i » u PoMna plačana v gotovtal Leto Xm, št« 26 Ljubljana, sobota 1. februarja 1936 wpia,vrustvo. Ljubljana, tlnatljeva ulica a. — releton St &122, 3123, » inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-durgova ali - Tel 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica SL 11- — releton st 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica SL Z. — releton St. 190 ftačum pn pošt. ček zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, 3124. 3126, 81266. Wlen St 105.241. Cena 2 Mr Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 8124, 8125, 8126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. L Telefon St_ 65. Rokopisi se ne vračajo. General Kondilis Vest, da je umrl nenadoma general Kondilis, je zalo presenetila. Ne le sama po sebi, ne le po tem, da je prišla tako nenadoma in vzela iz politične arene moža izredne energije v letih, ki spadajo prav gotovo še h krepki življenjski dobi, ne da bi nas poročila o bolezni količkaj pripravljala nanjo. Prišla je marveč presenetljivo tudi po izredno delikatnih okolnostih politične situacije, v kateri je nastopila. Zakaj mirno moremo reči, da malokdaj vzame smrt človeka iz arene natanko ob tako usodnem trenutku kakor se je to zgodilo s Kondilisom. Rajnki Kondilis spada med može, med osebnosti, katerih življenjepis predstavlja prav za prav kos politične zgodovine svoje dobe. Njegova neugnana delavnost, njegova velika energija ga je zgodaj postavila na najvažnejša mesta, sredi najpomembnejših dogodkov, vedno pa tjakaj, kjer so potrebni možje z nebrzdano podjetnostjo in neomejeno drznostjo, tvegajočo vse. Na takih mestih ljudje ali naglo ginejo ali pa prodro ter se prej ali slej povzpno do najvišjih, do vodilnih mest. Zaeel je svojo kariero kot udeleženec revolucionajrnega protiturškega pokreta na Kreti Udeležil se je vojne zoper Turčijo v L 1897. Toda vojaško kariero, ki jo je začel ko>t prostak, dobrovoljec, je ponovno prekinil, zato da je vstopil v še mnogo opasnejšo borbo komitskega gibanja zoper turško gospostvo v Makedoniji. Značilna je ta doba zani, zakaj komitstka borba je povsod na Balkanu vzgajala močne osebnosti, ki so znale tvegati, ki pa so znale tudi uveljavljati lastno voljo sredi najhujših zaprek. Kasneje je v grški notranji poUtiki imel vlogo politika ter je stal ob stra-ni Veciizelosu. Tudi še po svetovni vojni je pripadal venizelistični stranki in bil vnet republikanec, dasi jo je v političnem udejstvovanju kmalu ubral ~»o svoji poti ter začel organizirati lastno stranko. Kolikor bolj se je odmik al iz venizeli-stične smeri in iz liberalnega tabora, toliko samostojnejšo vlogo je mogel igrati in toliko vidnejša je postajala njegova pozicija- Že se je njegovo ime imenovalo med prvimi faktorji politične arene atenske, a čim dalje bolj v vodilni vlogi, doMer ni končno, razočaran nad republikanstvom in republikansko vladavino, prešel na roialistično stran ter postal naposled vodja monarhističnega pokreta. V tej funkciji je do°esrel svoj zadnji veliki uspeh, svoj največji uspeh, ki je pomenil obnovo monarhije, njega samega pa povzdignil na pozicijo, ki se od diktatorske ni dosti razlikovala. Kakor se je nekdaj srdito in fanatično boril kot komitski vojvoda zoner Turke, talco je ostal v notranjepolitični borbi do kraja srrdit nasprotnik in brezkompromisni borec, ki se ni strašil pred ovirami na pot5 do uspeha. Čudno naključje ie hotelo, da je _ odšel v večnost prav takrat, ko ga je igra dogodkov potisnila zopet za s+opnjo nazaj od že doseženega viška. Kralj Jurij nT vladar, ki bi mosrel sprejeti Kondfi-sovo zasnovo o ncvtranu politični bodočnosti Grčije. Nieeov smoter je demokracija, a Kondilis bi bo+el v^tmVi na poti že dosežene napol diktatorske oVa-sti. Volitve mu niso ivrinesile cmeea uspeha. kaikor ga je pričakoval in tetk^r bi mu bil ootreben za nadaljevan*0 politične kariere. Za to, da bi ohranil eno od manj nomembnfh stra^ka^koooBPičmh funkcij, mu je prav gotovo manjkalo potrpljenja, sai taka vloga ni odgovarjala niegovemu komi+skemu pojmovanju in načinu uvel jav^ianja. Zato ni čuda, da so se od povratka kralja Jurija dalje trdovratno ponavljala poročila, ki so vedela povedati o snujočih se tajnih zvezah, o možnostih nasilnega prevrata. Koliko je bilo točnega na njih, danes ni več aktualno pretehtavati. smrt je napravila svojo črto čez načrte in s tem iziredno poenostavila situacijo na Grškem. Venizeli-stičnemu taboru je nehal nasprotovati najopasnejši nasprotnik, ki je bil tudi Tsaldarisu jako neprijeten, a kralju Juriju bo odslej marsikaka odločitev lažja. Tako paradoksen je facit smrti tega s toliko energijo, delavnostjo jn umsko sposobnostjo obdarjenega moža- Kljub vsemu pa je Grčija izgubila z generalom Kondilisom enega svojih naj-markantnejših politikov in brez dvoma tudi enega najbolj gorečih patriotov. A tudi Jugoslavija je z njegovo smrtjo oropana iskrenega prijatelja, vnetega pobornika za sodelovanje in medsebojno podporo balkanskih držav. Zato ie črra vest iz Aten tudi pri nas naredila globok v+K Veliki fašistični svet Rhn, 31. januarja, o Jutri ob 22. zvečer Be bo sestal v Beneški Palači veliki fašistični svet. Listi poročajo da je imel italijanski poslanik v Londonu Grandi snoči daljši razgovor z angleškim državnim pod-tajnikom Robertom Vansittartom o aktualnih mednarodnih političnih vprašanjih Danes se je sestal z zunanjim ministrom Ede-nom. zvečer pa je odpotoval v Rim. da se udeleži seje velikega fašističnega sveta. SMRT GENERALA KONDIUSA grški regent je včeraj opoldne nenadno umrl, zadet od kapi - Velik vtis na vse grško prebivalstvo Atene, 31. januarja. AA. Danes ob 13. po vzhodnem (opoldne po srednjeevropskem) času ]e nenadoma umrl bivši regent in bivši predsednik grške vlade general Kondilis. Vest o njegovi smrdi se ijie razširila z vel to) naglico po Atenah. Množica Ijudfi se je takoj zbrala pred stanovanjem generala KondfiUisa. Ker se je bj'o bati, da ne bj vdrla v hišo, je policija b'ok!irai'ia prostor okolli poslopja in odrinila množico v stranske ulice. O posledpfh urah generala KoffKfrLi-sa se de zvedelo naisfledtnje: Pokojni Kondilis je davi vstal kakor običajno okoli 8. se oblekel in zajtrkovail, nato pa je zadel sprejemati minagcšbeviilne politične prijatelje, ki so ga že oaikali. Z njimi je prebil dolgo čara v prou če varnim poetičnega položaja, zlasti giede na izid nedeljskih parlamentarnih volitev. OkoM 12.15 je general Kondilis poobedoval in stopil v kopalnico, da si umije usta. komaj pa je vzel zobno šoetko v roko, ga je zacSela srčna kajp in se je zgrudil na ola. General Kondffis je že dalje časa bcfiehal za naduho in srčno slabostjo. V tem času sta bBa v geaieratovem stanovanju univerzitetni profesor Hri-sikos in pokojnikov prijatelji Merkuris» kli stta takoj prihitela na pomoč in poklicala zdravnika. Ko pa je prispel zdravnik, je mogel ugotoviti samo smrt. Truplo generala Kondffisa so polo-žOi na njegovo posteljo. General je oblečen v paradno generalsko uniformo z vsemi odlikovanji. Mnogo uglednih osebnosti se je že zglasiHo v njegovem stanovanju in izreklo rodbini sožaije. Med drugim« sta kondolirala vojni miniitser Papagos v imenu vlade in kral.iev adijutant Strimbert v imenu kraVa Juri;a. Truplo pokojnega Kandilisa bodo prenesli v veliko katedralo, kjer bo Koalicijska vlada v Graj! na vidiku Prva grška vlada po obnovi monarhije bo najbrie sestavljena iz liberalcev in populiš tov Atene. 31. januarja o. Včeraj so se nadaljevali neslužbeni razgovori med zastopniki posameznih strank za sestavo širše koalicijske vlade. Razgovorov so se udeležili Sofuiis, Tsaldaris, Teotokis, Metaxas in drugi. Liberalci in populisti 30 si predvsem prizadevali, da bi se Teotokis odcepil od sedaj že pokojnega generala Kondilisa. ki ga sploh niso hoteli sprejeti v kombinacijo za sestavo hladne koalicije. Teotokis je izjavil, da j2 povsem neodvisen, ker se je s Kondilisom sporazumel samo za skupen nastop pri volitvah. Vse kaže da so se sporazumeli tudi v vojaških vprašanjih. Kakor zatrjujejo je Tsaldaris pristal na to, da se v vojsko zopet sprejmejo uporni nižji častniki, ki niso bili obsojeni, višjim oficirjem pa se da moralno zadoščenje in gmotna odškodnina. Glavno glasilo Tsaldarisa »Prola«, kakor tudi Sofulisov list »Elefteron Vima« izražata danes upanje, da bo prišlo do koalicijske vlade. >Elenikon Melon« pa trdi, da ja vprašanje povratka uporniških častnikov v vojsko izzvalo napetost med oficirji, ki so vsi odločno proti njihovemu povratku in rehabilitaciji. Vprašanje je, ali to mogla vlada dovolj odločno nastopiti proti vojski. Pri razgovorih je Tsaldaris sprožil tudi vprašanje o programu vlade. Menil je. da bi morala ostati na oblasti do konca mandata nove poslanske zbornice, namreč do L 1940. Obenem je zahteval jamstva, da se Venizelos ne bo več posvetil aktivni politiki. Dem erdzis pri kralja Atene. 31. januarja „4A. Kralj Jurij je danes sprejel odstopivšega predsednika vlade Demerdzisa, jutri pa se bo posvetoval z voditelji političnih strank. Liberalci so mnenja, da bi po neuspehu koncentracijske vlade ali koalicijske vlade liberalcev Tsaldarisa in Metaxasa, ostala samo še možnost homogene vlade liberalcev pod Sofulisovim predsedstvom, ki bi utegnila dobiti v skupščini večino. Liberalci so proti Izvenparla-mentarni rešitvi krize. Zaupnica Sarrautu Po razpravi o vladni deklaraciji, je sooči poslanska zbornica izrazila Sarrautu zaupnico s 350 glasovi proti 200 Pariz, 31. januarja w. Danes se je v zbornici končala splošna razprava o interpelacijah glede politike Sarrautove vlade. Po včerajšnjih ostrih napadih mnogih poslancev, današnja razprava, v kateri so nastopili skoraj samo govorniki druge garniture ,ni mogla več zbuditi pravega zanimanja. Neodvisni levičarski poslanec Malet je izjavil, da pogreša v vladni izjavi jasnost o finančni politiki nove vlade. Poslanec Colombes, pristaš radikalne manjšine, ki je stalno podpiral ministrske, ga predsednika Lavala, je kritiziral sestavo Sarrautove vlade. Colombes je odklanjal vsako zvezo s komunisti in zahteval na zunanjem politične mpolju nadaljevanje Lavalove politike, ki je stremela za tem, da si Francija ne ustvarje sovražnikov in da ostane zvesta kolektivni varnosti in paktu DN. Njegova izvajanja so na desnici sprejeli z glasnim odobravanjem, na levici pa z medklici. Po otvoritvi popoldanske seje je ministrski predsednik Sarraut opisal okoliščine, v katerih je bila sestavljena njegova vlada Nekateri so trdili, da je njegova vlada pod pritiskom sovjetov, drugi zopet, da jo imajo v rokah prostozidarske lože. Sarraut je kategorično Izjavil, da je bila vlada sestavljena brez vsakega zunanjega vpliva. Nato je govoril o svoji ljubezni do domovine in pristavil, da je njegovo stremljenje po pomirjen ju dovolj znano. Francija potrebuje miru za svoj notranji razvoj in za svojo zunanjo varnost. Pred ničemer nima večjega strahu kakor pred neslogo med Francozi, v nadaljnjih izvajanjih je Sarraut priznal, da je vojni minister general Maurin do vstopa v njegovo vlado sedel v nadzornem svetu neke francoske tvrdke za oboroževanje. Ta pripomba je izzvala na desnici veliko zadoščenje, ker so upali, da bodo komunisti in socialisti zašli kot veliki nasprotniki tovarnarjev topov v zadrego. Potem ko je Sarraut še pohvalil včerajš. nji Herriotov govor češ, da je inozemstvu pokazal pravi obraz republikanske Francije, je izjavil, da bo Francija ostaJa zvesta politiki sodelovanja z ON, toda ne sodelovanja z besedami in pridržki, tem eč s srcem. (Burno odobravanje na levici). Mi verujemo v absolutno potrebo DN, ker verujemo tudi v absolutno potrebo kolektivne varnosti. Pristal bom na vsakršno častno in pravično likvidacijo krvavih sovražnosti v Afriki. Po govoru ministrskega predsednika je bila seja prekinjena, da bi mogle posamezne frakcije sklepati o stališču, ki ga bodo zavzele pri glasovanju o zaupnici. Vlada je med tem pristala na dnevni red, ki so ga podpisali radikalni poslanec Perfetti, neosocialist Lavay ln levičarski radikal Briant in se glasi: Zbornica odobrava vladno Izjavo, Izreka vladi zaupnico, odklanja vsak dodatek hi prehaja na dnevni red. Glasovanje Po končani debati se je oh največji napetosti pričelo poimensko glasovanje. Zbornica je s 350 glasovi proti 200 israaila vladi saupnieo. Seja je bila nato zaključena. Angleško-egiptska pogajanja Kairo, 31. januarja AA. Delegacijo, ki bo vodila pogajanja z Veliko Britanijo, bo vodil Nahas-paša, vodja vafdistov. V njej bo pet vafdistov to pet vodij ostalih strank nacionalne fronte. Predsednik egiptske* vlade AH Maher paša je izjavil, da je razpoloženje za nova angleško-egiptska pogajanja ugodno. Ekspresni vlak padel v vodo Newyork, 81. jan. AA. Iz Sanberryja ▼ Pensilvaniji poročajo, da je newyorški eks-pres, imenovan »William Porter«, skočil na tamošnjem mostn Sez reko Sasquehene s tira. Stroj in dva vagona so se prevrnili v reko. Doslej so našli dva mrtva in 90 ranjencev. Verjetno je, da bo število žrtev mnogo večje. Eksplozija v angleškem rudniku London, 31. januarja AA Snoči je bila v rudniku Kilhurst v yorški grofiji eksplozija. Trije rudarji so mrtvi. izpostavljeno do nedelje, ko bo slovesen pogreta. $ General Jurij KoikKKs se je rodil 1. 1879. v kraju Pruso. Po svojih gimnazijskih Študijah se je kot 18-leten mladenič že udeležil protiturške revolucije na Kreti. Pozneje je često četoval kot grški kocnšta v Macedoniji. V prvi in drugi balkanski ter njima sledeči svetovni vojni je bil aktiven oficir v grški vojski, ravno tako tudi v maloazijski vojni, ki je Grkom prinesla tako strahovit poraz. Kondilis je bil v teh časih še pristaš Venizekrea in ko se je narodni srd zaradi poraza v Anatoliji zrušil na glavo starega državnika, je moral po volitvah leta 1920. zapustiti domovino tudi Kondilis. Odšel je v Carigrad, kjer je dve leti deloval v venizelističnem duhu. Ko je septembra 1922 prešla oblast trdno v roke polkovnika Plastirasa, se je vrnil zopet na Grško in bil imenovan za poveljnika divizije na Kreti, kjer je kmalu nato zatrl neko revolto rojalistov. Leta 1923. se je zopet spustil v politično borbo in bil izvoljen za poslanca. P0 proglasitvi republike je dobfl portfeij vojnega ministra ▼ prvi republikanska vladi. Zaradi spora z dragimi ministri je dal kmalu ostavko, kmalu nato pa je kot šef republikanske stranice stopil v vlado Mihalokopulosa, v kateri je postal notranji minister. Odstopal je čredi leta 1925, ko je general Pangalos izvedel svoj državni udar. Vendar je Kondife de nekaj mesecem podpiral Pangalosa, dokler je ta delal s parlamentom, ko pa so se začele kazati njegove diktatorske težnje, ga je Kondilis zapustil in moral je zopet ▼ pregnanstvo, sfcupno z drugima voditeSji opozicije. Posrečilo pa sc mu je, da se je skrivaj vrnil ▼ Atene v avgustu 1926 in da je zruši! viedo. Dal je pozapreti ministre in izk frčati za predsednika republike admirala Konduri-otisa. Kondilis je takrat sestavil svojo prvo vlado in izvedel nove volitve, po volitvah pa je kmalu odstopH in odšel v Francijo. Po triletnem premoru se je pojavil v začetku leta 1930. zopet ▼ Atenah in se takoj vnvil v politično areno. V Tsaldari-90vi vladi je upravljal vojno ministrstvo od konca leta 1932. do začetka leto 1933. Ze z vstopom v Tsaldarisov0 vlado se je Kondilis defiinitfvno ločil od ven-rzeHstov, nato pa jim postajal od dneva v dan večji nasprotnik. Pri znanem lanskem uporu na Kreti in v Macedoniji je organiziral odpor vladnih čet in vstaše res potolkel. Obakrat je začel nekdanji zakleti republikanec javno zahtevati povratek monarhije in je ta svoj načrt, kakor je še v svežem spominu, lansko jesen tudi izvršil. Rumunski kralj v Parizu Londonski razgovori državnikov se nadaljujejo v Parizu Pariz, 31. januarja, o. Kralj Karol je prispel davi ob 2. v spremstvu zunanjega mi-nistva Titulesca v Pariz, kjer bo ostal do ponedeljka. V Parizu se namerava sestati z raznimi francoskimi državniki zaradi važnih finančnih in političnih razgovorov. »Matin« opozarja na veliki pomen obiska rumunskega kralja v Parizu, obenem pa tudi na to, da se francoska zbornica pravkar pripravlja za ratifikacijo francosko-Tuske-ga pakta. Francosko-rumunska pogajanja, pri katerih bosta sodelovala rumunski kralj in rumunski zunanji minister Titulescu, ne bodo uradnega značaje, vendar pa bodo prj tej priliki prou umlhwy bfskpz bfskpz bfs gospodarska in politična vprašanja. »Ouvre« ugotavlja, da so pariški razgovori prav za prav nadaljevanje londonskih in da je TStulescu v Londonu uspelo prepričati angleške merodajne faktorje o potrebi ruskega sodelovanja s srednjeevropskimi in balkanskimi državami zaradi zavarovanja sedanjega stanja v srednji Evropi. Rumunijo želi sedaj skleniti poseben pakt z Rusijo, toda pred tem namerava vsekakoT še počakati na ratifikacijo fran-cosko-ruskega pakta. »Petit Parisien« piše, d« se bodo mnoge visoke osebnosti, ki so se udeležile pogreba pokojnega angleškega kralja Jurija* na povratku ustavile v Parizu in stopile v stike z voditelji francoske republike. Prišlo bo do izmenjave misli o vseh perečih vprašanjih. Poleg vprašanj, ki so v zvezi z rta-Kjansko-abesinskim sporom, bo na dnevnem redu tudi avstrijsko vprašanje. V ponedeljek bo prispel iz Londona ▼ Pariz bolgarski kralj Boris, ki se bo prav tako sestal s francoskimi odgovornimi politiki. Prihodnji teden prispe končno v Pariz tudi turški zunanji minister Ruiždi A ras, ki se namerava s francoskimi državniki razgovarjati predvsem o sredozemskem problemu in rusko-francoskem paktu. Sestanek kralja Karala s kraljem Borisom London. 