DOLENJSKI GOZDAR glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto letnik XVIII. julij 1981 prispevali za osnovanje, večino del pa so opravili delavci TOZD Vrtnarstvo in hortikultura. (Foto J. P). Ostanimo zvesti delu in ideji W praznovanje 40-letnice vstaje in ustanovitve Osvobodilne fronte se uvršča ta mesec tudi dan vstaje slovenskega ljudstva — spomin na začetek enkratnega zgodovinskega boja, v katerem smo „iz naroda hlapcev postali narod gospodarjev." Ponos nas navdaja, ko gledamo prehojeno pot, ki je tudi sedanje resne gospodarske težave na morejo zmanjšati. Odmevi na pomembna srečanja ob nedavnem 4. juliju, dnevu borcev naših narodov, so sveži in govore o najpomembnejših nalogah v tem trenutku naše stvarnosti. Če jih tu le na kratko ponovimo, hočemo s tem samo spodbuditi razmišljanja in ukrepe, ki so potrebni v sleherni naši sredini, da bo vsak in povsod uresničil svojo dolžnost do socialistične skupnosti in naše bodočnosti. Vidni državni in politični delavci povsod po državi so opozorili, da „ . . . brez odgovornosti za tisto, kar smo storili, pa tudi za tisto, česar nismo storili, morali pa bi, ne morejo delovati temeljne institucije naše družbe." To dobro znano, večkrat omenjano, vendar, kakor kaže, premalo upoštevano stališče vsebuje dobršen del odgovora na odločilni vprašanji: zakaj smo zabredli v nedvomno neprijetne ekonomske težave in kaj naredi- ti, da bi bili gospodarski načrti in tokovi v skladu z možnostmi, ki jih ta hip obvladamo. Na odgovornost in resnejši odnos do nje nas je že tovariš Tito ponovno spominjal in opozar- jal. Pa vendar je moral v zvezni skupščini Peter Stambolič te dni ugotoviti: kolikor nam je znano, doslej še nihče ni odgovarjal za zgrešeno investicijo in neizpolnjene obveznosti, prevzetih z dogovorom ali s sporazumom, niti ni kdo izmed odgovornih v družbenopolitičnih št. 6 skupnostih odgovarjal za to, da je na primer splošna, skupna ali proračunska poraba presegla dogovorjene okvire. Zato naši delovni ljudje in občani upravičeno pričakujejo splošno zaostritev odgovornosti za izpolnjevanje sprejete politike in menijo, da „ne bi smeli omahovati v predlaganju in sprejemanju ustreznih, pa tudi začasnih ukrepov, kjerkoli je to nujno, da bi učinkoviteje vplivali na gospodarske tokove," kot je dejal v zvezni skupščini Peter Stambolič. „Ne potrebujete nobenih novih sklepov. Izpolnite tiste, ki ste jih že sprejeli in obenem zaostrite odgovornost vsakogar za tisto, kar je dolžan storiti. In če izključite nekaj tistih, ki ne izvajajo sklepov, bo to najboljši sklep," je med drugim povedal hrastniškim komunistom pred dnevi predsednik CK ZKS France Popit. V Gor. Lazah je Marijan Brecelj opozoril več tisoč zbranih ljudi, da je na prvo mesto izbilo 7daj vprašanje — kaj je z gospodarsko stabilizacijo, kaj je z gospodarstvom Jugoslavije. Začrtanih nalog in ciljev, ki smo si jih zastavili za letos, ne izvršujemo v celoti. Od tega, kako bomo uredili gospodarske probleme, je v veliki meri odvisen tudi ugled Jugoslavije v svetu, je na velikem zborovanju spodnje-posavskih izseljencev v Brestanici opozoril Franc Šetinc. ..Kot nas je prekalil trdoživ boj v preteklosti, ob resoluciji infor-mbiroja in ob raznih drugih priložnostih, tako moramo tudi zdaj z dejanji pokazati, da smo tu in da bomo tu, kjer smo, in to, kar smo, tudi ostali" je med drugim dejal tov. Šetinc. Zato se ob dnevu borca zavejmo, da je od slehernega med nami odvisno, kako bo na svojem delovnem mestu uresničil vse, da bo poziv narodu, ki ga daje partija, Socialistična zveza in država v teh zapletenih gospodarskih razmerah, izpolnjen v celoti. V tem je tudi bistvo socialistične samoupravne demokracije. In še: zvestobo tovarišu Titu lahko potrjujemo samo z dobrim delom, ne z besedami. N. S. Ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega ljudstva — Delovni ljudje upravičeno pričakujejo zaostreno odgovornost vseh in vsakogar za uresničevanje gospodarske stabilizacije Analiza izkoriščenosti delovnega časa pri proizvodnih delih Analiza delovnega časa je izdelana za leto 1980. V njej je zajeto 325 delavcev iz proizvodnje ali 65 odstotkov proizvodnih delavcev in obsega deset delovnih področij (delovnih mest), kar je razvidno iz priloženih tabel. Podatki se predvsem nanašajo na pridobivanje lesa v družbenem sektorju. Delavci v sečnji so posekali 128.968 m3 lesa, od tega 54.700 m3 iglavcev in 74.269 m3 listavcev. Srednje drevo je imelo pri iglavcih 0,84 m3 in pri listavcih 0,42 m3. Planirani normativ časa je bil za iglavce 84 minut in za listavce 92 minut za kubični meter. Doseženi čas sečnje je bil za iglavce 71 minut/m3, za listavce pa 70 minut/m3. V analizi je zajetih 155 sekačev, ki so v pretežni meri sekali. Vendar so tudi ti sekači delali še na drugih delih poprečno 24 odstotkov delovnega časa ali 64 delovnih dni. Sekači so sekali skupaj 19.599 dni ali 156.793 delovnih ur in opravili 191.089 norma ur, kar pomeni, da so presegli normativ za 22 odstotkov. V letu 1980 je bilo spravljenega lesa 125.197 m3, od tega iglavcev 52.393 m3 in listavcev 72.804 m3. S prirejenimi kmetijskimi traktorji je bilo spravljeno 55.379 m3. Pri spravilu je delalo 24 traktorjev s skupno močjo 1030 KW (1401 KS) in opravilo v 4019 dneh ali v 32.541 delovnih urah 36.978 norma ur 23.337 obratovalnih ur. Doseganje normativov je bilo 114 odstotkov. Poprečni direktni stroški spravljenega lesa s traktorji so bili 136 din/m3, skupaj z amortizacijo pa 145 din/m3. Les sta spravljala tudi dva zgibna traktorja — Timberjack, s skupno močjo 118 KW in spravila 11.412 m3 lesa v 262 delovnih dneh ali 1712 delovnih urah. Opravila sta delo za 1946 norma ur v 1505 obratovalnih urah. Normo sta dosegla s 114 odstotki. Poprečni direktni stroški spravljenega lesa so bili 101,53 din/m3, skupaj z amortizacijo pa 117.95 din/m3. S konjsko vprego je bilo spravljenega 54.330 m3 lesa ali 43 odstotkov vsega spravila. Zavarovani vozniki so izvlekli 31.474 m3, s stroški 180, 05 din/m3, pogodbeni vozniki pa 22.856 m3, s stroški 140,3 din/m3. Pri spravilu so sodelovali tudi traktorji zasebnikov, ki so izvlekli 4076 m3 lesa. Naši kamioni so lani prepeljali 137.190 m3 lesa, od tega 55.911 m3 iglavcev in 81.279 m3 . listavcev. Pri prevozu je sodelovalo 19 kamionov. Direktni stroški po tkm so bili 3,93 din, samo prevoz je stal 3,14 din, nakladanje 0,79 din. Amortizacija je znesla za vsak ton kilometer 0,81 din. Pri prevozu so sodelovali tudi najeti prevozniki in prepeljali 34.697 m3. Na odpremnih skladiščih lesa — železniških postajah Novo mesto, Straža in Črnomelj so naložili delavci 72.902 m3 lesa. Nakladanje je bilo opravljeno pretežno s stroji, le nekaj prostorninskega lesa ročno. Pri nakladanju je v poprečju sodelovalo 13 delavcev, vendar le 59 odst. svojega delovnega časa, (Nadaljevanje na 63. str.) ŠTEVILO II! STRUKTURA NEIZKORIŠČENIH DELOVNIH DNI V GOZDARSTVU V LETU ISoO Sekači Gojitelji Traktoristi Šofer kam. Delavci CMS Vzdrž.cest Buldožeristi Minerji •H ■as ■0 c C« O rH -H f S Vozniki ■h r TJ O OJ U f-t O X. U; - a ■»-> 0. £ O «3 -H S-S -*4 > 251 m tj Število delavcev 155 <♦5 24 13 - 7? ? 7 14 13 325 % Boleznine do ?0 dni -skupno dni 2o97 800 296 6l 14ol 6 128 163 211 133 5351 6 Letni dopusti v letu 1930 I0S0 S 1.6 SSo 1 Clflf Qfi 1 *š4 184 339 362 7331 9 Razni zastoji v letu 1980 71 71 Vremenske ovire v le tu 1980 7819 2o71 887 311 12S< ?2 263 l?o 59o 42o 13R22 16 Izredni dopust do 7 dni v letu I9S0 136 19 33 7 1( 2 9 9 12 C 231 0.5 Seje in poslovodne funkcija v.letu 1930 441 94 65 5o 56 14 u 24 19 53 814 1 Drugi plačani nedelavni dnevi v letu 1980 L082 513 11 1? 278 2 13 3° 84 15 2o47 2 Neplačani nedel. dnevi - dni v letu 19'30 198 34 3 4 9 3 385 0.5 Skupaj neizkorise.del. dni v letu I98O |l53°1 45S1 179? 981 •p?i 17*4 j 580 611 1258 lo27 30566 35 Ostane izkorišč.del.dni no 3 ur v letu 1980 (25921 7389 458Ć 380' 5123 624!1282 1251 2466 25.31 3453 55884 65 Normativno štev.dolov.dni 41230.^,^ 6384 4788 1o374 798 1862 1862 3724 8643o loo odstotek izkor.dolov.dni 63 62 72 79 59 78 69 67 66 7o 65 PREGLED IZKORISTKOV DELOVNIH DNI V LETU 1980 v odstotkih DELOVNO PODROČJE T OZD TOK GG M.MESTO STRAŽA PODTURN CRM0SNJICE ČRNOMELJ H.MESTO ČRNOMELJ TREBNJE 1. Sekač 69 67 61 57 59 59 68 63 2. Gojitelj 66 58 70 57 60 ?