovodi proti cerkvi; a premagal iste ne bo.
Ta novi svet so odkrili katoličani in v imenu križa vzeli v posest, in upanja ne moremo opustiti, da bo križ nekoč dobil v posest svojo lastnino. Verojeti ne moremo, da bi brezboštvo kdaj utegnilo dobiti to deželo kot svojo lastnino in Boga izgnati iz najlepše državenjegovega Sina. Trdno upamo, da nam bo zgodovina časov nekoč kazala to obljubljeno deželo kot prvi sedež cerkve Kristusove. Bog bode ob svojem času in ua svoj način in po sredstvih, ki se vidijo čudovita v človeških očeh, to gotovo uresničil. Ameriški narod je vkljub svoji strpljivosti proti razdirajočim teorijam naše dobe v bistvu bogaboječ narod, ki sovraži anarhijo in despotizem ali brezvladje in samosilje, ki sta vedno v zvezi s politiko brez Boga in božjih zapovedi.
Nobena država ne more obstati in braniti svobode, ki se ne opira na nravstveni red, za katerim stoji vest ljudska. Resnice se bo polagoma po logiki dogodkov spet človeštvo zavedelo, da mora nravstveni red imeti od Boga postavljenega čuvaja in tolmača, ki je od naroda in posam-nikov neodvisen, da vodi in krepča ljudsko vest.
Naj utegnejo naše sedanje težkoče biti še tako velike, in velike so res in mnogovrstne, vendar moramo neprenehoma nadaljevati, da zahtevamo pravice cerkvi kot namestnici božji, čas napoči, ko se nas bo poslušalo, kot kristijane izdavna;
kajti tisti, kateremu zaupamo, ne bo pustil svoje cerkve omahovati pred napadi in teorijami ljudi, katerih zmaga bi pomenjala povratek starega poganstva v moderno državo.
Narava iti razodetje.
(Konec.)
3.	Bog ni ustvaril sveta kot stav-binski mojster, ki zgradi hišo in se potem umakne in ne briga za svojo zgraditev. Ne, Bog mi je blizu; blizu razumu in srcu. V njem živimo in smo. Četudi sem v svojem bitju in delovanju različen od Boga, vendar mi ni nič bližje nego Bog. Brez božjega bitja ni bitja, brez božjega delovanja ni delovanja. Brez božje luči ni pravega duševnega spozna nja; brez božje ljubezni ni plemenite srčne ljubezni. Že v prirodi nam je Bog blizu: “Kaj bi bil Bog, če bi potiskal le od zunaj in pripuščal, da se mu vesoljnost vrti v krogu na prstu? Njemu se spodobi, da premika svet v notranjosti, da goji prirodo v sebi in sebe v prirodi, tako, da to, kar v njem živi in biva, nikdar ne pogreša njegove moči, nikdar ne njegovega duha.”
In on naj bi nam ne bil radovoljno tudi blizu, da pride na izvenreden način na pomoč naši slabosti?
Kako bi mogel misliti, da tisti, ki mi je tako blizu, ni voljau, pomagati mi v -moji naravni nemoči? če se mati poteza za svojega otroka, naj bi Bog mene pozabil? Naj bi bil zaman položil v prša hrepenenje po podpirajoči bližini božji? Ali mi ni nasprotno zato položil na ustna klic Boga na pomoč, da se zavem svoje slabosti in odvisnosti od Boga? Da se okrepčam v svoji podvržnosti pod Boga? In naj bi ne bil pripravljen, slišati moj kli<j, moj razum na izvenreden način razsvetliti, mojo voljo otrditi, moje srce potolažiti?
A ker je podeljen klic na pomaganje ne le posamezniku, nego tudi človeškemu rodu sploh: ali ni potem nebeška pomoč jednotna, splošna, za vse upravičena? Posameznik pripada rodu. Ali ni pomoč taka, da dosega vsacega?
4.	Bog je podelil človeštvu pričakovano pomoč; začetkom časov dal mu je prarazodetje z obljubo polne milostne pomoči. Ne brez osebne krivde so mnogi izgubili to prarazodetje. Tekom časov je bila med poganskimi narodi marsikaterim posamnikom, ki so se dali dobrosrčno voditi od milosti, podeljena ta milost v zveličanje in rešitev. V Kristusu se je prikazala pomoč tudi na zunanje.
Svoje naravne slabosti in svoje osebne krivde svesti si človek se more ali v čuvstvu žaljenega ponosa in v obupu prepustiti gibljejem svojega napuha in svoje mesenosti—in potem se bo od stopnje do stopnje globlje pogrezal —, ali pa se more v ponižnosti in zaupanju na Boga ogledovati po nebeških milostih za svojega po luči hrepenečega duha, za svojo slabo voljo, za svoje tolažbe potrebno srce, za svojo z grehi obteženo vest. Kdor se tako ogleduje dobre volje in odkritega duha, bo spoznal, da je bilo hrepenenje človeškega srca v resnici in istinitosti izpolnjeno po Jezusu Kristusu, ki stoji v središču svetovne zgodovine. Ta je bil kot Odrešenik človeštva vnaprej oznanjen in se je kot božji Poslanec izkazal po čudežih in tudi po prerokovanjih. Kristus je živel 'sveto življenje; delal je najrazno-vrstnejše čudeže; umrl je za svojo božjo skrb; od mrtvih je vstal, in takoj se je njegov s tolikimi žrtvami zvezani uk daleč jel razširjati. Ti vzroki so zadoščali najboljšim izmed ljudi, da so pripoznali božje poslanstvo Kristusovo.
Jezus Kristus nam je ostal blizu in deluje dalje v vidni, po njem u-stanovljeni cerkvi, v katerej se nam oznanjajo od Boga razodete resnice pod božjo obrambo. Cerkev zajema te resnice iz ustnega izročila in iz sv. pisma, ko jo Bog čuva vsakatere zmote.
Glavni del sv. pisma so evangeliji. Evangeliji so pristni: že iz njih notranje kakovosti se spozna, da so jih res pisali učenci Kristusovi. Evangeliji so verodostojni: že iz njih notranje kakovosti se da dokazati, da so njih pisci povedali resnico. Evangeliji so nepopačeni: kajti dokazati se da, da se niso tekom časa nič spreminjali.
5.	Med ljudmi je nepopisna mno-
žina in raznovrstnost ver.
Ali dokazuje to kaj proti resnici krščanstva? Takisto bi dokazovalo proti resnici islama, judovstva, bud-liizma in vsake druge vere in verskega mnenja.
Ali se more iz mnoštva morda sklepati, da ni prav nič na raznih verskih vsebinah? Da je Bog zadovoljen s kakoršnimkoli izkazavanjem časti? Ta misel ima nekaj resnice v sebi. Neka verska različnost je, ki ne izključuje od resnice; in tudi pri blodečih verskih družbah so ljudje, ki brez svoje krivde ne vedo boljšega in se torej dado opravičiti.
A kako bi mogli Bogu, brezmejno resničnemu bitju, resnica in zmota biti malovažni? Kako pred očesom brezmejne svetosti red in gnusoba enako veljati? če bi vere med sabo imele samo neznatnejše razlike, bi bila abota, smatrati jih vse enako dobrimi, manj neznosna. A v bistvu so si nejednake.
Odkod pestro mnoštvo ver?
Verskim ustanovitvam vzrok tiči v nagonu človeške narave. Človek je za Boga in zato tudi za vero.
A človeška narava je skrajno slabotna, slabotna v spoznanju, slabotna v volji. Božja ljubezen je hotela naravni slabosti pomagati. Toda vsled podedovanega greha se je narava zgrudila nazaj v svojo slabost.
0 postu.
Postiti se pravi, zdržati se čuvstvenih vžitkov, zlasti jedi in pijače. Sv. vera uči, da je post všečen Bogu in koristen ljudem. Kajti Bog je že v stari zavezi post zapovedal, in izraelsko ljudstvo se je tudi post:lo. Jezus Kristus in apostoli so k postu izpodbujal’ z besedo, z dejanjem, z izgledom, in pobožni kristijani so se radi odzivali temu poveyu. Saj pravi sv. Bernard: “Skoraj vsi se postijo do večera; kralji in knezi, duhovščina in ljudstvo, imenitni in prostaki, bogati in ubogi”. Le malo so vži-vali, večji del le kruh s solijo in z vodo.
Post je iz naslednjih vzrokov koristen.
a)	Post pridobiva od-
puščanje grehov in zasluženih kazni. Kralj David je zelo grešil, pa je po grehu ponižal s postom svojo dušo, vžival pepel (žalost) kakor kruh in mešal svojo pijačo s solzami, tako da so mu kolena oslabela od posta in mu je shujšalo meso. A po tem spokornem postu je Bog uslišal njegovo prošnjo in sprejel njegovo molitev. Ni-nivljani so po postu dosegli odvrne-nje zažuganega pokončanja. S tem soglaša sv. Ambrozij:	“Le postite
se, post je namreč spravna daritev, po kateri se izbrišejo grebi in se zatrejo greha zaostali zli nasledki.” Umeje se, zakaj ima post ta zdravilni učinek. Sv. Atanazij piše: “Kakor smo bili po jedi in nepokorščini prognani z Adamom, svojim pradedom, iz raja, tako mora isti, ki se hoče vrniti v raj, to storiti s postom in pokorščino.” Telo, zlasti usta so bila vzrok in orodje grehu: torej se more človek z Bogom, le spraviti, akio telo, zlasti pa usta, postanejo orodje pokori. Sv. Cenor. pravi:	“Po jedi je bil Bog
žaljen, a po postu se zopet potolaži.”
b) Post ukroti naslado. Kakor vsako prenasičeuje vliva olja v ogenj nasladnosti, tako ga pa gasi post, kakor pravi sv. Ambrozij: “Lakota je prijateljica devištvu in sovražnica poželjenju, požrešnost pa ugonobi čistost in neti razposajenost mesa.” Post ojačuje zoper vse napade hudobnega duha. Hudobni duh vpibuje žrjavico nasladnosti v človeku ter vnema hude želje in vedno strelja s pušicami vanj. Sv. Ambrozij pravi: “Zoper sovražno kačo ne doboš močnejšega pomočka, nego je post.” Posebno važne pa so besede sv. Atanazija: “Kaj učini post? Bolezni ozdravlja, sokrvico telesa osusuje, satana pro-ganja, slabe misli odganja, jasnjuje razum, srce očiščuje, telo posvečuje ter pred prestol Božji postavlja človeka.