51. januarja o. Polslužbeni krogi opozarjajo na zanimivo dejstvo, da so se po pogrebu kralja Jurija sestali kralj Boris, kralj Karol in rumunski zunanji minister Titulescu. Njihovi razgovori so se nanašali na vsa aktualna politična vprašanja, predvsem pa na vstop Bolgarije v Balkansko zve- zo. Kakor trdijo so bOi v tej smerf i vlada v' teku lanskega poletja razpisala volitve, bi dobila večino brez pohorcev in jevtičevcev. V opoziciji pa bi ostala dosedanja izvenparlamentarna opozicija. To bi bilo tudi normalno stanje, ker se ne bi bilo treba vladi več boriti na dveh frontah? proti parlamentarni in proti izvenpar-lamentarni opoziciji. Poleg tega bi bil s tako opozicijo mogoč sporazum vsaj, kar se tiče političnih zakonov in vzpostavitve demokratskega režima. Ni nam znano, zakaj vlada ni zahtevala razpusta skupščine. Vladi se je posrečilo preko počitnic organizirati Poslanski klub JRZ in ohraniti v tem klubu večino narodnih poslancev kljub diferencam z radikalskim glavnim odborom. Tako je izsrledalo. da bo vlada imela pri izvedbi proračuna sigurno večino in to tem bolj ker je predsednik skupščine g. ČiriČ stopil na njeno stran. Prišlo pa je med tem ravno na tem vprašanju do težkoč. Opozicija je pričela s tehnično obstrukcijo, tako da se je morala odgoditi skupščina za osem dni. Položaj se je še bolj zapletel z volitvijo predsednika finančnega odbora, kjer nima. vsaj za sedaj, vlada na razPola-sro večine Tako se zopet pojavlja vprašanje. ali more vlada sploh delati 8 to skupščino. ker lahko opozicija s svojimi sto poslanci zavira vsako delo«. Nova abesinska taktika S posameznimi napadi skušajo Abesinci prikriti priprave za splošno ofenzivo na severu Adis Abeba, 31. januarja, o. Tukajšnji vojaški opazovalci zatrjujejo, da so »e v glavnem stanu abesinske vojske odločili za novo taktiko v nadaljnjih bojih na severni fronti V poslednjih dneh so pričeli poodmi oddelki Abesincev na fronti na-paidati posamezne italijanske postojanke, toda le z namenom, da bi obrnili pozornost italijanskega letalstva in italijanskih sprednjih straž nase, tako da bi se lahko v bližnjem zaledju naglo dovršile priprave za novo veliko ofenzivo. Abesinski vojskovodje nameravajo, baje ne glede na izgube osvojiti v enem zamaibu Makailo, Aksum in Aduo. Letalski napadi pri Gondarju Pariz, 31. januarja. AA Posebna Hava-sov dopisnik poroča iz Deeijo, da so tri italijanska bom/bna letala obstreljevala Celgo in več vasi blizu Gondarja. Italijansko vojno poročilo Rim, 31. januarja AA Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike It 111: Na somalsketm bojišču se nadaljuje organiziranje pasu okoli Negelija. Med drugim smo uvedli intendantsko službo Med Negelijem in Dauo Parmo prodira več izvidniškib kolon, ki so zajele več sovražnih skupin. Poglavarji pokrajine Palagas Borane se predajajo našim oblastem in izrekajo zvestobo. Na eritrejskem bojišču ni bilo važnejših dogodkov. Letalstvo vrši redno svoje izvide na obeh bojiščih. Nova ojačenja na potu v Afriko Neapelj, 31. jan. AA. Snoči sta odplula v vzhodno Afriko parnika »Piemonte« s 3.120 vojaki in 126 oficirji in »Sanio« z 2.222 miličniki in 54 oficirji. Čete sta pregledala podtajnik v vojnem ministrstvu general Baistrocchi in šef generalnega štaba milice Russo. Prebivalstvo jim je Priredilo navdušeno slovo. Notranje posojilo za oborožitev Anglije London, 81. januarja, o. Po vesteh »Daily Heralda« namerava vlada v kratkem najeti notranje posojilo 250 milijonov funtov šterlingov za ponovno oborožitev na kopnem. morju in v zraku Vojni proračun ki bo objavljen prihodnji mesec, ne bo vseboval nobenih povišanih postavk za nacionalno obrambo, pač pa bo meseca maja ali junija objavljen naknadni vojni proračun, v katerem ho podan podroben načrt materijalnih del izdatkov za novo oboroževanje. Beležke čuden list V Beogradu izhaja list »Budučnost Ju-goslovenstva«. Odlikuje se po tem. da se je Predstavil čitateijem z novo abecedo, pomešano iz latinice iD cirilice. S predlogom bi bili zadovoljni menda samo naši učenčki v prvem razredu, ki jim ne gre prav v glavo, zakaj se je treba učiti latinice in cirilice, ko bi pa lahko vse skupaj pomešali v eno godljo. Koliko truda in solz bi bilo marsikomu prihranjenih! V drugi številki, ki je pravkar izšla, nam urednik »Bodočnosti« predlaga uvedbo mešane pravoslavno-katoliške cerkve in pravi med drugim: »Ce bi se vršila v vseh naših božjih hramih služba božja v narodnem jeziku, če bi bile vse obredne knjige tiskane v narodnem jeziku s skupno abecedo in če bi obe cerkvi istočasno Praznovali svoje praznike, potem bi na našem jugoslovenskem nebu zasijalo sonce najlepše krščanske ljubezni.« Dalje predlaga pisec, naj se v bodoče vrši služba božja tako za pravoslavne, kakor za katolike v isti cerkvi. Ta novi sistem naj bi se pričel tako. da bi za državne praznike čitali sv. mašo katoliški duhovniki v pravoslavnih cerkvah, pravoslavni pa v katoliških. „Straža v viharju" V hrvatski luči Zagrebški akademski list »Narodna omladina« objavlja poročilo o akademskih listih, ki izhajajo na področju jugosloven-skih univerz. O gasilu Klerikalnih slušateljev ljubljanske univerze »Strf.ži v viharju« pravi: >Straža v viharju« je tipičen klerikalni organ, dosti dobro urejevan in kakor izgleda, tudi solidno denarno podprt. Vsebina je več kakor zanimiva V listu se naleti tudi na prav simpatične pojave. Mladeniči bi se prav radi »puntali«, pa jim to akademsko starešinstvo ne dovoli. Sicer pa je slovenskim klerikalcem padla sekira v med ter so proglasili »polno klerikalno republiko« v svoji lepi deželi Na drugi strani pa se niso splošne prilike niti malo popravile in nezadovoljstvo ljudskih množic zavoljo težkih gospodarskih prilik ni prav nič poputilo po prihodu novih občinskih županov in sreskih načelnikov. In tako se muči »Straža v viharju« s svojim borbenim razpoioženjem. Končno so bili proglašeni komunisti za glavnega sovražnika. Tako najdemo v zadnjih številkah lista podrobno informacije o taktiki in delu komunistov. Informacije so tako obširne in temeljite, kakor da so iz ministrstva policije « Križarji na Hrvatskem Zagrebški »Obzor« objavlja iz vatikanskega glasila »Osservatore Romano« poročilo o poteku občnega zbora osrednje organizacije »Križarjev«. Skupščini je med drugimi prisostvoval tudi nadskof-koadju-tor dr. Stepinac. Po tem poročilu obstoji danes v hrvatskih krajih 336 križarskih organizacij, od teh v zagrebški nadškofiji 134. V teku preteklega lete se je povečalo število križarskih organizacij za 151. Preko 200 križarskih organizacij tvorijo sami mladi kmetski fantje, v 50 organizacijah imajo večino delavoi. v 25 dijaki, dočim imajo ostala društva mešano članstvo. Skupno število križarjev že presega 20.000 dečkov. Po stanu je 60 odstotkov kmetov. 30 odstotkov delavcev in 10 odstotkov dijakov. Hrvatski Križarji so v zelo intimnih stikih z belgijskimi in francoskimi. Posveti v Zagrebu Zagreb, 31. januarja o. Sinoči so bila zaključena posvetovanja poslovnega odbora. združene opozicije s sprejemom pri dr. Mačku. Oba beograjska delegata Vla-jič in dr. Gavriliovuč pa sta ostala še danes v Zagrebu. Pridružil se jima je še bivši zemljoraidinišlki poslanik Tupanjanin. Beograjski politiki so bili tudi danes v kontaktu s predstavniki zagrebškega dela opozicije, zlasti z voditelji pribičevičev-skega krik. Popoldne so se vrnila nazaj v Beograd. Na sestanku poslovnega odbora je bilo med drugim sklenjeno, da bodo v bodoče poskušali vse nesporazume, ki bi se pojavili med posameznimi skupinami združene opozicije, iizgladšti v poslovnem odboru samem, tako da se o njih ne bi več razpravljalo v javnosti. Sklenili so tudi, da se bodo sestanki poslovnega odbora odslej češče vršili. Prevoz Tesličevega trupla v Sisak Zagreb, 31. januarja, o. Truplo pokojnega senatorja in veleindustrijca Petra Tesliča so danes prepeljali z avtomobilom v Sisak Ves Sisak 1e v žalni obleki, povsod visijo črne zastave. Delo po Tesličevih tvornicah je počivalo Pokojnika so prepeljali v pravoslavno cerkev in ga tam položili na oder. V nedeljo bo svečano pokopan . Po smrti senatorja Tesliča bo prevzel njegovo mesto v senatu njegov namestnik, kmečki posestnik in bivši narodni poslanec HSS ter sedanji župan v Vrapčah pri Zagrebu Djuretek. Iz profesorske službe Beograd, 31. januarja p. Za profesorja 8. skupine na tehniški srednji doli v Ljubljani je postavljen dosedanji uradniški pripravnik inž. Stanko Hladnik. Premestitve v poštni službi Beograd, 31 januarja, p. PremeSčen-a sta poštna uradnika Ferdinand Vadrag iz Velenja v Ljub iamo in Miha Horvat iz Ljubljane v Velenje. Nad 200 rudarjev v gorečem rudniku Kalkuta, 31. januarja, p. V rudniku Iha-ra v provinci Berar se je pripetila danes velika katastrofa. Rudnik, ki je eden največjih, je začel zaradi eksplozije metana goreti. V tem času je bilo okrog 300 rudarjev na delu pod zemljo. Le 70 rudarjem se jc posrečilo, da so se še pravočasno rešiti. Vse ostale je zajel v rovi ogenj. Reševalno moštvo je sicer takoj šlo na pomoč. toda do večera »o rešili samo 20 hudo ranjenih in strašno opečenih rudarjev. Vsi ostali so zaprti v gorečem rudniku in ni več upanja, da bi jih rešili. Pri revmatizmu, protinu, ishiasu, obolenjih zaradi prehlada, glavobolu pomagajo znane TCGAL TABLETE preskušene v državi in v inozemstvu. Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobrr. S. ar. 1047. Si. i. BB. Vojaške sstinške tekme na FoMpM Danes ob 9* starta j o vojaki-smučarji Rumunije, ČSR ln Jugoslavije na patruljni tekmi s streljanjem Pokljuka, 31. januarja. Drugo kolo vojaških smučarskih tekem Male antante za prehodni pokal Nj. Vel. rumunskega kralja, ki je od leta 1934 v rokah jugoslovenske vojske, se bo začelo z jutrišnjim tekmovanjem na 30 km dolgi progi, ki je združeno s streljanjem na tarče. Pokljuka je te dni vsa v znamenju te smučarske prireditve, na kateri bodo nastopili smučarji-vojaki vseh držav Male antante. Sedanje tekmovanje bo še prav v velikem navdušenju, ker bo naša vojska gotovo napela vse sile. da bi si drugič osvojila dragoceno darilo. Nedvomno pa bodo tudi tekmovalci obeh bratskih vojsk zastavili svoje najboljše moči, da bi zmagali. Pomenu tekmovanja so dali prireditelji tudi zunaj čim lepši videz. Vse od križišča poti do hotela je drevje okrašeno s trobojnicami vseh treh držav. Pred gozdičkom ob hotelu plapolajo tri velike državne zastave, pod njimi pa je nameščen slavolok rumunskim, češkim in našim pozdravom: »Satreasca! Nazdar! Zdravo!« Popoldne sta prispeli na Pokljuko češkoslovaško in rumunsko tekmovalno moštvo. Do Zatrnika sta potovali z avtom, odtod dalje pa po zasneženi poti na saneh. Naj pripomnim, da je vodstvo tekem prevozno službo organiziralo sijajno in je ta-ko poleg Of-talih odlik organizacije dalo prireditvi značaj, kakor ga pri nas še nismo dosegli. Pred hotelom, ki je ves v mlajih trobojuicah, so tuje ekipe pričakovali vsi tukajšnji odlični gostje in naše tekmovalno moštvo. Ob prihodu jim je zaigrala godba 40. pp. Svidenje je bilo nadvse pre-srčno, saj so se sestali marsikateri znanci iz tekem leta 1934 v Runiuniji. Hotel je ves zaseden z vojsko. Poleg številnih generalov ter češkega in rumunskega vojaškega atašeja pričakujejo za jutri še zastopnike civilnih oblasti in najvišjih športnih organizacij. Ze nekaj dni so na Pokljuki: zastopnik Nj. Vel. kralja brig. general "vliioje Popadič, pomočnik ministra vojske div. general Vladimir Cukavae, inšpektor zemaljske odbrane div. general Vojin Maksimovič, komandant IV. armije div. general Pantelije Jurišič, komandant dravske divizije div. general Petar Nedelj-kovič, načelnik štaba IV. armije brig. general Stajic, komandant planinskega polka Mihajlo Lukič, komandant trenerskega kur-za in teh. vodja tekem Podpolkovnik Milan Popovič in drugi. Snene razmere so na Pokljuki dovolj ugodne. Sneg je sicer do višine 1300 m poledenel, višje gori pa je povsod izboren pršič. Po jutrišnjih tekmah, ki se začnejo ob 9.. bodo vsi tekmovalci in gostje odMi v Planico, kjer si bodo ogledali otvoritveno skakalno tekmo, nato pa se spet vrnili na Pokljuko k nadaljevanju tekem dne 4. februarja. Novi marsejski proces se začne v četrtek Marseille. 31. januarja g. Razprava proti marsejskim morilcem kralja Aleksandra se bo v Aix en Provence zopat začela 6. februarja dopoldne. Policija je pripravila obsežne varnostne mere. Bivši predsednik pariške odvetniške zbornice Aubaisi, ki so ga obtoženci naprosili za zagovornika, je imel včeraj konferenco s predsednikom porotnega sodišča in glavnim državnim pravd-nikom. Aubaisi je izjavil, da je pripravljen prevzeti obrambo. Če mu dajo za pomoč še tri odvetnike, ki jih bo sam določil. Papeški nuncij pri predsedniku vlade Beograd, 31. januarja, p. Papeški nuncij na našem dvoru rnsgr. Pellegrinetti je danes posetil ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča in imel z njim dolg razgovor. Zatrjuje se. da sta razpravljala o ratifikaciji in o raznih cerkvenih zadevah. Zaradi špijonaže obsojen Avstrijec Beograd. 31. januarja. AA. Državno sodišče za zaščito države, je 29. januarja ob« sodilo Morica Spitzerja, trgovca iz G-mdca in avstrijskega državljana, zaradi z'očina vohunstva v korist neke države na 10 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Pomorska konferenca ¥ London, 31. januarja. AA. Tehnični odbor pomorske konference, ki je dobil nalog, naj izdela besedilo sporazuma o medsebojnem obveščanju oboroževalnih programov, je včeraj končal svoje delo. Načrt bo jutri predložen plenumu konference in določa,, da se morajo štiri velesile v prvih štirih mesecih vsakega leta obvestiti o svojih gradbenih programih. Izvajanje gradbenega programa se more začeti šele štiri mesece po izmenjavi obvestil. Posvetovanja med vladami bodo fakultativna in se bodo vršila po diplomatskem potu. Ko bo načrt odobren od splošne komisije, bo rezerviran do sklepanja sporazuma o kvalitativni omejitvi oboroževanja na morju, šele nato bo sestavljeno končno besedilo sporazuma. Podaljšanje italijanskega koss-kemi a ta z Vatikanom Rim, 31. jan. AA. Včerajšnji ministrski svet je sprejel zakonski načrt o podaljšanju konkordata med Vatikanom in Italijo. Pomlad v Bolgariji Solija, 31. januarja. AA. Sedanje toplo vreme po vsej Bolgariji je edinstven na^ ravni pojav, kakršnega ne pomnijo v zadnjih 50 letih. Zaradi toplega vremena brez snega je v mnogih krajih na Bolgarskem, zlasti na jugu. začelo hrsteti sadno drevje, znana Rožna dolina je pa že vsa v cvetju. Izkoriščevalec revnih izselfencev Pustolovec s 17 potnimi listi — Kako je na 13 let obsojeni Tonko Milic sleparil po Južni Ameriki Split. 31. januarja Kakor je »Jutro« že poročalo, je višje sodišče v Buenos Airesu povišalo kazen sleparju Tonku Miliču od 8 na 13 let. Delovanje tega pustolovca in njegova kazen vzbuja valiko zanimanje po vsej Dalmaciji, zakaj Milič je ostal pri pomorskem poslovnem svetu v zelo slabem spominu, še vec pritožb pa imajo proti njemu dalmatinski rojaki ki so naseljeni po Južni Ameriki. Preden je prenesel torišče svojih pustolovščin v Južno Ameriko, je til Tonko Mihe ravnatelj rudniškega podjetja Adrije, ki je imelo svoj sedež v šibeniku. 