•': 59 63 61 3. Traktor.kol. 72 70 66 76 73 72 4. Traktor.zgib. 5. Voznik s konji 59 68 70 73 66 6. Žičničar 7. Voznik kam. 83 79 78 81 78 7 80 8. Naklad.kam. 63 71 70 67 9. Krojilec CMS 10. Vzdrž.cest 60 67 55 66 50 59 11. Buldožerist 12. Miner 76 61 65 74 63 69 13« Naklad.vagonov 71 69 71 69 70 Odstotek izkor.vseh delav. 68 66 63 62 62 70 59 67 65 BRUTO VREDNOST DELOVNE URE DELAVCEV V LETU 1980 din Delovno področje T 0 Z D T 0 K N.MESTO STRAŽA PODTURN CRMOSNJICE ČRNOMELJ N.MESTO ČRNOMELJ TREBNJE 1. Sekač 80,88 82,63 96,15 76,46 72,39 90,30 103,80 80,58 2. Gojitelj 66,85 67,88 67,62 56,20 52,43 68,72 72,62 87,35 63,24 3. Traktor.kol. 85,10 91,92 99,92 85,05 8l, 04 88,46 4. Traktor.zgib. 92,31! 87,06 87,62 5* Voznik s konji 6. Žičničar 76,46 79,59 87,94 80,43 61,12 79,30 7. Voznik kam. 95,55 115,67 99,14 98,62 79,59 95,34 96,78 8. Naklad.kam. 76,71 81,26 58,69 62,79 88,40 72,71 9. Krojilec CMS 10. Vzdrž.cest 59,86 65,33 56,40 58,04 54,06 57,48 11. Buldožerist 75,56 12. Miner 73,21 70,67 70,65 61,52 69,28 13. Naklad.vagonov 83,00 83,59 63,30 76,18 XIX. zvezno tekmovanje delavcev gozdarstva Jugoslavije Slovenija druga, Bogdan Ambrožič,,GG Tolmin prvi, TOZD Gozdarstvo Straža dobil diplomo kot najboljši v Sloveniji za gospodarjenje in samoupravljanje leta 1980 Jože Grandovec na XIX. zveznem tekmovanj sekačev pri natančnem prežagovanju, zaključuje svoje bogato tekmovalno obdobje. (Foto ing. J. Piškur). Proizvodno tekmovanje delavcev gozdarstva Jugoslavije se (Nadaljevanje z 62. str.) ostali čas so porabili za prebiranje lesa in druga dela. Normativ so v poprečju dosegali s 135 odstotki; na TOZD Novo mesto s 145 odstotki, na TOZD Straža s 131 odstotki in na TOZD Črnomelj s 135 odstotki. Poprečno je en delavec naložil v Straži 10.949 m3, v Novem mestu 10.040 in v Črnomlju 7703 m3 lesa. Z razčlenitvijo izkoriščanja delovnega časa smo ugotovili, da so šoferji kamionov dosegli največi izkoristek, 80 odstotkov ali 213 delovnih dni in delavci na vzdrževanju cest najmanj — z 59 odstotki ali drugače povedano, delali so poprečno le 157 dni. Poprečno izkoriščen delovni čas za celotno DO je bil dosežen s 65 odstotki ali 173 delovnih dni. V strukturi neizkoriščenega delovnega časa prednjačijo: sekači zaradi vremenskih razmer z 19 odstotki ali 50 izgubljenih dni, delavci na vzdrževanju cest zaradi bolniških izostankov do 30 dni s 13 odstotki ali 35 dni, šoferji kamionov zaradi rednih dopustov z 11 odstotki ali 29 dni, drugih plačanih delovnih nedelovnih dni so imeli gojitelji 5 odstotkov ali 13 dni. Najboljši izkoristek delovnih dni so dosegli šoferji TOZD „Gozdarstvo” Novo mesto in najslabši izkoristek delovnih dni so imeli delavci na vzdrževanju cest na TOZD Gozdarstvo Črnomelj. V pregledu izkoristka delovnih dni v letu 1980 je razvidno, da je v poprečju dosegel največ-jo izkoriščenost TOZD Gozdarstvo Novo mesto z 68 odstotki ali 181 delovnih dni. Najmanj delovnih dni_ je imel TOK Gozdarstvo Črnomelj z 59 odstotki ali 157 delovnih dni. Z analizo smo ugotovili strukturo neizkoriščenega delovnega časa in odstotek delovnega časa, kar nam bo služilo pri planiranju delovne sile v proizvodnji in pri nadaljnjih priza de vanj ih za zmanjševanje števila neizkoriščenih dni. Poznani so nam vzroki, ki so povzročili velike izgube delovnih dni. Med najpomembnejšimi so izgube zaradi vremenskih ovir in zaradi bolniških izostankov, za katere pa nismo prepričani, da so vedno upravičeni. JOŽE LUKŠIČ je odvijalo v Sokolcu pri Sarajevu, v območju legendarne Ro-manije. Pokrajina je znana po lepih gozdovih, lovu in ribolovu. V zadnjem času pridobiva vse večji pomen turizem. V gospodarskem pogledu je na področju Romanije razvito gozdarstvo, razvija pa se tudi tekstilna industrija. Legendar-nost Romanije je vzklila iz NOB. Tu so bile organizirane prve oborožene enote partizanov, ki so že julija 1941 začele oboroženo vstajo. Ogrodje razvoja regije predstavlja DO „Romanija” Soko-lac, ki zaposluje preko 5.800 delavcev, z 2,8 milijarde prihodka oz. 1,47 milijarde dohodka. Dejavnost DO je strnjena v gojenju in varstvu gozdov, izkoriščanju gozdov in predelavi lesa od proizvodnje desk do oplemenitenih iveric oz. gradbenega in salonskega pohištva. Razvojna politika je še nadalje usmerjena v višjo stopnjo dokončne predelave. Po naporni, pa vendar prijetni vožnji v Sokolac, so naši tekmovalci Ivan Štrumbelj, Jože Grandovec, Ivan Srebre, Janez Koren, Andrej Obretan in Bogdan Ambrožič pod vodstvom Lojzeta Marolta kar takoj vstopili na svečano otvoritev. Ob spremljavi pihalne godbe se je sprevod tekmovalcev pomikal na lepo urejeno tekmovališče v Brezjaku. Po kratki otvoritvi tekmovanja je bil na programu teoretični del, pri katerem so naši fantje izgubili nekaj dragocenih točk, le Bogdanu jih je uspelo zbrati 79, kar mu je že pomenilo rahlo začetno prednost. Po precej dramatični vožnji v Rogatico so utrujeni tekmovalci po „drugi” večerji in močni plohi lepo zaspali. Bogdan Ambrožič, delavec GG Tolmin, prekosil vse! Drugi dan tekmovanja je bil za nas Slovence dramatičen. Naš tekmovalec, 18-letni Bogdan Ambrožič, ki je v tekmovalnih sposobnostih nasledil, če ne prekosil svojega očeta, je v vseh disciplinah dosegel odlične rezultate. Za končni zbir točk je Bogdan drog podrl na balon. Se pred kleščenjem je vprašal sodnika, če lahko preide po okleščenem hlodu na naslednjega. Sodnik ga je bolj z vrha pogledal in po pregovoru le dovolil. Tu je namreč fant še posebej pokazal, kaj zna in zmore. V dovoljenem času je oklestil odrejeni hlod in z značilnim zasukom prešel na drugega. V obratu je zasukal motorno žago tako, daje rezilo padlo na klin, ga odrezalo in v dovoljenem času še enega. Zanimivo je bilo slišati pripombe gledalcev. “Milina! Šta radi mladost. To su Slovenci. Videli smo svašta, ali nešto ovako još nikad . . .“ itd. Bogdan je dosegel skupno 696,5 točk, kar mu je zadostovalo za naslov državnega prvaka. Odlični tekmovalci Drago Tomac, Milan Lišanin , Krsto Malovič, Ivan Štrumbelj itd. so se mu le približali. Naša ekipa se je dobro držala. Veteran Ivan Štrumbelj je s 664 točkami zasedel peto mesto, Janez Koren s 650,5 točkami dvanajsto, Ivan Srebre s 632 točkami osemnajsto, Andrej Obretan s 612 točkami enaindvajseto in Jože Grandovec s 546 točkami sedemindvajseto mesto. Veteranu Grandovcu očitno ni šlo. Zmedel se je že pri Sodniškem pregledu motorne žage. To se mu je poznalo vse do konca tekmovanja. Napravil je velike napake, ki jih prej ni nikoli zagrešil. V skupni uvrstitvi je bila Slovenija druga, za ekipo Hrvatske, tretja pa je bila zelo borbena ekipa Srbije. V vrsti proizvodnih tekmovanj imajo ponovno zapisano solidno uvrstitev. Ob slavnostni razglasitvi rezultatov proizvodnega tekmovanja smo TOZD Gozdrastvo Straža dobili zlato plaketo in diplomo kot najuspešnejši TOZD gozdarstva v Sloveniji za dosežene rezultate na področju gospodarjenja in samouprave za 1980 leto. JERNEJ PIŠKUR, dipl. ing. Rezultati XIX. zveznega tekmovanja sekačev v Sokolcu pri Sarajevu * 1 2 POSAMIČNA UVRSTITEV: 1. Bogdan Ambrožič, SR Slovenija 696,5 točk 2. Drago Tomac, SR Hrvatska 686 točk (Nadaljevanje na 64. str.) Ekipa sekačev iz Slovenije v Sokolcu pi Sarajevu. (Foto ing. J. Piškur). Državni prvak za leto 1981 v Sokolcu pri Sarajevu je postal komaj 18-Ietni sekač Bogdan Ambrožič iz GG Tolmina. (Foto ing. J. Piškur). Tekmovalci iz Slovenije v slavnostni povorki. (Foto ing. J. Piškur). X. republiško proizvodno tekmovanje gozdarjev-sekačev Letošnje republiško tekmovanje gozdarjev-sekačev so organizirali naši sosedje — Gozdno gospodarstvo Kočevje 20. junija 1981. Na lepo urejenem prostoru, zraven še lepšega gozdarskega doma na Marofu, se je zbralo 74 tekmovalcev—sekačev iz tri- (Nadaljevanje s 63. str.) 3. Milan Lišanin, SR Srbija 686 točk 4. Krsto Malović, SAP Vojvodina 680 točk 5. Ivan Štrumbelj, SR Slovenija 664 točk EKIPNA UVRSTITEV: 2. SR Slovenija 3.801 točk 2. SR Slovenija 3.801 točk 3. SR Srbija 3.778 točk 4. SAP Vojvodina 3.679 točk 5. SR Bosna in Hercegovina 3.492,5 točk 6. SR Makedonija 2.552 7. SAP Kosovo 2.462 točk 8. SR Črna gora 2.343,5 točk najstih gozdnogospodarskih organizacij. Kljub slabi vremenski napovedi je bilo vreme le naklonjeno tako tekmovalcem