In da bi kdo ne mislil, da se pretirava, evo v tem pogledu spriče-vanje Kristusovo v evangeliju. Ko so namreč učenci vprašali, kako izgnati hudobnega duha, odgovoril jim je Gospod:	“Ta rod se ne iz-
žene drugače, nego le z molitvijo in postom.”
c)	Post tudiduhapriprav-
nega stori, da se bavi z božjimi rečmi. Zato se je Mozes 40 dni postil, preden jez Bogom na Sinajski gori govoril in od. njega prejel 2 kameniti plošči Božjih postav. Tako se je tudi Kristus |pred začetkom odrešilnega dela 40 dni postil in premišljeval. Zato je Kristus tudi hvalno omenjal svojega sprednika Ivana Krstnika, ki je bil ves zamišljen v Božje reči:	“Ivan
je prišel in ni niti jedel, niti pil.” Zato so se apostoli s postom pripravljali na posvečevanje.
d)	Post pospešuje čistost, čuječnost ter vse čednosti. Judita se je postila vse dni razun sabot in praznikov. Sv. Bazilij pravi:
‘Post je zaklad, iz katerega se zajemajo vse čednosti.” In sv. cerkev uči v predglasju:	“O Bog, ki po
telesnem postu hudo spačenost zatiraš, čut in dušo dviguješ, ki krepost in plačilo podeljuješ.” Post nam pridobiva Božje všečnosti in gotovo uslišanje. To so izkusili Izraelci za Samuela, Judite, Estere, to je izkusil Danijel in 3 tovariši. Torej je po pravici rekel sv. Cipri-jan:	“Ako so prijatelji Božji ho-
teli kaj doseči od Boga, postili so se in vstrajali v molitvi po dnevu in po noči.” Te besede potrjuje sv. Ambrozij:	“Ne čudite se, ker
je Mozes v tem hipu prijel za Božjo roko (to je: Boga potolažil), ko jo je Bog obrnil zoper svoje ljudstvo; ker Elija po svoji volji nebo odpira in zapira in ker Bog Danijelu razodeva uajvečje skrivnosti: oni vsi so pač govorili z ustmi in z jezikom,ki so bila oslabljena od posta, a to je Bog smatral za tako hrabrost, da je uslišal vse njihove prošnje.”
kar vzbuja v diplomatičnih krogih veliko pozornost. Med drugim pra-, vi: “Ptetekla leta, nedavni dogodki in izkušnje uče, da Nemčija, od katere se je Francija bala napada, ne želi nikake vojne. Zato je zveza z Rusijo izgubila za Francoze vsak pomen. Branimo se sami!” No, to vemo, da večina Froncozov ne misli tako kot g. vodja brezdomovinskih socialistov.
—	Britanska vlada je izdala spomenico o ekspediciji v Tibet (Azija). V istej je rečeno, da je bil lord Lansdovvne prisiljen, zasesti v Tibetu trdno postojanko, ker je Rusija tamkaj “spletkarila”.
—	Pogajanja z Avstro-Ogrsko in Nemčijo glede trgovinske pogodbe dajejo italijanskemu parlamentu dosti opraviti. Južna Italija razvija močno agitacijo za obnovitev vinske klavzule. — Daljša razprava se je vršila tudi glede misije generala de Giargisa na Balkanu. Neki italijanski minister se je izrazil, če bi imela po krivdi Turčije zopet izbruhniti vstaja v Makedoniji, bodo Avstro-Ogrska, Rusija in Italija zasedle vse makedonsko ozemlje. Isti minister je rekel: Očividno je, da skuša Turčija, mesto pošteno izpeljati reforme, zaplesti se v vojno z Bolgarijo, a to pot bo vsa Evropa zoper Turčijo. Če vojna izbruhne, sultan ne bo več mogel računati na blagohotnost velesil.
04040404040404040404040400
| Vnanje dežele.-j
oo+o+o*o+o+o*o+04o+o*o+o+o
—	Merodajen avstr o-o grški
diplomat se je glede možnosti izve-denja makedonskih reform takole izrazil:	“Reforme ne bodo izpelja-
ne; če bi imeli pet let časa, bi bilo drugače. Pomladnemu vstanku v Makedoniji se ni mogoče izogniti. Sarafov je bil na Angleškem; tam mu niso obljubili le 25,000 funtov šterlingov, kakor pišejo listi, ampak mnogo več. Italijani bi seveda radi videli, da nas bi Makedonija vezala, ker bi potem lahko v Albaniji prosto delali.Mi ne želimo vojne s Turčijo, a če nas nespametna Turčija vendar prisili k energičnejšemu ravnanju, se mi ne bomo umaknili. — Na nemškem Češkem, kjer kaže Wolf lepe zglede prpste protestantske morale, se kaže močno gibanje “nazaj k Rimu”. Gd 15,000 oseb, ki so na Češkem in Moravskem mej leti 1898 — 1902 odpadle, se jih je še več kot 3000 vrnilo nazaj h katoličanstvu. To gibanje pa bo še močnejše, če se na novo ustanovljenemu “Bonifacijevemu društvu” posreči, ljudi rešiti tudi iz denarnih zanj k, v katere so se zapletli.
—	V zadnjih treh mesecih Tur-čija vedno hujše preganja kristijane. Govorilo se je, da je tri do štiri tisoč Armencev prekoračilo rusko mejo in se utaborilo v gorov ju. Revolucijonarne armenske čete v pokrajinah Erzerum in Van so mohamedansko prebivalstvo popol noma razburile. Vladni krogi zasledujejo Armence, katerih pa ne mo rejo dobiti. Ker pa se morajo Turki znesti nad kom, so pričeli preganjati kristijane.
—	Neki dunajski poluradni list donaša iz Carigrada vest, da vlada v turških vladnih krogih prepriča nje, da napravlja sedanji položaj na daljnem vzhodu vojno z Bolgarijo neizogibno.
—	Viharji razsajajo po zapadni in južni N e m č i j i ter napravljajo veliko škodo. Mnoga mesta so poplavljena in na stotine hiš so deroči valovi odnesli. Seveda trpe največ kmetje. Vlada bo morala znatno pomagati. — V Nemški jugozapadni Afriki je upor divjih Hererov skoro zatrt. Sedaj pa poroča “Frankfurter Zeitung”, da je v Nemški vzhodni Afriki in Kamerunu začelo hudo vreti med divjaki, kar dela Nemcem novih skrbi, ker imajo malo čet tamkaj in nodostaje železnic.
—	Vodja francoske sociali ške stranke, Jaures, do nedavno podpredsednik zborniški, je objavil obtožbo proti francosko-ruski zvezi,
Banan 1902 se je 11,636,274.
v New doneslo v
York 1. vrednosti
Poljedelski pridelki se izvažajo iz Združ. držav v vedno večji množini. Dočim je znašal izvoz 1. 1851 za $147,000,000, je narastel 1. 1900 na $952,000,000; narastek za 550 odstotkov.
Vremenski preroki napovedujejo, da bomo imeli prihodnjih osem let hude zime, mrzle, pozne in mokre pomladi, viharna poletja in jeseni. Torej kar naprej do 1. 1912. In najhujše ima biti 1. 1905.
Najstarejša oseba v Vermontu in Novi Angliji sploh, je ga. Honora McCarthy iz South Shafts-bury, Vt. Pripravlja se baš za obhajanje svojega 114. rojstnega dne. Katerega meseca je rojena, ne ve, a pravi, da prvi petek v postu 1. 1790.
Med živino v zap ad nem delu države North Dakota se razširjajo nalezljive garje. Guverner White je na željo živinorejcev imenoval posebne nadzornike, ki obiskujejo živinske okraje in stavijo pod kvaranteno bolno živino.
Rev. H. S. Schultz, do zadnjič upravitelj protestantske episkopalne župnije sv. Štefana v Milwaukee, je javno odpovedal zvestobo episkopalni veri ter bil krščen in sprejet v katoliško cerkev predzadnjo nedeljo. Množica njegovih bivših faranov je prisostvovala obredu.
16,136 kron — za krompir. Velikanske vsote so se pred kratkim plačevale na neki poljedelski razstavi v Smithfieldu na Angleškem za nove vrste krompirja. Tako je dobil vzgojitelj “Northern Star” imenovane vrste za 10 ton tega krompirja 72,200 kron. Neki Findlay je prodajal neko vrsto posebno velikega krompirja funt po 3600 kron. To je skoro trikratna teža zlata. Obe vrsti se ponašati s posebno rodovitnostjo. Tako se je iz enega samega “Northern Star” krompirja pridelalo nič manj kot 62 funtov krompirja.
“C atholic Directory” za 1. 1904 ceni skupno katoliško prebivalstvo pravih Združ. držav (brez “kolonij”) na 11,887,317, narastek za skoro 600,000 proti prejšnjemu letu. Skupno število otrok v katoliških šolah znaša 986,088, narastek za nad 20,000. Največ cerkva med vsemi škofijami ima Chicago, namreč 816. Drugo mesto zavzema Milwaukee, kjer se pod nemškimi škofi razvija že več let živahud cerkveno življenje. Tudi glede župnijskih sol zavzema Milwaukee takoj za New Yorkom Chicago prvo mesto.
ju
tnkorporirana v državi Illinois dne 12. ian. A. D. 1898.
Predsednik: John K. Sterbenc, 2008. Calumet ave., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio.
I.	Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, 111.
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, 111.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Louis Duler, 20. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. Šušteršič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111. Max Buh, 115^ 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbor:
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopnika (delegatu) in P° nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jčdflOtineag tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili:
K društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 6496 Perušič Jožef L., roj
1879,	spr. 8. febr 1904.	Dr. š. 152 udov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 6497 Perteka Franc, roj 1877,
spr,-8. febr. 1904.	Dr. š. 48 udov.
K društvu Jezus D. Pastir 32, Enumclaw, Wash., 6498 Trlep Janez, roj 1880, 6499 Kunstel Franc, roj 1875, spr. 8. febr. 1904.
Dr. s. 52 udov.
K društvu sv. Florjana 44, So. Chicago, III., 6500 Ziperle Franc, roj 1884, 6501 Kočevar Franc, roj 1862, spr. 8. febr. 1904.
Dr. š. 151 udov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 6502 Pervinšek Franc, roj 1862, 6503 Nagode Valentin, roj 1872, spr. 8. 1904. Dr. š. 61 udov. K društvu sv. Antona Pad., 71, Goff, Pa., 6504 Verhovšek Martin, roj
1880,	spr. 8. febr. 1904.	Dr. š. 19 udov.
K društvu sv. Jožefa, Pueblo, Colo., 6505 Kozlevčar Franc, roj 1879,
spr. 15. febr. 1904.	Dr. š. 243 udov.
Suspendovani udi zopet sprejeti:
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 860 Šmit Ignac, 9. febr. 1904.
Dr. š. 220 udov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5495 Svigel Janez, 8. febr.
1904.	Dr. š. 77 udov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5762 Rades Janez, 8. febr. 1904.
Dr. š. 58 udov.
