M
126. JievilHo.
v ui»qbl v tam, l mw bil
XIW. leto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen čelo leto ....      .  • K 24*—
pol leta.......• 12 —
četrt leta........ 6 —
na mesec....... 2*—
v upravnictvu prejemali:
celo leto......K 22*—
pol leta ....... H*—
četrt leta........ 550
na mesec. .....* 1*90
Dopisi  naj se franfcirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knallova ulica iU 5, (v pritličju levo), telefon si. 34.
Izhaja vsak slan zvečer izvzemal nedelje in
Jnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
lezna številka velja 10 vtnariev.
Kb pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
tiskarna telefon st 86.
.Slovenski Narod* velja po pošt!: za Avstro-Ogrsko:                                     za Nemčijo: celo leto.......K 25'-—   i  celo leto ......K W~
&MksiJ  l            • •   •  6'50   ,    z* Ameriko in vse druge dežele: na mesec' •   230      celo leto.......K3^J
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica a!! znamka Upravni*t vo: Knallova ulica Si. S, (spodaj, dvorišče levo), telefon si. t
Vabilo na naročbo.
Slavno p. m občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
ai AiiPtifiiii iifinnnu
velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto... K 24-— I Četrt leta ... K 6-—
Pol leta . . . „ 12'— I En mesec. . . „ 2,— V upravništvu prejeman na mesec K 1*90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25-— I Četrt leta . . K 6*50 Vol leta . . . „ 13-— | En mesec . . „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
gjsnr* Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratu ?e mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. list se ustavlja 10. dan po potekli naro
coini brez ozira vsakemu, kder je ne vpošlje o pravem času.
Upravnico ..Slovenskega Naroda"
Oblluhe in delonio.
(Kvalitete naše klerikalne delegacije.)
Dunaj, 29. maja.
Z dr. Šustersičem ua čelu je zavzela slovenska klerikalna delegacija svoje sedeže v novi zbornici. In-1 rige njenega voditelja, ki je hotel 1 i rat i slovenske napredne poslance n istočasno prevzeti vodstvo jugo-
inske politike, so se ponesrečile. Komaj v parlamentu, že je doživel dr. Šusteršič* prvi poraz; odločnost in ^••no.-i Hrvatov, ki niso pripustili, da se narodno vprašanje zlorablja v klerikalno strankarske namene, mu je razbila umetno sestavljeni načrt. Zadovoljiti se je moral z lastnimi pristaši, s katerimi je konstituiral svoj Slovenski klub, med tem, ko so se t »stali jugoslovanski poslanci združili pod predsedstvom posl. dr. Ploja v »Zvezo Južnih Slovanov.«To je bila za dr. Šusteršiea očitna blamaža, tem eja, ker so Hrvati vsej politični javnosti pokazali, kako malo zaupa-
nja vživa med njimi mož, ki se je po nemškem časopisju dal oznanjati kot bodoči voditelj Jugoslovanov. Od prvih dni novega parlamenta pa do njega razpusta dr. Šusteršič te razža-Ijive odklonitve ni pozabil: kar v enem klubu ni bilo mogoče, to je hotel doseči čez leto dni v (novembru 1908) v skupni »Narodni zvezi«, ki sta jo ustanovila oba kluba; hotel je potegniti vodstvo jugoslovanske politike nase vsaj kot vodja jugoslovanske politike, v kolikor je spadala v področje »Narodne zveze«.
Tudi pri tem je naletel na odpor; protiklerikalni slovenski poslanci, Hrvati in Srbi so prav dobro uvideli, da grozi postati »Narodna zveza«, ako jo izrode Sosteršreevemn vodstvu, le sredstvo osebnih in strankarskih aspiraeij klerikalnega voditelja, in pokazali so ob pravih trenutkih pravi odpor. Naenkrat je zgubila »Narodna zveza« za klerikalce, ki so jo poprej z navdušenjem pozdravljali, vsak interes — dr. Šusteršič je videl že druge možnosti — v januarju 1909 se je ustanovil slovanski centrum, ki mu je navidezno nudil mnogo več prilike, da se povzdigne na višino odločujočega parlamentarnega voditelja. Par mesecev po tem dogodku pa se je pripravila ona velika slovanska parlamentarna organizacija*, »slovanska Enota«, v kateri se .je klerikalnemu voditelju, vsled njegovega navidezno skrajno opozieijonelnega nastopa, ki mu je vsled notranjih čeških sporov pri dobil simpatije čeških radikalcev in agrarcev — ne osebne sicer, kajti nekronani kranjski vojvoda tudi pri svoji]] političnih 'prijateljih ne vživa baš simpatij —- pač pa politične. Toda nespretna njegova roka je tudi v .Slovanski Enoti« spremenila začetne uspehe v popolni taktični polom, ki se je pokazal v razpadu »Slovanske Enote«, koncem lanskega poletja ...
Ta kratek pregled dr. Susterši-čevega parlamentarnega voditeljstva že kaže dovolj, da — ne glede na stvarne predpogoje — ta mož nikdar ne more biti zaželjeni politični zlasti taktični voditelj večje parlamentarne organizacije. .Manjka mu v to spretnosti, treznosti in onega političnega čuta, ki je znak pravega parlamentarca.
Na svojem parlamentarnem potu je imel dr. Šusteršič za seboj svoj klerikalni »Slovenski klub«, katerega najimenitnejša lastnost je bila stroga
discipliniranost. V nobeni parlamentarni organizaciji ni bilo najti onega absolutnega gospodstva, kakoršno je izvrševal dr. Šusteršič nad svojimi pristaši. Zavest, da je vsaka njegova beseda že v naprej gotova klubov ega soglaša, je povzročila pri njem baš alure velikega politika, kateremu služi mogočna parlamentarna organizacija, ki so tolikrat vzbujale v parlamentu zlobno ironiziranje.
V političnem žargonu so dobili člani Slovenskega kluba prav kmalu značilno ime: »die Šusteršič len te«. Beseda sama že kaže, kako visoko se je v parlamentarni! krogih cenilo osebnosti, katere so tvorile v državnem zboru zastopstvo »dobrega, vernega slovenskega ljudstva«.
Edino kar je Slovenski klub znal, to je bila pač disciplina, politična osebnost njegovih članov in vsled tega važne-1 njih organizacije pa je bila popolnoma malenkostna. Kjerkoli je šlo za važnejšo zakonodajno akcijo, za večjo parlamentarno zadeve«, ne najdemo med strokovnjaki nikjer kakšnega slovenskega klerikalca. Ravno na tem najvažnejšem polju poslanskega poklica vidimo vso razliko med maloštevilnimi slovenskimi prol i klerikalni mi poslanci in pa med klerikalnimi mandatarji. Po-alanerj Hribar je igraj kot načelnik draginjskega odseka baš v nekaterih najvažnejši!", vprašanjih novejše dobe veleodlično vlogo, poslanec dr. K y h a f je a* celi zbornici spoštovan kot odličen socijalni politik, ki je ponovno inicijativno posegel v avstrii-sko socijalno politično zakonodajo, kot eden najboljših kmetskih strokovnjakov je deloval poslanec Koli ] e k, avtoriteta poslanca Ploja v budžetarnih vprašanjih, na justič-nem in zlasti na uprav, polju pa jo iskala v celi zbornici vrstnice in je baš pred malo dnevi bila ponovno priznana z najvišjega mesta s tem, đa je bil senatni predsednik dr. Ploj kot edini Jugoslovan poklican v česa rsko komisijo za reformo avstrijske uprave. Tako je pičla slovenska protiklerikalna delegacija navzlic svoji maloštevilnosti reprezentirala duševim silo in politično zmožnost slovenskega naroda.
Nasproti tem možem so se kazali tudi imenitnejši člani Slovenskega kluba v prav neugodni luči. Če izvzamemo poslanca Po v še t a in Pogačnika, ni bilo med njimi niti enega, ki bi bil zmožen k stvarne-
mu strokovnjaškemu sodelovanju pri avstrijski zakonodaji. Korošei, Bcnkoviči, Verstovšeki — so bile prave parlamentarne ničle, ki so se od prijatelja D e m Sar j a, Jakliča, Gostinca rja ločili le v toliko, da so znali govoriti nekoliko nemško ter j>ovedati par nepreneum-nih stavkov.