kot organizatorjem. Tekmovanje je bilo končano kmalu po 12. uri. Rezultate so organizatorji obdelovali s pomočjo računalnika, tako da so bili končni uspehi znani in objavljeni že neposredno po koncu tekmovanja. Ker je že tako, da je vsako tekmovanje povezano tudi z več ali manj športne sreče, se je GG Novo mesto letos moral zadovoljiti v ekipni uvrstitvi s tretjim mestom. V posamezni uvrstitvi je osvojil prvo mesto in gostal republiški prvak Ivan Štrumbelj s 589 točkami, tretji pa je bil Jože Grandovec s 572,5 točke. Ostali štirje naši tekmovalci so se uvrstili od 35. Udeleženci zveznega tekmovanja pri sadnji spominskega p osrčju Romanije. (Foto ing. J. Piškur). do 71. mesta. Ker sta se naša dva tekmovalca, Štrumbelj in Grandovec, po številu zbranih točk uvrstila med prvo šesterico, sta bila v sestavu ekipe, ki je letos zastopala Slovenijo na zveznem tekmovanju proizvodnih delavcev sekačev. JOŽE KURE, dipl. ing. Rezultati X. tekmovanja gozdarjev-sekačev Slovenije v Kočevju 20. junija 1981 EKIPNA UVRSTITEV: 1. SGG Tolmin (Koren, Ambrožič, Likar) 1679 točk 2. GG Postojna (Margan, Bajc, Bajc) 1659 točk 3. GG Novo mesto (Štrumbelj, Grandovec, Krese) 1657 točk 4. Lesna Slovenjgradec (Ob-retan, Srebre, Adamič) 1642 točk 5. GG Nazarje (Mlačnik, Zamernik, Šolar) 1634,5 točke Tekmovalo je trinajst ekip. RAZVRSTITEV POSAMEZNIKOV: (Nadaljevanje na 65. str.) Prvi trije na republiškem tekmovanju sekačev. V sredi Ivan Štrumbelj, desno Jože Grandovec. (Foto ing. J. Piškur). Zmagovalec Ivan Štrumbelj pri „kleščenju vej“. Tudi fotografija dokazuje, da mu je šlo dobro izpod rok. (Foto ing. J. Piškur). Nova pridobitev: cesta Seč-Ciganski plac (Nadaljevanje s 64. str.) 1. Ivan Štrumbelj (GG Novo mesto) 589 točk 2. Ivan Koren (SGG Tolmin) 578,5 točk 3. Jože Grandovec (GG Novo mesto) 572,5 točk 4. Andrej Obretan (Lesna Slovenjgradec) 562,5 točk 5. Stane Margan (GG Postojna) 562,5 točk Tekmovalo je štiriinsedemde-set sekačev. Za proizvodnjo ene tone čistega dušika je potrebna tona surove nafte in 300 kilovatnih ur električne energije. V Jugoslaviji vsako leto porabimo več kot 12.000 ton različnih insekticidov za zatiranje škodljivcev v zemlji. 1. julija 1981 je bil opravljen tehnični pregled novozgrajene gozdne^ ceste Seč-Ciganski plac. Člani komisije so izrekli priznanja za dobro opravljeno gradnjo in potrdili izpolnitev pogojev za pridobitev uporabnega dovoljenja. Splošni in tehnični podatki o novozgrajeni prometnici: gozdni kompleks Drvodelnik bo v prihodnje razdeljen v vzdolžni smeri (SZ—JV) z gozdno cesto Dol. Toplice-Seč-Ciganski plac. Ta prometnica predstavlja glavno izvoznico lesa do porabnikov oziroma skladišč v Straži in Črnomlju. Izgradnja odseka na relaciji Seč—Ciganski plac predstavlja jugovzhodni krak navedene glavne izvoznice. Tehnični podatki: cesta je dolga 6818 m. Produktivnost: za družbene gozdove 4.250 m, za zasebne gozdove 2.568 m Radiji: horizontalni: minimalni 20,00 m vertikalni: minimalni: 500 m Vzpon maksimalni: 8,00% na dolžini 514 m. Graditi smo začeli 5. avgusta 1980 in do začetka novembra istega leta je bilo opravljenih 90 % zemeljskih del. Na vsej trasi je bilo odmini-ranega in odkopanega 17.538 m3 materiala, za utrditev zgornjega ustroja vozišča je bilo vgrajeno 4769 m3 kamna in peska. Približni stroški gradnje znašajo 8,300.000 din. Investitor gradnje je TOZD Gozdarstvo Crmošnjice. MATIJA MAZOVEC Posebna izobraževalna skupnost za gozdarstvo Slovenije Posebno izobraževalno skupnost za gozdarstvo v SR smo oblikovali gozdarji kot uporabniki skupaj z vzgojno izobraževalnimi organizacijami kot izvajalci. Naloge posebne izobraževalne skupnosti so: sprejemanje vzgojnoizobraževalnih programov in določanje cen storitev za posamezne vzgojnoizobraževalne programe in usklajevanje medsebojnih obveznosti ter sprejemanje programov naložb v razširitev učnovzgojnih zmogljivosti. Posebna izobraževalna skupnost ima skupščino, ki jo sestavljajo uporabniki (gozdna gospodarstva) in izvajalci (gozdarski šolski center Postojna skupaj z izobraževalnimi centri pri GG in gozdarska fakulteta). Izvršilni organ skupščine je izvršni odbor. Delegacijo za posebno izobraževalno skupnost predstavlja odbor za izobraževanje pri našem gozdnem gospodarstvu, ki določi za vsako sejo skupščine tudi po enega delegata. Skupščina je imela v letu 1980 tri seje, na katerih je obravnavala: zakonodajo o usmerjenem izobraževanju v gozdarstvu, poročila o delu šolskega centra v Postojni in gozdarske fakultete, o vzgojnoizobraževalnih programih nove usmerjene šole, samoupravne sporazume o temeljih plana izobraževalne skupnosti Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti, predlog o ustanovitvi skupne strokovne službe posebnih izobraževalnih skupnosti, o financiranju izobraževanja in drugo. Celotno gradivo je pred sejo skupščine obravnaval odbor za izobraževanje pri GG Novo mesto in dal tudi določene pobude k gradivu. Sej skupščine so se udeležili: Franc Povše, Bogo Spiletič in Jože Butala. FRANC MARKOVIČ Tekmovalci—sekači GG Novo mesto na republiškem tekmovanju sekačev v Kočevju. (Foto ing. J. Piškur). V prvem polletju sečnja in odkup lesa po načrtu: 101.265 m 3 lesa Do konca junija smo posekali pili pa 33.531 m3 lesa (planira- s proizvodnjo leta 1980 po 67.734 m3 (za leto 1981 no 56.990 m3). vrstah lesa prikazujemo v na- planirano 129.135 m3), odku- Primerjavo s planom 1981 in slednji tabeli: iglavci m3 listavci m3 drva m3 skupaj m3 družbeni gozdovi: — doseženo do konca junija 1981 27.471 31.324 8.939 67.734 — dosež. do konca junija 1980 25.800 33.066 10.626 69.492 — planirano 1981 49.819 58.009 21.307 129.135 - indeks (dosež: plan) 55 54 42 52 zasebni gozdovi: — doseženo do konca jun. 1981 6.912 24.212 2.407 33.531 — doseženo do konca jun. 1980 8.148 25.019 2.014 35.181 -planirano 1981 10.559 42.881 3.550 56.990 — indeks (dosež.: plan.) 65 56 68 59 skupaj proizvodnja lesa do konca junija GG Novo mesto 34.383 55.536 11.346 101.265 Poslovanje odpremnega skladišča v Straži v I. polletju 1981 Posamezni TOZD in TOK so plan proizvodnje do konca junija izpolnili takole: TOZD Novo mesto 55 odst. TOZD Straža 52 odst. TOZD Podturn 53 odst. TOZD Črmošnjice 52 odst. TOZD Črnomelj 52 odst. TOK Trebnje (družbeni) 35 odst. TOK Novo mesto 60 odst. TOK Črj 62 odst. TOK Trebnje 48 odst. JANEZ RUSTJA V usmerjeno gozdarsko šolo vpisanih štirinajst učencev Usmerjena gozdarska šola v Postojni je na predlog odbora za izobraževanje pri GG Novo mesto sprejela v prvi letnik usmerjene gozdarske šole naslednje kandidate: Martina Pavlina iz Sel pri Straži, Antona Strajnarja in Braneta Smrketa iz Globodola, Matevža Maznika, Branka Brin-ca in Andreja Zaletelja iz Novega mesta, Toneta Avguština iz Podturna, Romana Senico in Toneta Goršina iz Stopič, Marjana Ovnička iz Brezovice, Ivana Krakarja iz Podhoste, Darka Kumarja iz Žužemberka, Jožeta Smoliča iz Šentjerneja in Franja Bubnjića iz Meline (BiH) Odpremno skladišče v Straži odpremlja les za TOZD Gozdarstvo Straža, Podturn, Črmošnjice, TOK Novo mesto ter v manjši meri za druge TOZD in TOK. Skozi skladišče gre letno preko 40.000 kubičnih metrov lesa. V letošnjih šestih mesecih odprema po količini zaostaja za istim obdobjem v letu 1980, saj smo dosegli le okrog 65 odst. lanskoletne odpreme (6 mesecev) iglavcev ter za 70 odst. listavcev. Odpremili smo manj zaradi neugodnega vremena v prvih treh mesecih, ko na skladišče skoraj ni bilo dotoka lesa. Pregled prejema in odpreme od 1. 1. do 25. 6. 1981 po TOZD: TOZD dovoz m3 odprema m3 Straža 5.205 4.697 Podturn 3.459 2.816 Črmošnjice 3.915 3.688 TOZD Novo mesto 411 411 Ost. TOK, TOZD 349 349 TOK Novo mesto 2.701 2.620 Zunanji dobavitelji za TOZD Straža 789 744 16.829 15.325 Kandidati za štipendije na gozdarski fakulteti Štipendijo za študij na gozdarski fakulteti v Ljubljani so zaprosili: Andrej Držaj iz Dra-gatuša in Jože Saje iz Straže, ki sta sedaj pri vojakih in jima je bila štipendija načelno že lansko leto odobrena. Nadalje prosijo za štipendijo še Gregor Vodnik iz Novega mesta, vpisan v četrti letnik, Marija Sodja iz Kranja, vpisana v četrti letnik, Alenka Jelačevič iz Črnomlja, ki se je vpisala v prvi letnik, in Gorazd Rade iz Črnomlja, ki se bo vpisal v prihodnjem letu po odsluženju vojaške obveznosti. FRANC MARKOVIČ Zaloga: 1.504 m3. Prejem lesa usklajujemo med TOZD vsak mesec. Pri mesečnem obračunu priznamo količine, ki smo jih odpremili, te pa dobimo, da skupno odpremo razdelimo v razmerju z dovozom. Do razlik med pripeljanimi sortimenti in priznanimi prihaja zaradi presortiranja. Na skladišču opravljamo razna dela kot so prebiranje, dodelava, krojenje, pri čemer iz manj vrednih sortimentov oblikujemo vrednejše (iz goli - bukove hlode) in te naprej razdelimo v razmerju s pripeljanimi golmi. Pregled skupnega prejema in odpreme od 1. 