Prestopila:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn. k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 333 Perhaj Franc, 5. febr. 1904.
I. dr. š. 180 udov. II. dr. š. 153 udov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo. k društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 4347 Kostelc Martin, 11. febr. 1904.
I. dr. š. 242 udov. II. dr. š. 26 udov.
Suspendovani:
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., 3595 Pezdirc Jožef, 1550 Simonič Janez, 1547 Spilič Jožef, 15. febr. 1904. Dr. š. 191 udov. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5757 Marcelja Janez, 5982 Jančar Jožef, 5777 Verčon Jožef, 8. febr. 1904.	Dr. š. 58 udov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3853 Glažar Andrej, 15. febr. 1904.	Dr. š.	242	udov.
Odstopila:
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 956 Globokar Franc.
8. febr. 1904.	Dr. š. 58 udov,
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 298 5 Samsa Jakob, 8. febr. 1904.	Dr. š.	152	udov.
Izločeni:
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 2674 Berlan Franc, 8. febr. 1904.	Dr. š. 57 udov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 4559 Petrič Alojz, 8. febr.
1904.	Dr. š.	151	udov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 5479 Rožanc Luka, 8. febr.
1904.	Dr. š. 32 udov.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, UL, 4209 Černič Matija, 16. febr. 1904.
Dr. š. 229 udov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 6006 Turk Karl, 8. febr. 1904.
Dr. š. 57 udov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 4742 Zerulrk Jakob, 3232 Nučič Franc, 733 Kozina John, 15. febr. 1904.	Dr. š. 239 udov.
Pristopile soproge:
K društvu sv. Brančiška 66, Cleveland, O., 2103 Globokar Marija, roj
1881,	2104 Perko Rozalija, roj 1877, spr. 10. febr. 1904.
Dr. š. 5 sop.
društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 2105 Verhovšek Jožefa, roj 1886, spr. 8. febr. 1904.	Dr. š. 9 sop.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2106 Novak Franca, roj 1884, spr. 15. febr. 1904.	Dr. š. 137 sop.
Prestopili soprogi:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn. k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 250 Perhaj Ana, 5. febr. 1904. I. dr. š. 84 sop.
II. dr. š. 66 sop.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo. k društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 1855 Kostelc Katar., 11. febr. 1904. I. dr. š. 136 sop.
II. dr. š. 1-sop.
Odstopila soproga:
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 660 Globokar Marija, 8. febr. 1904.	' Dr. š. 24 sop.
Izločeua soproga:
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 484 Kozina Jožefa, 15. feb.1904.
Dr. š. 136 sop.
MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois.
Ï
•"♦0404040<H040*0404«HO«
t Društve ne vesti, f
f -	j
Joliet, III., 16. febr.—V imenu predsednika društva Vit. sv. Jurija št. 3 Iv. S. K. Jednote, g. Antona Nemanicha, opomiujam vse brate, ki živijo izven mesta Joliet, da se oglasijo pri društvenem tajniku do 28. febr. 1904 pismeno ali osebno, pa naj imajo potni list ali ne, ter da mi pošljejo svoj naslov in potni list, če ga imajo, in plačajo do omenjenega časa asesmente, katere dolgujejo. Ako ne storijo svoje dolžnosti, ne bomo ozira jemali, nego postopali proti njim po postavah društva in Jednote.
John Batala, tajnik, 100j Scott St.
Rusija kuha jezo proti Združ. državam.
Japonija je začetkom zadnjega tedna otvorila vojno proti Rusiji in to brez napovedi, kot je navadna med omikanimi narodi; zavratno in ponoči je napadla rusko brodovje. Ta ponočni napad bodo Japonci še obžalovali, kajti ogorčil in razplam-til je ruski narod takisto, da sedaj celo revolucijonarni delavci in,dija-ki, ki jim je samodrštvo carjevo trn v peti, navdušeno demonstrirajo in pojejo:	Carstvuj na strah vragam!
Vsi Rusi vstajajo kot en mož.
Obžalovali pa bodo tudi Američani,da se dajajo v svojih čuvtstvih taka slepo voditi po čifutskem čašo pisju, ki jih z g. Hearstom na čelu z lažmi in obrekovanjem hujska proti Rusom, da je že grdo. Čifutje so znani sovražniki Rusije, ker ta po pravici stopa obrezanim zajedav-kam in krvopijam na tilnik; zato uporabljajo vsako priliko za maščevanje. A da dobri in pametni Američani tem čifutskim peresarjem vse kar slepo verjamejo in se po njih puste tako šuntati proti Rusiji, to bodo še obžalovali.
Rusija je po nekem uradnem listu v Petrogradu izrazila svoje iznenad-jenje nad “nepričakovanim in čudnim” stališčem Združ. držav na daljnem vzhodu. Novoje Vremja se je čutilo upravičenim trditi, da “Združ. države žele, da Japonija napade Rusijo.” Ta vrsta sumnje ni prav nič iznenadila londonskega lista Times, čigar ruski dopisniki poročajo o zelo protiameriškem čuv-stvovanju uradnih krogov v Petrogradu. A rusko nezaupanje do azi-jatske politike Zdruš. držav je videti nalezljivo. Razširilo se je isto po nekaterih časnikih na Francoskem in Nemškem, in nazadnje doseglo Anglijo, kjer objavlja londonski list Daily Nexos “iz verodostojnega ruskega vira” sledeče odkrite podatke:
“Glejte n. pr. politiko Združ. držav. Združ. države,kot je sploh znano, so podpirale revolucijo na Cubi. Časopisje je povzročilo vojno proti Španiji, češ, da vlada tiranstvo ali samosilje na Cubi in dase mora Cuba osvoboditi tega španskega tiranstva. Ko je bila vojna končana, ni bilo Cubi dovoljeno napraviti si ustavo, ne da bi ^prejeia in vtelovila v isto gotovih amendmentov ali poprav kov, katere je vsilila vlada Združ. držav. Ti popravki so zahtevali od Cube piemogovnih postaj na izbero Združ. držav, in obsegali tudi pogodbo, da se ne sme pogajati z vna-njimisilami brez dovoljenja od strani Združ. držav, da ne sme jemati posojil,neprimernih svojim sredstvom, ker bi to stavilo v nevarno stlneodvis-nost Cube; zahtevali so nadalje, da Cuba potrdi koncesije ali dovolitve, katere je ameriška vojačka uprava dajala vsakovrstnim srečelovcem, ki so tjakaj dohajali, in nazadnje, a ne najmanj, da se podvrže vsem zdravstvenim naredbam, ki se kdaj ukažejo iz Washingtona. Kaj se je potemtakem pustilo Cubi? Združ, države so dale cubanski vladi tudi razumeti, da se ameriške čete ne bodo odpoklicale, dokler se vse to ne dovoli. Prva stvar, ki jo je Amerika potem storila, je bila, iz Cube izsiliti pogodbo, po kateri ima vse ameriško blago dobivati pripust v tarifi (cenovniku) od dvajsetih do štiridesetih odstotkov, z izkl j učenjem vsacega druzega naroda. To je, kar Amerika imenuje politiko odprtih vrat.
“Rusija je v sličnem položaju v
Maudžuriji, izvzemši, da je ta de žela na njenih lastnih granicah in torej zanjo važnejšega ozira. Amerika je mislila, da je imela pravico, zahtevati od Cube vse te pogoje in pridržati vse kupčijske koristi izključno za Združ. države. Če je ka tera vnanja sila, vštevši Veliko Britanijo, protestirala ali ugovarjala, so se Združ. države kar preprosto usedle na ta protest. To je bilo znano kot Monroe-doktrina.
“Poglejmo sedaj, kaj je Amerika storila na Filipinih .... Ko je Amerika dobila Filipine, je sprejela ukrep, po katerem se sme rudarstvo dovoljevati samo državljanom Zdr. držav, tako izključujoč -državljane vseh drugih’dežel od takih dobičkov. Amerika je potem ustanovila izvozno colnino na gotove surove produkte, a seveda izvzemši Združ. države. To je bila zopet kričeča kršitev načela odprtih vrat, kajti če se vrhovna oblast na kakem ozemlju spremeni, se mora nova oblast držati starih pogodbenih obveznosti.
“Pod pretvezo, da bi se slično stvari razvile v Mandžuriji kdaj v bodoče, hočejo Združ. države in gotove druge sile rusko vlado vezati z raznoterimi obljubami. Amerika hoče. to storiti, ko je sama že kršila mednarodne obveze, kot rečeno. Politiki v VVashingtonu hočejo nahujskati Japonijo, da prične vojno.’
Po objavi teh podatkov, za katerih resničnost jamči urednik, dostavlja londonsko liberalno glasilo s svojega stališča sledeče:
“Prijetno ni slišati o čudni delavnosti Združ. držav, proti kateri naslavlja ruska diplomacija razjedljivo in nikakor ne neresnično obtožbo, ki jo objavljamo. Karkoli je Rusija morda storila ali nameravala v Mandžuriji, dovršila ni nič bolj ciničnega (pasjega) in brezvestnega, kot Amerika v svojem postopanju proti Co-lombiji, v svoji prisvojitvi filipinskih otokov in svoji politiki na Cubi, kjer si je izsilila vse kupčijske koristi.”
Grenko tolmačenje se je zadnjič objavljalo v ruskih časnikih glede ameriškega sočutja z Japonijo. No-voje Vremja pravi, da je to čuvstvo-vanje nerazumno, ko ni Rusija vendar nikdar delala sitnosti Združ. državam in je v kritičnih časih kazala najboljšo voljo proti veliki republiki. Tudi sibirska železnica, katero je zgradila Rusija s tako ogromnimi žrtvami, bi silno koristila ameriški kupčiji v Mandžuriji in Sibiriji, in sovražnost “vladajočih krogov” in časopisja proti Rusiji ni le nerazumna, nego i nehvaležna.
Urednik istega lista dostavlja, da Združ. države tako malo zadeva sedanje vprašanje o daljnem vzhodu, kot Rusijo panamsko. Nedoumno je, pravi dalje, da bi Združ. države nameravale kakoršnokoli dejanje v prid Japoniji, dasi je splošno mišljenje, kar priznava, za Japonce in proti Rusom.
Izmed vseh ruskih listov pa ameriško obnašauje najizrecneje kriti-kuje glasilo carskega namestnika Aleksijeva, Novij Kraj v Port Ar-turu. Izjavlja namreč, da bi se glede Mandžurije Japonija nikdar ne upala spoprijeti z Rusijo, ko je ne bi osrčevale in silile Združ. države. List pravi:
“Japonija ni prava nasprotnica. Njeno izzivanje ni izišlo iz njene lastne duše. Vsa njena moč leži v pomoči Združ. držav. Zadnja sila noče opustiti svoje pravice do svobodne kupčije v Mandžuriji. In kakor hitro se otvorita dve novi luki na zahtevo Amerike, se bo delavnost Rusije in drugih na daljnem vzhodu zmanjšala do ničle.”