V očigled tem dejstvom si lahko tolmačimo, zakaj je bila najvažnejša in najimenitnejša lastnost Susterši-čevih ljudi — le discipliniranost.
Ko bi bil vihravi general našel pri svojih podložnih več razuma, več stvarne treznosti in preudarnosti, in če bi v njegovem klubu ne bile sedele osebe, katere so dosegle mandat ne vsled svoje sposobnosti in vsled zaupanja ljudstva, temveč jx) volji duhovnih voditeljev, bi bilo šlo marsikaj drugače.
Nezmožnost in moralična pomanjkljivost klerikalnih poslancev so tudi vzroki, da je klerikalna dr-žavnozborska delegacija imela za svoje volilce vedno velike obljube — pa nič dejanj.
BlroRrat&em, mllltar&em in nosi državni poslanci.
Ivan P e t k o v š e k , posestnik. VI.
To delo jim je pa prihranil dr. Rudolf K o b a t s c h, ki je izdal brošuro, v kateri nam podaja narodno in državno gospodarsko- bilanco evropskega oboroževanja. Iz teh statističnih tabel posnamemo, da so se stroški za oboroževanje v zadnjih dvajsetih letih tako zvišali, da človeku kar lasje vstajajo. V Avstriji so se zvišali ti stroški v dvajsetih letih za celih 101 % — in to v najlepšem miru.
V vseh vojaških državah, med katere moramo šteti tudi avstro-ogrsko, znašajo vsi vojni stroški v mirnem času okroglo svotico 18 mi-Hard kron. Popolnoma opravičeno smemo trditi, da da v Avstriji vsaka delavska rodbina 20% svojih dohodkov za vojaštvo. Kaj bo še le, če naši volilci 13. junija ne bodo izbrali drugih poslancev.
Sledeče tabele, katere je sestavil dr. K ob a t s c b, nam natančno pojasnjujejo, v kakšnem razmerju so v posameznih državah izdatki za javni dobrobit in pa izdatki za vojaštvo.
Izdatki za   Izdatki za D dobrobiti    vojaštvo KalmcrJc
milj. mark milj. mark
Nemčija 80 09 2250 1 :28
Avstro-Ogrska      26 — 586*6 ! : 22
Španska 360 195 1 1:217
Norveška 342 338 1:11
Francoska 120— 12477 1:10
Švica 6 06 50 1:8 1
Anglija 300— 1576 1:5
Danska 984 42 1 1 : 4*j
Belgija 28 - 662 1 :2 1
To se pravi: Če plačuje kak Avstrijec 230 kron državnih davkov, tedaj plača 10 K za dobrobitne naprave in 2"20 kron /a vojaštvo. Kar m tiče izdatkov za vojaštvo, je bila torej A vstro-Ogr>ka /e pred dvema letoma na idrugem mestu. Če bodo pa dovoljene nove vojaške zahteve, tedaj bo naša monarhija prekosila vojaško Nemčijo in bo stala torej na 1. mestu.
Euhuziast-i za vojaštvo pa trdijo, da so se v tem času tudi dohodki posameznika zvišali. To je sicer Desni ca, vendar pa to zvišanje plač in mezd ni v ni kakem razmerju z vedno večjimi stroški za vojaštvo. V tem oziru imamo sledeče statistične podatke:
Povprečni zaslužek enega delavca leta 188b\ je znašal 000 kron; po vprečni zaslužek enega delavca leta 1910 pa 730 kron.
Zaslužek enega delaven se je torej  ]>ovprečuo zvišal  za  LMo"*. do čim so se stroški za vojaštvo v istem času zvišali za  101%. Pri tem no ramo pa še eno dejstvo prav posebno vpoštevati.      Zvišanje mezd in plač nikakor ne moremo primerjati z naraščajem vojaških izdatkov,   ker « višji dohodki takoj zopet paralelizi rajo z istočasno naraščajočo draginjo.  Vedno naraščajoče draginje živil je kriv deloma tudi militarizem* ker odteguje ravno najbolj produktivne delavne moči koristnemu delo vanju deloma za nekaj h t, deloma pa trajno.
Kako so se živila dražila, uam kažejo sledeče Številke:
1900 1910 Prirastek
Pšenična moka a kg K 018 K 031 84 •/«
rženi kruh . .   m 020 . 028 400 0
navadna zelenjava „ .   , 028 „ 044 57 0,
slanina , ,   . 108 „ 1*45 37 «0
surovo maslo . .   , 2*30 „ 3*08 3390 „
pivo „ /   . 0 20 . 024 20 - ,
vino . ,   . 020 . 0 26 30 0
Ceno najvažnejših živil so se torej v teku devetih let prilično za o0rr zvišale. Povprečna mezda de-
LISTEK.
Skušnjave Tomaža Krmežllavcka.
Šaljiva povest;   spisal L. Šepetavec. Drugi del. I.
Spomlad se je smejala v prostorno T^arno klerikalnega gospodarskega /avoda, kjer je za veliko, s knjigami m računi obloženo mizo sedel Tomaž Krmežljavček in pušeč debelo cigaro občudoval v žepnem zrcalu razvoj in lego svojih mladih, mnogo obetajočih brk. V pisarni je vladala tišina, kakor po neurju. Nezmotljivi ponti-feks edino izveličevalne katoliške gospodarske organizacije in avtor debelega soeijalnoidijotskega dela je bil ta dan zaradi različnih prav hudih »zmot«, ki so se zgodile pri vagi in meri vprizoril v zavodu tako velik vihar, da je bilo vse uradništvo azen Tomaža Krmežljavčka še popoldne povsem zbegano in obupano. Tomaž je bil edini, ki je vihar srečno prestal. Služboval je zdaj že četrto leto v zavodu in je bil tako vsestransko izvežban, da mn tudi najnatančnejši revizor ni mogel ničesar — dokazati.
Razen Tomaža so sedeli v pisarni še trije uradniki in tipkarica gospodična Filipina, trikrat premirana Marijina devica, kateri je bilo s posebnim dekretom zaukazano, da med uradnimi urami ne sme nikdar vstati s svojega trdno ograjenega sedeža, ker se je bilo izkazalo pohujšljivo dejstvo, da ima njena telesna obilnost čudovito privlačno silo na roke vseh štirih uradnikov.
Ko se je Tomaž do najpopolnejšega zadovoljstva nagledal svojih brk je spravil zrealce in se je ozrl po pisarni. Klavrni obrazi uradnikov in tipkarice Filipine so mu naredili veliko veselje, zakaj smatral je škodoželjnost bolj kakor kdaj poprej za najpristnojše vseh čnvstev in prepričan je bil, da je njegova škodoželjnost opravičena in utemeljena. Zdaj, ko se je ravnatelj držal kakor maček kadar grmi, ko je delal blagajnik take obraze, akor da ga bole vsi zobje, gospodična Filipina pa take, kakor da je bilo njeno devištvo smrtno razžaljeno, se je Tomaž spominja! vseh težav in bridkosti, ki jih je moral prestati v svoji službi.
Ko je alojzijeviški prefekt imenovan Katantrofa Tomažu preskr-bel to službo, mu je posebno toplo priporočal naj bo ponižen, češ, da je ponižnost prva krščanska čednost in v klerikalni službi bolj potrebna, kakor vsaka druga lastnost. Tomaž si
je ta nauk zapisal v spomin in je kot ponižen in ukaželjen mladenič stopil v zavod. Takoj prve ure je spoznal, da ga vse uradništvo po strani gleda in ga smatra za vsiljenca in nevarnega protežiranca. Uradniki so v pričo njega govorili le najpotrebnejše, vse važnejše in zanimivejše stvari pa so se pomenili med sabo ter skrivali pred Tomažem vse knjige in vse papirje in mu zabran je vali vsak vpogled v poslovanje.
Čim se je bil predstavil ravnatelju in drugim uradnikom, mu je sluga nanesel celo gomilo starih zaprašenih pisem na mizo, ravnatelj pa je s porogljivim usmevom ua ustnica!) ukazal Tomažu:
»Uredite ta pisma najprej po mesecih in potem posebe pisma vsakega meseca po abecedi. To je jako nujno in važno delo.«
Tomažu je legla žalost na srce, ko je pogledal ogromno množino zaprašenega in preperelega papirja, kajti rekel si je, da s tem delom celo večnost ne bo gotov. Toda misel, da mora pokazati dobro voljo, če si hoče službico ohraniti, in spomin na nauk prefekta Katastrofe, mu je dal moč, da se je molče vdal svoji usodi.