1. do 25. 6. 1981 po sortimentih sortiment prejem m3 odprema m3 razlika 1. jel. hlodi 240 m3 485 m3 + 245 m3 2. jambori 33 m3 16 m3 - 16 m3 3. motke 146 m3 54 m3 - 92 m3 4. obli les za tesanje 4.160 m3 3.731 m3 - 429 m3 5. jelov cel. les 1.602 m3 1.210 m3 - 392 m3 6. bukovi hlodi 195 m3 550 m3 + 355 m3 7. hrast, hlodi 111 m3 128 m3 + 16 m3 8. javor, hlodi 189 m3 184 m3 - 5 m3 9. brest 89 m3 55 m3 - 43 m3 10. lipa, češnja 67 m3 51 m3 - 16 m3 11. hi. ost. list. 29 m3 21 m3 - 8 m3 12. buk. celulozni les 992 m3 1.667 m3 + 676 m3 13. goli 6.204 m3 4.503 m3 -1700 m3 14. hrast. cel. les 36 m3 49 m3 13 m3 Zaloga 612 m3 Za krojenje in dodelavo zaračuna- odpremo lesa. zaračunali varno količine, ki smo jih prebrali V I. polletju smo ter pri tem upoštevamo prejem in prebiranje za: igl- list. TOZD Straža 840 m3 1033 m3 TOZD Podturn 687 m3 453 m3 TOZD Črmošnjice 259 m3 858 m3 TOK Novo mesto 380 m3 379 m3 TOZD Črnomelj 38 m3 TOZD Novo mesto 63 m3 TOK Trebnje 12 m3 2.279 m3 2.723 m3 Z delom na skladišču ustvarjamo dohodek, ki prihaja iz razlike med pripeljanim, manj vrednim sortimen-tom in odpeljanim, vrednejšim. Tega razdelimo na TOZD tako, da jim priznamo tiste sortimante, ki smo jih odpremili. Na skladišču pa nastajajo tudi absolutni viški, predvsem zaradi prodaje lesa po teži (1 tona za 1 m3). Te viške lahko ugotovimo zanesljivo le tedaj, ko se dejansko zaloge toliko zmanjšajo, da jih je mogoče točno izmeriti ter nato primerjati s knjižnim stanjem. Nekaj takih viškov smo ugotovili že v prvem trimesečju in jih razdelili med TOZD v razmerju pripeljanega lesa: TOZD Straža višek igl. 70 m3, list. 52 m3 TOZD Podturn višek igl. 30 m3, list. 7 m3 TOZD Črmošnjice višek igl. 5 m3, list. 86 m3 TOK Novo mesto višek igl. 6 m3, list. — Skupno: višek igl. 113 m3, list. 145 m3 O vseh spremembah pismeno omogoča priznavanje dobropisov na obveščamo druge TOZD zaradi podlagi dejanske odpreme in realno skladnega knjiženja. razdeljevanje viškov ter stroškov Evidenca na odpremnem skladiš- med dovoznike lesa. ču omogoča, da so količine dovoza stalno usklajene z vsemi TOZD, MARIJA TURK Občni zbor društva inženirjev in tehnikov gozdarstva V Črmošnjicah je bil 30. junija občni zbor društva inženirjev in tehnikov gozdarstva Novo mesto, ki se ga je udeležilo okrog štirideset članov ali komaj dobra polovica vpisanih. Pred občnim zborom sta o razvojnih zakonitostih pragozda Pečke predavala Vili Turk in Andrej Kastelic, oba dipl. inženirja, ki sta skupaj z dipl. ing. Tomažem Hartmanom omenjeno temo pripravila za diplomsko nalogo. Ob študiju že zapisanega o pragozdu so dodali še Z' -\ NASVET ZA SEKAČE Pri menjavi sklopke, pri mazanju ali menjavanju zobnika je potrebno ustaviti gibanje (blokirati) bata. Običajno se v ta namen v odprtino za svečko vstavi kovinski ali plastični čep. Če je delavec čep izgubil pa si je za utrditev bata pomagal z izvijačem ali s kakim drugim kovinskim pripomočkom, pri čemer pa se včasih poškoduje valj ali kak drug del motoija. Enostavneje in za stroj varnejše ravnamo, če skozi odprtino za svečko vtaknemo zaganjalno vrvico, ali kako drugo vrvico (kakih petnajst cm) ali celo vezalko. Tako bo bat dobro ustavljen (utijen) in motoija ne bomo poškodovali. izsledke trimesečnega lastnega opazovanja. Podrobneje so razčlenili razvojne stadije pragozda, način in dinamiko pomlajevanja, menjavanje drevesnih vrst (jelka, bukev) in druge značilnosti, katerih poznanje nam bi lahko koristilo pri gospodarjenju z gozdovi. O delu društva v preteklih dveh letih je poročal predsednik Tone Šepec. Med pomembnejšimi dogodki je naštel predavanji dr. Janeza Božiča o gozdarstvu na Kitajskem in mag. Andreja Dobreta o sodobni gradnji gozdnih cest. Člani društva so v tednu gozdov predavali šolski mladini, sodelovali pri pripravi prostorskih načrtov ter pri popisu gozdov. Leta 1979 se je štirideset članov DIT udeležilo strokovne ekskurzije v Bosno. Že ustaljeno vsakoletno srečanje članov našega društva s člani DIT Novoles je bilo leta 1979 na območju TOZD Gozdarstva Črnomelj, lani pa na Gorjancih. Srečanji sta imeli kot navadno dva dela: strokovni z ogledom zanimivosti in značilnosti sestojev in gospodarjenja v njih ter družabni del. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni: Tone Hočevar, Vito Dra-žumerič, Niko Goleš, Stane Pirc, Franc Povše, Brane Puljak, Jože Senica, Albin Smuk in Jože Vider-vol. Odbor bo vodil predsednik Tone Hočevar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Franc Čibej, Jože Falkner in Anton Sepec. Novi odbor bo jeseni priredil strokovno potovanje po gozdovih Makedonije. Po končanem občnem zboru so člani DIT obiskali na novo urejen počitniški dom na Resi, ki sta ga za svoje delavce skupaj pripravila gozdno gospodarstvo Novo mesto in Novoles. Letos so delavci TOZD Gozdarstvo Novo mest razširili kamionsko cesto ,JDrenšajba“, odd. 20 v Radohi. Cesta je dolga 800 m. Zemeljska dela je opravil buldožerist TOZD Transport in gradnje (Foto M. Bajt). Gozdna učna pot po Pohorju Kot predstavnik GG Novo mesto v odboru za propagando in tisk pri gozdarskem poslovnem združenju sem se 22. maja letos udeležil seje odbora na Pohorju. Po seji je bil ogled gozdne učne poti Bolfenk-Razglednik. Pot so pripravili gozdarji GG Maribor. Namenjena je vsem obiskovalcem, zlasti pa šolskim ekskurzijam, ki jih gozdarji po poti tudi vodijo. Z velikim zanimanjem so se podali na pot, katere začetek je pri gornji postaji gondolske žičnice pri hotelu Bellevue. To je ena prvih takih poti v Sloveniji. Lični tiskani ter s slikami in skicami opremljeni vodič kaže, da so se mariborski kolegi tega dela resno lotili. Avtorja poti, ing. Debevec-Les-jakova in ing. Cafnik sta nas, vsa zanesena, tudi popeljala po njej. Pot je krožna, dolga 3 km in poteka na nadmorski višini 1050 — 1146 m. Pri njeni izdelavi so stremeli za tern, da bi čim manj posegli v naravno okolje. Ves čas te spremljajo razni opozorilni napisi kot na primer: naravni podmladek, bukov gozd, mravljišče, gozdni rob, gozdna cesta, gozdna tla, Na Kitajskem so od leta 1949 naprej pogozdili 28 milijonov hektarov zemljišč. Okrog 30 odstotkov zemljine površine je v nevarnosti, da se spremeni v puščavo. To so ugotovili znanestveniki na svetovni konferenci v Nairobiju. Gozdu in nasadom pripisujejo pomembno vlogo v borbi proti širjenju puščav. bukev, javor, jelka itd. Ob poti so postavljene še ptičje krmilnice in valilnice ter krmišče za divjad. Na izbranih mestih je označeno 21 „postajališč“, kjer gozdarji razlagajo, kaj vse je videti in druge zanimivosti (opis je tudi v vodniku). Na dveh mestih sta tabli z narisom poti in legenda. Prve izkušnje so pokazale, da je za večji obisk nujno potrebno, da so take učne poti v bližini večjih krajev. Iz vprašanj, ki jih postavljajo obiskovalci ci je moč spoznati, kako malo vedo, zlasti mladi prebivalci mest, o gozdu in naravi na sploh. Zato gozdne učne poti niso samo modna muha, ampak potreba in vložena sredstva v tako obliko izobraževanja mladih dobra naložba in propaganda za našo stroko. V Sloveniji so dosedaj gozdne učne poti že v Bistri in Vrhniki, Pretrgu pri Radovljici, v Rakovem Škocjanu in Svečini. Prav gotovo bodo podobne poti poslej nastajale tudi drugod. O tem bi morali razmisliti tudi na našem gozdnem gospodarstvu. Zelo ugodna priložnost za izdelavo poti se ponuja pri nas v Podturnu. Bazo 20 obišče letno množica mladih obiskovalcev, ki bi jih lahko usmerili na učno pot. Potekala bi krožno od uprave TOZD mimo razvalin gradu Rožek nad vdorno jamo koliševko ter skozi nasad omorike do jame Jazbina, od tod pa mimo drevesnice in arboretuma nazaj do parkirnega prostora. Več o tem prihodnjič. SLA VKO KLANČIČ AR, dipl. ing. Divjad - sestavni del gozdne celovitosti Iz gradiva za obravnavo območne SIS za gozdarstvo Novo mesto Samo drevesa še niso gozd. Pojem gozda je širši in ga razumemo kot združbo rastlinstva in živalstva na določenem prostoru. Rastlinski in živalski svet morata biti v medsebojnem ravnovesju. In kateri je pomembnejši? Družbena skupnost je zainteresirana za oba, za ohranitev pestre sestave rastlinskih in živalskih vrst. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi katerakoli rastlinska in živalska vrsta izumrla. Z dolenjskimi gozdovi (81.500 ha) gospodari gozdno gospodarstvo Novo mesto, z divjadjo pa 30 lovskih družin in gojitveno lovišče „Medved" Kočevje. V tem sestavku nameravam omeniti le pomembnejšo lovno —gospodarsko divjad in njen vpliv na gozd ter na razvoj gozdnega drevja in grmovja. Gozdarska in lovska zakonodaja sta sicer usklajeni, vendar se kljub temu gozdarji pogosto jezimo, da imamo v gozdovih občutne škode po divjadi. Te škode opazimo predvsem na področju Roga, kjer z divjadjo gospodari Gojitveno lovišče „Medved". Jelenjad in srnjad pozimi in v zgodnji pomladi obžirata poganjke mladih ali lupita lubje starejših dreves. Tako nastanejo poškodbe na gozdnem pomladku in drevju, pogosto so poškodovani gozdni nasadi ali pa je onemogočeno naravno pomlajevanje gozda. Zato je potrebno, da gozdarji sodelujemo pri sestavi in potrjevanju lovskogospodarskih načrtov, po potrebi pa dajemo spreminjevalne predloge. Vse lovske organizacije v novomeškem gozdnogospodarskem območju so svoje srednjeročne načrte 1981-85 poslale v obravnavo samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo pri gozdnem gospodarstvu Novo mesto. V teh načrtih je podan poprečni letni odstrel 1975—79, številčno stanje za posamezno divjad leta 1980 in planirani poprečni letni odstrel za obdobje 1981-85. Oglejmo si kritično, koliko je divjadi, koliko je bilo poprečno letno (1975—79) odstreljene in koliko je poprečni letni načrt odstrela za srednjeročno obdobje 1981-85. Od drobne pernate divjadi so pomembi še fazan, poljska jerebica, raca mlakarica, divji golobi in gozdni jerebi, od sesalcev pa jazbec, kune, lisica, polh in divja mačka. Kot prehodna divjad se pogosto pojavi tudi volk, medtem ko je ris po naselitvi 1973 na Rogu naša stalna divjad. Število medvedov in načrtovani odstrel sta gotovo previsoko ocenjena, saj je medved prehodna divjad in se pojavlja v več loviščih. Na razvoj gozda nima pomembnega vpliva. Vendar je medved naša najmočnejša divjad, v svetovnem merilu redkost, okras naših gozdov, za naša lovišča pa pomemben naravni spomenik. Podobno je tudi z volkom, risom in divjo mačko. Če k tem dodamo še našo množično divjad, lisico in kune, smo našteli večino naše mesojede divjadi, ki skupaj z lovci skrbi za biološko ravnotežje v naravi. Na razvoj gozda ima pomemben vpliv jelenjad in srnjad, če nastopata v večjem številu. Če divjad ni preštevilna, v gozdu ne dela škode in ne ovira njegovega razvoja. Če pa se prekomerno razmnoži, je lahko resna ovira gospodarjenja z gozdovi. Število divjadi je le ocenjeno. Stvarnejši pokazatelj števila je- lenjadi in srnjadi je njen odraz na okolje, v katerem živi. Zanimivo je, da se je ravno jelenjad in srnjad neverjetno prilagodila spremenjenim (poslabšanim) življenjskim razmeram (nemir, stroji v gozdu, ceste, vlake, promet itd.). Kljub povečanemu odstrelu se množi, je zdrava in trofeje z odlikovanji niso redke. Jelenjad in srnjad sta za gozdarstvo najzanimivejši. Da bi se izognili prekomernim škodam v gozdu po tej divjadi, so lovski in gozdarski strokovnjaki uvedli bonitiranje lovišč, s katerim naj bi se prikazalo, koliko določene divjadi lahko v določenem biotopu živi, ne da bi na okolju nastale pomembne škode ali bil oviran naravni razvoj. Tako je za Dolenjsko cenjeno, da bi bilo primerno število pet do šest kosov srnjadi na sto hektarov. En kos jelenjadi v tem primeru enačimo s tremi kosi srnjadi. Računsko pa to izrazimo v naslednjem: 775 kosov jelenjadi podano v številu srnjadi = 2.325 4.771 kosov srnjadi = 4.771 skupno izraženo v številu srnjadi 7.096 Skupna površina gozdnogospodarskega območja Novo mesto je (100 odstotkov) 152.123 ha gozdov je — (54 odstotkov) 81.500 ha . negozdnih površin je — (46 odstotkov) 70.623 ha Na sto hektrarih živi poprečno 4,7 kosov srnjadi. To pa pomeni, da je število srnjadi in jelenjadi v dopustnih mejah za območje kot celoto. Vendar vemo, da so kljub temu za gozd pomembne škode po jelenjadi na celotnem področju Roga in mejnih predelih, kar je znak, da je potrebno na tem predelu povečati odstrel. Tako gojitveno lovišče „Medved" kot lovske družine načrte odstrela srnjadi in jelenjadi uresničujejo in zvišujejo, kar se ugodno odraža na gozdnem rastlinju. Ostra zima 1980/81 je na dolenjskem dokaj znižala število srnjadi in jelenjadi. Temu znižanju na področju Roga sta prispevala še volk in ris, kar se bo odrazilo več let vnaprej. Glede na navedeno predlagamo, da SIS za gozdarstvo pri gozdnem gospodarstvu Novo mesto da soglasje k predloženim srednjeročnim lovsko gospodarskim načrtom 1981—85 za naše gozdnogospodarsko območje. Naj omenim še, da divjad predstavlja pomembno postavko v narodnem dohodku, saj divjačino pretežno izvozimo za drage devize, hkrati pa bi bila pomembna rezervna prehrambena osnova, če bi bilo potrebno braniti domovino. TONE HOČEVAR, dipl. ing. vrsta divjadi številčno stanje dejanski popreč. načrtovani poprečni 1980 letni odstrel letni odstrel (1975-79) 1981—85 medved 68 7 19 jelen 775 262 344 divji prašič 514 120 277 srnjad 4.771 975 1.420 divji zajec 2.911 754 610 Miner Klobčar in Erlah pri miniranju na cesti v Radohi. (Foto M. Bajt). Pet dni je v Podgrajski gmajni okrog štirideset vojakov pridno vihtelo kose in srpične vejnike. Očistili so nasad, z zaslužkom pa nabavili sadike, ki so jih zasadili v okolici vojašnice v spomin na maršala Tita. (Foto M. Bajt) Ne kontrola in graja, temveč nasvet! Ni namen inštruktorja Ivana Turka, da bi kontroliral in grajal, temveč da bi sekačem svetoval in pomagal. Pri obhodu delovišč opazuje, kako delavci skrbe za lastno varnost, kakšno imajo orodje, kako ga vzdržujejo in kakšen je njihov delovni postopek. Srečuje se z izkušenimi, uspešnimi delavci, ki jih je treba le pohvaliti, srečuje pa se tudi z napakami, ki jih je treba odpraviti, da bi bilo delo varnejše in bolj učinkovito. Listajoč svoje zapiske z obhoda delovišč, nam je Ivan Turk naštel nekaj takih napak. V okolici Gradaca je naletel na skupino petih delavcev TOZD Črnomelj, ki so imeli le en obračalnik, namesto da bi vsak imel svojega. Koliko je zaradi tega nepotrene hoje pri prenašanju od delavca do delavca! Toda zaradi skupnega orodja delavci pri delu tiščijo bolj skupaj, kar pa močno ogroža varnost. Obračalnikov marsikje manjka, pa čeprav jih ne bi bilo težko preskrbeti. Delo bi bilo varnejše in učinkovitejše. Ponekod delavci nimajo ali niti ne poznajo majilnikov ali poletnih lupilnikov in delajo z navadnimi ali celo s sekiro. Drugje imajo lupilnike nasajene na neprimerne ročaje ali na neobdelane bukove veje namesto na leskova ali drugačna gladko obdelana toporišča. Tudi sekire in klini niso vedno primerno nasajeni. Zelo koristno je, če so toporišča rdeče prebarvana, da se izognemo nepotrebni zamudi z iskanjem orodja. Pri podiranju in naganjanju dreves nekateri uporabljajo ce-pilni bat namesto primerno težke gozdarske sekire, ki je uporabna za nabijanje, pa tudi za sekanje, če stiska ali za kleščenje vej. Izkušeni delavci drevje pravilno podirajo, zato veliko naredijo, pri mnogih pa drevo pade, kamor je nagnjeno. Drevja ne naganjajo, zato pa po nepotrebnem uničujejo podmladek in otežujejo spravilo. Gozdnega reda ponekod ne vzdružujejo, kar se pri naslednji sečnji maščuje. Tako so imeli npr. v oddelku 10 G. e. Črmošnjice pri sečnji iglavcev, ki je sledila sečnji listavcev velike težave. Pred sečnjo so morali odmetavati veje, saj bi bilo sicer delo zaradi težke prehodnosti preveč nevarno, pa tudi neuspešno. Pri kleščenju drevja marsikje zlasti mlajši delavci ne upoštevajo, kako pomembna je pravilna drža motorne žage. Z žago, naslonjeno na deblo (drsečo po deblu) in stegno je delo lažje, varnejše in uspešnejše. Pogostna napaka je tudi