List dalje dokazuje, da je rusko tekmovanje z Združ. državami v Mandžuriji zmanjšalo povpraševanje po ameriškem bombažu, moki in kerozinovem olju, in to dejstvo je vzbudilo mržnjo washingtonske v!a de. Odtod zahteva odprtih vrat in sočuvstvovauje z Japonci. Vitalna ali životna zveza obstoji med kitaj-sko-ameriškim dogovorom in japonskimi zahtevami od Rusije, zaklju čuje Novij Kraj, in radi tega r.e sme Rusija dovoliti, da se odpro nova pristanišča v Mandžuriji.
I Iz delavskih krogov,
504(H04(H!H(H040404(H(H04 £
Kot vihar v naravi pridrvi glavobol s pritiskom in poru šenjem vseh življenskih sil. Seve-rovi oblati za glavobol in nevral-gijo spet napravijo ravnotežje. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
—	Tudi v državi Arkan-
sas vlada strašna lahkomiselnost glede premogovnih rovov. Neki rjov v Bonanzi v tamošnjem countyju Sebastijan je bil vsled slabe ventilacije (prevetrovanja) tako napolnjen s plini, da je malo pred katastrofo poročal neki veščak:	“Rov
je nabasan kot kanon.” Vkljub temu se ni storilo nič za varstvo življenja in zdravja premogarjev. Tako je bila eksplozija neizogibna, ki je zahtevala štirinajst človeških žrtev. Da bi sodišče postopalo proti posestnikom rova v tem slučaju, o temni bilo še nič slišati.
—	“Amalgamated Meat Cutters’ and Butchers’ Workmen of North America” so napovedali vojno v newyorških mesnicah nastavljenim ženskam. To postopanje je povzročilo dejstvo, da v neki mes niči v Harlemu več lepih devojk prodaja in za odjemalce zavija preje narezano meso.
—V poslovnicah E r i e-železnice uslužbene ženske se bodo polagoma odslovile in njihova me sta zasedejo moški. Neki uradnik železniške družbe je rekel, da se je ta naredba ukrenila vsled tega, ker ni ženski spol sposoben za višja mesta v železniški službi.
—	Bogastvo social-de-mokraških voditeljev. V francoski zbornici je nedavno sodrug Vaillant izjavil, da njegova stranka ne bo glasovala za proračun, ker je to proračun kapitalistične stranke. Pri tem je zakričal nad njimsodrug Boulard: “Saj ste sami kapitalist; vaši dohodki na leto znašajo 40 — 50,000 frankov, in zdaj ste zopet podedovali 600,000 frankov.” A Vaillant ni med sodrugi edini proletarec, ki ima mnogo več premoženja kot mnogokateri sovraženi buržoazijec. Jaures je graščak, Boyer je veleposestnik, Berteaux igra na borzi, njegovo imetje se šteje na milijone, Millerand je lastnik več hiš, in se mu ni zdelo nečastno, da je kot upravitelj konkurz-ne mase vtaknil v žep bogato žetev iz zapuščine izgnanih kartuzijancev. Kot jasno, ne čakajo ti soc.-demokratični francoski poslanci posebno nestrpno na državo bodočnosti. Tudi drugje se gospodje voditelji proletarcev nimajo pritoževati. Srditi Bebel na Nemškem si je, kot znano, sezidal z ogromnimi stroški v Švici prekrasno vilo, Singer je milijonar, Aron ravno tako. Singer si je pridobil svoje ogromno bogastvo od zatiranja ubogih šivilj in igra vendar kot vodja proletarcev tako veliko vlogo. Na ta način si lahko razlagamo, zakaj soc.-demo-kraški voditelji tolažijo bedne proletarce z bodočo državo,ki je prazna utopija, mestu da bi vodili pozitivno politiko.
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	*
Promet Parlz-Pekiug.
Kakor se ravnokar poroča, so se železniške oblasti Francije, Prusije in Rusije sporazumele, da bodeta od marca 1904 dalje vezi a vsakdan direkten in poseben vlak med Parizom in Pekingom. Prvi vlak bo vozil le drugi in tretji razred. Vožnje cene znašajo za drugi razred 490 frankov; pri ekspresnem vlaku stane 706 frankov. Pri Bajkalskem jezeru ne bo treba več prestopiti, ker je južna obalna železnica že dovršena. Čez reko Likao pri Pekingu se bodo potniki prepeljali s čolni ter se presedli na angleško železnico. Potovalci na Vladivostok pa bodo v Irkutsku menjali vlak. Proga med Parizom in Pekingom meri 9000 km. Iz BeroLna gre vlak čez Varšavo, Minsk in Smolensk proti Moskvi in od tam proti Irkutsku. Potem gre vlak okoli Bajkalskega jezera do Pekinga. Električna železnica bi zamogla vso 6600 km dolgo progo od Berolina do Irkutska prevoziti v 1 dneva 9 urah. Tako bi bilo mogoče v 3 in pol dnevih priti iz Pariza v Peking.
Nepravilnosti
v očeh
ali v izberi očal povzročijo glavobol, nevralgijo, vrtoglavico, vnetje, očesne kožice, pordečenje očes,
krmežjlavost in več opasnih očesnih boleznij.
Par novih očal pravilno umerjenih po izvežbanem optiku vas bo toliko olajšalo, da se bodete čudili.
Preskušamo oči brezplačno. Naše delo zadovolji najnatančnejšega.
Slovenci v Ely, pozor!
j Letne volitve za mestne urad-| nike se vrše dne5. aprila,1904. Sedanji mestni sodnik (Muni-* cipal Judge)
John Cošgrove,
' je Slovencem dobro znan ter , dela v njih korist. Glasujmo torej znanj vsi in bodimo 'složni!	I0t6
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
Frank Medosh
200 E. 95th 8t. So. Chicago, 111. ---------------
gostilnic ar........
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu
Telefon 1841.So. Chicago
Dobro vino!
Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. _ Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galono» mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
:m:. Ptooiisr^k.
P. O. Box 64.
CROCKET, CAL.
Joliet
Marble
Works.
JOHN LENNON & SONS.
Priporočamo se Slovencem v nakup vsakovrstnih
nagrobnih spomenikov
iz raznega kamenja.
Cene spomenikom so od $5.00 višje. Pridite k nam predno kupite kje drugje.
Slovenski govori naš pomočnik M. Stukel Kamnoseška delavnica nahaja se
South Joliet St..
JOLIET.1LL
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
(Koru c )
Povsod je spomenik, povsod gleda raz obzidje ne tebe, ako že ne od štirideset vekov, kakor je nekdo povedal pri obedu varšavskega jubilanta, tako vsaj nekoliko desetin vekov; povsod vidiš zgodovino, začrtano v zidovje in kamen, povsod narodno individualnost, povsod kak ideal, čigar začetek tiči v mračni minulosti.
V New Yorku ni ničesar. Poglavitne redkosti v mestu so hoteli in banke, ali z drugimi besedami: tu ni nikakršnih zgodovinskih spomenikov, nikakih redkostij. Zgodovino Zedinj. držav išči v Wash-ingtonu; v New Yorku so zgolj trgovci. Kupčija, kupčija in kupčija, business (delo) in business; evo, kar vidiš od jutra do večera, o čemer neprestano slišiš in čitaš. Na prvi pogled ne opaziš, da bi v tem mestu bival tak ali tak narod, marveč se ti zdi zgol j velika skupina trgovcev, obrtnikov, bankirjev, uradnikov, nekak kozmopolitičen ostrog, kateri ti ugaja po svoji velikosti, obrtniški živahnosti, vse-kako pa te dolgočasi s svojim enostranskim društvenim življenjem, ki ne producira nič druzega, nego denar. Ako bi hotel opisati to mesto, bi ne vedel kje začeti: ena ulica je podobna drugi, povsod je gibanje, trušč in gneča, množica voz in omnibusov; prebivalci hite po ulici z rdečico na licu in tako urno, ko bi znoreli. To naglico vidiš povsod: pri zidanju hiš, ulic, hodnikov. Eno je izdelano skoro popolnoma, a drugo je šele pričeto. Evo n. pr. Broadway; hiše so tu podobue onim v Londonu. Polog hotela, od vrha do tal sezidanega iz belega mramorja, stoje tu v.deče hiše iz opeke; tam jeprazen prostor z znaki pogorišča-, včeraj je bil požar, danes postavijo novci- poslopje, in ako to jutri zgori, stala bo pojutršnjim nova hiša. Tam. vidiš, cerkev, v kateri ljudje Boga hvalijo, rjoveč kakor teleta, v drugi kriče, zopet v drugi pa molijo.pb katoliku. Toda cerkve' so zaprte; t kajti daiiofeJrje delavnik, torej business človeku ne dopušča moliti. Sicer pa se cerkve ne odlikujejo ne po velikosti ne po starodavnosti; rekel boš: pozidane 80 v naglici. -Okrog cerkev se nahajajo, mala pokopališča,- katera so tukaj bolj nego kje drugje kraj počitka; za temi: so proda-jalnice pogrebnih potrebščin, dalje'izdeloval ni« e krst in . nagrobnih spomenikov, in vnovič ulica. Blago, ki je .razstavljeno v oknih, je čudovito sijajno in bogato, toda razvrščeno brez okusa. Na hodnikih pred veli* kimi šipami prodajalni« leže kupi smeti. Mesto je blatno, pomazano, slabo potlakovano, semtertja se nahajajo male kaluže črnega blata, ki vsied zamašenih kanalov ne more odtekati v morje. Kupi papirja od časnikov, poteptanih olupkov, jabolk in pomaranč leže povsod, na hodnikih in sredi ulic. Med krasnimi kočijami in omnibusi se prerivajo tovorni vozovi, polni velikih zavojev blaga, ali pa se izprehajajo svinje, o katerih nihče ne ve, čegave so. Svinj je tu obilno. Ušesa šarijo razgrizena od psov. “Evo”, pravi Dickens v svojem opisu New Yorka, “kako so gnete svinja med vozovi in šetalci. Samo eno uho ima, drugo so ji odtrgali psi v besni borbi na trgu, kjer je pokazala nenavadno junaštvo. Ta cenjena •svinja se vede povsem tako, kakor kak pouličnjak izmed onih, ki žive tako imenovano krčmarsko življenje. Vsakega jutra odide ob določeni uri od doma, potuje po mestu, poje, na kar naleti, zvečer pa točno zopet pride pred vrata svojega svinjaka. Pri tem je malomarna, lena ter visoko ceni svojo neodvisnost, sovraži vsako nasilje ter ravna z vsako svinjo, kakor bi bila nji enaka.”