»Pristuditi mi hočejo službo in me izpodriniti,« je zvečer potožil svojemu »očetu« Boltežarju. »Za vsiljenca me imajo in morda celo za vohuna. Vsi me pisano gledajo, nihče mi
ne zaupa in nobeden mi ne privošči prijazne besede. Potlačiti me hočejo.«
»Pa se ne boš dal,« je menil Bol-težar. »Kakor te poznamo, se ne boš dal.«
»Ne bom se ne,« se je zarotil Tomaž in grozilno dvignil pest. »In pride že ura, ko jim vse poplačam.«
Tudi prefektu Katastrofi je Tomaž zaupno potožil svoje gorje, češ, kako naj se kaj naučim, če mi dajo tako nepotrebno delo.
»Bodi miren in pameten,« ga je učil Katastrofa. »Glej, kaj drugi delajo in misli na prihodnje st. Če se boš dobro držal, postaneš še velik in imeniten gospod. Jaz sem ti namenil nekaj izrednega. Ali veš, kdo je bil Wittgenstein in kdo je Kestranek?«
»Ne,« je s popolno odkritosrčnostjo izjavil Tomaž.
»Glej, Tomaž,« je dejal Katastrofa, »Wittgenstein je bil priprost človek pa je postal milijonar in centralni direktor železarskega kartela in Kestranek je ravno to. Tudi ti Tomaž postaneš nekaj podobnega: slovenski Wittgenstein ali Kestranek bos in centralni direktor vseh kon-sumov.«
Kakor prorok je stal Katastrofa pred TomaŽem in mu slikal važnost in pomen konaumov in velikanski promet, ki ga bodo imeli. Govoril je tako prepričevalno  in s tako
vnemo, da je Tomaža popolnoma prepričal in vsadil v njegovo srce najslajše nade.
Potrpežljivo se   je lotil Tomaž* urejevanja starih pisem. Videl je jasno, da nimajo ta pisma prav nobene ga pomena, a vendar je to delo vest no in kar mogoče hitro opravljal, po žiral prah, vmes pa s hladnimi očmi študiral, kaj se godi   okrog njega. Nikdar ni nič vprašal, nikdar se ni oglasil in celo melanholičnih pogledov tipkarice gospodične Filipine ni hotel zapaziti, dasi je bil mnenja, da bi se že   izplačalo   poskusiti, kako trdna iu zanesljiva je krepost te Marijine device.
Pet mesecev je Tomaž urejeval zaprašena pisma in prenašal različni* šikane. Ko je bilo končno delo uV>vr-šeno, je bil tudi Tomaž odločen, da ubere druge strune.
»S ponižnostjo ni nič,« je govoril sam pri sebi. »Bom raje zopet nesramen. Vsi bodo mislili, da že kaj vem in se me bodo bali.«
Moško je zapustil <vojo mizo in je stopil pred ravnatelja.
»Ravno zdaj me motite, ko imam največ dela,« je zakričal ravnatelj, ki je ravno zavijal cigareto. »Kaj pa hočete?«
»Naznanjam, da sem delo končal; pisma so urejena najprej po mesecih in potem v abecednem redu.« (Dalj« prihodnji«
86
laveeva se je \m v tem času zvišala za 20%, uradnika za 45%, oficirja za 75% in oženjenega ljudskošolske-ga učitelja za 20%, neoženjeni niso dobili ničesar. Ne samo delavci, temveč tudi uradniki so danos znatno revnejši nego so bili pred 10 leti, do-čim so oficirji za 25% bogatejši nego so bili pred 10 leti.Kako se v Avstriji za ljudskošolstvo skrbi, naj le mimogrede opomnim, da ima najmlajši c. in kr. poročnik 15% več dohodkov nego kranjski ljudski učitelj po 40 službenih letih.
Vsi stanovi, izvzemši oficirjev, so postali torej revnejši, zato jih pa naj od leta do leta obremenjujejo z novimi davki v prospeh militarizma.
Neki minister je rekel v zadnjem delegaeijskern zasedanju: »Vojaštvo vendar  varuje   avstrijsko zunanjo trgovino in posebno pomorska trgovina potrebuje mornarico.« Ce je to [ res, tedaj moramo najprvo vprašati, | če morejo novi velikauski   drednoti j .varovati   pomorsko   trgovino in če ima ta trgovina kak pomen za sploš-nost, če mora imeti tako drago varstvo. Da se tisoč mark zunanje trgovine varuje, se potrebuje v:
Rusiji	250 mark,	
Avstro-Ogrski	137	»
Italiji	108	»
Španiji	104	»
Franciji	03	»
Nemčiji	87	
Angliji ^ Norveški	51	
	33	»
Danski	s	
Belgiji	6	»
Tudi v tej tabeli	ima Av	stro-Ogr-
ska zelo neugodno stališče in bo skoraj gotovo kmalu na T. mestu. Vso t? tabele nudijo dovolj materijala našim volilcem, da se bodo znali dne lo. junija ravnati. In tudi volile! na deželi morajo začeti misliti in se baviti z zmožnostmi svojih dosedanjih zastopnikov v državnem zboru.
VII.
Novi brambni zakon stopi v kratkem v veljavo. Največ zanimanja vzbujata sledeča dva momenta: Zvišanje rekrutnega kontingenta in stroški za to reformo. Dandanes znaša rekrutni kontingent armade 103.100 mož, dočim bo znašal po novem zakonu letnih 159.500 mož, torej za 50.000 mož več kakor do zdaj. Nadalje bodo izpopolnili artilerijo. ustanovili 1 železniški in 1 brzojavni polk, nove zrakoplovne in avtomobil-ne oddelke, kadre za zgradbo težkih mostov i. t. d. Vsled uvedbe dveletne vojaške službe bodo pomnožili tudi število podčastnikov.
Vsakoletni stroški novega brambnega zakona se bodo zvišali za 65 milijonov kron, razventega se bo pa enkrat za vselej izdalo 75 milijonov kron. V teh 75 milijonih pa še ni vračunjena ona svota, ki se bo potrebovala za nove mornariške zahteve, ki znašajo okroglo 312 milijonov kron.
Z ogrsko vlado so se dogovorili, da se bo od teh svot postavilo v proračune od leta 1912. pa do 1. 1915. po 44 milijonov kron za tekoče višje izdatke in 39 milijonov za enkratni izdatek. Za mornarico se bo pa dalo 252 milijonov kron. Od leta 1915 nadalje se bodo pa redni stroški zvišali še za 21 milijonov kron. V primeri s proračunom 1. 1910 so se v proračunu za I. 1911 stroški za armado in mornarico zvišali za sto milijonov kron.
Ce k temu prištejemo še zahtevani izvanredni kredit, tedaj se bo za mornarico potrebovalo v letih 1911 pa do 1914 po 123 do 125 milijonov kron.
Izvajanja mornariškega poveljnika v zadnjem delegacijskem zasedanju so bila torej najdragocenejša. Vsak stavek je vreden par milijonov novih stroškov. Posebno razveseljivo je za davkoplačevalce, da je mornariški poveljnik v delegacijah priznal, da bo normalni mornariški proračun od leta 1916. znašal najmanj 145 milijonov na leto, dočim znaša dandanes 125 milijonov kron. To se pravi, da so samo izdatki za mornarico ki so znašali 1. 1904 50 milijonov kron, to svoto kar natihoma in skrivoma že dosegli.
Volilci se bodo vsled tega morali vprašati, kako se pa vpoštevajo ljudske zahteve? Kakor hitro pa ljudstvo vpraša, tedaj mu začno govoriti o dveletni vojaški službi, ki bo ugodno vplivala na vojaška bremena. Naši klerikalni politični priga-njači pa pozabijo omeniti, kar je vojni minister tako izrecno poudarjal. Rekel je: »Niti za infanterijo ne bo splošno veljala skrajšana službena doba in število orožnih vaj samo nameravajo še le zmanjšati.