uporaba neprimerne žage, npr. pretežke ali s predolgim mečem. Ponekod nimajo najnujnejšega orodja za vzdrževanje motorke (ključev, primernih pil, mazalke, priprave za spajanje verige). Vsak delavec naj bi imel: rezervno zaganjalno vrvico, svečo, nekaj vijakov, nadomestno vzmet za sklopko ali za zaganjalno napravo in verigo. Marsikateri delavec žago slabo brusi. Pogostna napaka so previsoki ali prenizki vodilni zobje. Izgovor, da ni pil, ne drži. Bolj verjeten vzrok je površnost ali neznanje. Kaj pomeni slabo brušena veriga, vemo: manjši učinek, večji napor, več ropota, močnejše tresenje in zaradi tega več škode na zdravju. Pri starejših delavcih je vzrok tudi že oslabljen vid - dalekovidnost. Bo pač potrebno priskrbeti očala! Tudi vzdrževanje žag ponekod ni dobro. Zelo slabo je npr. v tesalnici in na skladišču v Straži. Pri žagi Husquarna se dogaja, da maže preveč ali premalo. Vendar je možno mazanje regulirati — le naučiti se je treba. Le varno delo je uspešno Pri podiranju je potrebno poskrbeti predvsem za lastno varnost in za očuvanje orodja. Pri tem je še kako pomembna priprava stojišča, pravilno usmerjenje in določitev smeri za umik. Medtem ko ta ali oni starejši delavec rad omeni, da mu je čelada rešila življenje, pa jo nekateri, zlasti mlajši, ne nosijo, češ da je prevroča. Delo brez čelade ni varno, pa tudi prepovedano je. Nekateri namesto primernih zaščitnih čevljev delajo v nizkih čevljih ali celo v copatah. Ali jih bo izučila šele nesreča? Dober čevelj omogoča trdno stojo, ublaži udarec in prestreže marsikakšno prasko. Ni varno, če delavci v „slučajnih11 delajo posamič, eden od drugega oddaljeni tudi po 10 do 15 minut hoje, kar se ob nesrepi lahko hudo maščuje. Včasih delavec ostane na delu sam, ker sodelavec ostane doma. Zato bi bilo treba vsak izostanek, kadar je le mogoče, najaviti naprej, da se osameli delavec priključi drugi skupini ali pa, da opravlja, kadar je sam, manj nevarna dela (beljenje, gozdni red, zlaganje drv in podobno). Ni odveč omeniti, da kaja med delom ni priporočljiva. Pri napornem delu je močnejše vdihovanje tobačnega dima in izpušnih plinov prav gotovo škodljivo. Prehladov bo manj, če se bo delavec od dela razgret in prepotem, ko bo sedel k malici, primerno oblekel. Pri obisku delovišč pa seveda Ivan Turk ne opazi le nepravilnosti. Marsikaj je tudi pohvale vredno. Tako npr. delavec, ki je izdelal 2000 m3 lesa na leto in pri tem porabil le petnajst okroglih pil — v primerjavi z drugim, ki je izdelal 800 m3 in porabil štirideset pil! Zgleden razvid o porabi pil, verig, goriva vodi revirni vodja Janež, zato je tudi poraba manjša. Do junija so delavci na Planini porabili le dve verigi. Janež hrani nove verige v olju, ponekod pa se dogaja, da gredo verige v uporabo slabo namazane. Dobro vzdrževano orodje veliko pripomore k večjemu uspehu. Počitniški dom v Bohinjski Bistrici S 1. 7. 1981 je bil urado odprt počitniški dom v Bohinjski Bistrici. Dom je skupna investicija petih organizacij združenega dela: Novolesa, Zavarovalnice, SDK, Obrtne zadruge „Hrast" in naše delovne organizacije. Obe stavbi — Zoi-ssova graščina in pripadajoče gospodarsko poslopje, sta bili poprej v lasti GG Bled, odkupil pa ju je Novoles, ki je kasneje ponudil počitniške kapacitete tudi drugim organizacijam. Podpisan je bil samoupravni sporazum o skupnih vlaganjih. Po njem ima naša delovna organizacija deset odstotkov kapacitet počitniškega doma. Gradbena dela so v prvem nadstropju, kjer so bivalni prostori, že končana in v tem delu je objekt že popolnoma opremljen. Obnovljena so tla, stropi, renovirana so vrata in okna. Pritličje je predvideno za skupne prostore; tu naj bi se odvijalo družabno življenje počitnikarjev. Vsa dela v teh prostorih še niso dokončana, predvideno pa je, naj bi to bila meseca septembra. To bo precej velika investicija, za katero Novoles predvideva, da bi jo oddali v najem zasebniku. Tudi zunanji videz doma, še zlasti če upoštevamo njegovo že kar častitljivo starost, je dober; navzlic temu pa bodo v prihodnjem letu fasado obnovili. Precej veliko dvorišče, na katerem je tudi možnost za športno udejstvovanje, bo asfaltirano že letos. Nasproti graščine stoji ozko in podolgovato gospodarsko poslopje. Strokovnjaki Novolesa planirajo v spodnjem delu urediti prostore za skrbnika in čistilko, za odlaganje smučarske opreme in savno, v gornjem delu pa naj bi bile garsonjere. Posebna znamenitost graščine je podstrešje. Ob ogledu v mesecu juniju so se tu zadržali najdlje. Precej prostorno je, vse pa je vezano brez enega samega žeblja. Les, star dobrih 200 let, je popolnoma zdrav. Sedaj, ko objekt še ni v celoti dokončan, gozdno gospodarstvo razpolaga s tremi ležišči v stanovanju (predprostor, opremljena kuhinja, soba, WC s tušem) ter s tremi skupnimi ležišči. Dekade niso določene, v domu se lahko preživi poljudno število dni. Ključi se dobe pri delovodji v domu; ko bo nastavljen oskrbnik pa pri njem. In po kakšnih cenah bomo letovali? Od ponedeljka do petka ali če bomo letovali cel teden -50,00 din po ležišču za vsak dan. Sobota, nedelja - 100,00 din po ležišču na dan. V to ceno ni všteta turistična taksa. Hranili se bomo v restavraciji, ko bo dokončana ali v okoliških restavracijah, ki jih tudi ne manjka; kdor pa nebi rad preveč stanjšal svoje denarnice, si bo lahko hrano pripravljal v kuhinji. Dom je dobra postojanka za izlete v okolico: blizu sta obe jezeri, Bohinjsko in Blejsko, Vogel, Kobla, Soriška planina. Prav zraven doma teče reka Bistrica, ki si resnično zasluži to ime. Baje v njej mrgoli postrvi. Torej ribiči, pozor! Tistim, ki se bodo odločili za letovanje v tem lepem in prijaznem kraju, se ni bati dolgočasja. Napotnico za dom dvignete pri socialnem delavcu, pri katerem dobite tudi dodatna pojasnila. LADO JAVORNIK Zasluženo priznanje Stražanom Koordinacioni odbor završnog proizvodno - radnog takmičenja radnika šumarstva JUGOSLAVIJE DODJELJUJE VUVJ20MU sa plaketom GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO, TOZD GOZDARSTVO STRAŽA, STRAŽA PRI NOVOM MESTU ZA UKUPNE REZULTATE POSLOVANJA U 1980. GODINI I DOSTIGNUTI RAZVOJ SAMOUPRAVNIH ODNOSA 1. Sokoloc. 27. juno 1981. predsjednik odbore ĆežorSavo " Izlet delavcev TOZD Gozdarstvo Črmošnjice Dvajsetega junija 1981 smo se odpravili na izlet v Beograd. Na zbornem mestu se nas je zbralo 42 in krenili smo na pot, polni pričakovanj. Preko Vinice smo prišli na cesto „bratstva in enotnosti“, ki se vije proti Beogradu. Vožnjo smo si olajšali s krajšimi postanki. V glavno mesto smo prispeli ob desetih dopoldne in si ogledali znamenitosti mesta kot so: skupščina SFRJ, sedež CK KPJ, zgradba ZIS, Kalemegdan itd. Potem ko smo si ogledali mesto, smo odšli v hotel in odložili prtljago. Po kosilu smo se odpravili na težko pričakovani ogled „Hiše cvetja',, kjer je grobnica tovariša Tita. Ko smo šli mimo belega marmorja z napisom JOSIP BROZ TITO, nas je stisnilo pri srcu in potočila se je marsikatera grenka solza, ki je izražala spoštovanje do našega vodje, ki ga sicer ni več med nami, še vedno pa živi v naših srcih. Iz Dedinj smo se odpeljali na hrib Avalo, kjer smo obiskali grobnico neznanega junaka in še druge znamenitosti. Naslednji dan zjutraj nas je pot vodila do muzeja „25. maj", ki smo si ga ogledali z velikim zanimanjem. Kmalu potem smo bili na poti proti Novemu Sadu, kjer smo obiskali čudovito Petrovaradinsko trdnjavo, ki je ena najznamenitejših posebnosti v Jugoslaviji in tretja največja v Evropi. Na Fruški gori smo imeli kosilo, še pred tem pa smo si ogledali spomenik padlim med drugo svetovno vojno. Bolj ko smo se bližali domu, boljše je bilo razpoloženje in tako smo prišli domov v večernih urah zadovoljni in ponosni, polni lepih vtisov. BINE SMUK Popravek Za požrtvovalno delo, ki je pripomoglo k boljšemu poslovanju in upravljanju, je dobil pismeno priznanje in srebrno značko podjetja tudi Franjo Filipovič iz TOZD Gozdarstvo Podturn, ki zaradi pomote v prejšnji številki Dolenjskega gozdarja ni bil imenovan. Tovarišu Filipoviču se opravičujemo- UREDNIŠTVO Resa vabi... Leta 1979 so delavci Novolesa in GG Novo mesto sklenili skupno obnoviti staro logamico na Resi v Kočevskem Rogu. Dela smo letos končali in Resa je pripravljena, da sprejme prve