Sedaj jegotovože manj teh živali, kakor jih je bilo za časov gospoda Dickensa, vendar jih je moči srečati še sedaj več, nego v desetih evropskih mestih. Sploh, kar živim, še
nisem videl tako nesnažnega mesta.
Pa vendar ne potroši nemara nobeno evropejsko mesto toliko za vzdrževanje reda in za mestne potrebščine nego New York; toda žal, kakor so drugi uradniki, tako so tudi pri mestni upravi možje, ki so tako pretkani tatovi, da jih v Evropi ni dobiti izlepa takih.
Ne daleč od City Hall stoji veličastno poštno poslopje, prirejeno tako, kakor nikjer na svetu. Vsaka večja prodajalnica, vsaka družba, celo vsak premožnejši zasebnik ima tu posebno skrinjico, označeno s številko. V to pogleda vsak dan ter najde pisma, pošiljatve in cel o denar. Enako urejene so tukaj tudi banke. Za gotovo plačilo na leto se dobi v granit vdelano železno predalce, ki se zapira s kaj umetnim zapahom. V to je moči najvarneje shraniti listine, zlato in dragotine.
Toda vrnimo se še enkrat v New York. Dasiravno napravi mesto vsied pomanjkanja vsakršnih zgodovinskih spomenikov, veličastnih cerkva, galerij, muzejev, končno s svojim neredom v vsem na človeka kaj neprijeten vtis, ima vendar tudi svoje svetle strani, zlasti velikanski razvoj obrtni j ske omike, podjetnost in energija prebivalcev, ki izpričuje o nezaslišani životni moči tega mladega društva.
Nenavadnega naraščaja mesta, kakor tudi njegovega svetovnega pomena v trgovini ne pojasnuje samo njegova zemljepisna lega. Rio Janeiro in Buenos Ayres imata v trgovinskem oziru ravno takšno, če ne še boljšo lego, vendar nimata niti desetine tolikega pomena, in sicer vsied tega ne, ker se njuni prebivalci glede podjetnosti in e-neržije ne morejo kosati z Jankesi. New York šteje danes skupno z Brook lynoin in Jersey City že nad milijon prebivalcev,inako nebo imel v svojem razvoju kakih ovir, bo čez petdeset let večji nego.. London in Pariz oba skupaj.
Dvodnevno, bivanje mi nikakor ni zadoščalo, da bi si temeljilo pregledal to velikansko mestp, ki se imenuje samo empire city. Seznanil pa se n:’se z najvažnejšimi deli, kalmi v tem slučaju leliko zadošča, zlasti ker so mi zagotavljali, da se drugi mestni oddelki od njih u.e razlikujejo, k večjemu še z večjo zanemarjenostjo,in večjim neredom, ki naraste easili tako, da leže na ulicah crknjene živali, na katere celo prilepljajo obrtniki svoja naznanila. To je zelo značilna posebnost, katere v resnici sam nisem videl, toda čital in slišal verodostojne priče.
Od javuih mestnih naprav zasluži še omembe Central Park, ležeč na Broadwayu, ki je za New York to, kar je Balonski gozdič za Pariz. Ta park sicer ni ne grši, ne lepši, nego so drugi mestni parki, vsekakor pa se, po mojem mnenju, ne more meriti z londonskim Hyde-Parkom, ter celo ne z beroliuskim Thiergartenom. Sicer pa tudi nima toliko obiskovalcev, kakor prejšnja dva, kajti prebivalci se ukvarjajo v delavnik z businessorn, v nedeljo pa sede po američangki šegi doma.
Med cerkvami, ne vštevajoč cerkva v Broklynu ki se imenuje itak cerkveno mesto, ni nobane, ki bi zaslužila posebno pozornost. Najznamenitejša je Trinity Church, ki so jo sezidali še Angleži. Precej obširna stavba je z visokimi koničastimi stolpi, v slogu ne povsem got iškem. Okrog je malo pokopališče, na katerem sedaj ne poko-pujejo ljudi, na katerem se pa na-hajajo grobovi mnogih znamenitih Američanov.
Američanskega narodnega gledališča v ožjem pomenu besede nimajo uiti v New Yorku, niti v vsej Ameriki, kelikor vem. Gledališč se sicer ne manjka ter so celo sijajno prirejena, toda v njih igrajo in popevajo večinoma umetniki iz tujine, evropski umetniki, ki jih plačujejo z zlatom. Tudi na oder prihajajo le umotvori evropskih pisateljev; in
če se vprizori izviren amerieanski umotvor, ne zadošča nikakor zahtevam kritike ter se more smatrati samo za okoren početek, ki pa tudi v prihodnjosti ne obeta nič posebnega.
Ako torej sledi iz tega, kar sem doslej povedal, da napravi New Yoru kot mesto preje slab, nego dober vtis, treba mi je še omeniti, da so njegovi prebivalci še manj simpatični. Imajo sicer dokaj dobrih lastnosti, toda to je mogoče spoznati šele v bližnjem občevanju; na prvi pogled ti udari v oči pred vsem njih pomanjkanje uglajenosti, njih osornost in nekatere divje navade, ki zbadajo v oči vsakega prišleca izza oceana. Višji stanovi, bogati ljudje, ki so že potovali ali prebivali nekaj časa v Evropi, se sicer dosti ne razlikujejo od Evropejcev, toda večina občinstva, kakor ga namreč sreča opazovalec, se odlikuje s takšnim pomanjkanjem omike in uglajenosti v običajih, da morajo priznati celo najbolj vneti častilci Američanov sami, da stoji američansko občinstvo v tem obziru dokaj nižje, kakor vsako drugo v Evropi. Teh običajev in navad nisem spoznal samo ta dva dni, ko sem bival v New Yorku, marveč tudi na svojem daljšem bivanju v Ameriki.
Varujte se
zimskega prehlada in kašlja. Ako gazanemarite napravi grozne muke.
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c.
Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c.
W. F. Severa
C e d. ar R a p i d s, low a.
1ÄBQUETTE THIRD VEIN GOAL CO.
114 MichfganSt. južno od St. Nie. hotel.
Obeh telefonov štev. 424.
Najboljši mehki premog (Lump Coal) le po
$3.50
samo za n e k a i časa.
MI H0ČEM0TV0J DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
'1 tavbo hiš in posopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šingine vsake vrste
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš Lumbe oglasi se pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu
DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
Vprašajte svoj ega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
113 Exchange Street Joliet
MALI OGLASI. I
♦040404C40*~®«>#~*OC>40404-40
FARME PO CENI. 2080AKROV
po $2.25 na prodaj, ako se vse skupaj kupi. Rodovitna zemlja, zdrava,voda lesa dovolj, železnica čez ozemlje. Girard Junction do Athestane v Marinette county, Wis. Izborno za več rojakov. Samo do 1. marca. Več pove Joe Stukel, Joliet, 111.	8-t3
IŠČE SE JOHN KUHEL, ZANJ
bi rad zvedel John Berčen, 1208 N. Chicago St., Joliet, 111.	9-lt
IŠČETA SE 2 “FLUEGELHOR
nista” (cornet players), ki nastopita lahko takoj službo. Več pove g. Joe Gričar, na 1010 N. Broadway. 9 lt
ANA YOGHIN.
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
lias’ National Bank.
Kapital $100.000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET, ILL.
MRS. KARLA REHN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
11 Al-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ctiie.
104 Jefforson St., blizo mosta.
Posojujemo denar na zemljiši pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
Agent for Besley’s Waukegan Ale and Porter.
Bar Goils.
J. O SJVCITH
BOTTLER
414V an31pen-S".	V »’b i h‘one' 171
G. F. REIMERS
.Izdeiovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon 1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET, ILL.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5	centov.
403 CassSt,, nadstr.	JOLIET
Tli Joliet Ipal Bani.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
PRODAJA REMOGA
Prihranili vam bomo pri vsaki toni od 50c do $1.00, in to pri trdem ali mehkem premogu. Pridite k nam takoj.
Izvrstni soft Lump premogpo............
$3. BO til
M. PHILBIN
515 Cass St. Oba telefona.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l GROGERIJSKIM BLAGOM,
•• PREMOGOM IH ••
S-A.X-.002Sr,
920 No. Chicago St., JnllVt IH
Telefona številka 348.	111
Zopet imam v zalogi sloenske pratike, kakor tudi razne molitvene in povestne knjige. Pismu priložite 2c stps za odgovor.
Priporočam rojakom tudi svojo BRIVNICO v obilen poset.
POSEBNO VAŽNA MOLITVENA KNJIGA: ^
i Krščanski zakon
^	MOLITVENA IN POUČNA KNJIGA
JL	ZA OŽENJENE.
Nalašč za zakonske ljudi je bila izdana ta knjiga z dovoljenjem tržaško-koperskega škofijstva ter obsega poleg navadnega molitvenega dela tudi veleva-žen oddelek in sicer:
Stanovska premišljevanja za zakonske.
Knjiga je tiskana v precej močnih, lahkovidnih črkah, v obliki meri 3x5 palcev, ima črne, močne platnice ter je zlato obrezana. Priročna je jako in se lahko spravi v žep. Stranij ima 384.
Cena posamezni knjigi 65c.
Razprodajalci dobe izdaten popust in se naj obrnejo na podpisanega.
Vsa pisma za naročbo te knjige naj se naslovijo
MAT. POGORELC,
Box 226, WAKEFIELD, MICH,
4,4,4,4*4,4,4,4,4,4,4,4*4,4,4,5^
E. POSTER, predsednik.
JOSEPH BRAUN, taj.in
E. PORTER BREWING COMPANY

h1 L À A i	X
f,
ï-\	\ ¡ i i
¿ u f./A MS !
r Ammm
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
Izdelovalci
ULEŽANE PIYE
PAL ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS.
čemu ostati doma in trpeti to neprijetno vreme, ko se tako lahko hitro pride v Californijo?
Dežela, kjer zunaj cveto rožice na zlatem sebičnem siju, je manj kot tri dn i oddaljena od Chicago. Pošljite ženo ali otroke tje na izlet, če že sami ne morete iti. To bo prav dobro za nje.
Potovati pa je le po SANTA FE, z vlakom ki se zove CAL1FORNIA LIMITED — in zapusti vsaki dan Chicago in Kansas City za letovišča v južni Ca-liforniji in SauFrancisco.
Natančen opis vlaka in dežele se pošlje na zahtevanje brezplačno.
H. C. KN0WLT0N Agent. A. T. & S. Fe R’y JOLIET, ill.
. Telefon 51i
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vina ocl trte in žg-ania
Sonorna Co. Caliiornia.
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON: Un CANAL.
Cii* Ills.
gäteJF*
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite naše pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največ ji pivovarji na svetu!