Ko so zahteve po novih milijonih za vojaške potrebščine povzročile na Češkem, v Sleziji in na Nižje Avstrijskem velikanske proteste, so molčali klerikalni zastopniki našega ljudstva. Namesto da bi šli na deželo med svoje volilee ter jim razjasnili nameravane nove obremenitve, so vojnemu ministru hvaležno roko poljubili ter mu dovolili vse, karkoli je zahteval.
Kaj pa dobi ljudstvo za te nova ogromne obremenitve? Odgovor je lahek: Nove davke, nove manevre, ki poljedelstvu tako zelo materielno škodujejo. Najboljše delavne moči se mu odtegujejo in ljudska izobrazba 6e zanemarja.
Novi davki in zvišanje rekrutnega kontingenta je pa odvisno samo od volllcev. Krivdo za ogromne vojaške stroške nosijo oni volilci, ki pošiljajo take brezvestne in samopaš-ne zastopnike na Dunaj, ki so popolnoma u dani vojaški upravi. Kar nam zdaj ponujajo kot dveletno službeno dobo, je le skrito sredstvo, da sc stoječa, t. j. neproduktivno delujoča armada še bolj pomnoži. Ta po-množitev vojaštva pa pouienja, da naša država vendarle vpošteva hujskanje izvestnih klerikalnih krogov, ki hočejo z vojno proti Italiji zopet pripomoči papežu do njegove cerkvene države. Opozarjam le na klerikalno glasilo »Vaterland«. Toda taka vojna bi bila za našo monarhijo največja nesreča.
Važno je torej vprašanje, na katero imajo volilci dne 13. junija odgovoriti.
Vprašanje se bo» stavilo v dvojnem oziru:
L Ali so dosedanji poslanci slo-,ienske ljudske stranke dokazali s svojim dosedanjem delovanjem, da so zastopali ljudske interese?
2. Ali naj se mi, revni Slovenci, navdušujemo za tako državno politiko, ki ljudstvo samo z novimi davčnimi bremeni obremenjuje?
Predno daste 13. junija odgovor na to vprašanje, vprašajte svojo vest in pa svojo — mošnjo, kdo bo nosil ta težka bremena?
V si finančni načrti, ki sem jih prej omenil, smere na to, da se vsa ta bremena nalože na ramena nižjih slojev, ki pa naj k temu lepo molče!
Vsi poskusi ljudstvu prijaznih zastopnikov, ta težka davčna bremena zvaliti na ramena bogatinov, so onemogočili tisti ljudje, s katerimi so bili bivši klerikalni poslanci v najožji zvezi. Pivo, žganje,vino, žveplen-ke itd. naj prinašajo potrebna sredstva. Da bi se pa bogatinom naložili višji davki, to so ti ljudje preprečili. Volitve so razpisane na 13. junij. — 1. julija se bo pa podražil tobak, cigare in cigarete. To je vlada napravila brez državnega zbora. Tako bo ljudstvo zopet oškodovano po zaslugi tistih ljudi, med katere se prištevajo tudi zastopniki Slovenske ljudske stranke.
(Konec prihodnjič.)
Politična Kronika.
Cesar se je danes opoldne ob eni odpeljal iz Godolioja na Dunaj. Do deželne meje ga je spremljal pred-Bedstveni tajnik ogrskih državnih železnic pl. Marx. V dvornem vlaku se je peljalo tudi spremstvo. Jeseni pride cesar najbrže za dalj časa v Budimpešto.
* *
V ogrsko - hrvaškem državnem zboru so včeraj nadaljevali debato o naučnem proračunu. Član delovne stranke posl. N e u gebo r e n je označil kot eno najvažnejših nalog države boj zoper tuberkulozo in alkoholizem. Član Ju st ho ve stranke posl. Samuel B a k o n v i se je zavzemal za tretje vseučilišče v Dcbreci-mi, kakor tudi za reformo srednjega šolstva. Posl. B a k o n y i je izrekel željo, naj bi se izraelitska cerkvena občina enotno organizirala. Nato je
bila seja prekinjena.
* *
Frane Kosmith se jako slabo počuti. Včeraj zjutraj se je onesvestil. Poklicana profesorja Muller in An-gvan sta konstatirala, da je zdravstveno stanje Kossuthovo nevarno.
*
O albanski vstaji poročajo s Ce-tinja: Pristaši albanskega voditelja Ise Boljetiuea so se združili s pristaši voditelja Sulejmana Batuša in so zasedli višave med Ipekom in Dja-kovim. Napasti nameravajo srbsko-makedonski samostan Dečani. Turške čete s strojnimi puškami jim gredo nasproti. Albanci imajo čez 800 pušk. — Edhemovi koloni se je v ponedeljek posrečilo po dolgem krvavem boju zavzeti nekatere kraje, ki so jih imeli zasedene Klemeriti. Južna kolona Torgut Šefket - paše se polagoma pomika proti severu. Pozicije Albancev na severu in jugu so pa zelo ugodne. Turki so imeli velike izgube. — Črnogorci so zgradili pri Moinaku utrdbe in so tja poslali vojaštvo. Turški mejni poveljnik je pa zoper to protestiral, ker smatra Momako kot turško posest .črnogorski obmejni komisarji so pa nasprotnega mnenja. — Albansko pleme Ša-lija, ki je le deloma oboroženo in ki je turške čete zelo ogrožajo, so v Podgorici prosili, da smejo kupovati orožje oziroma da ga smejo transportirati skozi Črno goro. Oblasti pa tega niso dovolili, ker hoče Črna gora ostati nevtralna.
Včeraj so v Sofiji podpisali med Avstro - Ogrsko in Bolgarijo sklenjeno konzularno konvencijo, nadalje konvencijo glede pravne pomoči in pa konvencijo o izročanju hudodelcev.
V   carigradskih diplomatičnih
krogih so mnenja, da postane ruski poslanik Čarikov, ker se mu je posrečilo odstraniti nastali konflikt s Turčijo, ruski zunanji minister. Makedonski vstaši pozivljejo ljudstvo k bojkotu ruskega blaga.
*
Rusko brodovje v črnem morju je baje mobilizirano. Tako poročilo je vsaj dobil londonski »Standard« iz Carigrada. Kaj je vzrok tej mobilizaciji, se ne ve.
Portugalska vlada je izdala ukaz, naj se aretira 32 duhovnikov, ki so na dan volitve s prižnic agitirali zoper republiko. Republikanska zmaga pri volitvah je zadala zadnji udarec monarhističnemu gibanju.
Poročila iz Maroka so jako neznatna in nepomembna. Kakor poroča »Matin«, še ni konec vstaje okoli Feza. Vsled tega bo general Monier še nekaj časa ostal na svojem mestu. — V dobro poučenih madridskih krogih so mnenja, da so pogajanja med Španijo in Francijo zelo otežk ocena. Vzrok je ta, da zavzema vsaka stranka svoje posebno stališče in da noče odnehati. Španija dela na to, da bi se Maroko administrativno razdelil. Če bi naziranje Španije -zmagalo, tedaj hI maroško vprašanje zopet začelo vznemirjati diplomatičnc krog«
Štajersko,
Iz Trbovelj. V nedeljo je priredila pri nas neka »Jugoslovanska strokovna zveza« v Trbovljah shod v klerikalnem društvenem domu, za zaprtimi vrati seveda. Po večernicah sta peljala kaplana Miklavž in Peč-nak nekaj svojih izvoljencev in izvo-ljenk na ta shod. a kako so se jim obrazi podaljšali, ko so zapazili v dvorani vse polno soeijalistov. Neki profesor z dolgo brado iz Ljubljane
— sliši bojda na ime Dermastja — se je vsajal za klerikalno stranko in za Benkovičevo kandidaturo. A socijalisti so g. profesorja tako zmešali, da ni vedel več ne kod ne kam. Klerikalci so zavpili »Zivio Benkovič!« in bilo je glorije konec. Značilno je, da si dr. Benkovič ne upa prirediti v Trbovljah javnega shoda, kakor ga
napravil dr. Kukovec. Ta možakar ima korajžo le za zaprtimi vrati ali v senci bajonetov. Ali nam ne bi priredil javnega shoda, da bi se divili njegovemu krasnemu govoruMorda še koga pridobi za se. Torej le ko-rajžo, g. dr. Benkovič!