2e tedaj sa je izkazal kot pustolovec velikega kalibra in oškodoval je mnogo naših ljudi. Denar zanj ni imel nobene važnosti. Razsipal ga je na vsa strani. Na levo in desno je dehl tudi podpore raznim športnim, kulturnim in drugim organizacijam, pozneje se je seveda izkazalo, da so bili ti darovi plen brezvestnih sleparij. Kakor z denarjem, tako je delal tudi z delnicami podjetja in so mnogi ljudje zaradi njegovih manipulacij obubožali. Iz Šibenika je izginil leta 1927, bil je nekaj mesecev v Španiji, potem pa ni bilo o njem glasu do februarja 1934. ko je v Buenos Airesu ustanovil banko Comer-ciale de la Plata. Njegova pomočnika pri vodstvu te na videz tako bogate in razkošne banke sta bila rojak Tadič in Španjolec Marcos. Banka sa je bavila največ z ilegalnim pošiljanjem denarja v inozemstvo in organizirala je celo mrežo mašetarjev ki so lovili denarne pošiljatve za Španijo. Italijo Anglijo in seveda tudi za našo državo, zakaj Milič in Tadič sta bila specialista za sleparije med našimi izseljenci. Ko je vsem trem postalo vroče pod nogami, so izginili z denarjem vred. v naglici pa so v izpraznjeni banki pustili neke zapiske o svojem poslovanju Ko je bil polom sleparske bankf odkrit. «o zaprli 2*2 nižjih njenih uradu1 kov. Tudi Marcos in Tadič sta kmalu padla v roke policije, Mihč pa se je nekaj tednov skrival v središču mesta. Podkupil je nekaj detektivov, ki so ga sproti obveščali o korakih policije. Od dneva do dneva je menjaval svoja bivališča in zajeli so ga po golem naključju. Stanoval je pri neki Španjolki komaj kakih 100 korakov daleč od sodni je, ki ga je iskala. Ko so ga zajeli, so našli pri njem 17 potnih listov na razna imena. Denarja ni9o našli in Milič je rekel policijskim organom, da ie zbirka potnih listov edino njagovo premoženje. V južno - ameriških pokrajinah je Milič v kratkem času razvil širokopotezno pustolovsko akcijo. Kot človek velikih gest, razsip-nik in ženskar se je vrinil v najrazličnejša društva, prežeč na priliko kake sleparije. Rad se je izkazal tudi velikodušnega s podporami in darovi in na ta način je postal celo solastnik lista »Jugoslavije« v Buenos Airesu, dočim je imela njegova banka itak svoje glasilo za reklamo. Tudi »Jugoslavija« je pisala v prilog njegove kariere in med našimi izseljenci so Miličevi agitatorji celo propagirali, da bi bil Milič imenovan za našega poslanika za Južno Ameriko. Mnogi rojaki so z začudenjem in sum-ničenjem opazovali njegova dela. niso pa mogli nastopiti proti njemu. Večkrat so pisali domov: K Miliču in od njega se steka denar kakor voda. Čudovite stvari počenja! Nihče ne ve. od kod ves denar, ima ga pa toliko, da se mu ne more nihče protiviti— Mnogo gmotne in moralne škode ja napravil naposled pa se je tudi pri tem pustolovcu obistinila prislovica, da vrag enkrat le pride po svoje Dunajska vremenska napoved za soboto) Oblačno, ponekod tudi padavine, V prostih legah živahni zapadni vetrovi Ni verjetno, da bi temperatura padla. Srečno pet, olmvptjct / S mtoeit;iiti hrs&ovlatcom so odpotovati naši smučarji v 8a-tPa» acdo ftt tea} so naši reprexentantS Naša smučarska reprezentanca je snoči odpotovala v Garmisch. 18 tekmovalcev, trener Kulsma tn savezna delegata Gnido-«rec in Kunstelj. Skupno 21 oseb. Izvrstno •o pripravljeni, saj so vežbali pod strokovnim vodstvom najboljših trenerjev več kakor mesec dni. Seveda ne smemo biti preveliki optimisti. Pomisliti je treba, da bodo naši fantje tekmovali med svetovno elito, ki jI vsem na čelu prednjačijo severnjaki z dolgoletno tradicijo. Ne smemo gnzahiti tudi, da so se enako kakor mi pripravljali tudi drugi narodi. Vse srednjeevropske države so imele norveške, švedske ali finske trenerje Nikdo se ne bo ftu-<341, ko bo čital rezultate iz Garmischa in *idel na prvih mestih severnjake. Tega smo že vajeni, kajti Skandinavci so nam ie za dolgo vrsto let nedosegljivi in zato tudi ne smemo ocenjevati in primerjati rezultate naših tekmovalcev z Norvežani, ftvedi ah Finci. V srednji Evropi je zato navada, da presojajo vrednost posameznega po njegovem plasmaju med Srednje-irvropd. Tako na pr. je bil lani v Tatri »aš Smolej na 50 km deseti, kot Srednje-Kvrapec pa drugi. Tekmovalce moramo torej razdeliti vedno v dve skupini, v se-veavijaSko in v srednjeevropsko. Jugoslavija spada v slednjo in nam bo primerja-sra z drugimi Srednjeevropci pokazala koliko smo napredovali. Dozdaj so bile 3 zimske olimpijade. 3?rva je bila 1. 1924 v Chamonixu, kamor ;|e Jugoslavija poslala 3 tekmovalce: gviglja, Kajzelja in Dušana Zinajo. Odšli iso hrez vsakega treninga in naravno niso laspeli. Kako bi tudi? Saj maž niti poznali niso in so prinesli seboj le svečo! Na H. zimske igre 1. 1928 v St. Moritz smo jxxslali 6 tekmovalcev. Bili so to brata Janko in Joško Janša, Kmet, Bervar, Re-fek fe Klofutar. Reprezentanca se je razmeroma dobro plasirala na 18 in 50 km, dočim se skokov nismo udeležili. L. 1932 je bila tretja zimska oiimpijada v Lake Placidu v Ameriki. Za tako dolgo pot nismo imeli denarja in smo ostali doma, kakor so isto storili tudi mnogi drugi na-inodi. Kakšna razlika med danes in tedaj! !že na treningu samem na Pokljuki so tekmovalci porabili okoli 400 zabojčkov maž, ki jih je prinesel seboj Kuisma iz Finske. Za Garmisch so brzojavno naročili iz Finske novo pošiljko, ki bo prispela naravnost ▼ Garmisch. V naslednjem prinašamo popis vseh na-i£h reprezentantov, ki nas bodo zastopali v Ganmisch-Partenkirchnu. Reprezen tanti ■o razvrščeni po naslednjem redu od leve na desno. Heim Hubert (TK Skala Jesenice), 21 let, stud. med. Smuča 9, tekmuje pa 7 let. Je že star internacianalec in je bil 1. 1934 ▼ Zakopanem, lani pa član reprezentance na vseslovacskem prvenstvu in v Mtirrenu ber t akademski reprezentanci v St. Mo-riteu. Njegov največji uspeh je bilo vse-skjvansko prvenstvo v slalomu L 1934 in 9. mesto v slalomu na akademskih svetovnih igrah v St. Moritzu. Prijavljen je za alpsko kombinacijo. čop Frane (SK Ilirija), star 22 let, po poklica je knjigarnar. Smiuča 50, tekmuje pa 4 leta. V državni reprezentanci je letos matineja kina union ob 14.15 uri po Din 4.50 Nove barvane zvočne micky miške in bebice Bogat dopolnilni spored in žurnal. prvič. Dozdaj se je proslavil kot skakač in je dosegel 2. mesto na mednarodni skakalni tekmi v Celovcu v zadnjem času pa je pokazal velik talent za smuk in slalom Pij a vi jen je za alpsko kombinacijo. Dečman Tome (SK LJuMJana), 22 let, cand. hit. Smuča 9, tekmuje pa 8 let. Bil je dvakrat v državni akademski reprezentanci ter državni reprezentant v Zakopanem in v Vis. Tatrah in to v kombinaciji, teku Skokih in smuka ter slalomu. Lani na vseslovanskem prvenstvu je btl najboljši Jugoslovan v kombinaciji, poleg tega je pa večkratni akademski prvak. Prijavljen je za klasično kombinacijo. Baebler Leo (SK Ljuibljana), star 23 let, cand. iur. Smuča že 9 let, tekmuje pa 6 let. V državni reprezentanci je bil že L 1934 na FES tekmah, trikrat pa v državni akademski reprezentanci. Njegov dosedaj največji uspeh je bilo 5. mesto v skokih na svetovnem akademskem prvenstvu v St. Moritzu. V Ganmischu tekmuje v klasični kombinaciji, Istenič Rado (izven kJuba), 20 tet, dijak .Smuča 8, tekmuje pa 5 let kot junior. Bil je že dvakrat v državni reprezentanci v Zakopanem in v Sofiji kot skakač. Njegov največji uspeh je 2. mesto med Jugoslovani na skakalni tekmi v Planici 1934. Prijavljen je za kombinacijo. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana), 28 let, uslužben pri KTD na Jesenicah. Smuča 13, tekmuje pa 8 let Prvič je bil v državni reprezentanci 1. 1933 v Innšbrucku, od tedaj pa v vseh naslednjih za kombinacijo in skoke. Bil je 3 leta državni prvak ■ OBOIOBOIOIOIOIOIOI v klasični kombinaciji, na Poštam pa je dosegel 10. mesto v fcomMDactjL Prijavi jem Je za klasično kombinacijo ki m skoke. Jakopič Gusfl (SK LjmMJana) Je tn* Albina, 22 let, mehanik. Stanea 9, Je pa 8 let. Prvič Je fafl v lani na vseslovanskih tekmah na PoklJdkL Prijavljen Je za štafeto in za 18 kan. Klančnik Lojze (Dovje-Mojstrana), 28 let, čevljar. Smuča 12, tekmuje pa 6 tet. Je prvič v reprezentanci. Njegov največji uspeh Je bilo 1. mesto v teka za prvenstvo GZSP L 1932. Prijavljen je za štafeto in za 18 km. Knap Leo (Sk Ilirija), 25 tat, brezposelni mizar. Smuča In tekmuje 11 let. BU je že večkrat v reprezentanci. Njegovi največji uspehi so državno prvenstvo L Velikansko razburjenje v Mariboru Bencolska aSera In njene žrtve — Trije mrtvi, dva živa mrliča — Obširna preteka va Panika v bolnišnici — Tudi ciganova kri za 400 dinarjev in transfuzija nista zalegli Maribor, 31. januarja. Maribor ima zopet Bvojo afero. Ze v nedeljski številki smo opozorili javnost na takozvano »bencolsko afero«, ki je doslej zahtevala tri žrtve. V ivezi s tem so na to opozorjena oblastva odredila takoj obširno preiskavo, ki je v polnem teku in ki naj dožene krivdo smrti krojaških pomočnikov Ivana Konca, Stanka Klopčiča in Antona Horvata, ki so umrli za za-stiupitvijo z bencolom v krojaški delavnici Ignacija Vinka v Vetrinjski ulici št. 30. Krojaški mojster Ignacij Vinko, rodom iz Brega pri Ptuju, je imel namreč svojo krojaško delavnico v Vetrinjski ulici št. 30. Pri njem je bilo zaposlenih več krojaških pomočnikov med njimi že navedeni trije, ki so umrli, ter neki Franc Goleč, ki se radi zastrupitve z bencolom tudi nahaja v tukajšnji splošni bolnišnici in ki se bori s smrtjo. V življenjski nevarnosti sta tudi sam krojaški mojster Ignacij Vinko, ki je tudi postal žrtev zastrupitve z bencolom in ki ga je, kakor zatrjujejo zdravniki, mogoče rešiti samo s transfuzijo krvi. Kaj so ugotovile komisije Na objavo zadevnih notic r »Jutru« m »Večerniku«, je polici ja r zvezi s pristojnimi oblastvi uvedla takojšnjo preiskavo in zasliševanje. V Vetrinjski ulici št. 30 se je pojavila komisija, ki pa je našla omenjeno krojaško delavnico zaprto. Ciani komisije pa so pričeli zasliševati sosede, ki so izpovedali, da je krojaški mojster Ignac Vinko tudi zbolel in da je opustil svojo delavnico. Nato je komisija zaslišala Ignacija Vinka v splošni bolnišnici Vinko se izpovedal, da je prevzel njegovo delavnico Josip Munda, krojaški mojster. Komisija je zatem odredila, da se takoj prePove Mundi nadaljnje obratovanje. Zdravstvena komisija je namreč dognala, da je Munda za izdelovanje mase za impregniranje blaga za dežne plašče, s čimer se je pečala tudi Vinkova krojaška delavnica, uporabljal v bencinu raztopljeni paragumi Tudi je komisija dognala, da je njegov prednik, krojaški mojster Ignacij Vinko, uporabljal za topljenje paragumija, namesto bencina bencol. Prav ta okolnost pa je bila usodna za krojaškega mojstra Vinka in njegove pomočnike. Usodnost uporabe bencola ni bila menda nikomur od težko Prizadetih znana Pri topi jen ju paragumija v bencoln nastajajo in se razvijajo strupeni plini. Slabotnej- r > šim in po naravi občutljivejšim prinaša usodne posledice, kjer pomoč nič več ne zaleže. Zdravejšim in odpornejšim pa ne škoduje v tako usodni meri. Razen tega je značilno, da učinkujejo ti strupeni plini silno počasi, neopaženo. Prvi znak delovanja usodnih plinov je v tem, da čuti prizadeti neko izmučeDost, izčrpanost, preutrujenost in da mu ni za nobeno delo. To je mnenje nekaterih strokovnjakov, ki so se po poklicu morali za to bencolsko afero zanimati. Drugi strokovnjaki pa zatrjujejo, da so učinki zastrupljenja z bencolom v vsakem primera smrtnonosni. Vsekakor je bil učinek teh plinov za vse, ki so bili zaposleni pri krojaškem mojstru Vinku, nsodni. To Pa zaradi tega, ker ni bilo v njegovi krojaški delavnici nikakšne ventilacije. Omenjena zdravstvena komisija, v kateri so bili šefzdravnik 0UZD dr. Sekala, dr. Wankmflller za mestni fizikat ter še zastopnik OUZD, je to pomanjkljivost ureditve krojaške delavnice označila za usodepolno. Obrati, kjer se uporablja bencol, morajo biti v smisla predpisov opremljeni s posebnimi ventilacijskimi napravami. Tega pa krojaški mojster Vinko najbrže sploh ni vedel in tudi ni slutil, kako usodni plini se razvijajo iz bencola Izjave mojstra Munde Poizvedujočemu policijskemu nadzorniku g. Saksidi je krojaški mojster Munda, ki je Po Vinku prevzel delavnico, izpovedal, da je otvoril delavnico šele v začetku leta 1936. in da je imel pomočnike Franca Golca, Franca Hojnika, Viktorja Tomana in Janka Farkaša. Ti štirje so bili prej zaposleni pri krojaškemu mojstru Vinku v Vetrinjski ulici. Obenem je Munda izjavil, da si je dne 21. t m. ogledala njegovo delavnico komisija mestnega poglavarstva ki je izdala odlok o začasni zabrani obratovanja. Poslal je vse štiri pomočnike na zdravniški pregled, usodno zastrupljenje z bencolom pa se je opazilo samo pri pomočniku Franca Golca. ki so ga takoj odpremili v splošno bolnišnico. Živa mrliča Bencol prinaša strašno smrt. Pri vseh žrtvah se pojavi krvavitev iz nosa, mehčanje in razkrajanje čeljustnega mesa. Človek je pri nastopu te zastupitve živ mrlič. Nad življenjem zastrupljenega krojaškega pomočnika Franca Golca bo zdrav- niki zelo skeptični, kar ae Je pri nJem pojavila zastrupitev v zelo ostri stopnji Ignacij Vinko Pa se je podal na zagrebško kliniko, kjer se bo podvrgel transfuziji krvi, ki ga po izjavi strokovnjakov edino lahko reši smrti. Ta strahovita bencolska afera s težkimi človeškimi žrtvami je zbudila v Maribora mnogo komentarjev, pa tudi obilo sočntja z nedolžnimi žrtvami Mariborski primer strahovito dokazuje, kako malo so o teh stvareh še danes Ijndje poučeni V spominu je še grozna afera v Bratislavi, kjer je postalo več delavcev nekega obrata žrtev zastrupljenja z bencolom. 28 fcm. 20. meso w 18 km, 85. v Vis. Tatrah na 18 ban. Prijavljen Je za štafeto, 18 in 50 km. Novkak Albta (SK. Bohinj), 20 let eAektromontar. Smuča 8, tekmuje pa • let Kot skakač je bil v državni reprezentanci dvakrat ki to lani v Vis. Tatrah ln v Sofiji. L. 1904 je bfi v Planici s skokom 66 m jugostovendkl prvak in rekorder; lani pa Je dosegel najdaljši ffcok od vseh Jugoslovanov (74 m s padcem). Prijavljen Je ai droke. Pahne Fran« (SK LJdbgJana), XI Je* tfcartemlk. Smuča 13, tekmuje 6 let BB je v dilavni reprezentanci v IrmSbruCku, Zakopanem. Via. Tatrah in v Švici. BO je L 1934 v Planici državni prvak v skokih, Q& BVBtoVllfli g^nKfftnirfrih tekmah v St Moritau šesti v skokih, na FTS tekmah v fimSbracku pa 39. Prijavljen je za skoike. Praček Ciril (TK Skala, Jesenice), 22 tat tovarniški delavec pri KTD. Smuča IS, tekmuje 8 let. KI Je v državnih reprezentancah 1983 v InnStarucku, 1934 v Zakopanem, lani pa v Mtirremu hi na Po-kSjnkl Tm* nešteto prvih mest v smUku in lUkaim. največji uspeh pa je dosegel fe.nl na Pokljuki, kjer je postal vseslovaiv sBd prvak v alpriki kombinaciji kakor tudi v srp^" in slalomu posebej. Prijavljen j« za alpsko kombinacijo. Pirfbošek Franc (SK Uhlja*, 19 let dijak. Smuča 9, tekmuje 6 let Bfl je lan] fian reprezentance ca Pokljuki. Največ^ wg>eh Je dosegel na mednarodnfii skakaV-nta tekmah v Celovcu, kjer Je zasedel 1, mesto, lani pa Je postal tudi prvak GZSP r kombinaciji. Prijavljen Je za skoke. Senčar Lado (SK Ljubljana), 26 tat. tigNe-,sreče na Matterhornu«, je na našo repliko V >Jutru« z dne 30. januarja odgovoril naslednji dan daleko zmerneje pod zaglav-jean >Z besedo na dan«. Predvsem nam »Slovenec« prizna, da so v novinarskem poslu možne mistifikacije, ki za nje uredništvo ne more odgovarjati Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da je >Slove-nec« postal od torka do petka daleko ši-rokogrudnejši v presoji možnih mistifika-eij, ko je brez daljnega priznal: »To je res, to se lahko prigodi v vsaki redakciji, — tudi v »Slovenčevi«. V torek pa smo v »Slovencu« čitali očitek, da je kak profesor v pok. svojega učenca, ki mu je k »Jutru« ušel, zalotil pri prepisovanju. >Ta pasus ne dopušča možnosti mistifikacije, marveč trdi da je plagiator ušel k >Jutru« in da tedaj sedi v »Jutrovi« redakciji. Zato smo morali reagirati in vrniti nemilo za nedrago. Ker pa je med tem »Slovenec« prav široko-igrudno priznal možnost mistifikacije, smo pripravljeni smatrati zadevo za končano in incident za izčrpan. Le kar se tiče poziva >z besedo na dan«, isi dovoljujemo vprašati, kdo se je čutil x našim odgovorom prizadetega in zakaj. Preden ugodimo taki zahtevi, bi gotovo radi vedeli, kdo ima legitimacijo zanjo. Neljubega spora nismo začeli mi in nam ni nič do tega, da bi ga nadaljevali, za to imamo razloge, ki tudi »Slovenčevemu« uredništvu ne bodo popolnoma tuji. Iz celega spora pa izhaja tale koristni nauk: večji vodilni in ugledni listi se ne smejo dati zavajati po obskurnih tednikih. * Nedeljski povratni vozni listki. Generalna dixekcija železnic objavlja: z 10. februarjem prenehajo veljati železniški povratni listki. Od tega dne dalje se potniki lahko poslužujejo samo nedeljskih povratnih listkov, ki bodo po dosedanjih predpisih veljali od sobote opoldne (oziroma 11. ure) pa do ponedeljka opoldne. * Nove čekovne položnice. K članku, ki i&mo ga objavili v nedeljo nam je sporočila Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije: Sedanjih položnic za davčne uprave ni predpisala Poštna hranilnica, ampak so tile uvedene po odredbi ministrstva financ, ki je tudi določilo vzorec za te položnice. Ker so se pa te nove položnice izkazale dejansko za nepraktične, bodo v rabi doktor ne poide sedanja zaloga, nato pa se bodo uvedle nove. kar je po izjavi dravske finančne direkcije v Ljubljani ministrstvo financ že v načelu odobrilo. * Nov uspeh satire. Kakor znano, sta'bila razstava in muzej >Ošišanega ježa« v Beogradu namenjena na gostovanje v Novi Sad, kjer naj bi bila razstava otvorjenaod 1. do 7. t m. Poročali smo že o rekordnem obisku te razstave v Beogradu, ki je imela celo zadnji dan okrog 4.500 obiskovalcev, kar še ni doživela nobena razstava slik v naši državi. Nov triumf satire ln karikature pa se ja izkazal tudi zdaj ob nameravani preselitvi. Ta uspeh je imel za posledico — odgoditev nameravane razstave v Novem Sadu. Zgodilo se je spet nekaj, kar ni bilo na nobeni razstavi. Do zaključka razstave v Beogradu je bila namreč razprodana dobra polovica slik tako da se razstava ne more preseliti iz Beograda, dokler karikaturisti ne izdelajo novih slik. * Obledele obleke barva ? različnih bar-vab in plisira tovarna .T0S. REICH. • Novi grobovi. V Šmarju pri Jelšah je umrl ugledni trgovec in posestnik g. Ivan Loschnigg. Pogreb bo danes ob 15.30.