POSKUSITE JE!
hauser Walirauter
MAGENBITTERS.
Najboljši kričistilce na svetu.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST.
Gotovo
zdravilo
THE CORNHAUSER DISTILLING CO.
jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL.
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah in jetrih. Ojači in prenovi cel sistem.
Cor.
Mihael Kočevar,
zastopnik za Joliet in okolico.
State in Ohio Sts.	JOLIET, ILL.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN—
GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
DR.	POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Oor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor Park & Central Sirs., Kansas City, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravni škega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasovit’ 'ti proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in t Ameriki z naj večjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etnc zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zarad tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEK A.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, boiezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d,— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil.
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
----:VSI ONI:-----
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl.
Kaj govorijo od Dra. Doheka nižje podpisani :
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnil prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kil. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek finaneijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan z» najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A
SpoStovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomoči mojo bolezen.	VaS udani	JOS. ŽGANIC, Hastings, Pa.
SpoStovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let	JAKOB KELLER. Helena, Mont
Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaSe vspeSno-zdravljenje.	--- STEVE M ARAK, Cameron, Tezaz
Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da Je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kansas Citj
SpoStovani gosp, zdravni Velia vam hvala za svoje ozdravljenje z težke bolezni.
THOM. JURKOVIČ, Iron Mountain, Mich
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
Dli. a. IVAN POHEK,
Poet Office Boxes 553 & 563.
KANSAS C1TYM0. U. S. A.
SEVEROVA ZDRAVILA.
...SEVEROV...
ŽELODČNI GRENČEC
poveča telesno krepost, pospeši čilost duha ter uravna prebavljivost. 50cin$1.00.
vi/
St/
M/
$
m
v/
v/
v/
v/
v/
v/
v/
v/
v/
v/
v/
v
Severovi praški
zoper glavobol
gotovo ozdravijo vsak glavobol in nevralgijo.
25c s pošto 27c
SEVEROVA
SRČNA TONIKA
uravna tok krvi, ojači mišice okoli srca in premaga vse srčne hibe.	$1.00
Severov
...LAXOTON
sovražnik vsake želodčne za-basanosti. Najboljše zdravilo za mlade in stare. Hitro in zanesljivo.	25c
S * CEROVO
olje sv.G
NEMUDOMA OLAJŠA IN OZDRAVI REVMATIZEM, NEVRALGIJO, OTEKLINE, BOLEČINE V ČLENIH, SPAHNENJA UDOV IN VSA VNETJA.
Cena SO cemtOTn
Severovo zdravilo
zoper kolero
zanesljivo zdravilo zoper krč in zvijanje v +rebv1--i no-letne bolezni ir.
25c in 50c
Severove kapljice \|j/	za otroke
-■nesejo mir in spanje bo-otrokom. Nimajo v sebi..	• škodljivega.
centov
Severovo zdravilo
zoper revmatizem
ozdravi zanesljiyo vse napade revmatizma in otrplost "”1ov ter izžene ves strup iz — esa.	81.00
Severovo zdravilo za jetra in ledvice
uravna in okrepča te organe ozdravi vse njih bolezni ter nravna odtok vode iz telesa. 75c in $1.25
W NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH IN TRGOVCIH Z ZDRAVILI. NASVETI O VSEH BOLEZNIH ZASTOl
\f/
V
\
M/
M
vt/
v/
w
w
v
v/
w
w
w
w
w
é
šil
vt/
vt/
vt/
vt/
vt;
vt/
vt/
♦0404(H04»040*04004<H0404C
l SPOMINI NA DOMOVINO. $
L	.' Spisal M. P,	7
304€H40KlK5>0>0i00404^0K)t
XIX.
Iz grada na Trsatu podal sem se v Hrvatsko čitaonico, ki ie krasno dvonadstropno poslopje in ima v pritličju jedilnico. Ko pridem v to čitalnico, ni bilo nikjer nikogar videti, dasi so bile mize in stoli v gostilniškem redu napravljeni. In ko se oziram po tej čitalnici, pa hodim semtertje, le nobenega ni. Grem torej po stopnicah v kuhinjo, v nadi, da vsaj kot v čitalniški kavarni mora kuhar ali kuharica biti. No, in motil se nisem. Pri* mizi sedela je neka mlada gospa, ki je sloneča na mizo dremala. Z glasnim klicem jo prehudim in vprašam: “Kaj, tu ni nikogar doma? Zaspano mi reče, da ne, ter kima naprej. Opomniti moram, da to je bil čas, ko ne pridejo ljudje v gostilno; bilo je okoli 10. ure zjutraj. Ko vidim, da tu ni nobenega doma, napotim se ven iz čitalnice, zažuga-joč omenjeni spalki v kuhinji, da me zna še pomniti.
In res, istega dne ob 3. uri pop. grem zopet v to čitalnico. Usedem se v kavarno ter pozvonim, nakar pride gibčen natakar vprašat, kaj izvolim. Naročim kavo s smetano, kar mi hitro prinese. Nato vzamem svojo vizitko ali posetnico ter zapišem nanjo, da sem bil tu ob 10. uri, ko ni bilo nikogar doma, češ, to mi je povedala služkinja v kuhinji, dremljoča za mizo. In na mizi pustim vižitko, kavo, s primernim plačilom zanjo ter odrinem.
Nekoliko kasneje zopet pridem. Natakar mi priteče nasproti in vpraša:	“S čim Vam morem po-
streči, gospodine?” Izrazim mu željo,da bi rad videl vse prostore in znamenitosti te narodne hrvatske čitalnice. Brž mi je z -največjo prijaznostjo vse razkazal,nakariem si naročil stanovanje, ki jih imajo kaj snažna v tej čitalnici.
Zvečer istega dne hodil sem sam ter zrl tje na morje. Po morju plavale so ladije in mrgolele so luči po pristanišču, a na jasnem nebu lesketale so zvezdice v svoji lepoti. Da, na slovanski zemlji—mislim si—tu so životarili mirni Slovani in bro-darili po morju, ki je bilo njih last: obdelovali so polja, sadili in okopavali trte: vse to na zemlji, danes prepuščeni v krmilo tujemu narodu. Slavija, ali nisi danes kot oropana, zaničevana nevesta? Od ene strani te ropa oholi Nemec, od druge te Madžar s krutostjo gospodari in tu ob krogu adrijanskega morja ti sili Italijan v tvoje lastno ognjišče. Da, krog morja, po katerem so Slovani nekdaj gospodovali, jim danes ukazuje in jih potujčuje sem pritepeni Italijan, ter jih ponekod ponižuje ogrska krona. V take misli natopljen hodil sem obtrsatski gori.
Kar me iznenadi znani glas: “Halo!” Ozrem se in zapazim rojaka, ki jo je ravno mahal gor po stopnicah na Trgat. Omenjeni rojak bilje od Blok in ravno prišel iz Amerike domov, poiskat si neveste, ki jo je kot izbrano vodil seboj na Trsat, menda priporočit se na tem sv. krajuzasrečno življenje. Ko sva se pozdravila, povedal mi je, da jo kmalu odrine nazaj v Ameriko. In res, spomladi 1. 1903 bila sva že zopet skupaj v Chisholm, Minn., kjer sva se zopet pozdravila in si eden druzemu predstavljala dogodke na Trsatu. Rojak B., sedaj že v povedanem mestu v Minnesoti, se je še pošalil, da je na Trsatu dobro molil, da misli, ravno sad te molitve prinesel mu je pridno ženo, katera ga je spremljala po Trsatu kot njegova izvoljenka.
Vesel bil sem, da sem si našel prijatelja. Celo noč prihajali so romarji na ta vzvišeni kraj. Petje in molitev je bilo slišati nepretrgo ma. čez polnoč opazoval sem in zrl v daljavo in v krasno noč na Trsatu. Ni se mi mudilo spat, ker krepčal sem se z raznimi mislimi in spomini na domovino.
Opazoval sem šege ljudske na božjem potu, Tam je stara ženica v kotu pri cerkvi čepela in molila. Drugje zopet je mlada dvojica se-tala prosto, oddaljena od varstva starišev.
Ta prosta božja pota so po mo-
jem mnenju mnogokrat vir marsikaterih romanov življenja. Dekle in fant doma nimata v varstvu svojih starišev prilike, sklepati zaročno zvezo, in to storita prosto in daleč od doma, na božji poti. Stariši jih puste Včasi neradi, posebno dekleta ne. Ali prosi in prosi in obljubuje biti pridna ter pravi, da hoče iti samo čast dat Bogu in Mariji. Toda, marsikatero dekle ali fanta vodi vsedrug nagib na božjo pot, kot sem to sam opazoval na Trsatu. Po božjih potih se mnogokrat godi to, kar v Ameriki po raznih parkih, kjer j je mladi sveto bojega spola sam svoji varščini izročen. Če človek vpraša:	“Kje si se seznanil s svojo
izvoljenko?”.— pa dobi odgovor: Na Trsatu, ali pri Mariji Pomagaj, na sv. Gori itd.
(Dalje prib.)
3IARTIN Tli LE I’,
222 So. Genessee Street, Waukegan, III. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
IfflK H. STASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAM
jišča v y
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam In boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
L Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedl
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke -
Cor. Cass & Chicago Streets,
I nadstropje,
NI. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu,
ter zavaruje poslopja in življenje
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
— priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
Gumbe, znake! in bandera® fi
Knpitelahko pri nas po zelo nizki ceni.
Pišite nam po cene predno ui(< ite drugje.
W. J. FEELEY CO.<
*> & 8 Monroe St., CHICAGO!
iflllllllllilflllllllllfl||||||'[ifri tllilllll1 inlllClUiiilllfllli■ i.illllh.llDl;„x mtflblm,;llIIli,.„rfIŽ!l»l.,|lllIIli„
Zakaj trpite?
Zakaj se mučite, ko zamorete lahko in hitro ozdraviti ?
Berit2 .Slovenci spričevala od bolnikov, kteri so se obrnili na prof. Collinsa in so sedaj popolnoma ozdravljeni. Ker nam prostor neMopušča, prlofa>čirrso samo rigstcolilco pissim, iz kterih Jahko posnamete, daje
prof E. Collins najboljši zdravnik
Vsak dan dobi prof. dr. Collins na stotine zahvalnih pisem.
Zahvalna pisma :
Gospa Anna O.bešter piše:
Velecenjeni prof. Collins: —
Zelo bi mi bilo ustreženo, da bi te moje vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo kakor sem i jaz hvala Bogu.
Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava iri ne čutim nikakih bolečin v životu.
Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost V as vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z veleštovanjem Vaša Anna Gbešter, 374 Apple St.
Pottstown, Pa.