V Dravski dolini se je razvilo živahno volilno gibanje zlasti za mestno in tržko skupino, kjer kandidira naš Rebek. Prirejajo se od vseli strani shodi, kateri postanejo včasih prav burni kakor n. pr. Markhlovi shodi na Muti, v Vuzeniei in Vižingi. Markh^u pred' jako trrla za njegov iiaudat. Razni visoki gospodje se poteza jo na vso moč zanj, a ne bode dosti pomagalo. Delavstvo in kmetje ga ne marajo, gospode je pa premalo. Za to bo zletel, ako bode od naše strani povoljna udeležba in zadostna podrobna agitacija. Markhl ne bode ujel z lepimi besedami dosti volilcev, ker je tudi že pri nas ljudstvo tako dal^č, da voli stranko in ne osebo. Kalini so pa redki, da bi sedli na li-mance, pa naj še tako zabavlja čez Slovence in zvraea na nje odgovornost za nedelavnost prejšnje zbornice. Ker je pri Markhlu glavno, da straši svoje bojazljive pristaše s slovenskim strahom, zato bi bilo umestno, da bi se povsod udeležili Sloveuci tudi njegovih shodov ter ga primerno zavrnili. Tako se je zgodilo v soboto v Vuzeniei in glejte, drugi dan je bil že ves drugačen na Muti. V nedeljo sploh ni imel posebne sreče, ker so ga kmetje in obrtniki v Vižingi jako ostro prijemali. Na Muti je bil zvečer že bolj pohleven in je čul z drugimi gospodi vred marsikako trpko resnico. Njegovega shoda se je udeležilo tudi dokaj delavstva, ki so se dostojno vedli, če tudi bi bili lahko vrnili surovost v isti meri, kakor jo je nekaj »gospodov« posodilo na Horvatekovem shodu prejšnji teden.
— Za našega kandidata g. Rebeka se je priredil na praznik volilni shod v Gortini v gostilni g. Hojnika. Bil je dobro obiskan ter sta govorila gg. nad učitelj Hren in trgovec Priver-šek. Na shodu se je enoglasno sprejela sledeča resolucija: »Kmetje - volilci, zbrani na javneni shodu pri g. Hojniku v Gortini 25. maja izrekajo se soglasno za kandidaturo g. Rebka ter gredo 13. junija vsi v boj, da zmaga naš kandidat g. Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju. — Ta shod je Markhla hudo razkačil, tako, da je še v soboto v Vuzeniei hotel jezo stresati nad g. Hrenom, kjer je pa slabo naletel. — Več značilnih zani-
mivosti, ki so se pripetile v dosedanjem volilnem boju od naših narodnih nasprotnikov na jez. meji bomo osvetlili po volitvi.
Namen posvečuje sredstva velja našim klerikalcem tudi v volilnem bojn. Ker ne morejo s svojim nezmožnim Brenčičem v ptujsko - ormoškem okraju proti velezaslužnemu dosedanjemu poslancu dr. Ploju do živega, se poslužujejo tudi najpodlej-ših sredstev. »Slovenec« vpije, da delajo Plojevi agitatorji za socijalno-demokratične kandidate, ker so baje letaki te stranke tiskani v — Hribarjevi tiskarni, kjer se tiska tudi »Sloga«, glasilo konservativcev. Tudi štajerski klerikalci se lahko uspešno merijo v podlosti svojih sredstev s kranjskimi. Nepoštenost, ime ti je klerikalizem!
Brenčič in Pušenjak, čedna bratca! Prvi, če tudi bi rad postal poslanec, nima zaradi »pridnega«- učenja niti odpustnice iz ljudske šole, in tudi drugi, gosp. nadrevizor v Mariboru, je dostikrat dobil s špansko trstiko, ker je le prevečkrat prihajal censurni list z gimnazije domu. Našla sta se res učenjak-, drug drugega vredna bratca, k prodajata svojo politično modrost od vasi do vasi po ptujsko - ormoškem okraju.
Pravi odgovor. G. kaplan Pučnik v Celju je čital v župni cerkvi minulo nedeljo škofov volilni pastirski list in ga je še opremil z različnimi opazkami, ki so njegovi inteligenci primerni. Naenkrat pa se je zaslišalo v cerkvi šumenje in gibanje -— kmetje so trumoiua zapuščali cerkev. Kmetje so dali s tem hujskajočemu kaplanu edino pravi odgovor. Silovito agitirajo in hujskajo za Korošca celjski kapucini, tisti gospodje, ki prav radi beračijo okrog Roblekovih pristašev za denar in naturalije. Zob za zob, gospodje mendikanti!
Sv. Lovrenc na Drav. polju. Vzoren duhovnik je Zorko MolJiijor, kaplan v Cirkoveah. Ta gospod ima namreč to slabo navado, da rad popiva v gostilnah do pozne ure ponoči. Predzadnjo soboto je sedel v Finž-gerjevi gostilni pri Sv. Lovrencu samo do 2. ure zjutraj, tam pridno agi-tiral za Brenčiea, udrihal seveda zraven po g. dr. Ploju in se zgražal nad nekim študentom, ki je motil Brenčičev shod pri Lovrencu. G. kaplan, ni ravno častno za vas, da vas morajo kmetje opominjati na vaše dolžnosti in vas goniti iz gostilne, kakor se vam je to pri Sv. Lovrencu zgodilo!
Drobne novice. Klerikalna »jugoslov. strokovna zveza« v Ljubljani hoče ustanoviti za slovensko delavstvo v Kapfenber-gu na Zg. Štajerskem podružnico. — Delavci pretepli sprevodnika. Zadnjo soboto so razbili hrvaški delavci, ki so se peljali zvečer z dela domov na Hrvaško, med Rimskimi toplicami in Laškim eno okno. Sprevodnik Streicher je zahteval od delavcev, da šipo plačajo. V odgovor so pa delavci Strei-cherja pretepli. Na brzojavno obvestilo je celjska policija prijela in zaprla 5 Hrvatov. — Povozil jc v Za kot u pri Brežicah šofer Beinweiss iz Zagreba kmečkega fanta Ivana Reberšaka iz Zverin jaka. Ranjenca so spravili v brežiško bolnišnico. — Neprevidnost ali zločin? V Gaber j u pri Celju je nesla Ana Špeglič svojega štiriletnega sinčka k zdravniku in dobila zanj neko zdravilo, ki bi mu ga bila morala dajati po kapljicah. Dajala pa mu ga je po žlicah, na kar je otrok umrl. Zadevo preiskuje orožniŠtvo. — Opekarno v Jurovcih pri Ptuju je prodal lastnik Dav. Tornbah pri Št. Vidu tovarniški tvrdki Em. Sobotka v Igla v i na Moravskem.
V Stari vasi pri Vidmu na Štajerskem je umrl 29. maja t. 1. obče-spoštovani in ugledni veleposestnik g. Josip Mohorčič v 76. letu starosti. N. v m. p.!
Iz Maribora. Glavni vir dohodkov C. M. slavnosti 11. junija je brez dvoma vinski šotor. Prosimo torej še enkrat cenjene rodoljube, bodisi iz Maribora ali od drugod, da nam darujejo vinca; če ne več, par steklenic ga lahko pogreša vsaka slovenska hiša. Na steklenicah se naj naznači ime dobrotnika, pošlje pa se naj najpozneje do četrtka, 8. junija, ker se mora poravnati od vina še posebej užitninski davek. Vino naj se pošlje na naslov gospe dr. Rosino-ve, Tegetthoffova cesta, tisto pa, kar se je obljubilo ali se hoče darovati posebej za klet, na naslov gospe Vo-glarjeve, Mozartova cesta 23.
Koroiko.
Neumestna trdosrcnost. L. 1908 sc je ponesrečil v neki celovški tovarni 651etni delavec. Ozdravel je sicer v bolnici, toda oslabel je tako ze«-lo, da ni mogel več delati. Od zavarovalnice za nezgode dobiva mesečno 4 krone podpore. Ker s tem umevno ne more živeti, so ga oddali v mestno hiralnico. Štiri kronce je seveda moral odšteti vsak mesec hiral-
ničnemu vodstvu. Ta mesec pa je re~ vež tisti Štiri krone porabil za nekaj drugega. Nastal je ogenj v strehi in ravnatelj mu je zagrozil, da ga vrže na cesto, če mu ne prinese svojega revnega prispevka. Ta trdosTČnoht gotovo ni na mestu. Hiralnica tudi ni tako slabo situirana, da bi izvrševala nad takim revežem predpise na tako strog način, kar bi znalo biti za onemoglega starca usodno.