— Na Zrinjskega cesti 7. v Ljubljani je umrla gospa Katarina Dittmann, vdova po sprevodniku. Pogreb blage gospe bo danes ob pol 17. Lep jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalja! • Nenavadna dogodka današnje dobe. Banataka vas Jazovo beleži nenavaden primer poštenja. Neki berač, ki ni imel niti pare v žepu, je našel na cesti denarnico, v kateri je bilo 1.600 Din. Denar je takoj odnesel na policijo. Ko so delali zapisnik, pa je privedel stražnik v urad nekega človeka, ki so ga bili v bližnjem gozdu v zadnjem hipu sneli z drevesa, ker se je zaradi izgube vsega svojega zaslužka hotel obesiti. Doma ima ženo in pet otrok Denar, ki ga je našel berač, je bil njegov. — Občine okrog Uba so bile v zadnjih dneh preplavljene s poizvedbami bogatega južno-ameriškega naseljenca Antona Bulatoviča, ki je iskal nekega Milju-tina ali Miladina Skorčiča. Moža so našli v Ubu živečega v veliki revščini in, ko so o tem poročali poizvedovalen, mu je ta nakazal tisoč dolarjev. Denar mu je poslal zaradi tega, ker mu je storil mnogo uslug, ko sta bila avstrijska vojna ujetnika nekje na južnem Tirolskem. Za revnega Skorčiča pomeni okrog 44.000 Din, ki mu jih je rojak poslal iz redke in lepe hvaležnosti, veliko premoženje in noto življenje. • Zastrupijeralka Milka Pavlovi«eva ii Pavijan, ki je v pohlepu po zemljišču zastrupila 17 oseb in jih 7 spravila pod zemljo ter bila zaradi tega lani obsojena na smrt. se je v torek spet znašla pred bjelo-varskim okrožnim sodiščem. Ko je bila že obsojena, je obdolžila svojega bivšega ljubimca 25 letnega Antona Jandrašiča, da jo je on nagovarjal k zločinom, ji preskrbel strup in bil sploh organizator vse morije s strupom. Milka je na prvi razpravi priznala samo, da je zastrupila svojega moža, vse druge žrtve pa je skušala zdaj podtakniti (ELITNI KINO MATICAI TELEFON 21-24 DANES OB 4., 7 Vi in PREMIERA NAJNOVEJŠEGA VELEFILMA IZ DUNAJSKEGA ŽIVLJENJA I u- v katerem poje slavni tenor #■% V V Ikjf T 1? C ^^ T iLT ¥? RICHARD TAUBER * * PlU J E SULPILIl PRI PREDSTAVAH ob in 9% uri NASTOPI REZERVIRAJTE VSTOPNICE. SVENGALI PREDPRODAJA OD 11. — % 13 URE. Občni zbor oblastne uprave TJ tč. Jutri ob pol 14. bo se vršil v dvorani hotela »Metropol« redni letni občni zbor oblastne uprave Užč, na kar posebno opozarjamo tovariše s proge — Odbor. u— Angleško društvo v Ljubljani bo priredilo od 6. do 11 t. m. v Jakopičevem paviljonu razstavo fotografij, ki ilustrirajo pokrajino in življenje v Veliki Britaniji in to najboljše od onih, ki so bile objavljene v dnevniku »Times«. Otvoritev bo v četr--tek 6. t. m. ob 12. uri. Angleško društvo, opozorja na zanimivo in poučno raztavo ki bo obsegala približno 100 fotografij večjega formata in vabi občinstvo, kakor tudi naše fotoamaterje, k številnemu obisku. Vstop bo brezplačen. Z. K. D. DANES ob bomo predvajali prekrasni barvani film iz otokov Bali LEGONG PLESALKA BOGOV ELITNI KINO MATICA u— Druga raprezentativna pomladna razstava slovenske likovne umetnosti, ko od 26. aprila do 24. maja. Termin za pošiljanje del je do vštetega 8. aprila, na kar opozarjamo vse likovne umetnika. Pogoji razstavljanja todo določeni na občnem zboru društva. ki bo v soboto 15. februarja ob 20. v restavraciji >Slonu«. SENZACIJA DANES SLAVNI TELEPAT IN JASNOVIDEC SENZACIJA I SVENGALI JE V LJUBLJANI IN bo izvajal svoje eksperimente iz telepatije, jasnovidstva, psihografibe, hipnoze in psihometrije v Elitnem kina Matici NASTOPI DANES ob 714 ln 9«4 uri pred glavnim filmom. Seanca traja SO do 40 minut. Jandrašiču. Razprava, ki je trajala do četrtka, je bila zelo burna, ker je Milka psova-la svojega bivšega ljubimca in dejansko napadla neko pričo. Sodišče se je pridružilo mnenju zagovornika in raznih prič, da nezreli mladenič ni mogel biti organizator tolikih zločinov, ko je splošno znano, da je bil popolnoma pod vplivom energične Milke. Obtoženi Jandrašic je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen, zastrupljsvalka pa je izgubila zadnjo možnost, da bi se rešila zaslužene kazni. * Za pred pustne prireditve kupujte papirnate servijete, krožnike, serpentine, konfeti, bombice ter papirnate čepice najrazličnejših oblik pri tvrdki M. Tičar, Ljubljana, Šelenburgova nI. in Sv. Petra c. Društvom popust. Iz Ljubljane n— Priprave sa esperantski kongres ▼ Ljubljani Kakor znano bo letos ob binkoštih (od 30. maja do 2. junija) v Ljubljani deveti kongres jugoslovenskih esperantistov. To gibanje je pri nas precej razširjeno in je pričakovati, da se bo zbralo v našem mestu večje število esperantistov iz vseh pkrajin Jugoslavije. Ze doslej so se kakor izvemo, priglasili nekateri odlični esperantski publicisti iz inozemstva. Ljubljanski kongres organizira jugoslov. esperantska liga v Zagrebu. Pripravljalna dela vodi poseben odbor, k} mu načeluje prof. Evgen Jarc, podpredsednik pa je Jože Kozlevčar, predsednik Esperantskega kluba v Ljubljani. Kongres je pomemben tudi s stališča tujskega prometa, ker bo o njam poročal ves svetovni esperantski tisk. DAME! »ROSE DOK" (ZLATA ROŽA) JE VODILNA ZNAMKA NOGAVIC, ELASTIČNE SO. ELEGANTNE IN TRPEŽNE DOBITE JIH V VSEH BOLJŠIH MODNIH TRGOVINAH. n— Dar CM dražbi. Rodbina gimn. ravnatelja Frana Novaka iz Ljubljane je izročila CM družbi 100 Din namesto cvetja na krsto gospe Justine dr. Požar-jeve. Hvala! u— Akademijo ženske deoe priredi Ljubljanski Sokol juitri v nedeljo ob pol 16 v telovadnici v Narodnem domu. Članstvo In prijatelji sokolske mladine ponovno vljudno vabljeni, u— Gospa Bernot-Golobova je odlična slovenska pevika, ki ima od koncerta do koncerta, pa tudi od enega do drugega nastope v operi vedno večje umetniške uspehe. Njen glasovni material je v resnici nekaj posebnega in ima tako lep alt, kakor jih je malo. Gospa sodeluje na prihodm jem koncertu Glasbene Matice in bo med drugim zeipela Švarov0 balado »Brodnik« 6 spremi jevan jem velikega orkestra na znano Aškerčevo besedilo. Gospa je pela to balado enkrat s klavirskim spremljevanjem na intimnem koncertu Glasbene Matice ter je imela z njo najlepši uspeh. Poleg »Brodnika« se izvaja Osterčev »Magnificat« in Slavonskega »ReLtgiofonija« za soli, zbor in orkester ter Mosoiova simfonična slika »Železolivarnica«. Prodaja vstopnic od danes naprej v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo tokrat v opernem gledališču. u— Karnevala v Niči in Izleta v Mar-seille se poceni udeležite s Putnikovim vlakom. Odhod iz Ljubljane 19. t. m. ob 9.57, povratek v Ljubljano 27. t m. ob 4.19. Cena tja in nazaj n. r. 1.120 Din, m. r. 680 Din. Nadalnje informacije pri Putniku v Ljubljani. Prijave do 10. t. m. u— Samomor iz bede, ljubezni in zmede. V kavarni Leon je v četrtek okrog 21. prišlo do tragičnega dogodka. V kavarno je prišel mlad, dosti spodobno oblečen človek, naročil čaj, nato pa odšel v sosedno gostilniško sobo in si naročil še briznanec tn kozarec tople vode.' Na skrivaj je v vodo stresel nekakšnega belega praška iz škatlice, ki jo je nosil s seboj, in takoj se je ves posinel in otrpel sesedel na stolu. Ko so čez nekaj minut opazili, da je nekaj nenavadnega z njim, so ga pričeli stresati, a neznanec nI dal več glasu od sebe. Brž so poklicali reševalce, a še preden so ti prihiteli, je izdihnil. Policijska komisija, ki je prispela na kraj nesrečnega dogodka, je v mrtvecu spoznala 28 letnega brezposelnega mizarskega pomočnika Ivana Jeroma z Gradu, pristojnega v Kamnik. Jerom, ki se je zadnji čas preživljel z raznimi priložnostnimi opravki — tu 1» tam je posredoval pri kakšni kupčiji a starimi Slikami tn podobnimi rečmi — je v četrtek za nekega znanca prodal zlato uro in oljnato sliko. Zapeljalo ga je, da je zavfl v Daj-dam, kjer je nekaj malega popfl. Slabo ohranjenega in nevajenega pijače ga je vino kimata prevzelo ki postal je melanholičen in obupan kakor zmerom ob takšnih prilikah, že tam je začel govoriti nekaj o tem, da se bo končal tn da ima s seboj toliko strupa, da bi ga bilo dosti za 300 ljudi. Kanalu nato je napoved v resnici izpotaO. Iz zmedenih zapiskov ^d so jih poleg denarnice a 80 Din našli pri njem, se da sklepati, da ga je k obupnemu koraku privedla bodi nesrečna ljubezen. Truplo so prepeljani r mrtvašnico k Sv. Krištofu. Iz Celja u— Družabni večer »Zarje« in železničarjev bo danes zvečer v dvorani Delavske zbornice. Začetek ob 20. uri. Igrala bo godba »Zarja« na pihala, njen »Jazz-or-kester« in njen mandolinski orkester. Plesalo se bo do 3. ure zjutraj. Vmes bodo tudi koncertne točke na kromatično harmoniko, ki jo bo igral harmonikaš Kovač Edvard. Za dobro jedačo in pijačo je preskrbljeno in tudi za drugo zabavo. Vstopnina 6 Din. u— Hišne posestnike in upravitelje hiš, ki še niso pobrali prostovoljnega davka po 1 Din na mesec na stanovanjske sobo in poslovne prostore, prosimo, da to store v prvih dneh februarja in pobrani denar oddajo ▼ mestnem socialnopolitičnem uradu ali pa z dopisnico ali po telefonu naznanijo, naj pride inkasant po denar, odnosno, da se jim dostavijo položnice. u— »Higiena prebave« je naslov osmega predavanja Prirodoslovnega društva, ki bo danes v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predavatelj g. inž. Lindtner nam bo pokazal želodec, kot kemični laboratorij in razložil, kako je treba usmeriti hrano da ne nastooijo motnje pri prebavi. Začetek predavanja ob 18. Člani in vsi, ki se zanimajo za to predavanje, vabljeni. u— Na planincah luštno b'ti... Cepin, vrv, nahrbtnik in klin lahko pustite doma, pač p« lahko pridete v gojzericah na današnji Planinski ples na Taboru. O. sprejmejo vas tudi, če pridete v kratkih hlačah, dokolendcah in pelerini. In pripeljite tudi tovarišioo v narodni noši ali pa v dečvi, ze pasom pa šopek cvetlic... Vremenska poročila s Tabora so kar najbolj ugodna: jasno, sončno, barometer stoji visoko, snega ni, pač pa izvrstni prigrizki in dobra kapljica. In ne bo vam treba zariti: Preljubo veselje, oj kje si domo! Da je na Taboru, pač vsak že ve in zna! u— Mašarada Ljubljanskega Sokola bo na postni torek v Narodnem domu. u— Pripravite se na otroški ringaraja TKD Atene na pustno nedeljo popoldne. Kavarna Central DOSPELA NOVA DAMSKA KAPELA ODPRTO VSAKO SOBOTO IN NEDELJO DO 4. URE ZJUTRAJ. e— Celjski šahovski klub je fand občni zbor ob lepi udeležbi članstva. Vodil ga je podpredsednik Grašer. Po ugodnih poročilih funkcionarjev je podpredsednik poročal, da je igral klub lani dve medmestni tekmi v Čakovcu m je obakrat zmagal 5% : 2% ter dve medmestni tekmi v Ljubljani in je obakrat podlegel 4y, : 7%. Jesena je priredil splošni šahovski tumor v decembru pa se je pričel glavni turnir. Pri volitvi z listki je bil izvoljen za predsednika dr. Josip Čerin, za odbornike pa gg. Diehl, Grašer, Kocmur, Petrak, inž. Prpus in inž. Sajovic. Članarina je 39 Din. od tega odpadejo 3 Din za slovensko šahovsko zvezo. Letošnji zbor zveze bo r Celju. e— Krajevni odbor Jadranske Straže bo tudi letos prirediil jadranske dneve 13. m 14 junija. Poleg akademije mi tombole bo proslava 10 letnice delovanja JS v Celju. Odbor prosi, da bi ostala društva upoštevale ta dva dneva. e_ Tuiski promet ln umrljivost. Januarja je obliskalo Celje 944 tujcev nasproti 933 v decembru. Umrlo je 29 oseb. in sicer 15 v mestu in 14 v bolnišnici. e— Cesta Petrovče—Liboje je tako polna blata, da je čiščenje m posipanje nujno potrebno. Naj blagovoli sreska cestni odbor to takoj urediti. e— Samo danes do 18. je Se čas. da obnovite srečke državne razredne loterije z* glavno žrebanje v podružnici »Jutra«. " e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »2ena za tisoč rubljev« tn dve predigri. Iz Maribora a— Kulturne novice. VfceraJ zvečer je predavali v Ljudski univerzi ob lepi udeležbi prof. dr. Kotnik o Shakespeare« in njegovi dobi ter ponazarjal svoja izvajanj« s skioptianimi slikami. V torek 4. februarja bo v gledališču koncertno recite-oijski večer, na ka/terem sodelujejo Milan Skrbinšak ter njegova hčerka Majda v raznih dvogovorih iz Otela in Macbertha. Angel Jarc bo pel izbrane pesmi, sodeloval pa bo tudi g. dr. švara. a_ Nenavadna nesreča. Pri notžarju v Slovenski ulici bi »e kmalu zgodba usodna nesreča. Pri zlaganju drv je zgrmelo več kubikov lesa na 14-letnega nožarskeg« vajenca Ladislava Pongračica, ki ga je masa lesa pokopala pod seboj. V naporih poslednjih sil se mu je posrečilo, da se Je privlekel do roba, od koder je krhko poklical na pomoč. S strto levo nogo in hudo poškodovano desno roko so ga prepeljali v splošno bolnišnico. a_ Ranerjeva izpuščena na svobodo. Pred štirimi leti je vso mariborski javnost razburil zločin M. Ranerjeve, ki je na Po-brežju s sekiro ubila svojega moža. Prvotno je bila obsojena pred tukajšnjim okrožnim sodiščem na 12 let robije, katera kazen pa ji je bila v prizivnem postopanju znižana n« 8 let. Ranerjeva je morala v žensko kaznilnico v Begunje, kjer je presedela štiri leta trde pokore tako vzorno, da so ji odpustili nadaljnja štiri leta in da se je sedaj lahko vrnila po ] bi svojega posestva k sorodnikom v Zr-kovcih. ■ Zvočni kino Ideal ■ DANES PREMIERA VELEFILMA PO ZNANEM ROMANU Viktor Hugo-ja (LES MISERABLES) BEDNI FILM SIJAJNE IGRE, MOČNE VSEBINE IN PODVIGOV. CH. LAUGHTON — znan Iz filma »Henrik VUL - FRIDERIK MARCH največji ljubavnik Predstave ob 4, 7. in 9*4 uri. V NEDELJO OB POL 11 MATINEJA o— 5 ponarejenimi priporočili po svetu. V zapore okrožnega sodišča so pripeljali 43-letnega obrtnika Vašlča Zivorada iz Beograda in 274etnega delavca Stanija Jovanoviiča iz Bede reike. Zalotili so ju, ko sta ob meji hodila od hiše do hSe pobirat prispevke za kraljev spomenik v Beogradu. Pri sebi sta imela neka potrdila s ponarejenimi podpisi in priporočila. Ko so ju orožniki prijeli in zaslišali, sta izjavila, da sta pač hodila okoli, da bi se na ta način preživljala- Pri prvem so našli 500 Din in hraniLno knjižico, pri drugem pa 450 Din gotovine a— Spečega je zabodel z noiern v trebuh neki pijanec brezposelnega delavca Antona Budno, ko je prenočeval v neki kmečki hiši p«ni Sv. MSdavžu. Za stoafican poizvedujejo. ZNIŽANE CENE? ■TINE Mati se najbolj veseli Zavojček: mah Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—. a— Tovorni avto v brzojavni drog tu preko jarkov. V Dobrenju se je neki tovorni avto zaletel v brzojavni drog, Id ga je nagnil, nato pa še z grmel preko dveh jaikov. Prvo pomoč so nudili kmetje, ki so z več pari volov izvlekli vozilo na cesto. Šofer Ivan F. je astal nepoškodovan, pač pa je vozilo precej razbito. Sreda T nesreči! Iz življenja na deželi Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja in jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer v I jo tudi ob 3. ari pop. velefilm »■Kjeij dižumgle* z oflimpijskim prvakom Bustroan Crabbom v gl. vlogi. Med dodatki tudi glasbeni fi?m »"Glavni dobitek«. — Sedi film »Žene štrajkajo«. Iz Kranja r— Drevi torej gremo! Kam pa? V Narodni dom na gasilski plesi Za sprejem števiilnih gostov je vse pripravljeno. Vbod bo tudi letos n« severni strani Narodnega doma. Veliko zanimanje vzbuja ugibanj^ katera srečna Goresijka — morda todS Kranjica — bo opolnoči izvoljena »a kralj«*) nageljnov. Bojazen za gaječo je neupravičena, ker bo prireditev tudS v pri-ženinih prostorih. Fosetnike pa kljob temu prosimo, da pridejo pravočasno, ker mšz * najlepšim razgledom ne moremo l na Tabora J rezervirati Ponovno opozarjamo, da j« vstopnina »nižamo. Oddaljeni poeetnfti imajo polovično vozno ugodnost z nedeljskimi listki. Pričetek ob 8. uri zvečat ★ RIBNICA Sokoilski zvočni-kino predvaja drevi ob 20. uri in jutri ▼ nedeljo ob 15.15 uri film »Jeni« Gerh«rv». Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. Ne-debjsfca večerna predstava odpade zasadi prireditve Gasilske čete v Ribnici. PRI LJUDEH. NAGNJENIH K MAŠČOBI se izkaže naravna FRANZ - JOSEFOVA g renči ca kot zanesljivo in prijetno učh»-kujoče sredstvo za iztrebljanje, ki ae more tudi dolgo uporabljati brez posebne aijete. FRANZ • JOSEFOVA grenčica se dobiva v lekarnah, drogertjah ln trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. reg. 8. br. SMTtflK. Socialna stremljenja ljubljanskih obrtnikov OftaUki vajenski dom — Obdarovanje ob Sv. Jožefu Ljubljana, 31. januarja. Tretje leto Se Poteka odkar se je Ljubljana obogatila za novo socialno institucijo. Na incijativo Obrtniškega društva se je oŽTvotvoril Obrtniški vajenski dom. Za današnje razmere moramo priznati, da je ▼saka akcija, ki stremi za lajšanjem bede a ki ie posebej prihaja iz zasebne pobude, toliko bolj upoštevanja vredna. Obrtniško družtvo se ni strašilo truda ne žrtev, ko je prevzelo to akcijo v svoje roke. Iz skromnih početkov imamo danes lepo uspevajoč in na solidni gospodarski bazi postavljen vajeniški dom. pod čigar streho uživa tokrat že 72 gojencev gostoljubno zatočišče. Po skromnem začetku m« je presenetil lep razvoj in uspeh tega našega vzgojnega zavoda. V zavod se sprejemajo vajenci predvsem i« obrtniške stroke. Deloma se ga pa poslužujejo tudi dijaki i« srednje tehnične in delovodske šole. Mladina m vzgaja po preizkušenih načelih današnjega vzgojnega sistema, zato ni nič čudnega, da se gojenci kljub strogemu hišnemu redu počutijo kakor doma. Z dobro in obilno hrano so dorašča-joči mladini dani pogoji za harmoničen telesni razvoj. L« Skoda je, da je ie vedno toliko našega naraščaja prepuščenega sa-menu sebi, namesto da bi črpal novih kulturnih dobrin, ki so danes vsakemu lahko dosegljive. Veliko denarnih frtev je Obrtniško društvo že vložilo v ta zavod. Saj stane oskrba gojencev in uprava preko 300.000 Din. pri tem se pa ie vedno gleda na izpopolnitev zavoda. S pomočjo mestne občine, banske uprave in Zbornice se podpirajo tudi nekateri gojenci. Poleg tega je dru-itvo ▼ preteklem letu na novo preuredilo in okusno opremilo lepo predavalno dvorano, kjer dobil svoj prostor tudi ličen lutkovni oder, ki Blovi že danes po svoji opremi kot najboljši v vsej naši banovini in služi za vzgled vsem, ki se zanimajo za to koristno vzgojno prireditev. Gojenci so vsestranski umetniki, od slikarij in lutk, ki jih 6ami izvršujejo pa do tambu-raškega zbora, ki sodeluje tudi pri igrah. Pomočniški tamburaški zbor pod vodstvom g. Karmela pa je kar na umetniški višini in ga imamo priliko večkrat slišati po radiju. Da di mladini priliko, da se pouči o vseh vprašanjih, ki se tičejo današnje družbe, prireja uprava zavoda vsak ponedeljek strokovna in poučna predavanja, običajno s skoptičnimi slikami Udeležujejo se jih tudi gojenci izven zavoda in priporočamo našim obrtnikom, da pošiljajo tudi oni svoje vajence vedno k tem predavanjem. Poleg vajeniškega doma se trn'" Obrtniško društvo za onemogle in osirotele obrtnike. Vsako leto na obrtniški praznik sv. Jožefa razdeli več denarnih podpor. Lani je bilo te podpore deležnih 34 obrtnikov in vdov. Plemenito je to delo. ki ga zastavlja uprava Obrtniškega društva na poprišču človekoljubnosti, ko že zahtevajo razni stanovski interesi mnogo žrtev in naporov. Da si oskrbi društvo primerna sredstva, se poslužuje raznih akcij in naša javnost te akcije tudi rada podpira. Ena takih prireditev je tudi vsakoletni obrtniški ples. k? bo drevi v Kazini. Čisti dobiček te prireditve je namenjen v dobrodelne namene. Zato priporočamo. da se Plemenitemu stremljenju Obrtniškega društva da zadoščenje z obilnim posetom. DANES PREMIERA ! MARTA E G G E R T H poje in očara s svojim prekrasnim glasom publiko t velefilmu ___m v«« * Leo Slezak ln Theo Lin gen Mlen naivecil USPen Skrbita za smeh in razvedrilo 9 * 3 * ob 16., 19.15 in 21.15 uri DOPOLNILO: Opera »CARMEN« izvajana od berlinskega sim- ______ ________ foelčnega orkestra in najnovejši zvočni tednik KINO UNION s pogrebnimi svečanostmi v Londonu. Telef. 2221. Iz Julijske Krajine Lanska letina v Istri »Corriere Istrianoc je objavil daljše poročilo o lanski letini v Istri. Poročilo je napisal agrarni strokovnjak dr. Stacchiotti. Poročilo je pomembno, ker podaja kolikor toliko objektivno sliko skoraj katastrofalnega položaja, ki je nastal spričo izredno slabe letine. Vsekakor ja slabo letino v prvi vrsti pripisati veliki suši. Istra lani od februarja do poznega poletja skoraj ni imela nikakih padavin. V prvih 9 mesecih so znašale skupno 305, v poslednjih treh pa 481 cm! Suša je uničila ponekod polovico ali pa skoro ves pridelek. Edino le žita so pridelali lani nekoliko več ko leta 1934. In sicer na 20.238 ha zemlje, 231.584. predlanskim pa na 19.787 ha 202.347 stotov. Prebitek pa je šel v korist laškim veleposestnikom, ki so v znatni meri izboljšali obdelovanje svoje zemlje. Skoraj popolnoma je suša uničila koruzo. Razen v Pazin-ščini in nekaterih dolinah je sploh niso ničesar pridelali. Tudi krompirja, fižola, paradižnikov in zelenjave ni bilo skoraj nič. Posebno hudo so bili prizadeti nasadi tobaka, po katerem je zlasti sedaj, ko se ne uvaža, povpraševanje zelo veliko. Sena in druge krme je pričelo že primanj- kovati, tako da so ljudje prisiljeni prodajati živino za vsako ceno. V decembru so zaradi tega cene zelo hudo padle. Tudi oljčnega pridelka je bilo tako malo, da kmetje nimajo olja niti za lastno potrebo. Kljub toči in trtni uši pa je trta obrodila dober sad. Le okrog Osora, Vižinade Poreča, Pule in Grižnjana zaostaja po kakovosti. Toda vse kaže, da se tudi letos vino ne bo dalo vnovčiti že zaradi laške konkurence, še bolj pa zaradi tega, ker je pričel konzum spričo pomanjkanja in bede Sa huje nazadovati kakor prejšnja leta. Dr. Stacchiotti priznava, da je položaj kmečkega ljudstva izredno težaven, toda zaenkrat ne vidi drugega izhoda kakor da država omogoči čim večji agrarni kredit. Istrska kmečka posestva so prezadolžena. V sedanjih razmerah bi nov kredit pomenil saino pospešek končne propasti. Niti v daljni bodočnosti ni pričakovati tolikega izboljšanja razmer, da se bo kmet lahko odkrižal svojih dolgov. In zopet bi nove kredite kmetov stvarno izkoristili le veleposestniki in denarni zavodi, ki so dejansko že sedaj gospodarji že preko polovice vse istrske zemlje. Vse kurivo pod državno kontrolo Pred dnevi je korporacijsko ministrstvo • posebnim dekretom imenovalo upravni odbor nove državne ustanove za nadzorovanje porabe kuriva po vsej državi To nadzorstvo ja postalo potrebno seveda zaradi sankcij. V kratkem je pričakovati strogih odredb, na podlagi katerih se bo poraba premoga in drugega kuriva še tolj omejila kakor doslej, ko so morali drž. nameščenci uradovati v ne-sakurjenih prostorih in so ljudje prezebali v iEeiezniških vozovih. Zanimivo je, da bo trajala funkcijska doba omenjenega odbora, ki šteje 19 čLanov cela tri leta. (Ali bo vojna t Afriki trajala tako dolgo.) Poloni populacijske politike V »Popoln di Trieste« je bil pred nekaj dnevi objavljen članek o tržaških porokah v zadnjih pet letih. Bilo jih je 12.400. Po član-karjevih računih bi morale imeti sedaj te družine že 25 do 26 tisoč otrok, dejansko pa se je v Trstu v tem času vsega skupaj rodilo le 20.000 otrok, tako da na omenjene nov« družine verjetno ne odpade niti polovica vsega naraščaja. Ce pomislimo na neštete nagrade novopo ročencem in za novorojence in na vse olajšave, ki jim jih daje režim, le da bi se čimbolj povečal naravni prirastek prebivalstva, potem so ugotovitve v tržaškem listu le nov dokaz, da je bila vsa velikopotezna populacijska akcija zaman in je bilo sploh škoda ogromnih zneskov gotovine in blaga, ki mestoma sploh ni prišlo v prave roke. Drobne novice ŽelezniSka proga Gorica-Videm elektri-ficirana. Ze pred meseci smo poročali, da namerava italijanska železniška uprava elektrificirati tudi nekatere proge v Julijski Krajini in predvsem progi Trst-Go-rica-Videm ter Trst-Postojna. Obe bi motali biti elektrificirani že koncem preteklega leta. Vsa stvar je postala zadnje čase zaradi pomanjkanja premoga še bolj nujna, vendar pa je delo zaostalo. Kakor poročajo listi so doslej elektrificirali samo progo Videm-Gorica. Pred dnevi so se na njej vršile tudi že prve poskusne vožnje, redni promet pa se bo pričel šele koncem februarja. Delo v raških premogovnikih. Za istrske premogovnike pomenijo sankcije visoko konjunkturo. Poročali smo že obširno o novi družbi, ki jih z državnimi subvencijami s polno paro eksploatira. V zadnjem času je uprava podjetja najela spet večje število delavcev in pred dnevi se je v Puli vršila posebna konferenca vseh merodajnih faktorjev, na kateri je bilo sklenjeno, da mora uprava premogovnika v bodoče najemati delavce po vseh istrskih občinah, tako da se bo nezaposlenost zmanjšala v sorazmerno enakem obsegu po vsej pokrajini. Nadalje mora preskrbeti za nastanitev in prehrano delavstva. V kratkem nameravajo kanalizirati tudi nadaljni del Karpanske doline, iz katere je doslej voda pronicala v premogovniške rove in jih Po-gostoma poškodovala ter celo zalila. Lepo in dobro ohranjeno perilo, če vzameš vedno SCHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO 'O /)orT>oVonJe žensko W° VCa$nc~ftCadtio tedaj NIVEA-CREME Znano je, da postane rdeča in razpokana koža z rednim negovanjem z NI VE O zopet mehka in nežna. Zatorej je bolje preprečiti nego lečiti. Zavarujte zato pravočasno svojo kožo in jo dvakrat na dan natrite z NTVEO. NTVEA dela kožo odporno in ohrani vaša polt. NIVEA se ne da nadomestiti, kajti samo NTVEA vsebuje EUCERIT in na tem temelji njen edinstveni učinek. Goipodarstvo Nemčija nam dolguje že 468 milijonov Po najnovejšem poročilu Narodne banke od 30. t. m. je ta dan narasel nemški kli- I rinški dolg že na 468 milijonov dinarjev nasproti 436 milijonom pred enim tednom in 392 milijonom pred tremi tedni. Saldo je torej v treh tednih narasel za 76 milijonov dinarjev. Navzlic nizkemu tečaju, ki ga beleži nemška klirinška marka na naših tržiščih, je bil tudi izvoz v zadnjih mesecih izredno velik. Ko je bila v novembru uvedena na naših borzah trgovina s klirinškimi nakaznicami in je tečaj teh nakaznic naglo padel na 14 Din za marko, je bilo razširjeno mnenje, da bo Pri tem nizkem tečaju marke naš izvoz nekoliko nazadoval, dočim se bo uvoz povečal, kar bo dovedlo do izravnave in bo preprečilo nadaljnje naraščanje nemškega klirinškega dolga. V resnici pa je bil tudi v decembru naš izvoz v Nemčijo izredno velik in smo v tem mesecu izvozili v to državo za 102.5 milijona Din blaga nasproti 91.6 milijona Din v prejšnjem decembru in 33.2 milijona Din v decembru 1933. Morda je tu igrala vlogo okolnost, da je v tem mesecu že docela izpadlo italijansko tržišče za plasiranje našega blaga in je morda zaradi tega v večji meri naše blago šlo v Nemčijo. Ce upoštevamo, da je ves naš izvoz v decembru znašal le 352 milijonov, tedaj vidimo, da je od tega izvoza šlo samo v Nemčijo skoro 30%. Stalno naraščanje salda v kliringu z Nemčijo nam povzroča vedno večje skrbi in tudi Nemčija si v zadnjem času prizadeva, da ne bi ta njen dolg nasproti naši državi še nadalje naraščal. Kakor znano, smo 15. januarja uvedli v prometu z Nemčijo privatni kliring in imajo sedaj naši izvozniki za nove posle edino možnost prodati dobljene marke na borzi uvoznikom. Uvozniki nemškega blaga pa lahko odslej ves dolžni znesek za uvoz po 15. januarja plačajo z markami, ki jih ceneje kupijo od uvoznikov. Ta sprememba plačilnega prometa ima namen, da se olajša uvoz blaga iz Nemčije in da se na ta način izravna naša tr govinska bilanca s to državo. V interesu našega izvoza moramo torej v večji meri uvažati iz Nemčije, sicer nam tam zamrznejo naše terjatve. V bodoče bo tečaj nemške marke odnosno klirinških čekov na borzi sam reguliral izvoz in uvoz: če bo naš izvoz v Nemčijo prevelik ▼ primeri c uvozom, bo tečaj marko Padel, kar bo pospešilo uvoz nemškega blaga in otežkočilo naš izvoz: če pa bo izvoz v Nemčijo premajhen v primeri i uvozom, pa bo prišlo do povišanja tečaja za nemško marko. Kakor poročajo iz Beograda, je v zadnjem Ča6u pričela Nemčija otežkočati naš uvoz svinj, ker ne želi, da bi se z nadaljnjim naraščanjem uvoza blaga iz Jugoslavije še povečale nemške obveznosti nasproti Jugoslaviji in da ne bi zaradi prevelikih ponudb nemških klirinških mark tečaj na naših borzah Preveč nazadoval. Ostali kliringl Saldo kliringa z Italijo je v poslednjem tednu le za malenkost nazadoval, in sicer od 177 na 175 milijonov. V kliringu z Bolgarijo je skoro nespremenjen in znaša 200.000 Din, prav tako ▼ kliringu s Turčijo, kjer znaša turški dolg 1.28 milijona Din. V prometu z Grčijo naše terjatve nadalje polagoma naraščajo. Dne 80. januarja je znašal saldo grško-jugoslovenskih bonov v obtoku 53.7 milijona drahem nasproti 53 milijonom pred enim tednom in 51.9 milijona pred 14 dnevi. Saldo blokiranih terjatev pri Grški banki ▼ Solunu pa je znašal isti dan 44.6 milijona Din nasproti 44.7 milijona Din pred enim tednom. Skupaj znašajo naše terjatve v Grčiji 66.6 milijona Din. "»red novo meditvijo trgovine s Španijo Naša trgovina s Španijo Pomen španskega tržišča za naš izvoz kakor tudi za naš trvoz se je v poslednjem času zaradi izvajanja sankcij proti Italiji znatno povečal. V kratkem se bodo pričela s Španijo nova trgovinska pogajanja, kjer bo šlo za to, da nam Španija omogoči večji izvoz, zlasti lesa. Koncesije, ki jih sedaj lahko damo Španiji, so prav velike, kajti iz Španije lahko zaradi ustavitve uvoza iz Italije, uvažamo isto blago, ki smo ga doslej kupovali v Italiji, predvsem Zaprtje, nenormalno razpadanje in gniloba v črevesju poneha* po uporabi naravne FRANZ'J OSEFO VE grenčice. 00. rog. a br. .6485/35 pa bombažno predivo, riž in južno sadje. Urediti bo treba na novo tudi naš plačilni promet s to državo. Tudi Španija, ki ima uvoz večinoma kontingentiran, nam lahko nudi znatnejše ugodnosti, zlasti pri lesu. Po najnovejših podatkih o lanskem trgovinskem prometu s posameznimi državami se je naša trgovina s Španijo lani v primeri s prejšnjimi leti gibala takole: izvoz uvoz saldo 1932 37.2 • 6.5 +30.7 1933 42.4 13.2 + 29.2 1934 59.7 15.2 '+44.5 1935 50.9 19.9 + 31.0 Razmeroma znatna aktivnost naše trgovine s Španijo je v zadnjih letih precej ovirala naš izvoz. Po plačilnem sporazumu moramo 50% vrednosti našega izvoza v Španijo kompenzirati z uvozom iz te države. Vsa zadnja leta pa nismo dosegli tega razmerja in tudi lani je naš uvoz iz Španije navzlic ponovnemu povečanju znašal le 40% vrednosti našega izvoza. Ta težkoča sedaj odpade, ker lahko povečamo uvoz iz Španije v prav znatnem obsegu. Pričakovati je, da bo sedaj tudi Španija dostopnejša za naše zahteve glede kontingentov, ko lahko računa, da si bo s povečanim uvozom jugosiovenskega blaga ustvarila možnost za večji izvoz v Jugoslavijo. Gospodarske vesti — Francoske izgube zlata v preteklem letu. V četrtek je bila glavna skupščina Franooske banke, na kateri je guverner Tannery podal poročilo o lanskoletnem poslovanju. V svojem poročilu je poudaril, da bo Francoska banka nadalje vztrajala na stabilnosti frank«. V sporazumu s francosko vlado je lani uporabila v6o svojo energijo za obrambo franka in bo to politiko, ki je v skladu z željami večine fran- coskega naroda, t ud! nadaljevala. V tefcu lanskega leta je morala Francoska banka zaradi obrambe franka oddati za 16 milijard frankov zlata in «o se zlate rezerve skrčile od 82.12 milijarde frankov v začetku leta na 66.30 milijarde frankov ob koncu leta. Zadnjih 14 dni pa je Francoska banka znova izgubila za preko eno milijardo frankov zlata, tako da so znašale zlate rezerve dne 24. t. m. 65.37 milijarde frankov. Obtok bankovcev se ni v enako meri zmanjšal in je v primeri s prejšnjim letom nazadoval le od 81.8 oa 80.6 milijarde frankov. Stanje eskomptiranih menic je znašalo v začetku leta nekaj nad 3 milijarde in je v novembru doseglo najvišje stanje 11 milijard. Cisti dobiček je znašal v preteklem letu 262 milijonov frankov in bo banka izp'ečaia 344 milijonov na divi-dendah (prejšnje leto 242 milijonov). = Združenje trgovcev t Ljubljeni sporoča, da je rok za vložitev davčne prijave pridobnine podaljšan do 15. februarja t. 1. Vsi oni trgovci, kd so bili zaradi komasacije iz krajev Vič-Rožne dolina, Moste, del Jezice itd. prideljeni mestu Ljubljani, vlagajo napovedi pri davčni upravi za mesto Ljubljana. Istočasno sporoča združenje, da je založilo praktična navodila za izračunavanje neposrednih davkov, iz katerih lahko vsak davkoplačevalec točno in najhitreje izračuna koliko bo moral plačevati državnih in avtonomnih davščin. Navodila se dobe v pisarni združenja proti malenkostni odškodnini ter jih vsem gg. trgovcem toplo priporočamo, da si r h nabavijo. — Uprava. = Vprašanje kontrole uvoza. Kakor poročajo iz Beograda, se v merodajnih krogih mnogo razpravlja o tem, ali ne bi kazalo uvesti organizirane kontrole našega uvoza, ki postaja vedno bolj potrebna glede na razvoj trgovinskih odnošajev s posameznimi državami. Z organizirano kontrolo uvoza bi lahko pospešili uvoz iz onih držav, kjer imamo znatnejše terjatve in hi sploh lahko uredili naš uvoz tako, kakor to zahtevajo interesi našega izvoza. = Cene sirovim kožam se zopet dvigajo. Na trgu sirovih kož je v teku januarja nastopilo pomirjenje, sedaj pa kažejo cene zopet rastočo tendenco. V četrtek je bfla v Zagrebu redna mesečna prodaja sirovih kož, za katero je bilo veliko zanimanje in je bilo takoj prodanih 2 in četrt vagona govejih kož in 12.000 kg telečjih kož, večinoma za izvoz v Anglijo in Nemčijo. Goveje kože so se prodajale po 11 Din kg, telečje pa po 17.20 Din. —- Dobave: Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t m. ponudbe za dobavo 12.000 pol konceptnega papirja in 900 pol rjavega kartona »chamois«, s-trojni oddelek pa do 6. februarja ponudlbe za dobavo 50 kau-čukastih obročkov za odbijače in 1000 za vodostaj na stekla, 100 kaudukastih žago®d, 100 kg kaučukastega platna, 1 m2 kauču-kastih plošč in 100 kaučukastih gostil. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do dne 13. februarja ponudbe glede dobave razne železne pločevine, železne žgane žice, rudarskih sekir in lopat, 500 kg pocinkane pločevine in glede dobave kisika, do 30. februarja glede dobave 6.300 kg žebljev za tračnice, raznih pil posod pločevinastih za vodo in sirkovih metel, raznega pribora (kljuke, ključi itd.), glede dobave vijakov, žkšnikov in 500 omotov , krovne lepenke. V opravi zavoda m deaavo oblačil za vojsko ▼ Beogradu bo 6. februarja ofertalna licitacija glede dobave 130.000 jutinih vroč in 8. februarja giede dobave 100.000 jutinii vreč. V pisarni L kolesarskega bataljona ▼ Ljubljani (»Vojvode Mišiča«) bo 10. februarja ofert&hm licitacija glede dobave raznih delov za kolesa. Pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu bo 17. febivarja t L javna ofertna licitacija za dobavo 123.300 m8 kisika, 18. februarja za dobavo in montažo kompletne inštalacije za komprimvrani zrak za delavnico Kraljevo ki 24. februarja glede dobave 16.176 raznih čopičev. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu bo 15. februarja ofertna licitacija glede dobave 22.200 kg pergaimeretnega papirja za markamico ▼ Beogradu in 17. februarja za dobavo 1,300.000 m pločevinastih spojnic za potrebe tobačnih tovarn. V vojnotefamičnera zavodu v Kragujevcu bo 18. februarja ofertalna licitacija glede dobave 2000 odej za konje in 150 pokrival za vole. Avtomobi'ski polk 2 armijske oblasti v Sarajevu proda 30. februarja po oPertrri licitaciji 4000 kg gumastih odpadkov. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani bo, 34 februarja prvi pismeni natečaj za oddajo zakupa kolodvorskega bifeja na postaji Dravograd-Meža ▼ triletni zakup. V oraanri Štaba obmejne čete v SkopTjn bo 25. februarja ofertna licitacija za dobavo 60 kompletnih strelovodov. Drevi v Sokolski doni na Viču! Ples in smeh! Borze 31. januar^ Na ljubljanski borzi je devize Newyork v skladu z zunanjimi notacijama ponovno nekoliko popustila, dočim se je Pariz za malenkost popravil. V priva+netm klirigu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.30. V zagrebškem privatnem kliringu ao bili zaključki ▼ avstrijskih šilingih po 9.31, ▼ angleških funtih po 257 in v španskih pere-tah po 655, dočim je bilo za grške bone povpraševanje po 3050. Nemški klirinški čeki so se trgovali ▼ Zagrebu po 14.55 (za 15. februar po 14.45, za konec februarja po 14.25), v Beogradu pa po 14.6396. Na zagrebŠcem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi prijazma in je bfl zabeležen tečaj 357—358 brez prometa (v Beogradu so bilii zaključki po 358). Tudi v ostalih vrednotah ni bilo prometa. Devize Ljubljana. Amsterdam 2968.86—2983.46, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 737.03— 742 10, Curih 1424.23-143-1.29, London 215.91—317.97, New7ork 4288.61—4324.92, Pariz 288.83—290.26, Praga 181.19—182.30. Curih. Beograd 7, Pariz 20.38. London 15.2025, Bruselj 51.80, Milan 24.40, Madrid 420250, Amsterdam 206.45. Berlin 123.60, Dunaj 57, Stookho'm 78.40, Oslo 76.40, Ko-benhavn 67.85, Pariz 12.73, Varšava 57.95» Atene 2.90, Bukarešta 250. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojne Škoda 357_358, za februar—mej 358 bL 6% be-gluske 60 den., 7% Blair 7250—73.25, 8% Blair 83 bi.: delnice: PAB 237.50 dem., Trboveljska 122 den. Beograd. Vojna škoda 357.50—358 (358), za more-april — (357). 6% begluške 64.50 —65, za ultimo febr. 62.50—63. 7% invest. 79.25 bl„ 7% stabiliz — (77.501. 7% Blair 72 75—73.25 (73), 7% Drž. hip. banka 7950. den, 8% Blair 82.50—83, PAB 237.50— 238.50 (238). _ Blagovna tržišča 2ITO -f-Chicago, 31. jan. Začetni tečajfc pšenice: za m«j 99.75, za julij 89.125, ze eep4. 87.875; koruza: za marj 59.75, za sepfc. 6050. 4- Novosadska blagovna borza (30. t m-> Tendenca mirna. Pšenica: baška in slavonska 174—178: ladja Tisa aH Bege i 177 —179; okolica Sombor 171—173: sremska, in banatska 174—176. Oves: baški, srem-ška in banatska 117—118. Moka: baška in sremski. 64 kg 132.50—137.50. Koruza: baška in banatska 116—117. Moka: baška «fc banatska »Og« in »Ogg« 255—275; *2* 23£ —255; »5« 215—235; »6« 195—215: »7« 1 —170: »8« 112.50—117 50. Otrobi: baški sremski in benatski 103—105. Fižol: baški beli 215—220. -j- Budimpešt&nska terminska borza (3V, t m.) Tendenca prijazna. Pšenice: rM marc 17.91—17.93. za maj 18.22—18.34; koruza: za mej 1530—1532. BOMBAŽ. LiverpooJ, 30. jan. Tendenca mirna* Zaključra tečaji: za ian. 5.98 prejšnji d«s 5.94), za julij 5.81 (5.77). Zdravilišče Radio-Therma, Lask Radioaktivne termalne kopeli 37.5 Izvrstno zdravljenje revmatičnih o' ženskih bolezni, arterioskleroze i. t. d. Odprto tudi v zimskem škq 75 d bolecdj Pavšalna penzije za 10 dni Din za 20 dni 1.100.—. V penziji je vračuna« soba, prehrana, kopeli, zdravniška preis va m vse takse. Zahtevajte prospekt od uprav« zdreaiH Najstarejši človek - ljudožer Presenetljiva odkritja antropologa dr Fr. Weidenreicha, nasled- slovitega dr. Davidsona Blacka Antropolog dr. Franz Weidenreieh 8 pekinškega Dnijskega medicinskega kolegija, naslednik Pokojnega dr. Davidsona Blacka, ki je odkril najstarejše doslej znano človeško pleme, »pekinškega človeka«, poroča, da so v jamah Čovkovtiena, kjer je domo-val ta pračlovek, odkrili kosti in zobovja, ki predstavljajo ostanke 24 oseb, med njimi dveh petletnih otrok, šestih sedemo do desetletnih otrok in četvorice enajst- do osem-najstletnih oseb. To, da manjkajo vse votle kosti in stanje lobanj kaže, da je bil pekinški človek hnd kanibal, ki je po vsej priliki posebno rad jedel otroke. Ker doslej ni bilo mogoče dognati, da bi t tistem času živelo na Kitajskem Se kakšno drugo človeško pleme, je treba sklepati, da je pekinški človek ubijal in jedel osebe svojega lastnega plemena in rodu. To poročilo je znani angleški antropolog izpopolnil z izjavo, da je povsem mogoče, da je bil pekinški človek, kakor domneva dr. Weidenreich, direktni prednik neander-talskega človeka. Da je ta učenjak odkril kosti toliko pretpotopnih ljudi na istem kraju, je nekaj izjemnega, kajti običajno odkrijejo le poedino okostje ali pa le kakšno drobno koščico, iz katere je potem seveda zelo težko ustvariti si Pravo sliko, kakšen je bil predpotopni človek. Se težje je potem ugotoviti, v koliko se dado karakteristični znaki kakšnega individuma prenesti na celo pieme. Toda moderna antropologija dela čudeže. Dr. Davidson Black je na podlagi enega samega zoba sklepal, da je odkril novo, pradavno človeško pleme in njegovo domnevo je potem odkritje prve lobanje pekinškega pračloveka sijajno potrdilo. Sedaj je odkritje cele vrste individuov potrdilo spet prvotno podobo, ki si jo je znanost ustvarila o pekinškem človeku. Tople zime Malo zgodovine zimskega vremena — Spomlad o božiču Več porodov Izredno milo vreme letošnje zime navdaja Innoge s strahom in druge z uPanjem, da bo pozen val mraza skrajšal pomladno dobo. Zgodovina zimskega vremena nas uči, da takšni preobrati nikakor niso pravilo. Kronika poroča iz Porenja, da so bila drevesa v januarju 1. 1172. vsa zelena in da so ptice pričele gnezditi v februarju. Za božič 1. 1289. so na bregovih Rena trgali vijolice. L. 1421. je bilo vreme tako toplo, da so trte cvetele v marcu in so črešnje dozorele v aprilu. Posebno toplo je bilo tudi J. 1572. Za veliko noč 1. 1585. je že dozorevalo žito. V letih 1607., 1609., 1617., 1659. ni bilo nobenega mraza in snega po vsej Srednji Evropi. 1662. ni bilo vse leto treba knritL Naslednja zima 1663. je bila istota-ko izredno mila. Tudi v novejšem č?su so zabeležili dovolj nenormalnih zim. Tako so bila leta 1807., 1821. in 1822. brez snega in skoraj brez mraza. Leto 1833. se je začelo z nevihto, ki se v ničemer ni razlikovala od poletnih neviht. (Kdo bi se Pri tem ne spomnil, da smo imeli v drugi polovici letošnjega januarja tudi »evihto s pravimi bliski in pravim grme- Vrtnice kralja Zognja Grad albanskega kralja Zoguja v Tirani «Axiaja čudovit vrt samih vrtnic. Za posebno čast velja, če kralj kakšnemu svojemu obiskovalcu razkaže ta vrt. Tu goji cela armada najbolj izvežbanih vrtnarjev nič manj nego 27 vrst vrtnic in pravijo, da je »os albanskega kralja za razlike v njiho-■vem vonju tako občutljiv, da s zaprtimi fcčmi ugane vsako teh vrst. njem?) Zime v letih 1834., 1846., 1857. in 1859. so bile tako mile, da so je narava razcvetela v nenavadno zgodnjem času, da so sadeži dozoreli neprimerno prej nego v normalnih letih, da so bili božični praznik popolnoma pomladanski in da je bilo število porodov nenavadno visoko. Očitno spada tudi to k značilnostim milih zim. Princesa — prestolonaslednica v teh dneh je postala princesa Elizabeta, hči vojvode in vojvodinje Yorške. izredno popularna. Tako kakor angleški listi prej skoraj niso zamudili dneva, da bi ne objavili kakšnega posnetka princa Wale5kega, tako objavljajo sedaj slike 9 letne princese ki utegne nekoč zasesti angleški prestol. Princesa dobiva vsak dan gore daril in tri dvorne dame imajo samo to nalogo, da opravljajo njeno korespondenco. Princesa se uči poleg drugega tudi francoščine in nemščine. Zdravilni smrtni strah Kako je mrtvoudni ozdravel ob napadu volčje tolpe 381etnega kmeta Petra Mrčoha iz vzhod-nopoljske vasice Starowske obiskuje danes navzlic hudi zimi od blizu in daleč na stotine ljudi, da bi se čudili njegovi čudežni ozdravitvi. Pred osmimi leti je Mrčoh padel z drevesa in je bil tedaj po vsem telesu mrtvouden. Pred dnevi pa so odšli vsi domači iz hiše v gozd, da bi tam nabrali drv. Mrčoha pa so pustili s petimi otroki doma. Najstarejši otrok šteje 8 let. Bili so v kuhinji okrog ognjišča, ko je vdrla k njim nenadoma tolpa kakšnih deset volkov, živali so tako dolgo naskakovale vrata, da so se jim vdala. Otroci so se še pravočasno rešili iz kuhinje po lestvici na podstrešje, nakar so se zverine vrgle na nebogljenega bolnika. Tedaj je tega, očitno pod vplivom smrtne groze, nenadoma zapustil mrtvoud. Planil je pokonci, zagrabil goreče poleno na ognjišču in začel na vso moč udrihati po volkovih, ki so preplašeni zbežali. Eno izmed živali je še stisnil med vrati in jo z udarci pobil do smrti. Grobovi angleških kraljev v Windsorjir Grobnica in kostnica angleških vladarjev ob Temzi Grad Windsor na desnem bregu Temze »a že več nego 800 let rezidenca angleških kraljev. Tu so tudi pokopani. Njih ostanki Da n? počivajo vsi pod isto cerkvijo ali kapelo, temveč so razdeljeni na dve mesti gradu oziroma parka. Kralj Henrik VII. je dal okrog I. 1500. zgraditi grobniško kapelo za angleške kralje. Kraljica Viktorija je dala tej kapeli današnjo obliko in jo je imenovala po svoje mmožu. princu Albertu. Poleg njegove grobnice stoji kraljičin sarkofag, tu je pokopan tudi Edvard Vil- a sedaj se je družba visokih pokojnikov pomnožila še za Jurija V. Pod kapelo je kraljevska kostnica, do katere vodi en sam hodnik iz druge grobniške kapele Sv. Jurija v Windsorju. V kosmiči počivajo Jurij II.. Jurij IV. in Viljem IV. ter več njihovih otrok, v kapeli Sv. Jurija pa sta grobnici Henrika Vi- in Henrika VIII. Mornarji peljejo mrtvega kralja Krsto s truplom kralja Jurija V. je peljalo iz Westminstra v VVindsor 142 angleških mornarjev L«to: kralj Edvard VHL 10: Tuje delej danski V General KondyOs mrtev Bivšega regenta Grške in predsednika grške vlade, generala KonAyHt|l včeraj kmalu po obedu zadela kap. Bil je takoj mrtev Nevtronski žarki Desetkrat močnejši od Rontgenovih žarkov V fizikalnem laboratoriju Kalifornijskega vseučilišša delajo ta čas poskuse z žarki, ki so baje desetkrat močnejši od Rontgenovih žarkov. Imenujejo se nevtronski žarki in največji problem, ki ga zastavljajo eksperimen-tatorju, je v tem, da bi samemu ne škodovali. Oseba, ki eksperimentira z njimi, mora biti vsaj 17 m oddaljena od izvora teh žarkov, kajti če mu je človek bližji, tedaj je računati skoraj s stoodstotno možnostjo, da bodo imeli žarki nanj smrten vpliv. Podgane, ki so jih obsevali z nevtronskimi žarki, so pokazale na poskusno enoto krvi zmajšanje števila rdečih krvnih telesc od 10.000 na 2000. Eksperimentatorji pravijo, da bi bili ti žarki. čim bi jih uspelo popolnoma oiMadaS, večjega pomena za industrijske in keim&tt svrhe. Tako bi bih mogoče velikanske kovinske odlitke s pomočjo novih žarkov izvršili z dositi manjšo porabo energije in t anstno manjšimi stroški nego doslej. V medicini bi se dali uporabljati na podoben način kakoc Rontgenovi žarki, le da bd imeli po nHh bistveno točnejši vpogled v dogajanja v Sove-« škem telesu. Za proizvodnjo nervtronskfli žarkov uporabljajo v navedenem laboratorija 80 t težak magnet Izkazalo se je, da je najboljši zaslon proti njim debela plast voda. Zdi se, da vodna plast brzino nevtrocskii* žarkov zelo zavira. Preveč mešani zakoni niso dobri Zveza indijskega študenta s hčerjo ruskega caristfč- nega generala Pariško civilno sodišče je obravnavalo te dni precej zapleteno in romantično ločitveno tožbo. Mlad indijski študent po imenu Dalal se je pred sedmimi leti v tem mestu poročil s hčerjo nekega carističnega generala, Nino de Stampelovo. Dalalovi starši so bili sicer proti temu zakonu, toda Dalal je znal svojo voljo uveljaviti Nekaj časa po poroki se je odpeljal v Indijo, da obišče svojo bolno mater. Cez nekaj dni mu je sledila tudi žena. Ko je pa dospel* ▼ Bombay, kjer je bil Dalal doma, so ji sprva rekli, da je odšel na lov na tigre, pozneje pa je zvedela, da je pri sodišču v Bombayu vložil tožbo sa ločitev zakona, češ da je bfla njegova žena že Prej omožena. To je bflo do neke me» res. 1918. je bila sklenila namreč tako zvan zasilni zakon, da je lahko bežala pred boij-ševiki, ta zakon pa je dala pozneje po pravoslavni cerkveni oblasti v Carigradu proglasiti za neveljaven. Dolgo časa se je stvar z njenim sakonom z indijskim študentom vlekla sem in tja. sedaj pa je pariško sodišče, na katero se je Indijec tudi obrnil xa razveljavljenje svojega zakona, njegovo toi« bo zavrnilo. Stvar pa s tem še ni dokončna urejena. Kakšna bodi idealna ženska? Pravila francoskega plemiča iz 16. stoletja Francoski ptanrfč Brantome iz 16. stoletje postavil sledeča lepotna prav3a za ensko: »Trideset stvari spada k ženski lepoti. Tri stvari morajo biti bele: koža, zobje, roka. Tri stvari morajo biti čme: oči, obrvi, trepalnice. Tri morajo biti rdeče: usrtnice, lica, nohti. Tri dolge: telo, lasje, roke. Tri kratke: zobje, ušesa. noga. Tri široke: prsi, čelo in prostor med obrvmi. Tri ta, pas, gležnjL Tri debele: lakti, boki. meča. Tri tenke: prsti, lasje, ustnice. Tri majh* ne: grudi, nos, glava«. Koliko se je od tedaj spremenilo! Kdo« še zahteva n. pr. brezpogojno Črna ofl, balo kožo, dolge lase ali celo debele noke? 04 vseh tedanjih pravil je ostala menda samo •še ena želja po rdečeh ustnicah, ki jo pod* krepi j a jo črtala in razne maie. Poroka 63 letnega tscenjaka nafbolj znanih brrtskih plemeni tašev se je s strojepisko Londonska družba m firahno zanima xa poroko 63 letnega Earla Russella s 2& letno stenotipistko Marjorie Spenceovo. Bari Rassell, nosilec enega najsijajnejših imen v tri taki plemenitaški kasti, se je s tem v drugič poročil. O njem je znano, da simpatizira s socializmom in da se skoraj nikoli ne poslužuje svojega plemenitaškega naslova, temveč nastopa rajši preprosto kot mister Bertrand Russell. V znanstvenem svetu uživa velik sloves kot sociolog, pristaš prirodne filozofije in matematik. Da se namerava drtigič poročiti, je skrival, tako ni nihče zvedel, kdaj sa bo ka in kje. Izvršila pa se je v mah' podofcA« 9ki cerkvi in je trajala vsa ceremonija ko* maj 10 minut Na željo svojega moža si j® dala nevesta že prej svoje ime Marjori« spremeniti v Patricijo Helena ANEKDOTA v admiralski uniformi ter njegovi bratje, vojvode Gloucesterski, Yorški inKentaki n a s n o* Tuie defegaeije v sprevodu pokojnega angleškega kralja. Od leve proti desni: romanski kralj Karol, dan Desno: xuje oe»g»«je_ iTvSr^ vr^ belgijski kralj Leopold, bolgarski kralj Boris. ~~.......dk IJmberto in naš knez-namestnik princ Pavle Vojvoda Torški in Cornwallski Londonski listi poročajo, da namerava kralj Edvard VIII. podeliti svojemu bratu sedanjemu prestolonasledniku vojvodi Gorskemu naslov vojvode Cornwalskega. teko da bi hnel oba naslova. Cornwal je «10 najstarejših posesti angleške krone. Pred 600 leti je kralj Edvard III. tedanjo grofijo Conmalsko spremenil v Vojvodino in jo je podaril svojemu sinu, znamenitemu Črnemu princu. Odtlej nosi vsak princ Waleški tudi naslov Cornwatekega. čedalje manj veteranov Nemško ministrstvo za delo je sporočilo, da število starih veteranov iz vojne L 1870-71. in Se prejšnjih vojn v Nemčiji naglo nazaduje. Se v septembru 1934. je bilo 15.528 takšnih veteranov, ki so prejemali posebno državno podporo, v lanskem avgusta pa jui bila samo ie 11.705. Ko se je mudil Peter Veliki v Pariza, so mu pokazali zek> bogatega, za modo vnetega plemiča, ki je vsak dan nosil drugo oblek**. Peter je zmajal z glavo in manil: »Mož mora biti zelo nezadovoljen g svojim krojačem. Zakaj pa si ne poišče dmgega?