goste. V počitniškem domu na Resi je več bivalnih prostorov, v katerih lahko naenkrat prebiva od 20 — 30 ljudi. Največji prostor je skupna soba, v kateri je 28 stolov. Ta služi za sestajanje obiskovalcev za družabne igre ipd. Na skupnih ležiščih je 10 postelj. Tu so še 4 spalnice in v vsaki je dvojna postelja. V kuhinji je štedilnik na drva in vse, kar potrebujemo za kuhanje. V vsakem nadstropju so tudi sanitarije. V spodnjih prostorih je hidrofor za pretok vode po hiši, v sosednji zgradbi pa agregat, ki daje domu električno energijo. Iz skupne sobe je izhod na balkon, s katerega se nam odpre pogled na jaso poleg doma in na bližnje gozdove. Logarnico na Resi so obnovili delavci Novolesa in GG Novo mesto. V Novolesu so pri obnovitvi pomagali delavci iz vseh TOZD, nekateri s svojim lastnim delom, nekateri pa so prispevali svoje izdelke. S prostovoljnim delom je veliko prispevala tudi 00 ZSMS Novoles. Delavci GG Novo mesto so odstopili objekt in nato sodelovali pri ureditvi okolice in pospravljanju hiše. Prispevali so material za prekritje hiš in ostalih objektov okrog hiše in les, ki smo ga potrebovali pri adaptaciji hiše. Na Reso se pride preko Črmošnjic, Komame vasi in Ribnika. Cesta je do Črmošnjic asfaltirana, naprej pa je dobro utijena makadamska cesta. Cesta bo na križiščih označena s smerokazi. Ključe boste dvignili v TOZD Gozdarstvo v Črmošnjicah pri tov. Marici Bokan. . p _________________________________ • 7 7 Pogled v skupno sobo doma na Resi. (Foto Novoles). Pogled v skupno sobo doma na Resi. (Foto Novoles). Pregled samoupravnih sporazumov in dogovorov, sklenjenih z drugimi OZD Zakon o združenem delu, ki je bil sprejet leta 1976, v posebnem, VI. poglavju govori o družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih. S temi akti delavci svobodno in v skladu z izraženo voljo vseh udeležencev urejajo odnose med seboj v organizaciji združenega dela, med organizacijami združenega dela, z družbenopolitičnimi skupnostmi, z zbornico, s splošnimi združenji, s SIS, s krajevnimi skupnostmi, sindikati in z drugimi samoupravnimi ter družbenopolitičnimi organizacijami. Z družbenim dogovorom zagotavljamo in usklajujemo samoupravno urejanje družbeno—ekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena (člen 579), s samoupravnimi sporazumi pa urejamo in usklajujemo družbeno ekonomske in druge samoupravne odnose ter interese v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti (člen 586). Družbene dogovore in samoupravne sporazume sklepajo v imenu organizacij združenega dela in drugih udeležencev njihovi pooblaščeni organi. Ker je delovanje vsake delovne organizacije zelo mno-gostransko in močno povezano z mnogimi delovnimi organizacijami in skupnostmi, je mnogo tudi zadev in odnosov, ki jih je potrebno urejati med seboj. V ta namen smo že sklenili mnoge sporazume in dogovore, ki jih je toliko, da včasih že zgubljamo popolen pregled nad njimi, pa čeprav smo o vseh, predno smo jih sprejeli, razpravljali na sestankih vseh delavcev in na sejah samoupravnih organov. V naslednjem prispevku podajamo kratek pregled in vsebino sporazumov in dogovorov. — Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985. Z njim so določeni splošni in skupni interesi ter cilji in naloge, ki so temeljnega pomena za skladen razvoj gospodarenja z gozdovi in urejanja lesnobilančnih razmerij v obdobju 1981-85 v SR Sloveniji. Gospodarjenje z gozdovi mora temeljiti na načelih krepitve vseh splošnokoristnih funkcij gozdov, kot strokovne osnove pri urejanju lesnobilančnih razmerij pa so upoštevani gozdnogospodarski načrti, študije, raziskave ter informacije s tega področja. Konkretno je določen planirani letni posek, obseg blagovne proizvodnje, skupna poraba lesa v letu 1985, način zagotovitve manjkajočih količin ter program vlaganj v gozdove. GG Novo mesto je sporazum sprejelo decembra lani. — Samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka. Ta sporazum je sklenjen med delavci gozdnogospodarskih organizacij ter delavci Tovarne celuloze in papiija „Djuro Salaj” Krško. Predmet poslovnega sodelovanja je skupno določanje proizvodov oz. skupno planiranje proizvodov oz. skupno planiranje ter usklajevanje planov proizvodnje in prodaje skupnega proizvoda in ustvarjanje skupnega prihodka. Nadalje je določena količina celuloznega lesa iglavcev in celuloznega lesa bukve, ki jo je letno potrebno dobaviti Krškemu, v dvostranskimi letnimi pogodbami pa se natančneje opredeljujejo pogoji dobave lesa (dinamika po trimesečjih, način prevoza in prevzema lesa, način plačila ipd.). V posebnem poglavju so določeni pogoji in merila za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka. Sporazum je sklenjen za nedoločen čas. — Sporazum z identičnim besedilom imamo sklenjen tudi z delovno organizacijo LIK „Savinja” Celje. Po njem moramo letno dobaviti 5.300 m3 hlodovine. — Samoupravni sporazum o skupnih vlaganjih v razšiijeno gozdnobiološko reprodukcijo. Sklenjen je med našo DO ter Tovarno celuloze in papiija „Djuro Salaj” Krško. Namen sporazuma je, da si Celuloza zagotovi surovinsko zaledje, GG Novo mesto pa da meliorira čim več malodonosnih gozdov in opuščenih kmetijskih zemljišč. Na tej podlagi sta se oba partnerja odločila za skupna vlaganja v razšiijeno biološko reprodukcijo na dolgoročnejši osnovi na površini minimalno 50 ha za dobo 10 let. Finančni in količinski obseg del se določi z vsakoletnimi pogodbami, izbor objektov pa določita stranki sporazumno. Razmerje skupnih vlaganj znaša: Celuloza Krško 50 odst. GG Novo mesto 50 odst. za družbeni in zasebni sektor. — Samoupravni sporazum o poslovno—tehničnem sodelovanju in združevanju deviznih sredstev Sporazum je sklenjen z Z1V-TAM Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor. Cilj poslovnega sodelovanja je doseganje boljših delovnih in poslovnih rezultatov, boljšega izkoriščanja kapacitet podpisnic sporazuma ter doseganja večjega dohodka. Z združevanjem deviznih sredstev, naj bi se povečala proizvodnja obeh partnerjev ter opravljanje storitev, ki vplivajo na zmanjševanje deviznega odliva oz. na večji devizni priliv. Torej je predmet sporazuma poslovno-tehnično sodelovanje in združevanje deviz za proizvodnjo vozil, ki se uporabljajo v gozdarstvu. O višini združenih sredstev podpisnici samostojno odločata. V lanskem letu smo tako združili 155.000 DM za proizvodnjo 2 kamionov Magirus Deutz 310 D 26 FK. Sporazum je sklenjen za dobo dveh let. — Sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju na področju oskrbe z lesom in oskrbe z vozili. V tem sporazumu sodelujejo vse slovenske gozdnogospodarske organizacije, Posestvo Snežnik, Agrokombinat Maribor, ZIV TAM Maribor in lesna industrija „Bohor” Šentjur, skupno 19 organizacij združenega dela. Skupen interes se izkazuje v dveh vidikih: popolna oskrbljenost proizvajalca vozil (TAM Maribor) z lesom za proizvodnjo, proizvajalcev lesa pa z ustreznimi vozili za lastne potrebe. Zaradi te medsebojne povezanosti so se podpisnice sporazuma odločile za dolgoročno poslovno sodelovanje. Obveznost gozdarskih organizacij združenega dela je, da od leta 1 980 v vsakem letu srednjeročnega obdobja dobavijo tovarni avtomobilov in motorjev Maribor 10.000 m3 hlodovine, od tega GG Novo mesto 375 m3 hlodovine sm/je. TAM pa se je obvezala, da bo v letu 1980 ponudila gozdarskim organizacijam 60 vozil TAM 170 T 14 4X4 z motorjem 170 KS, nato pa vsako leto več, v okviru skupno določenega programa proizvodnje in plasmana vozil za potrebe gozdarstva. Od leta 1983 dalje bo TAM nudila GG-jem enak kamion z močnejšim motorjem 190 KS, razen tega pa bo oskrbovala gozdarske OZD tudi z ustreznimi težjimi vozili iz lastne ali dopolnilne proizvodnje licenčnega partnerja. Z dvostranskimi letnimi pogodbami bodo natančneje določeni pogoji o dobavah lesa in kamionov. Sporazum se izteče 31. 12. 