Obesil se je v Guštanju na ne-kem vrtu v soboto po noči 561etni de« lavec I. T a u r e r, ki je bil že dlje časa slaboumen.
Argentinsko meso v Celovcu. V sredo je dospela v Celovec pošiljatev argentinskega mesa in sicer 5000 kg, Meso so začeli prodajati danes in si cer po I krono, 1 krono 30 vin. in 1 krono 60 vin.
Nesreča v gozdu. V gozdovih pri Dellach na Gor. Koroškem je sekal les tesar Ivan F u r t n e r. Pri podi ran ju dreves ga je zadela smreka, ga podrla na tla in težko poškodovala. Polomljenih ima več reber. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico v Spita!.
Prlmorjfio,
Iz Ajdovščine: Župni zlet goriške sokolske župe vrši se letos, kot že objavljeno, dne 23. julija 1911 v A.i dovščini. In ajdovski Sokol, svet bj velikega dela, ki ga doleti s tem zle-tom, pričel je že za časa s predpri pravaini, da častno reši prevzeto nalogo. Za vesellčni prostor zagotov. si je v neposredni bližini Ajdovščin* ležeči krasen travnik, ki ima proM< ra za desettišoč oseb.     Za udobno>\ prišlih Sokolov in drugega občinstva voziii bodo gorenjega dne po goriški progi posebni vlaki. Sploh je Sok že pričel tudi i podrobnim delom in preskrbelo se bode v polni meri, da ta   dan   Ajdovščina, metropola Vipavske doline ter napredne id< dostojno sprejme Sokolstvo in drugo narodno   občinstvo v svoje okrilje Brate »Sokole«, ki gojc tudi planinski šport ter ostale zletnike, opozarjamo Š6 sedaj, da lahko polete mi ■letni dan tudi do glavnega izvirki potoka Hublja, imenovanega »Luknja«.   —   Do   te   divje romantični »Luknje« speljala je pred kratkim ajdovsko-vipavska podružniea venskega planinskega društva krasno,    udobno stezo, pričeuši pod izvirom Hublja, vijoc se potem v ki nih   gorskih serpentinah nad iz^ kom Hublja do razgledišča, in p naprej do že imenovanega gla . i izvirka Hublja-Luknje. Iz te »1 nje« prihaja ob močnem deževju velikanska množina vode, ki pada v mogočnem slapu globoko v skalovje, tvoreča od tod potok H uhelj. Ob suhem vremenu je tudi dostop v »Luknjo« vsakemu mogoč in sc dojde t približno   kratkem času do krasnih gorskih jezerov, votlin itd. Škoda! pač.   da   do   danes še ni stroko\> njaško preiskana. In do razgledih , oziroma do glavnega vhoda v »Luk njo«, ki nudita prostran, diven n gled po velikem delu Vipanske doline, se pride iz Ajdovščine v tricetrl ure. Torej — vse kar čuti sokolsko in napredno — dne 23. julija na župni zlet goriške sokolske župe v Ajdov. Ščino.
Odlikovanje. Ravnatelj d\< žrebčarne v Lipici, Josip Hruša, je bil odlikovan s komturnim križcem kraljevo saškega Albrehtovega reda in je dobil za ta red tudi cesarjevo dovoljenje.
Državnozborska kandidatura v Gorici. Slovenski državnozborski kandidat za Gorico je odvetnik dr. Franko.
Izvozni trg. Na izvozni trg v I rici so pripeljali predvčerajšnem 900 kvintalov č rešen j. Srednja cena jim je bila 50 K kvintal. Jagode w bile predvčerajšnjem po 120 K, fižol v stročju po 120 K, grah po K K, špargelji po 96 K, krompir po 28 K kvintal.
Prepoved prodajanja vodnih melon. Tržaško namestništvo je razglasilo, da bo tudi letos, kakor buttko leto, prepovedalo prodajo vodnih lin•-Ion, ki prihajajo večidel iz spodni* Italije, čini bi se izkazalo, da grozi izbruhniti v Italiji zopet kolera.
Poskus samomora. 301etni klobučar Fdvard Bradin, stanujoč v Trstu v ulici dei Bachi št. 14, je predvč* rajšnem v samomorilnem namenu izpil prce j oetove kisline. Prvo pomoč mu je nudila zdravniška postaja, ki je dala samomorilca odvesti v bolnišnico.
Življenja naveličan dijak. Včeraj
ob 4. zjutraj se je z revolverjem ustrelil v prsi 171etni dijak Adolf Valmarin, stanujoč v Trstu v ulici Campanile št. 23. Prepeljali so ga težko ranjenega v bolnišnico. O vzroku poskušenega samomora še ni znanega nič gotovega. Valmarin namreč ne sme govoriti, ker so mu ranjena pljuča.
Zaradi prepira z ljubčekom. Z
nožem se je sunila zaradi prepira ■ svojim ljubčekom v torek po noči 17-letna Cesara Mingotti, stanujoča
v Trstu v ulici Istra št. 47. Sunila s© je z nožem v leve prsi in se še precej težko ranila. Mati njenega ljubeka jo je dala z vozom takoj prepeljati y bolnišnico.
Žalovanje ljubice soinomorilea. Predvčerajšnem se je s fenilno kislino zastrupila 161etna Klara Bene-de 11 i, stanu joea v Trstu v ulici Olmo št. 3 na pokopališču pri Sv. Ani na grobu Manzonija, t. j. onega mladeniča, ki se je pred nekaj časom zastrupil s karbolno kislino pod Bom-beljeni. Mlado deklico so prepeljali v bolnišnico in ni mnogo upanja, da bi ji ohranili življenje.
Gibanje v Stabilimentu tecnico. Ravnateljstvo Stabilimenta tecnico V Trstu je dobilo od upravnega sveta izrecno dovoljenje, da se sme z delavci brez posredovanja drugih oseb naravnost pogajati in ugoditi željam delavcev v kolikor je to mogoče.
Poškodbam podlegla. V torek jc umrla v bolnišnici v Trstu 191etna Alica Deselič iz Pulja, ki je bila pred par dnevi, kakor smo že poročali, skočila v bolnišnici z okna na vrt in si zlomila trebušne kosti.
Volilno gibanje v Dalmaciji. Med pristaši hrvaškega liberalnega kandidata kneza Borellija in bratoma Marunovič je prišlo povodom nekega volilnega sestanka do prepira in tepeža. Pri tej rabuki je bil kmet Borić, pristaš narodnega kandidata Prodana, zaboden. Morilca so aretirali.
Stavka mornarjev na Reki. Odpuščeni delavci parobrodne družbe : Tngaro Croata« so prišli v torek popolnoma mirno na pristaniški urad, da sprejmejo svojo plačo in svoje knjižice. Proti moštvu parni-kov »Salona« in »Lovrana ki je nevredno pred odpotovanjem zapustijo ladjo, bo pristaniški urad uporabil določbe pomorskega prava. Kakih 2«) mornarjev se je oglasilo, da začno zopet delati pod prejšnimi pogoji. Za poštno službo je dospelo iz Pulja 8 torpednih čolnov in križarki »Spann« in »Aspern«.
Učltellslia sbupščlnau Trstu
Letos o Binkoštih se sestane slo-venski učiteljski parlament ob obalih sinje Adrije na vročih tržaških tleh, da se posvetuje o križih in težavah, ki tro slovensko učiteljstvo, in o sredstvih, ki bi naj pripomogla, da se slovenskemu učitelju zagotovi položaj, ki mu gre v javnem življenju po njegovi izobrazbi in po velevaž-nem njegovem poklicu.
Skupščina v Trstu pa ima še drug, v današnjih razmerah še daleko važnejši pomen in namen.
Izpopolniti ima učiteljsko organizacijo in strniti učiteljske vrste v krepko in močno falango.
In to je dandanes bolj potreba, kakor kdaj preje, zakaj nikdar še ni bil položaj učiteljstva. zlasti ako uva-žujemo Kranjsko, tako obupen, kakor je danes.
Kranjsko učiteljstvo je najbolj zapostavljeno v vsi Avstriji. Plače so tako sramotno nizke, da je vsak navaden hlapec s svojo plačo pravi kavalir nasproti kranjskemu učitelju. 60 do 100 kron je povprečna vlača kranjskega učitelja, vzgojitelja mladine, ki je bodočnost našega naroda .