Cenjeni gospod profesor Collins: Kakor vam
znano trpel sem dolgo časa blizo 2 leta na bolezni v grlu, Sumerije v u-šesah in posluh zgubil sem. Zdravniki, na katere sem se obrnil, obe-čali so mi, ua me ozdravijo, ali bilo je ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji živci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste rni zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boljši in sem bil za delo sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu m Vam do cela zdrav. Zahvaljujem se Vam tem potom najsrčneje in bilježim z veleštovanjem Mato Zugežič, Box 123 1'eilefonte, Pa.
Vsakdo mora pripoznati
da najboljša priporočila za zdravnika so zahvalila pisma od bolnikov, in baš bolniki se imajo zahvaliti g. prof. dr. E. C. Collinsu, da SO Sedaj zdravi lil srečni. Zdravje je največje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins pos uje žj mnogo let točno in vestno ter on zamore pomagati v vseh slučajih, posebno pri boleznih, ko drugi zdravniki že več niso mogli pomagati i i bolniku odvzeli vse upanje. Prof. Collins trdi, da se da vsaka bolezen ozdraviti in njegovo prepričanje je, da zamore človek umreti zaradi j velike starosti, ali pa vsled oslabenja. izvrstna zdravila, j dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodilu vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, ktero nobeden zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno lečena, takoj; pišite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled malobrižnosti, pre-hlajenja, na prsah, želodcu p’júcah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti?
Ne prikrivajte ničesar, pišite takoj vse natančno, obrnite se na tetra zdravnika s polnim zaupanjem. Bodite si svesli, da vam bode gotovo pomagal.
Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure.
Ta bolezen prOuzročuje, da boln k neznosno trpi in nastane od prehlaienja, neredi ega življenja jedi in pijače. To zdravilo je on izu-J mil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi.
I Bolezen na ledicah
J 'točno, vestno v par dnevih.
I Njegov način OZClraviti V e U t Tl a tl Z e m je
^ neprekosljiv; on ne da e zdravila kasor drugi zdravniki da bolnika ^ preveč na stran ženejo, njegov rač.n z Davljenja pri tej bolezni je 1 drugačen, osvobodi b 1 i ka takoj od neznosnih muk in bolečin. 1 K t.--e mu ni prilika dana osobno obiskati prof. dr. Collinsa, naj mu | takoj piše in dobro ( piše svoju bolezen.
Vsaka bolezen se zamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsn-^ ko bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi z dobrimi zdravili in <f njegovo točnostjo, bolnik se mora točno po njegovem nav dilurav-Jj nati. Pozor Slovenci, ubogajte nas in obrnite ie takoj na prof. | dr. Collinsa. Naslov tega čislanega in znamenitega zdravnika je:
j Prof. dr. E. C. Collins
| 140 West, 34 St.,, IV e w York
| Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopcludne do 5. ure popoludne. Vtorek in petek do 8. ure zvečer.
ozdravi on zanesljivo,
L-
Ulîjpwmüpiliçiliwinp•ilipmAipuuijjjniiiiJipii.Diijini'
Mitna Dnirnralr* prodajalec ur, verižic, uhanov, iTidlijd rU&UlClv prstanov in druge zlatnine.
4H BOGATA zaloga raznih knjig 4^
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni............$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni.................$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni.....$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
F-750
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, lOc.
dogovoru.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mleli.
Naročila za ure in vse druge stvari naj se pošiljajo pod naslovom. M. POGORELC, Čare of B. Sclmette, 52 State St., Chicago.
& -m: 4
BOJ Z BIKI.
Slika iz brazilskega življenja. Spisal Brazileirn.
Bilo je nekako okoli Božiča leta 1902 v Porto Alegre, glavnem me stu brazilske države Rio Grande do Sul, ko me je povabil prijatelj, naj si ž njim ogledam boj z biki (cor-rida de touroe), češ, da me bode prizor gotovo zanimal in mi ne bode žal časa, ki ga žrtvujem v ta namen.
Takoj sem se odzval vabilu, ker, odkrito povedano, želel sem si že davno videti kaj jednacega, kar vznemirja dostikrat živce celih španskih in portugalskih mest, kateremu športu so pa tudi kreoli v Južni Ameriki strastno udani ter sme podjetnik vselej upati, da bodo sedeži razprodani ter mu ostane poleg pokritja raznih stroškov znaten preostanek.
Podala sva se torej počasi proti prizorišču.
Vroče brazilsko solnce je neusmiljeno pripekalo, da sem si pogosto moral otreti potne srage.
Kadar imamo namreč pri nas na severni polobli (v Združenih državah in v Evropi) zimo, je na južni polobli baš nasprotno. Januar je n. pr. v Brazilu najtoplejši, junij pa najhladnejši 'mesec.
Ko dospeva tako do cirkusu podobnega prizorišča, zgrajenega z desk in ležečega na velikem, “Var-zea” imenovanem travniku, suvala in pehala se je že množica okoli lesene zgradbe ter željno kupovala vstopnice.
Ko sva si tudi midva oskrbela “bilhetos”, vstopiva.
Kakor rečeno, zgradba je podobna cirkusu v naših krajih, s tem razločkom, da ni pokrita in da sti samo dve vrsti sedežev: v senci (a sombra) jn ju} gpjpcu ^ao gol^j d).'ug,e vp&tp (golfijepiBi) §p poioViG©
-kakor prvi.
Kakor puščica z loka pridrvil je v areno prvi bik iz temnega hleva.
Bliščeče solnce ter hrup in ropot gledalcev napravi, da bik obstane za trenotek ter ne ve kam bi se obrnil, dokler ne zapazi svojih sovražnikov, ki skrbno, vendar popolnoma hladnokrvno pazijo na vsako bikovo kretanje, saj tukaj od najmanjše nerodnosti zavisi življenje.
Besen kakor pošast, zapodi se na matadorja, kateri mu je najbližji; iz oči mu šviga plamen. Vendar spretno parira ta svojega konja ter pusti bika mimo sebe. Toda ta ne odjinja; vedno mu je za petami, dokler se ne vmešajo vmes picadorji, kateri ga z rdečimi plašči zbegajo, da popusti od jezdeca tef se obrne proti jednemu istih, kateri se v največji nevarnosti skrije v zavetišče ob barijeri. Med tem mu že drugi zopet ne dajo miru in ta prizor se ponavlja večkrat. Bik konečno po-stoji za trenotek ves premočen, trese se besnosti, ne ve v koga bi se zaletel, krčevito se napenja.
Sedaj je pravi čas za matadorja, kateri se ga je skoraj ves čas ogibal. (Matar: usmrtiti, matador pomeni torej; ubijalec.)
Ide mu nasproti. Bik povesi glavo, pripravljen na sunek, iz oči mu žari plamen, z repom bije okoli sebe. Picadorji zadrže se mirno, gle- j dalci vzdržujejo sapo; sedaj se ima! pokazati hladnokrvnost in srčnost j matadorja.
Zdaj se zapodi bik proti njemu, on pa mu s čudovito naglico zasadi s čavljem opremljen in zastavicami okrašen kij v tilnik, kjer obvisi.
Ker brazilska postava zabranjuje usmrtiti ali resno raniti bika, se v H? rabi bodala, temveč kij s eavijeifij ki gg gaiac toliko zarije v
Srednji prostor ali arena, kjer I kožo» da obtiči v njej.
M m kot Je	»a F« pi-	-
vrstb fefedežeV ž inočhO leseno bgrájo ali Wijero, vštric te ograje pa je na štirih mestih narejena iz lesenih hlodov še nekaka druga trdna pregraja, kamor se skrije dotičnik, kateri je bika zdražil in katerega ta preganja, vendar je jedna stena tako blizu druge, da bik ne more skozi, ker ga rogovi ovirajo.
Godba je igrala razne koračnice med tem ko so se prostori polnili in raznopoltni gledalci nestrpno pričakovali začetka ter se nadepolna brazilska mladina zabavala s tem, da so jeden drugemu" metali klobuke v areno, nakar je dotičnik med glasnim vriščem in splošnim veseljem ostalih porednežev skočil ponj ter splezal zopet nazaj.
Zdajci se vrata odpro in v areno pi-ijaše “matador” na konju v staro-španski opravi. Kljuse ni bilo bog-sigavedi kake vrednosti; saj je pa tudi zelo dvomljivo, da li bode čez pol ure se živo.
Jezdil je počasi okoli, se ustavil, obrnil sVojo rosinanto proti gledalcem ter naredil globok, resen poklon, jezdil zopet par korakov naprej ter učinil istotako, in sicer toli-krat, da ni objezdil arene.
Ljudstvo ga je navdušeno po zdravljalo ter mu metalo klobuke v areno.
Čez nekoliko trenutkov se vrata znova odpro in notri pridejo štirje pešci, tako imenovani “picadores”, oblečeni kakor prvi v slikovito špansko nošo: z rdečimi plašči.
Naloga picadorjev obstoji v tem, da dražijo bika kolikor mogoče ter da v slučaju nevarnosti obrnejo bikovo pozornost od preganjanega, ker bi se znabiti ta ne mogel drugače rešiti.
Vse te priprave ter resni in veličastni nastop igralcev so me močno razburile in silneje in hitreje mi je utripalo srce pričakovanja kaj ima priti.
Ko je strežnik pometal klobuke nazaj, katere bo prej zmetali navdušeni gledalci priljubljenemu matadorju v areno, se je postavil pred vrata od hleva.
Faznak trombe je potegnil zavoro od vrat, jih odprl ter se brzo skril za taiste....
Ve kaj 86 je zgodilo; toda samo ža trenotek je omoten. Zopet jo udere za matadorjem, in — huš! zopet mu zasadi ta, ki si je med tem izbral ugodno stališče, drugi kij v tilnik. Zopet in zopet!
Občinstvo kriči in nori veselja. Godba svira koračnice in z vitežkim ponosom odzdravlja pogumni matador množici.
Konečno mine bika veselje do napada. Postane plašen ter se jame umikati. Divji prebivalec južno-brazilskega campa (planote) spoznal je v svojem nasprotniku mojstra. Pet ali šest kijev tiči mu v tilniku. Prša se mu krčevito dvigajo, iz gobca mu sili pena. Nobeno izzivanje z rdečim plaščem od strani picadorjev ne pomaga več dosti. Samo tu pa tam zapodi se še za kakim dražljivcem, vendar prava divjost ga je minila. Občinstvo jame s klici: “um outro! um outro!” (dru-zega! druzega!) pokazovati 6vojo poželjivost po nadaljni bitki.
Odprejo mu torej vrata od hleva, kamor brzo odide.
Tudi matador na konju je zapustil areno potem, ko se je občinstvu še enkrat zahvalil za izraženo mu laskavo pohvalo.