1985. — Samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju na osnovi združevanja dela in sredstev pri ustvaijanju skupnega prihodka. Udeleženca sporazuma sta naša DO kot proizvajalec - dobavitelj C DO za zunanjo trgovino Primorj export Nova Gorica. Na podlagi sporazuma izvoznik izvaža les iz proizvajalčevega proizvodnega programa na italijansko tržišče. Cilji sodelovanja so predvsem naslednji: - izboljšanje zunanjetrgovinske bilance našega gospodarstva s pospeševanjem izvoza tako glede obsega, kot tudi glede kvalitete, - optimalni razvoj in izkoriščanje proizvajalnih in trgovskih zmogljivosti, - večja poslovna učinkovitost, skupno načrtovanje proizvodnje in prodaje na italijansko tržišče, - čimboljša organizacija proizvodnje in poslovanja, s tem nižanje proizvodnih in poslovnih stroškov in večanje prodaje in dohodka, - enakopravna delitev skupnega prihodka, ustvarjenega v zunanjetrgovinskem prometu. Količina in vrste lesa, namenjene izvozu v Italijo, se določijo sporazumno. Sporazum je bil sklenjen 25. 2. 1980 z veljavnostjo treh let. — Samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost za oskrbo cestno prometnih in drugih organizacij združenega dela „Avtoprevozništvo” o. sol. sub. o. Ljubljana. Gozdno gospodarstvo je poleg 35 OZD soustanovitelj delovne organizacije Avtonabava ter tudi član zgoraj omenjene poslovne skupnosti, v kateri skupaj z drugimi organizacijami zadovoljuje svoje potrebe in interese. V tem okviru smo s cestno prometnimi, drugimi OZD ter DO Avtonabava podpisali samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri pridobivanju skupnega dohodka za nemoteno izvrševanje svojih storitev z zagotovitvijo pravočasne dobave reprodukcijskega materiala in opreme, enotnega nastopanja pri dobaviteljih reprodukcijskega materiala, enotne politike nabave, skupne in enotne metodologije planiranja in zajemanja podatkov. — Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka (Slovenijales). — Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na podlagi združevanja dela in sredstev pri ustvaijanju skupnega prihodka (Jadran export import Sežana). To sta dva sporazuma, sklenjena za nedoločen čas med našo DO ter trgovskima organizacijama. Medsebojni odnosi oz. sodelovanje se v okviru določil sporazumov odvijajo na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka, skupnega dohodka in svobodne menjave dela, zlasti glede na to, da s skupnim planiranjem dela in z ustvarjanjem gospodarske politike združeni lahko dosegamo večje delovne in poslovne rezultate in večji dohodek od vloženega dela in uporabljenih sredstev. Predmet in obseg poslovnega sodelovanja, način in pogoji izpolnjevanja obveznosti ter uveljavljanja pravic udeležencev sporazuma se določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana. (Konec prihodnjič) V medvedji družbi na delovnem mestu Na območju TOZD Gozdarstvo Podturn, posebno v višjih predelih Roga, je več medvedjih brlogov. Največ jih je seveda praznih. Eden izmed dobro znanih je tudi tisti nad Podstenicami, na meji med oddelkoma 12 in 15 a. Jeseni medvedov ni bilo „doma”, pa so naši sekači v miru v neposredni okolici brloga posekali odka-zano drevje. No, les je potrebno še spraviti k cesti. Zato sta voznika iz Podste-nic, Stipe Matijevič in Ke-mal Krkič, nekega dne sredi aprila najprej odšla na ogled, kje vse leži les in če bo določena norma „ta prava.” Po sledovih sta ugotovila, da je brlog tokrat zaseden. Vendar ju to ni preplašilo in sklenila sta, da ne bosta odnehala. V četrtek, dne 23. aprila, sta s konji in „oborožena” z motorno žago odšla na delo k brlogu. O svoji nakani in taktiki, kako ravnati z medvedi, nista nikomur nič povedala. Ob 7.30. uri sta že bila pred jamo. Na skrivaj sta opazovala medvedko, kako leži pred vhodom. Toda veter je spremenil smer, zavohala ju je ter se obrnila k njima. Stipe je takoj vžgal motorno žago in jo usmeril proti nji. Žival seje ustrašila in pobegnila stran. Hitro sta odšla po konje in pričela z vleko lesa. Toda medvedka se je kmalu spet približala in spet je Stipe vžgal žago. To se je nekajkrat ponovilo. Ob pol treh sta pripela zadnji hlod tik pred brlogom. Nenadoma sta jo zagledala na skali nad seboj. Spet jo je pregnal ropot motorne žage, ki v kritičnem trenutku ni zatajila. Delo je bilo opravljeno in odšla sta domov. Vse to mi je pripovedoval Stipe čez nekaj dni na varnem v moji pisarni. V začetku nisem vedel, kaj bi mu rekel na vse to. Brez dvoma sta oba voznika pokazala veliko mero poguma pa tudi neprevidnosti. Kaj bi bilo, če motorka ne bi vžgala. Spomnim se samo, kako dolgo včasih motoristi vžigajo. Ker se je vsa zadeva le srečno končala, jo lahko obrnemo tudi na šaljivo stran. Verjetno bomo morali sedaj vnesti v naš pravilnik o varstvu pri delu še določilo za ljudi Stipetovega in Ke-malovega kova: delo v medvedji družbi je prepovedano. Prav gotovo nihče ne more od delavcev zahtevati, da bi delali v takih okoliščinah. Preganjanje medvedke, ki ima mladiče, je skrajno nevarno in postopek v odnosu do živali nepravilen. Mislim, da je bolje, da ostane v gozdu kakšen hlod, kot pa da bi se komu kaj zgodilo. Najbolje pa bi bilo, če bi nam v takih primerih pomagali lovci. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing. Pogled na vhodno stran počitniškega doma na Resi. (Foto Novoles). Priznanje TOZD Gozdarstvo Straža Na zveznem tekmovanju gozdnih delavcev Jugoslavije je prejelo TOZD Gozdarstvo Straža kot priznanje za uspešno gospodarjenje in samoupravljanje leta 1980 naslednjo odločbo: Glede na Sporazum o pripravi zaključnega proizvodno delovnega tekmovanja gozdnih delavcev Jugoslavije in na predlog odbora za proizvodno—delovna tekmovanja iz socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, je koordinacijski odbor za proizvodno—delovna tekmovanja gozdarskih delavcev Jugoslavije na svoji seji 26. 6. 1981 SKLENIL da se sledečim gozdarskim organizacijam podeli plakete in diplome za dosežene uspehe pri gospodarjenju: 1. RO „ŠIPAD-JANJ" OOUR šumarstvo „KOPRIVNICA'' Bugojno 2. OOUR šumsko stopanstvo „PLJAČKOVICA" — Vinica 3. Gozdno gospodarstvo Novo mesto, TOZD Gozdarstvo Straža — Straža pri Novem mestu 4. ŠPIK „IVANJICA" OOUR šumarstvo „GOLIJA" -Ivanjica 5. „KOSOVODRVO" - RO „ŠARI" šumsko gazdinstvo — Suva Reka 6. RO „JELEN" OOUR „KOZARA" - Bački Monoštor IMMHM A Nič več divjih smetišč v gozdu Skupščina občine Novo mesto je sprejela odlok o obveznem zibranju in odlaganju odpadkov. Po tem odloku smo delovni ljudje in občani dolžni, zaradi varovanja okolja in zdravja, preprečevati in omejevati nastajanje odpadkov, skrbeti za ponovno uporabo odpadkov in ravnati z odpadki smotrno in neškodljivo za okolje- Odpadli material bomo občani, glede na uporabo, ločeno odlagali na za to pripravljena mesta oziroma v ustrezne posode. Organizacija, ki odkupuje odpadle uporabne surovine, mora zagotoviti v vaseh ali mestu prostor oziroma posode za odlaganje smeti, mesto za začasno odlaganje gospodinjskih odpadkov in zagotoviti redni odvoz teh odpadkov na urejeno smetišče. Delovne organizacije in obrtniki morajo industrijske odpadke, ki so uporabni za predelavo, oddajati organizaciji, ki se ukvarja z odkupom odpadlih surovin. Za odstranjevanje drugih odpadkov pa se dogovorijo s komunalnim podjetjem. Tudi gradbeni material od izkopov zemljišč, ruševin itd. je treba odlagati na mesta, ki ga skupaj določita lastnik gradbenega materiala in komunalno podjetje. Kdor dovoli odlagati gradbeni material na svoje zemljišče, mora na predlog inšpekcije material odstraniti. Odpadle usedline, ki se zbirajo v internih čistilnih napravah morajo lastniki teh naprav redno odvažati na prostor, ki ga določi komunalno podjetje. V tem odloku smo se dogovorili, kako bomo ravnali z odpadki. Odlok je točno opredelil kdo je za kaj odgovoren, zato upamo, da v bodoče ne bomo več zasledili novih divjih odlagališč smeti ob potokih in v gozdu. Odlok predpisuje tudi sankcije proti tistim, ki ga ne bodo upoštevali. FRANC MARKOVIČ Na Finskem so raziskovali vpliv izletništva in kampiranja na razvoj borovih gozdov, starih 60 do 110 let. Ugotovili so, da se zmanjša prirastek že po dveh letih obratovanja kampa. Po desetih letih se prirastek zmanjša že za 20 do 40 odstotkov. (Tudi za naše obmorske, s trudom osnovane zelene borove oaze, je kampiranje prav gotovo velika obremenitevl). Leta 1950 je bilo potrebnih za pridelavo enega hektara žita sto ur. Danes, na naj višji stopnji mehanizacije, je potrebno za enak pridelek le še deset delovnih ur. DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1400 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.