In s to borno, sramotno plačo naj /ivi, naj se stanu primemo oblači in vzdržuje svojo rodbino!
To jo umetnost, ki jo razume edino učitelj in nihče drugi.
Toda ne samo, da se ne da učitelju poštenega odplačila za njegovo nninentno kulturno delo, ki je predpogoj bodočnosti in razvoja vsakega naroda, ne samo, da se na neodgovoren način izrablja njegovo delavno moč, sedaj hočejo gotovi »učiteljski prijatelji« za one bore novčiče, ki mu jih z gnevom in jezo mečejo vsak mesec pod noge, celo zasužniti njegovo dušo ter mu ugrabiti še zadnji zaklad, ki ga ima revež še na tem svetu, duševno svobodo!
Neusmiljeno vihti sedaj svoj bič klerikalizem, ta vekoviti sovrag, vsake kulture in vsakega napredne-zlasti pa nad kranjskim uči-teljstvom. Toda tudi bič ne omaja — značajev.
Kranjski učitelj je revež, uboga para, neizrečno je njegovo trpljenje, a velikan je v svoji značajnosti, mučenik v svojem trpljenju.
Suhe veje so sicer odpadle od debla, slabiči so uklonili svoje tilnike terorizmu, a armada je ostala nedotaknjena, samo njene vrste so se strnile in se združile v še tesnejšo organizacijo.
In edino v krepki organizaciji, izvedeni do zadnjih konsekvenc, je rešitev, je spas.
A narodno naše učiteljstvo se sestane v Trstu prav v ta namen, da izpopolni svojo organizacijo in se s tem pripravi za nadaljni boj, ki se mu napoveduje s strani njegovih so-vragov.
Borba bo brez dvoma še ljuta in zahtevala bo še svojih žrtev, toda organiziranega*  složnega učiteljska
naj to ne straši, zakaj sovražna sila pač lahko trenotno upogne značaje, a streti jih ne more nikdar!
Zato, pozdravljeni pionirji kulture in prosvete, ki se zberete na vročih tleh tržaških! Trst, slovenski Trst, vam bodi zgled junaške, neustrašene, žilave in jekleno-vztrajne borbe!
uraduje
do državnozborskih volitev cel dan
v Wolfovi ulici 10/1 in daje vam pojasnila za volitve. Obenem naznanjamo onim p. a. somišljenikom! ki so nam izročili v svrho reklamacij kako prilogo, da Jo dobe istoftam nazaj.
1|___
Dnevne vesti.
-j- Državnozborska volitev v Ljubljani. Danes je začela vlada do-pošiljati izkaznice in glasovnice za državnozborsko volitev dne 13. junija. Volitev bo trajala od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Za sjučaj ožje volitve je treba izkaznico shraniti. (V bi prišlo do ožje volitve, bi se ta vršila dne 20. junija.
+ Iz Šusteršičevega okraja. Piše se nam iz D. M. v Polju: Naša občina velja za najbolj klerikalno in za najzanesljivejšo trdnjavo dr. Šustcr-šica. Po pravici rečeno: razmere a-naši občini niso vesele in naše ljudstvo je še zelo zaostalo. Tudi je žga-njepitje tako silno razširjeno, kakor malokje. Vendar pa se obrača tudi pri nas na bolje. Kar je pametnejših gospodarjev in delavcev, ti>ti ne bodo volili dr. Šusteršiča ampak naprednega, za ljudski blagor vnetega kandidata Jos. Tribuča z Gline. Zakaj tudi pri nas prodira spoznanje, da dr. Šusteršič ni nič storil za občno korist in za svoje volilce ampak da ^rno hujska in zabavlja. Največja in najnujnejša potreba je v naši občini, da bi se podaljšala ljubljan>ka električna železnica do naše občine. S tem bi nam bil promet z Ljubljano silno olajšan in tudi izletniki bi se raje obračali na našo stran in nam dajali kaj zaslužka, kakor ga dajejo Posavcem. Klektrično železnieo bomo pa dobili samo, če se bomo dobro razumeli z Ljubljano in če bomo imeli poslanca, ki bo tudi v Ljubljani imel kaj vpliva in kaj besede. Da dr. Šusteršiča v Ljubljani kar videti ne morejo, to ve vsak. Z njim nam ne bo nič ivomagano, če ga izvolimo, pač pa nam bo pomagane*, če bomo glasovali za Jos. Tribuča z Gline. Zdaj je pravi čas, da se zavzamemo za podaljšanje električne železnice do naše občine. Vse občine v ljubljanski okolici bi rade dobile električno železnico. A podaljšanje do naše občine se da naj-laglje izpeljati in najceneje in lahko se bo doseglo, če bomo glasovali za moža. ki ima v Ljubljani kaj vpliva, pa ne dr. Šusteršiča, ki nima v Ljubljani prav nič vpliva. Če bomo glasovali za dr. Šusteršiča, ne bomo nikoli dobili električne železnice. Saj je dr. SnsterŠič proglasi] politični bojkot liborah-ev in je čisto naravno, da mu bodo Ljubljančani to vračali S tem, da bodo politično bojkoti rali tiste občine, ki bodo glasovale za dr. Šusteršiča. Torej: pamet volilci!
-t- Državnozborski volilci iz ljubljanske okolice. Vprašamo vas, Kolikokrat se pa je vaš »dični« in za »vaš blagor vneti« državni poslanec v vaši sredi posvetoval o vaših potrebah, kaj vam je pa pridobil. V obeh slučajih boste prišli v zadrego, kajti — vaš poslanec dr. Šusteršič ni prišel nikdar v vašo sredo — vaš poslanec dr. Šusteršič vam ni nič pridobil. Nasprotno je pa prav uspešno deloval za nemške meščane v Ljubljani. S pristaši nemškega »Volks-rata« je v gotovem času v enem tednu imel večkrat posvetovanje, kakor ste ga pa sploh imeli priliko vi vsi skupaj v svojem življenju videti. Vemo, da ga boste kljub temu izvolili, toda kar vas je treznejših in razsod-nejših, ot resite se zaslepi jenja in oddajte svoje glasove narodno-napred-nemu kandidatu J. Tribuču, ki med vami živi kot zaveden slovenski podjetnik in posestnik in je tudi pripravljen posvetiti vašemu blagru vse svoje moči.
-f- Nič več »Eseles«. Kdo bi mislil, da bo to nedolžno poimenovanje po začetnih črkah spravilo tako močno Slovensko Ljudsko Stranko v — grob. Nič več ni hrabre S. L. S., ena sama beseda ji je upihnila luč življenja. Mesto nje so sedaj ustanovili klerikalci »Vseslovensko ljudsko stranko«, menda zato, ker so že svoje Slovence zamešetarili in izdali, sedaj pa hočejo pričeti barantati še z ostalimi. Klerikalni arhiv je pa zopet za en strankin naslov bogatejši. Sicer smo že vajeni prekršcevanja pri klerikalni stranki, toda še na misel nam ni prišlo, da bode »Eseles« pojedel ta&o mogočno S. L. S. Odsedaj dalje
bodo uganjali klerikalci demoraliza-
cijo na Kranjskem pod firmo V. L. S.
-f- Škofjeloški okraj. V celem okraju je nastalo jako živahno volilno gibanje. Ljudje so do grla siti poslanca Čoča, ki ni samo nedelaven, ampak tudi popolnoma nezmožen. Vse povsod v škofjeloškem okraju gre le en glas: mi bomo volili Fran* ca Demšarja iz Zalega loga.
-f- Politično društvo »Jednako-pravnost« v Idriji priredi v petek 2. junija ob 9. uri zvečer shod svojih somišljenikov v prostorih delavskega bralnega društva. Na sporedu so mi-nole občinske volitve in slučajnosti. Ker je spored važen, je pričakovati od strani narodno - naprednih somišljenikov polnoštevilne udeležbe. Odbor.