Nato vstopi drug matador, peš. Videti je bilo, da je bil že znan gledalcem, ker so ga takoj pri vstcpu burno pozdravljali ter mu metali klobuke v areno. Odzdravljal je uljudno ter pometal znak vroče ljubezni — stare in nove klobuke in slamnike — nazaj
Na znak trombe se vrata zopet odpro in drug bik se pojavi na prizorišču.
Več ali manj slede isti prizori kakor popred, samo da mu sedaj matador peš Rtoji nasproti. Uganjal je ž njim različne šale, v najbolj kritičnih trenotkih, ko hi člo vek po svoji pameti mislil, da je izgubljen, umaknil se mu je le za malenkost ter ga pustil pod vodoravno vzdignjeno roko oditi. Enkrat pa, ko je bik upognil glavo, hoteč prizadeti nasprotniku smrtni udarec, stopil mu je ženo nogo na čelo med rogove ter se pognal čez njega. Vsakemu temu podobnemu prizoru sledilo je kajpada burno odobravanje.
V ietini se človek ne more načuditi pogumu in hladnokrvnosti, nag-
lici in neizmerni gibčnosti teh ljudi; če bi te lastnosti matadorja samo za hip zapustile, bilo bi po njem ter bi kri njegova rdečila beli pesek.
Ko je dosegel bik vrhunec besnosti, vstopil je pravo pred njega in mu zasadil objednem dva kija v tilnik, z desne in z leve rtrani.
Bil 'je res občudovanja vreden prizor videti ravno kot sveča stoječega matadorja, držečega v vsaki roki po jedno bodalo ter zasaditi isto baš v najugodnejšem trenotku razdraženi živali v vrat.
Po storjenem činu je po bliskovo odskočil, bik pa je divjal naprej.
Taki in enaki prizori so se večkrat ponavljali, dokler se ni tudi ta bik utrudil in upehal in ga niso spustili zopet v hlev.
Na vrsto pride tretji.
Prišedši iz temnega hleva na bliščeče solnce in v ropot in trušč gledalcev, obstal je nekaj časa prese nečen; ko so ga pa jeli picadorji dražiti z rdečimi plašči, hotel jo je od kuriti. Ko je videl vrata v hlev zaprta, je hotel skočiti čez barijero, strl vrh iste napravljeuo ograjo ter padel v areno nazaj kakor snop. Nastala je zmešnjava in gnječa med gledalci na oni strani, poskakali so s sedežev ter bežali pioti galeriji. Zapazivši pa, da ni nevarnosti, so se vrnili in z glasnim sikanjem in “fora”-klici zahtevali, da se ima bik odstraniti, kar se je tudi zgodilo.
Sledili so še trije drugi. Prizori bili so več ali manj opisanim podobni. Za V6ak spreten sunek je žel matador obilo priznanja, za vsako nerodnost obilo graje.
Solnce se je bližalo zatonu. Zad njega bika so v areni gonili sem in tja, mene pa je gledanje zmučilo in požejel sem si na prosti zrak.
Po sklepu bitke pohajala sva s prijatelje«} .še dokaj časa okoli, uživajoč čarobno tbrflzjlsko noč. Silhuete palm, glasno cvrčanje žuželk, zategnjeni akordi brazilskega slavca “sabia”, pogosti hrošči svetilci ter Južpi križ na nebesnem oboku, spominjali so me, da sem daleč, daleč z áoflicyis? jjroč; na južni zemeljski polobli, kjet, kakor poje prvi brazilski pesnik Cazimiro d’Abreu:
Nossa térra tem mais estrellas. Nossas vidas tem mais flores,
Nossos bosques tem mais vida,
Nossa vida mais amor.
(Na našem nebu je več zvezd, v našem življenju več cvetlic, v naših gozdih več življenja in v našem življenju več ljubavi.)
O božičnih praznikih je prišel domu v Kozarje. Na sv. Štefana dan je bil po raznih gostilnah ter šel močno pijan in razgrajajoč mimo Škrljeve hiše na Viču. Na pripombo Toneta Škrlja: “Kakšna griža vpije in se priduša”, skočil je Štrekelj v Škrlja. Ta je takoj začutil, da ga je v levem očesu zaskelelo. Nato ga je sunil v levo prsno stran. Štrekelj je bil na tri tedne zapora obsojen. — Bukova drevesca sta posekala posestnik Jernej Kranjc iu njegov sin line iz Palč v graščinskem gozdu kneza Windischgraetza pri Otoku in napravila škode nekaj čez 11 K. Oče je bil obsojen na 10, sin pa na 8 dni zapora. — Mlad tat. 15 let stari Janez Dolenec je zvečer 27 jun. m. 1. Janezu Mraku na Vovčem iz nezaklenjene omare v hlevu vzel srebrno uro ter jo prodal. Zvečer 7. avgusta pa se je, ko so Štrausovi večerjali, splazil v zaprto branjarijo in iz predalčka vzel 17 kron. Obe tatvini obdolženec taji; sodišče ga je obsodilo na tri mesece težke ječe. — Nepoboljšljiv silovitež. Andrej Vidergar, mizarski pomočnik v Zg. Kašlju, je bil zaradi hudodelstva javne sile že občutljivo kaznovan, a to ga ni poboljšalo. Sodišče mu je postavilo oskrbnika v osebi Ignacija Mercina, kateremu je zagrozil, da ga bo na poti počakal in ustrelil. Vsled te grožnje je bil po orožnikih aretovan in tudi tu ni miroval. Psoval je orožnika in njima grozil. Sodišče ga je obsodilo na pol leta težke ječe. — S toporiščem. Janez Guzelj, ‘ žagar v Škofji Loki, je s sekiro udaril Janeza Pukelja po levi rami, vsled katerega udarca je nastal prelom lopatice. Guzelj dejanja ne taji, a pravi, da je bil jezen,, ker mu je Pukelj kos lesa v glavo zagnal. Obsojen je bil na štiri tedne ječe.
"	^ ^ -----r,—
Razno.
Nekaj besed o naših senčnikih (awnings).
V sedanjem času prihajajo zastopniki raznih firm okoli naših trgovcev ter vprašujejo po naročilih za senčnike (awnings). Morda se nehajajo še kateri, ki jim ni zuano,
da tudi mi izdelujemo senčnike vsake velikosti in mere.
A ne samo izdelujemo ampak tudi garantiramo mi vse senčnike, ki jih za vas postav imona mesto. Naše dobro ime je znano vsakemu človeku v mestu in kar mi rečemo, storimo.
Naše cene so vedno nizke.
Mandžurija, za katero se bijeta Rus in Japonec, je večja, kakor Sti Francija in Nemčija sku. paj.
¡♦©♦000*<5>0-«34-00<5 K>*0*0*-C1
! Iz stare domovine. {
((H0404040404040404040404Í
Kranjske novice.
—	Vrli domači vojaki pešpolka št. 17 so se 24. jan. s svojim pevskim zborom pri sv. maši v cerkvi sv. Petra zopet imenitno postavili in vabudili veliko pozornost. Splošno se je hvalilo izborno petje zbora, katerega vodi korporal Lavrič in solospev četovodja Skrema.
—	Novi semnji. Občina Pijava gorica je prosila, da bi se ji dovolili trije letni semnji. — Odkar se je zgradila dolenjska železnica, je imenovana občina hudo prizadeta. Preje se je vršil ves promet do Kočevja po cesti skozi to občino, in je imelo ljudstvo pri pripregah lepe dohodke. Tega sedaj ni več. Z ozirom na to bi bilo pač želeti, da bi merodajni faktorji te razmere uvaževali, prošnji omenjene občine ugodili ter ljudstvu s tem odprli uov vir do hodkov.
—	Izpod Stola. Ponesrečil se je v nedeljo 24. jan. ponoči mizarski pomočnik Feliks Štrukelj iz Žirovnice, ko se je vračal iz Most. Na klančku zdrsne ter pade tako močno na glavo, da si je ranil lobanjo in pretrgal kožo, da mu jo je moral zdravnik zašiti. — 200 let star zvonček je v cerkvi na Breznici. Zvonček ima vtisnjeno številko 1704; prinesli so ga gotovo še iz Rodin.— Orla, ki ga je ujel Fr. Kozjek v Žirovnici, imajo živega. Pravijo, da hoče samo takrat jesti, ko je sam. — Umrla je v Smokuču 74letna Jera Andrle, mati trgovca gosp. Jerneja Andrela iz Reke.
—	Izpred deželnega sodišča. V oko ga je sunil. Janez Štrekelj dela kot mizarski pomočnik v Celovcu.
Cena radium-a, edinega znanega zdravila zoper diftirijo, je “padla”. Zdaj stane en funt radi-uma samo $700,000. To je najneus-miljenejsi trust na svetu.
Atom ni več najmanjša oblika materije. Učenjaki so ravnokar iznašli še manjšo, imenujejo jo elektron in trdijo, da elektron je stotisoč milijon krat manjši od atoma.
Mr. Schwab je zopet bolan. Ni čuda. Ob bankerotu la-dijedelskega trusta je izgubil pet milijonov dolarjev.
V Mexico City je zadnjič nadškof Alarcon blagoslovil zemljišče nove katoliške banke, bi bo pričela poslovanje z glavnico $6,000,000.
Slovensko-amerikauski
koledar
za leto 1904 je izšel, in velja 25 centov s pošto vred. Koledarje zanimiv in bogato ilustriran. Dobiti je pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich st., New York City, N. Y., in 1778 St. Clair st., Cleveland, Ohio. 1-10
KAŠE SLOVENSKE 60SP0D1NJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
IT a prodaj še 6 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini 8 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
lejer točim vedno sveže nivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljfie smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
Telef. 2252.
McVadt,
BARRETT BLOCK
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE. KY.
Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Naj večji di-stilerji za izvrstno
Rženo—in—Sour “ )
Mash žganje v vsi
Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo.
Naslov:
Western Office Sunny Brook Distillery Co
174 Riwidelf Street
CHICAGO. ILL
At Your Finger Tips
is the instant control of your business if you install a
Chicago Telephone
IT REACHES EVERYWHERE
m
5 cents a day will pay for It
CHICAGO TELEPHONE COMPANY
Fred Sehritiç * Brewing Company
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Telephone 26.
,	JOLIET, ILL.
HENRY * LATZ.
kontraklor in stavbenik
507 North Hickory Street, PHONE 914
JOLIET ,ILL.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
‘‘The D. S.” lOc. in ‘‘Meerscham” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Premog po$3.50
Da, po ti ceni ga mi prodajamo, in to dobrega v velikih kepah. Imamo tud» izpranega — Washed Nut — v manjših kosih po isti ceni. Naročila točno odvažamo na dom.
Preskrbite se sedaj z njim. Sodaj j* suh, pozneje pa bo dražji, težji in moker.
F. HUBENET,
703 Cass St.
N. W. Phone 860.