< VSAK DAN ENA »Prosim, ali je g. to aem BoboflHteavnfk 84 ul turni pregled Spor za našo sodobno glasbo DrugI del članka skladatelja Osterca n. Zadnje čase je bilo napisano nekaj člankov »o slovenskem Bachu« Blažu Arniču. Bilo je ugotovljeno, da ima mnogo skladb, ki so imele na Dunaju sijajne kritike in uspeh. Pritožuje se, da ga v Ljubljani omalovažujejo m ne izvajajo, pa tudi, da ne more dati razmnožiti orkestralnega materiala, ker nima sredstev za kopiranje. Privoščil bi Arniču, da bi ga več izvajali, samo tega naj ne trobenta v svet, da ima toliko in toliko neizvajanih del: vsak dirigent se ga bo izogibal na kilometre. Uspeh? zelo naivno je misliti, da je lepa kritika že uspeh. Uspeh je to, če te po izvedbi enega dela vprašajo in naprosijo za drugo. Ce ima Arnič res tako lepe uspehe na Dunaju, naj ga izvajajo tam ponovno: ni vrag, da bi ga potem naši orkestri tudi ne izvajali. Pa še nekaj povem Arniču: jaz si vse orkestralne materiale razmnožujem sam, včasih delam na tem cele noči. In drugi dan me vidi kak mili šentflorjančan in zaupno vpraša: Pospan si! Kje si pa spet krokal? Ce favoriziram predvsem one domače Skladbe, ki so >hipermoderne«, ima to seveda svoje vzroke. Take skladbe so za re-produktivnega umetnika in za publiko precej trd oreh, zato jim je treba v prvi vrsti: pomagati. Tudi sem našel v njih originalnost, ki jo smatram za absolutni pogoj vsake pomembnejše umetnine, medtem ko skladbe starejših smeri (napisane danes) vedno spominjajo na kakega De-bussyja, Brahmsa Griega in pod. Prepričal sem se temeljito tudi o tem, da edino >hipermoderne« skladbe naše generacije prihajajo v poštev za eksport. Eksport — res je, to so zveze, ampak: če si kdaj komu prodal vagon gnilega krompirja, bo prihodnje naročilo izostalo, pa če se postaviš na glavo. Končno še efekt moje >razdiralne revolucije« v tej sezoni: 2. IX. izvedba mojega klavirskega koncerta na mednarodnem festivalu v Pragi. Prvič je ob tej priliki nastopil pred orkestrom praškega radia slovenski dirigent Danilo švara: 3. X. pr- va izvedba šturmovega kvarteta v Pragi: 6 X, prva izvedba moj« saksofonske sonate v Londonu: 18. X. Passacaglia (Ma-tačič s slovensko filharmonijo v Ljubljani) : 4. XI. Intimni koncert slovenske moderne glasbe (Leskovic, švara, šturm, Osterc): 1. XH. Moja ouvertura v Smetanovi dvorani v Pragi: 16. XII. Koncert komorne glasbe v Buenos-Airesu (šturm, švara, Osterc, žebre, Leskovic in Lipovšek. šivic in Prevoršek bi bila tudi izvajana, če bi kaj predložila): 23. XII. Moj Religioso v Beogradu (Collegium musi-cum): 13. I. 1936 moja orkestralna suita v varšavskem radiu Za dogledne dni napoveduje Češka filharmonija mojo ouverturo, Ondričkov kvartet moj II. kvartet, Praški pihalni kvintet moj kvintet in žebretov trio, Scherchen moje »Plese za orkester« v Bruslju, Winterthuru, ženevi in Curihu, »Ars nova« (H. Scherchen-edicija) parti-turo teh plesov, Collegium musicum (Bao-grad) edicijo klavirskih arabesk, religiosa in nekaj pesmi, Muzička akademija v Zagrebu izvedbo »Plesov«, jugoslovanski komorni koncert v Varšavi (žebre, šturm, Lipovšek, Milojevič Miloševič, Osterc, švara), jugoslov. koncert v Montevideo, »Kiabundove pesmi« v ženevi, »Magnifi-cat« za zbor in orkester v Ljubljani, potem v Montevideo, en opus (ki še ni določen) v radio Moskva, Amsterdam nas prosi za material za kompletni koncert naše glasbe, marca ga imamo na Dunaju, mojo violinsko suito je vzel na repertoar Victor de Winterfeld in mi sporočil izvedbe v Varšavi, Blombergu, Vilno in na Dunaju, saksofonist Rascher mi je aviziral izvedbe v Budimpešti, na Dunaju, v Pragi in v Kodanju, sonato za violo mi izvajajo že ponovno koncem tega meseca v Pragi, za »Passacaglio« se interesirata iz Prage dirigenta Ančerl in Brock itd. Morda bo kdo rekel, da je vse to »far-banje« — kakor mu je drago! Pač pa je »ono drugo« pogosto res »farbanje«. Po premieri Wildgansove „Dies irae" Predstave pod vodstvom Cirila Debev-oa, ki je bil v zadnjih sezonah eden najbolj delavnih režiserjev naše drame, so letos iiz nerazumljivega razloga postale nenavadno redke, a prav zato se zdi, da je bila premriera WiIdgansove tragedije v njegovi režiji toliko lepši praznik. Hiša je bila vkjub poznemu datumu do vrha polna im občinstvo je uprizoritev sprejelo z iskrenim aplavzom. Debevčevo delo v našem Narodnem gledališču izkazuje intenzivno usmerjenost v človekovo no-trajnjost in globino, njegova domena je problematika duše na robu poslednjega trpljenja in radosti, poslednjega poraza in zmage. V teh naših dneh. ko se posebej še v gledališču z vso silo uveljavlja volja po novem v obliki in ideji, da smo med mnogimi poizkusi v mrzličnem iskanju pogostokrat priče tudi udarcem v prazno, gre takšnemu delu vse priznanje, saj se prav po njem ohranjajo vrednote, ki so v vsaki umetnosti trajne. V tem smislu pomeni tudi njegov »Dies irae« ta težka globoko resna igra o starodavnem pasionu sinu, očeta, matere, človeka in nerojenih. velik, veličasten dogodek — z edinim pridržkom. da bi bila smela današnja uprizoritev dve desetletji sttarega dela dati krepkejšega poudarka realističnemu delu zgodbe. Pleonazem v mističnih, simbolističnih sredstvih moti in odtujuje, zaključna scena (A krsti se v svoji idealizirani nebogljenosti razblinja v nič. Notranja drama, ki skuša biti hkiratu idejna drama sodobne meščanske družine, kakor se javlja v bogati hiši dr. FaJlmerja. se razvija v peterokotu med mladim študentom Hubertom (Jan), njegovim očetom (Levar) m materjo (Marija Vera), njegovim prijateljem Rabamserjem (Debevec) in malo Roziko, njegovo plaho, tragično ljubeznijo (Šaričeva). Jan je dal v samem sebi svetlemu, a po razdorih očetnjega doma razjed en ermu študentu toplo doživljeno podobo. Lev ar je v izrazu izklesan ne-urpogltjiv oče-tiran, kakršen je lahko za vse milijone očetov en sam, Marija Vera je majhna šibka, v sebi raz gubi jena žena ob njem. Simbolično nakazani revolucionar Rabamser je v Debevčevi kreaciji do kraja ostal mrkih, pridušenih, od sveta od-vrnjenih potez, ki se niso odgrnile niti v trenutku najbolj žgoče izpovedi. Saričeva pa je ofelijsdco lepo. vso ljubezen srca brez haska žrtvujoče dekle. Gregorin je di-,'ikretno, simpatično oblikoval starega prijatelja Fallmerjeve hiše. V. Juvanova je dala pretresljivo verno podobe male glu-3ce. (Moti le pesem ob zaključku scene — gluhi lijudje imajo vse bolj tragičen posluh V vlogah hišnice in služkinje sodelujeta še Rakarjeva ki Gabrijelčičeva. O idejni problematiki drame z vidika sodobnih življenjskih smeri bomo še poročali. L. Mrzel Bolgarska revija o našem gozdarstvu. »Lesovedska misel«, glasilo društva gozdar jev-akademikov v Bolgariji, je posvetila svojo zadnjo številko, kakor pravi, »gozdarski Jugoslaviji«. Lansko leto so namreč bolgarski gozdni strokovnjaki posedli Jugoslavijo, da se na licu mesta po-uče o stanju našega gozdnega gospodarstva. Ti strokovnjaki so napisali celo vrsto strokovnih člankov, ki se nanašajo na naše goadno gospodarstvo, in jih priobčuje jo sedaj v svojem glasilu, v »Lesovedski Misli«. Zvezek, ki obsega 147 strani velike osmerke, ima tole vsebino: Prof. V. S to janov: Bolgarski gozdarji v Jugoslaviji; I. Mihajlov: Gozdovi in gozdno gospodarstvo v Jugoslaviji v številkah; prof. Stojanov: Izkoriščanje slavonskih hrastovih gozdov; prof. T. Dimitrov: Pogozdo-valni problem na Krasu v Jugoslaviji; prof. T. Ivančev in I Mihajlov: Uredba o gozdovih; prof. V Stojanov: Najvažnejše določbe v jugoslov. gozdnem zakonu, N. Penev: Gozdarska društva in gozdarska učilišča v Jugoslaviji; prof. M Ruskov: Pouk iz lovskih razmer v Jugoslaviji, Jugoslovenski gozdarji v Bolgariji, Gozdna, lovska in ribarska izložba v Burgasu — Ako bi se kdo izmed naših gozdarjev zanimal za to bolgarsko revijo, jo lahko dobi na vpogled v našem uredništvu. Beograjska »Javnost« prinaša v 4. številki med drugimi aktualnimi članki pre-potrebno besedo dr. L. Bakotiča o »jeziku u našim zakonima«. (Mišljeni so seveda srbskohrvatski teksti, ki so že zdavnaj potrebni še mnogo ostrejše jezikovne kritike, prav kakor sploh pretežni del tako zvanega uradnega srbskohrvatskega jezika, ki je tudi za nepuriste pravo strašilo!). D. Tabakovič piše o nastanku sodobne arhitekture, filozof dr. Miloš Gjurič pa razglablja skrivnost smrti in groba v Sofoklovem »Edipu Kolonskem«. Omeniti je še članek živka Vekariča. ki se bavi s pomorskimi zadevami v leksikonu Minerva. »Index librorum prohihitorum« v Nemčiji, t. j. imenik knjig, ki se ne smejo javno prodajati, je bil v zadnjem času razširjen na vrsto pisateljev, o katerft vemo, da so se še nedavno greli v milosti haken-kreuzlerskega režima. Urad za podporo književnosti, ki je za njim Alfred Rosen-berg, je po vesteh praškega rCina« »zvršil novo literarno razčiščenje. ki je začudo prizadelo celo nekatere izrazito narodno socialistične pisatelje. Med nje s?di pden izmed prvih Hitlerjevih živrenjcpiscev Erich Czech-Jochberg, ki je na veliko propagiral nemške narodno-socia'istične ideje, dokler niso dognali, da sploh ni nemške'f Herzog m Hans Schwarz, ki sta pi3ata t mdcnčue knjige v duhu hitlerjevstva. Da so prišli v službeno nemilost spisi Hansa Fallade, je že bolj razumljivo, v tej družbi pa sta po pisanju službene »Biicherkunde« tudi Will Wesper in Frank Thiesso. Videti je, da je težko služiti režimom, ki se oddaljujejo zdravemu razumu. Noben, včeraj še slav-ljen pisatelj, ne ve, kdaj in čemu udari ura nemilosti... HRT % P*fWif f«zn/f i**«! Na Pok,iukl ** bodo danes ruiuravijcill) pričele smučarske tekme vojaki športniki! vojaških ekip antante IX aes se bodo na krasnih smučarskih terenih okoli športnega hotela Smučarskega kluba Ljubljana na Pokljuki pričela smučarska tekmovanja vojaških ekip Male antante, Češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije. Naša javnost bo ta tekmovanja zasledovala s posebnim zanimanjem, Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra«, dsdečo zanimivo vsebino: Zemlja se vrti hitreje — Tekoče zlato (nadaljevanje) Smrt v kabinetu (Milan Sega)— Henrik Heine (dr. VI Travner).— Louis Duchosal (A D.)— Nove knjige in revije: Vlad Bar-tol Al Araf: Zdravniški vestnik— Naš |e-zik (J Koštial).— Praktične novote— Šah. Za bistre glave. Vmee je drobiž, med bsse-dilom pa so številne ilustracije. Tehnični vodja tekmovanja podpolkovnik Popovic Milan ne samo zaradi tega, ker bo to prva letošnja večja smučarska prireditev, temveč v prvi vrsti zato, ker ve, da ima to tekmovanje globlji pomen, kot druge smučarske prireditve. V plemeniti borbi bodo merili svoje moči in sposobnosti zastopniki vojsk treh držav, ki so se združili v krepko in povsod uvaževano organizacijo — Malo antanto. Ta organizacija nima agresivnih ciljev. Ohraniti hoče sebi samo mir. A ravno za to mora biti pripravljena, in sicer na vseh poljih. Zavezniške vojske Male antante znajo ceniti pomen športa, zlasti imučanja. Z velikim zadovoljstvom je zaradi tega vsa naša javnost pozdravila misel smučarskih tekmovanj vojaških ekip Male antante. Ta tekmovanja nam bodo dokazala, da korakamo v vsakem oziru s časom in da so nam -laši vojaki športniki lahko v ponos. Prvo tekmovanje se je vršilo pred dvema letoma v Rumuniji. Takrat je zmagalo jugoslovensko moštvo ter si priborilo prehodni pokal Nj. Vel. rumunskega kralja Karola Lam so tekme zaradi smrti našega blagopokojnega kralja Mučenika odpadle A letos se vršijo pri nas Ni samo naše dolžnost, temveč naša srčna potreba, da ob tej priliki navdušeno pozdravimo zastopnike bratske češkoslovaške in romunske vojske ki naj ;e pri nas počutijo kakor doma. Reprezentantom vseh treh zavezniških vojsk pa želimc da v tem lepem tekmovanju dokažejo svojim narodom vse svoje vrline na smučarskem poUo. Sestava moštev češkoslovaška: Vodja patrole podporočnik Beranek Jifi, člani patrole podna-rednik Tvrznik Bohuslav, redov Musil Boli us lav, redov Koso ur Bohumil, namestnika nadporočnik Steiner Karol, redov Fousek Vit. Rumunija: vodja patrole poročnik Cucu Emil, člani patrole narednik Schianu Peter, podnarednik Lepade Georgije, redov Le pade Konstantin, namestnika podporočnik Gertner Georgije, podnarednik Sire-ceanu Vasile. Jugoslavija: vodja patrole podporočnik Koren Ivan, člani patrole narednik Grad Armin, redov žen Jakob, redov Kezele Ivan, namestnika podporočnik Ivanovič Mirko, narednik Višič Julije. Program tekmovanja 1 .februarja: ob 9. dopoldne smučarska tekma patrol s streljanjem iz karabinke. Proga je dolga 30 km, skupna višinska razlika 600 m. Obleka tekmovalcev: pohodna z reducirano vojno opremo. 4. februarja: ob 9. dopoldne relejska smučarska tekma. Proga je dolga 50 km (4x12.5). Višinska razlika 1000 m (4x250 m). Obleka tekmovalcev: pohodna z reducirano vojno opremo. Vodstvo tekmovanja Vodstvo tekmovanja je v rokah inšpektorja državne obrambe divizijskega generala Maksimoviča Vojina. glavni sodnik pa je komandant Dravske divizijske oblasti divizijski general Nedeljkovič Peter, tehnični vodja tekmovanja podpmtovnik Popovič Milan, časomerilec generalni tajnik JZSS Goreč Joso. Otvoritev srednje skakalnice v Planici Skačejo Avstrijci in Norvežani V nedeljo bo naša slavna Planica spet doživele pomembno slavje: na prav slovesen način bo blagoslovljena in otvorjena nova 60-meterska skakalnica, ki je bila preurejena po načrtih inž Bloudka iz stare 40-meterske skakalnice ob železniški progi. Na novi skakalnici je že minuli teden skakal Pribošek in dosegel prav lepe skoke do 62 metrov Skakalnico bo blagoslovil duhovni svetnik g. Lavtižar takoj nato bo pa otvorjena s skoki. Skakali bodo poleg domačih tudi Avstrijci iz Beljaka in norveška trenerja Vreme v Planici je prav ugodno temperatura ood nič'o in sneg po voljen Vova skakalnic« bo nedvomno mnogo koristila razvoju našega smučarstva SK Slovan. 1. moštvo gostuje v nedeljo v Kranju, rezervs pa v Domžalah Postava moštev je na og'«d na igrišču Vsi igrale1 naj dvignejo opremo pravočasno pri gospo darju. Sigurno naj nridejo Buoc, Marchi-ofcti jo Hudek. Službene objave LNP Pozivajo se vsi ss, da najkasneje do 1. februarja t. L oddajo stare sodniške izkaznice. Taksa za nove izkaznice znaša 30 Din, ki jo imajo sodniki do istega roka nakazati. Ss. ki so nakazali že po 10 Din, naj nemudoma nakažejo še razliko 10 Din. vsekakor najpozneje do 1. februarja t. 1. Poziva se ss g. Jančič. da dostavi za izkaznico še dve sliki, ker v aihivu bivše szns svojčas poslanih slik ni najti. V smislu dopisa s. o. JN£ z dne lfi januarja mora obenem z letošnjo takso nakazati tudi za lani 10 Din. J.A.S.O. Danes ob 15.42 0dhod ekskurzije na Zelenico (postaja Tržič). Tovariš:, bodite točno pol ure pred odhodrm vlaka na kolodvoru! Vožnja bo četrtinska. Ekskurzijo vodi tov. Prezelj. Službeno iz s. o. LNP. De^girata se k tekmam 2. februarja t. 1.: v Kranju Koro-tan-S.ovan Ramovš, v Domžalah Donžale-Slovan Martelanc: začetka tekem sta razvidna iz reklamnih notic. Pozivajo se vsi ljubljanski sodniki, da pridejo 2. februarja t. 1. ob 10. na igrišče Hermesa na praktični tečaj, kakor je bilo domenjeno na zadnjem plenarnem sestanku. Seboj naj prinesejo opremo. ZSK Hermes (n^ometna sekcija). Jutri od 15. naprej strogo obvezen trening vseh igralcev na našem igrišču. Mokorel sigurno. SK. Jadran. (Lahkoatletska sekcija). Vsi oni člani, ki žele gojiti l«ihko atletiko, se vabijo na sestanek v nedeljo 2. februarja ob 10. v klubovem tajništvu v KolezijL Posebno se vabijo tudi nečlani, ki žele gojiti ta plemeniti s-Mnt pod ctrokovno-vzgojnm vodstvom. (Plavalna sekcija). Članski sestanek v soboto ob 19. v salonu pri M. Sok licu. Turistično-sportni odbor za dvig lahke atletike in pripra\o at'etov za olimpiado. V nedeljo ob 9.30 na igrišču Prmorju cross-country trening za vse srednje in dolgo-progaše. V ponedeljek ob 20.30 v restavraciji Slamič važna odborova seja. Prisotnost vseh odbornikov obvezna. Športno predavanje v Celju. Eden najboljših nemških trenerjev za lahko-atletiko g. Klein, ki se mudi v Celju, bo imel danes ob 20. zanimivo športno predavanje v Domu v Samostanski ulici. Predavanje bo važno ne samo za lahkoatlete, marveč tudi za vse športnike, zlasti smučarje. Vabljeni so tudi vsi prijatelji športne mladine in 6porta. Otvoritev nogometne sezone v Celju. Jutri ob 15 bo na Glaziji zanimiva trening tekma Celje : Atletiki, ob 13.30 pa pred-tekma vojaški tearn 39. p. p. : komb. mladina Celja. Na Olimpovem igrišču v Gaber ju bo ob 14.30 prijateljska tekma 'Ama-, ter (Trbovlje) : Olimp, ob 13.15 po pred-tekraa rezerv Olimpa in Jugoslavije. Skakalna tekma v Celju preložena. Skakalna tekma za prvenstvo Celja, ki bi morala biti jutri popoldne v Liscah. je zaradi pomanjkanja snega preložena na poznejši čas. Vremenska poročila z dne 31 januarja. Bistrica—Boh. jezero po stanju danes: 2 C, pooblačilo se je, mirno, snega v dolini ni. Bled—Jezero po stanju danes: 2 C, oblačno, mirno, snega v dolini ni. Pokljuka po stanju 30. januarja: —4 C, jasno, mirno, 70 cm srenja, smuka prav dobra. Skakalnica uporabna Kranjska gora—Rateče po stanju danes: —2 C, barometer stoji mirno, pooblačilo se je, 20 cm srenja. Vršič, Krnica, Tamar po stanju danes: 70 cm srenja. Zelenica po stanju 30 januarja: —i C, jasno, mirno, na 140 cm podlagi 18 cm pršiča, smuka prav dobra. Pohorje 30. jan.: Mariborska koča; 0 C, brez oblakov, mirno, snega ni. Pohorski dom: 0 C, brez oblakov, mirno, snega ni. Se-njorjev dom: — 1 C, brez oblakov, mirno na 30 cm podlage 25 cm pršiča. Smuka dobra. Peca 30 jan.: — 2 C, brez oblakov, mimo, 80 cm srenja. Mozirska koča 30 jan.: — 3 C, brez oblakov, mirno, na 30 cm podlagi 25 cm pršiča Smuka prav dobra. Dom Ilirije Planica: 50 cm snega, — 5 C, solčno, smuka dobra. Radio Nedelja 2. februarja Ljubljana 8: Telovadba (g. Ciril Soukal). 8.30: Cas, poročila, spored.— 8.45: Narodni in veseli napevi (g. Svetozar Banovec s spremljevanjem Radio orkestra).— 9.45: Ver sko predavanje (p. dr. Tominec).— 10: Prenos cerkvane glasbe iz Št. Vida n. Lj.).— 11: Slovenska glasba Radio orkestra.— 11.40: Otroška ura: Miki in Mikec, kot športnika.— 12: Cas, spored, obvestila.— 12.15: Radio orkester igra po željah.— 15: Kmetijska ura: Zadružna oblika gospodarstva med drugimi kolektivnimi oblikami (g. Basaj).— 15.20: Plošče po željah.— 16: Gospodinjska ura (dr. Amalija Simec).— 16.15: Akadem ski pevski kvintet, vmes igra harmoniko g. A. Kokalj— 19.30: Nac. ura.— 20: Cas. poročila, spored.— 20.15: Drabosnjak-Kuret: Božična igra.— 21.30: Majka Marija, hrvatski narodni običaj iz Prigorja (prenos iz Zagreta).— 22: Cas, vrame poročila, spored. 22.15: Tercet Stritar poje s spremljevanjem Radio jazza. Beograd 16: Godba kraljeve garde. — 18.30: Violina.— 19.50: Orkester,— 21: Narodna glasba.— 32.20: Lahka in plesna muzika.— Zagreb 12: Plošče— 16.30: Orkester mandolin.— 17.15: Godalni kvartet— 20.15: Igra.— 21: Šlagerji.— 21.30: Kakor Ljubljana.— 22.15: Havajski trio.— Praga 19.10: Veseloigra.— 20. Koncert Češke filharmonije.- 22.35: Ples.— Varšava 20: Operna glasba.— 21: Zabaven program.— Dunaj 1145. Simf koncert.— 12.55: Lahka godba. 15.40: Komorna glasba.— 16.40: Opera >Ca-rostrelec« na pločšah.— 18.30: Lahka glasba.— 20.15 Pester program — 22.30: Arije in pesmi— 23.25: Ples— Berlin 20: Zabaven večer— 22.30: Iz MOnchana— 24: Ples. Miinchen 19.30: Mešan glasbeni program,— 22.30: Plesni orkester.— Stuttgart 18.30: Lahka glasba — 20 Glasba Joh. Straussa.— 21: Vesele pesmi— 22.30: Iz Mflnchsna.— 24: Nočni koncert,— Rim 17: Simf. koncert 20.85: Operetni o k © I V osrčju Savinjske doline B raslo vče, 30. januarja Sokolsko društvo v Brasiovčah je imelo 19. t m. v telovadnici v Sokolskem domu svoj 30. nedni letni občni zbor ob epi udeležbi članstva. Starosta br. Lušin Lojze se je po pozdravu toplo spomnil prerano umrlega bivšega &ana br. Rojni-ka Konrada. Povdaril je važnost sokolskega dela na vasi ter apeliral na članstvo, da ne pozabi na ljubezen, katero je gojil bla-gopokojni kralj do sakolske ideje. Enako se moramo mi okleniti vzvišenih sokolskih idealov ter v skupnem delu povzdigniti zanimanje za Sokola. v našem trgu. Poročila društvenih funkcijonarjev so pokazala. da je društvo lani lepo napredovalo. Društvo je posebno pozornost posvetilo mladini. Ob javnem nastopu je društvo razvilo lep dečji prapor, katerega sta skrbno in lepo izdelali 6estri Rajnerjeva Meta in Sketljeva Albina. Prapor je v ponos naši dec i in vsemu društvu. Na Miklavževo je društvo obdarilo vso sokolsko deco ter je revnejšim kupilo tudi obutev. Br. p ros veta r je skrbel, da je mladina pokazala tudi svoje sposobnosti na odru; igre so se uprizorile v Sokolskem domu. Vsem delavcem, vaditeljem in voditeljicam bratska hvala za vztrajno delo pri vzgajanju sokoliske mladine. Novi odbor bo letos skabel, da se bo društveni jubilej 3Carmen< Red C. Nedelja 2.: Ob 15. Prešmentani grad. Izven. Globoko znižane cene od 80 Din navzdol. Ob 20. Manan. Gostovanje g®- Jovovič - KovačevSke. laven. Znižane cene. Ponedeljek 3.: Zaprto. Abonente reda C opozarjamo, da imajo drevi v operi za svoj abonma »Cannenc, ker zaradi obolelosti ge. Gjungjenčevs »Šaloma« ni mogoča šentjakobski gledališki oder Nedelja 2. februarja: Morala gospe Dol-ske. Premiera MARIBORSKO GLEDALIŠČ® Sobota, 1. februarja ob 20. uri; »Kariera kanclista \Vinziga«. Premiera. Globoko znižane cene od 15 Din nsvs-doL Zadnjič. Nedelja. 2: ob 15. Zlati rudnik. Zoiiane cane. Ob 20: Bajadera. Znižane cene. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Tafe zobe Xa ugodno boste obvarovati, z brifc uporabljajte ERASMIK ERASMIK NILOM IN MSID MILO ZA ZA ZOBE BRIUE DARINKA TESLIČ sa sinovima MILOŠEM i MILORADOM u največoj boli javlja svojoj rodbini, prijateljima i poznatima, da im je njihov nježni suprug, dobri otac, zahvalni sin, mili djed, brat, tetak, pašanac, šurjak i prijatelj, gospodin » Petar Teslic veleindustrijalac, senator i potpukovnik u p. nakon kratke i teške bolesti dne 30 januara 1936 u 8*30 sati na večer u Zagrebu u svojoj 53 go-dini ispustio svoju plemenitu dušu. Tijelo dragog pokojnika dignuče se iz srpsko-pravoslavne crkve u Sisku dne 1 februara 1936 u 11 sati prije podne i sahraniče se na groblju Sv. Petke u Sisku. SIS A K, dne 31 januara 1936. Večnaja panoja!! laSi :M Potreseni strašnim udarom sudbine javljamo svim našim poslovnim prijateljima, da nam je naš predobri šef, gospodin ISeslic veleindustrifalac, senator S potpu/covni/c u p. nakon kratke i teške bolesti dne 30. L 1936 u 8.30 sati na večer u Zagrebu u svojoj 53 godini ispustio svoju plemenitu dušu. Tijelo dragog pokojnika dignuče se iz srpsko-pravoslavne crkve u Sisku dne 1. II. 1936 u 11 sati prije podne i sahraniče se na groblju Sv. Petke u Sisku. SISAK, 31 JANUARA 1936. Ožaloščeni činovnici, zastupnici, namještenici i radnici t. t. P. Teslič, SISAK. ; j'. ■ .•.»asfi,..- - • - • -A- mm i . «fey? Jv^i ; - -v Vv. ,-v '.^'U -V j.' „ ' - /•••h > ■■ •. ■ . - - ••• v;; ^ v. : t' ■-VfjS-A'*--v -i ". . ■-■ ■ t* v?.'!? * •' "v •^Sr- .. V; ' "^Hv y.\ ■/" * ^•• v« - ■ -: •• ; >~>S " •> i ... 1H * •'v' r. ! :'.■ v- ■ - • • ' 'V-'-'- ■■ -- ■ ■ .. , ^ŠSrSfe&V*: ; - V' SBt . viM^Kv-v,- ;> s-* ,; ■• Kr---1 ' - -'-r. > ... .• -. •. j " . „ ii - - • . 'i ■jj&jkf ' v Zane Qrey: 57 Teksaški rezdec A Laiwson je bil do blaznosti besen. Zgrabil se je za bok. Njegov obraz je bil temho žari pel, hudoben in krvoločen. Duaiire mu je 'izbili samokres iz roke. Lawson s? je besen pobral in planil iz hiše. Laramie je vzdignil drhteče roke. »ZaJcau ste mu dali, dla je ušel?« je zatarnai. »Ustiretiti vas je hotel. Odpraviti takega človeka z brco, je pni nas nezmisel«. »Ta debefogilavi norec bo rjovel in nam prignal sebe in svoijo dirhal naravnost v pesti. Prav na takega sem hotel naleteti. Ne glede m to. da bi bilo umor, če bi ga bil ustrelil«. »Umor!« je vzkfliiknil Laramiiie. »Da, zame«! je odvrnil Dueme. »Nemara res! A če je La\vson tisto, za kar ga mate, tedaj bo to začetek podzemeljskega rova-oja. Lawson vam ne bo dal miru ne ponoči ne Podnevi. On pa Longstreth sta mi že ves čas za petami.« »Čemu imate oči, Laramie? je vprašal Dua>ne. »Pazlite! Obiščite svojega prijatelja Montona. Povejte mu. da se ples začenja. Dobo d i te štiri aIt pet zanesljivih mož, ki jih dobro poznate in ki jim boste lahko zaupali. Morda bom potreboval pomoči.« To rekSi se je Duane napotil od hiše do hiše, od vogala do vogala, cd krčme do krčme, in povsod opazovali in Vlekel na uho. Ko se je stemnilo, se je splazH na grič k Longstrethovi farmi. Večer je bil topel Vrata so brlk- odprtia. Edine svetilke. d so sevale v mrak, so gorele v Longstrethovi veliki dnevni sobi na onem kancu hiše. Ko je piutr-draJ zapravUjivček in sta stopila z njega Longstreth in Lawson, je bil Duane dobro skriit v grmovju. Njegov zaklon je bil tako gost ,da je mogel samo za trenutek ošiniti Longstretha z očm. Ko'ffikor je Duane presodil, je bili videti miren i, odločen in nt kazal nikakega užaljenega dostojanstva. Lawsona Duaine ni več utegnili ogledati. Ne da bi kaj govor.-la dirug z drugim, sta stopila v hišo in zaprla vrata. Na drugem koncu verande, tik pod oknom, je bil med stopnico in steno kos pločnika. Duane je smuknili nainj in se potuhni1] v senco. S potrpežljivostjo, ki st jo je pridobil v mnogih urah skrivanja, je čakal v temi In zdajci so v hši prižgali svetillljko, in Duaine je začul šum ženskih oblek. »Prav gotovo da se je nekaj zgodilo, Ruth!« je slišal preplašeni glas gospodične Longstretho-ve. »Papa je šel ta mah v veži mimo mene in ni rekel besedice. BOed je bil videtii in slabe volje*. »Bratranec Floyd je tak kakor hudourni oblak«, je denate Ruth. »Prvikrat se je zgodilo, da me ni izkušal poljubiti. Nekaj se je moralo pripetiti. Danes je slab dain, Ray!« »Oh, draga, kaj moreva? Moški so tako divii. Floyd mi pokvarja vse življenje. Tebe pa tako neusmiljeno muči — « Ruth ji je segla v besedo: »V mojih očeh to ni mučenje. Zaljubljenca igra. Ta dirja za vsakim ženskim krilom«. »Lepe poklone mi delaš, sest t idnta Ruth!« se je Ray zasmejala. »Vse eno nKi je«, je trmoglavo odvrnila Ruth. »Tako je. Ne zna se brzdati. In kadar je opit 311 me hoče poljubiti — ga sovražim«. Iz veže so se bližali koraki »Hailo, dekleti!« se je razlegal Lawsonov gila:-a ne tako veselo kakor ponavadii. »Kac je prav za prav, Floyd?« je vprašala Ray. »Nikoli še rusem videla papana takega, kakršen je nocoj, in tudi tebe še ne tako — tako naisape-nega. Povej mi, kaj se je zgodilo?« »Potom sva imela danes«, ;e z zamolklem, pomembnim smehom odvrnil Lawson. »Polom?« sta radovedno ponovili dekleti. »Kaznjtivo žalitev sva morala pogoiitniitt«, je strastno rekel Floyd. »Poslušajta, da vama povem«. Odkrhnil se je kakor človek, ki je pravkar pel. Duaine sc ^c potuhnil glob je v senoo. Napa! je mišice v dolg Ln težak napor. Poslušal je z vsemi čuti Ena sama beseda, ki bi v trenutku strasti slučajno ušla temu Lawsonu, je utegnila biti ključ, ki g-, je Duane potreboval. »V mestni dvorani je b''x>«, .je Lawson hiit,ro začel; »tvoj oče, sodntik Owens in jaz smo se pravkar posvetoval s tremi živinorejci iz okclice — kar privleče prekleti jezdni redar tistega Snecker-ia, fanta, ki se je skril tukaj v hiši. PriOel ga ie b>!, češ. da je hotel napasti nekega krčmarja, Lar.i-lrtieja po imenu. Snecker je bil oči vidno nedolžen, zato so ga odslovili. Tedaj pa začne ta jezdni reda"" rjoveti žalitve. Zakon, pravi, ie v Fairdalu sarno burka! Sodma obravnava je komedija! Tu ni pravice! In grozi, da bo vrgel tvojega očeta z županskega stodca. Zato, ker se boji živinskih tatov, obcestnih razbojnikov in modrcev, druge liu di pa zapira zaradi malenkostnih predsodkov. Svojo čast zlorablja v to, da prazmi rejcem in trgovcem žepe. Vse to je rjovel jezdna redar taki- sto, da ga je lahko vsak slišal Kazojiva žalitev! Takle redarski potepuh pride in psuje tvojega očeta v njegovt lastni sodmi dvorani!« »Strašno!« je zavpJia Ray Longstrethova. Boi in jeza sta odmevali v njenem glasu. »Jezdni redarji bi radti strahovali ves zahodm; Teksas«, je Lawson nadaljeval. »Ti jezdni redarji so Podila sodrga. Nekateri izmed njih so sami hujši od razbojnikov in izobčencev, ki jfiti lovijo. Ta, ki je pnišal k nam, je najslabši izmed vseh. Zviit je. pretkan in gladek kakor jegulja. To ga deda še nevarnejšega. Zakaj nevaren je. Ako bi bil tvoj ooe le trenil, bi ga lopov kar ustrelil. Ubijati hoče. In ubijaj bo. Hladnokrven peklenšček je — rojen streljač. Bog mi odpusti greh, vsak trenutek sem pripravljen, da zagledam tvojega očeta mrtvega pred seboj!« »O, Fioyd! Ka(k neizrekljiv malopridnež!« je strastno vzkliknila Longstrethova Ray. »Slaven hoče postati, kakor vsi jezdni redarji. Komedijo s Sneckerje m .te- igral samo zato, da bi porabil priliko in nathujskall ljudi zoper tvojega očeta. Ves Farrdale hoče naščuvati nanj. Preklet bodi, lopov. Ta nam bo vzgojili sovražnikov!« »Kaj se meniš za žailfitve takega človeka!« ie rekla Ray Longstrethova »Nihče, kdor je zmožen iMiirn^ pomisliti, mu ne bo verjel. Nikar se ne jezi, F'ovd. Tudi oče naj bi se nskar ne jezijl. Po toiikih letih mu tak pustolovec pač ne more krat ti tlovesa!« »Pač, lahko mu ga kratf!« je naglo odvrnil Floyd. »Dežela ob meji je čudna dežela. Obiik> za-granelih tjudi živi tod — mož, ki se jim živinoreja in kupčija nista obnesli. T vod oče ima pa v vsem tako čudovito srečo. Jezdni redar seje sfcrupest© seme, ki bo pognalo kali!« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za. vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« m« * . odgovor, priložite UM 3» ▼ XII fl.m Kali Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, ti£oča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Sli+žbodobi Beseda 1 Oln. 1a7ek S C n Šifro ali dalanje -aslova S Din. Najrotr'31 tnesek 17 Din. Tkalski mojster prvovrstni, dobi mesto. — Ponudbe z vsemi točnimi podatki na ogl. odd- Jutra r>od šifro »Prvovrstna moč £7 -3061-1 Preddelavec ki je Izrecno sposoben voditi samostojno vse vinogradniške in kletarske posle .starejših let, se sprejme pri Florjan Gajšeku v Loki pri 2usmu. Plača po dogovora. 3006-1 Služkinjo za. vse ifče uradnik z 3 mlajšimi otroci. Možno ženitev. Ponudbe s sliko na ogl. oddelek Jutra peni »Ljubez-njiva« 9135-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek Din, za dajanje naslova * Din. najmanjši znesek 12 Din. Trgovski pomočnik verziran v mešani stroki z odličnimi referencami ežld nameščenja kjerkoli takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 2096-2 Trgovska sotrudnica dobro verzirana v žeiezni-ni, manufakturi, špeceriji im usnju želi premeniti mesto kjerkoli. 2031-2 Službo inkasanta skladiščnika, potnika, poslovodje ali drugo pripravno mesto išče 2iS-letni trg. pomočnik, vsestransko soliden in pošten. Na željo položi Din. 10-20.000- kavcije v gotovini. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 3137-2 Vzgojiteljica inteligentna, izkušena, ab-salvirfina otroška vrtna-ri-ca s perfektnim znanjem nemščine išče primeren delokrog. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubezniva otroška prijateljica«. 3141-2 Beseda I Din. davek 3 Dio. šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSl znesek 17 Din. Trgovski potnik agilen, dobro uveden, iš&e zastopstvo za kraje: Hrv. primorje, Lika, Dalmacija, Črna gora ter Bosna in Hercegovina, branža tekstilno blago ali moška in damska konfekcija. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. 3M0-5 mmmm Reseda 1 Oin. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje oaslova i Din Najmanjši znesek 17 Oln Pisalno mizo črno hrastovo in mizico za pisalni stroj proda A. B. C. Medvedova 8. teJefon aW4, poleg Gor. kol. 21S1-6 Avt09tHMo Beseda ) Din javek } T -> la Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nalmanlšl tnesek 17 Oln. Mali opel odprt 4 sedežen prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala poraba«. 2063-10 Nemška konverzacija za otroke. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Najboljši uspeh«. 3140-4 Beseda I Din. Javek 3 Din. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Čevljarski stroj (Durchnghmaechine) im sedlarski stroj znamke Adler ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutro, pod »Ugodnost«. 2064-09 Stroj za šivanje podplatov »Doppelroaechirne« kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Doppelmaschine« 2038-28 Beseda 1 Din. davek * Din. ta Šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSl tnesek 17 Din. Vagon orehovih hlodov dolgost od 2 m naprej, debelost od 30 cm naprej, takoj oddaim. Drugo po dogovoru. 2000-1)5 B»eda I Din. davek 3 Oln ta Šifro ali dajanje naslova ? Dla Najmanjši toesek 17 Dla Vino lastni pridelek negotinsko, črno, belo in rudeče a Din 3.40 liter od 50 litrov na prej. Točim pri Gorenj skem kolodvoru na indu-striskem tiru Kregar. 3160-33 7 Beseda 1 Din. davek 3 Lin. t? Šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSl toesek 17 Dla Malo posestvo 20 minut od trga Šmarje pri Jelšah v izmeri 2 orala obstoječe iz njiv in sadovnjaka gospodarskim poslopjem in hiše z 2 sobami., za 31.000 Din. naprodaj Cakš Rok Šmarje pri Jelšah. 3086-30 Posestvo ali gostilno vzamem v najem aili pa na polovico pridelka prevzamem pa tudi posestvo z gostilno v katerem kraju je pač kaj prometa. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Ekonom«. 2035-20 Beseda ) Din. lavek 3 Din i. ilfro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSl tnesel 17 Dla Lepi antični nakit ali velike samo Ciste bu-tone kupim. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod »Nakit«. 2160-7 ieseja i Dio lavek ' Din m ilfro ali dajanje aaslovt > Oin Najmanj« netel 17 Din Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana — javlja, da jemlje do prekli