+ Iz Dolenjskega. PolitiSki bojkot, ki so ga proglasili klerikalci je najbolj udaril po zobeh izvrševalce same. Komaj je en deželni odbornik poskusil s tem, že je nastal v trebanjskem okraju vihar. Najvne-tejši pristaši S. L. S. kolnejo deželni odbor, da se kar kadi in pravijo, da tako ne gre več naprej. Dr. Česar k u so dali najboljše spričevalo trebanjski klerikalci, ki so se tako potegnili zanj. V istem času pa so kostanjevi-ški klerikalci napadali dr. Češarka po »Slovencu« in mu celo očitali, da je slab zdravnik. Te napade je deželni odbor najbrž upošteval in dr. Češarka zapostavil. Zato se naj zdaj trebanjski klerikalci zahvalijo svojim kostanjeviškim somišljenikom, ki so se postavili na stališče, da zdravnik ne sme agitirati pri volitvah, če je naprednjak, pač pa smejo uganjati politiko klerikalni srednješolci in kaplani. Ker je dr. Češark značajen mož, bode deželnemu odboru vrnil politiški bojkot s tem, da se ne bo več potegoval za mesto v Trebnjem, pač pa ostal v Kostanjevici, kjer ga spoštujejo in ljubijo vsi pošteni in dostojni ljudje.
+ Razkrinkan odpadnik. V soboto 27. maja se je vršil v Ptuju zanimiv politični proces, ki je do kosti razkrinkal znanega slovenskega odpadnika notarja v Št. Lenartu v Slovenskih Goricah Frana Štupico. Odvetnik dr. Plaehki v Ptuju je tožil bivšega državnega poslanca Malika, ker mu je le-ta na volilnem shodu v Ptnjo 22. aprila očital, da »na izdajalski način dan za dnevom povzroča Škodo na jezikovni meji«. Toženec Malik se je v svojo obrambo skliceval na slučaj notarja Štupice v Št. Lenartu, kateremu je baje ptujska nemška hranilnica dala posojilo v znesku 40.000 K, da je mogel plačati pravdne stroške v procesu, ki ga je imel z »vzdrževateljem šontlenartskega nemštva« dr. Zirngastom. Okrog slučaja notarja Štupice se je dejansko tudi sukal ves proces med Malikom in dr. Plachktm. Tožitelj dr. Plaehki je dal o slučaju Štupica to-le značilno pojasnilo: Koncem meseca marca 1. 1910. me je Malik obvestil, da se hoče slovenski notar Štupica v Št. Lenartu preselit] v Ribnico. Obrnil sem se takoj na Kranjsko, da dobim od tamkaj nemško nadomestilo. Toda moj trud je ostal brezuspešen. Kranjski »volksrat« je izjavil, da ne more pogrevati nemških notarskih mest na Kranjskem. To sem povedal Maliku ter pripomnil, da so bile njegove informacije napačne. Notarsko mesto v Ribnici, na katero je Štupica po Malikovih informacijah reflektira!, še sedaj ni prosto. Sicer pa je tudi Stopica izjavil, da ne namerava oditi iz Št. Lenarta, ker ima tu dohodkov 20.000 do 25.000 K na leto. Skoro na to je Štupica sam prišel k meni ter me vprašal, ako bi mogel dobiti 40.000 K posojila pri ptujski hranilnici, češ, da je imel do sedaj to vsoto izposojeno od »Posojilnice« v Ribnici, ki pa mu je iz osebnih vzrokov obrestno mero zvišala od 5 na 5V27r. Zato je tudi to posojilo odpovedal. V varstvo tega posojila je notar Štupica »šparkasi« v Ptuju ponudil svojo hišo v Št. Lenartu (vredno 40.000 kron), zavarovalno polico (za 80.000 kron, in v skrajnem slučaju še svoje ostalo posestvo (v vrednosti 60.000 kron). Obenem je notar popolnoma iz svoje iniciative izjavil, da se bo odslej v političnem oziru docela pa-* sivno držal in da bo vse svoje denarne kupčije opravljal izključno s ptujsko »šparkaso«. To obljubo je Stupica tudi izpolnjeval, saj je doslej svojim klientom izposloval pri ptujski »šparkasi« na posojilih okroglo Četrf milijona kron. Ker sem bil prepričan, da bi notar Štupica to posojilo dobil pri vsakem drugem zavodu, saj je bila samo njegova hiša sodno cenjena na 52.000 K, in ker mi je Stupica razen tega dal prostovoljno politične koncesije, sem ga peljal k županu Ornigu, ki je na to ukrenil vse potrebno.« Te navedbe odvetnika dr. Plachkega je v celem obsegu potrdil župan Ornig in notar Stupica sam. S tem je Stupica tudi javno priznal svojo narodno izdajalstvo in se za vselej izključil iz slovenskih narodnih vrat. In to je storil zaradi tistega }/tf>% za katerega mn ie »Posojilnica« v Ribnici iz višala obrestno mero, \
in vkljub temu, da mora vsak dolž-
nik pri vsakem zavodu plačevati ne 5v2% na obrestih kakor on, marveč 6%. Torej za 1/2% je Ribničan Štupica, ki niti pošteno nemškega ne zna, prodal in izdal svojo narodnost, dasi ima 1/4 milijona lastnega premoženja, kakor je sam priznal pri obravnavi! Sicer pa se od človeka, kakršen je Štupica, ne da nič drugega pričakovati. Kameleon pač ostane vselej kameleon. V Tržiču se je delal navdušenega Slovenca, ki je hotel zidati »Narodni dorn«, v Št. Lenartu je igral sprva naprednjaka, potem se je prelevil v zagrizenega klerikalca, sedaj pa je prišel z vi-hrajočimi zastavami v nemškutarski tabor. Takšnemu poštenjaku in zna-cajniku — heil!
— Magistratni komisar Fr. Go-vekar nas je naprosil, da objavimo: Vedno resnicoljubni »Slovenec« mi suoči očita, da »potujem s svojo soprogo okoli po tujih mestih« ter vprašuje: »Na čegave stroške in kdo je dal dopust temu ravnatelju?« — Resnica.pa je, da sem nepretrgoma v Ljubljani, da sem vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od pol 5. do pol 7. popoldne v svojem uradu ter se skoraj že leto dni nisem nikamor premaknil iz Ljubljane. Zahvaliti pa se moram »Slovencu«, da mi je plačo izdatno povišal. —- Fr. G o v e k a r , t. č. ravnatelj slov. dežel, gledališča in mag. komisar.
Natakarico okradel. 29. maja se je vtihotapil med 2. in 3. zjutraj v gostilno Julija Novljana v Medvodah neznan tat in ukradel natakarici Marjeti Jevnikar iz zaprte omare 300 K. Tatu so morale biti razmere v iiiši dobro znane. Pristavil je namreč lestvo na neko odprto okno v I. nadstropju in se po stopnicah splazil v gostilno. Iz hiše je pobegnil skozi hišna vrata, v katerih je tičal ključ. Dleto, s katerim je vlomil v omaro, je pustil na dvorišču.
Prijet tat. V noči na 26. maja, nekako ob 2. zjutraj, se je splazil tat ^kozi šiloma odprto okno v mlin po-sestnice vdove Marije Skubic v Gornji Duplici in izmaknil 2 kg svinjine in 4 kg koruzne moke ter nekaj litrov pšenice. Potem si je hotel napolniti še vrečo z moko, pa ga je mlinarica zasačila. Tat si je potegnil, ko je mlinarica vstopila, klobuk čez oči in je zbežal skozi okno. Kot sumljivega so zaprli 171etnega kajžarje-vega sina iz Police.
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji da napraviti pri Jožefovem jašku kopalno napravo z umivalnicami in preoblačilnicami za delavce v rudniku. Tozadevna stavbna komisija je bila minolo sredo in je projektirane zgradbe odobrila. Te naprave bo biie iz higijeničnih ozirov nujno potrebne in bo delavstvu ž njimi zelo ustreženo. C. kr. rudniško ravnateljstvo tudi prenavlja pročelje era-ričnega hotela pri »Črnem orlu«, ki je na glavnem trgu. S tem bo mnogo pridobilo mesto na lepoti, kajti sedanje zunanje lice tega eraričnega hotela gotovo ni bilo rudniški upravi na čast. Izrekamo pa tako vljudno, kakor odločno željo, da da rudniško ravnateljstvo napraviti napis na hotelu v slovenskem jeziku, da se ne bo žalilo slovenskega značaja idrijskega mesta z nepotrebno nemščino, kar se tako rado dogaja pri eraričnih napravah v Idriji. Naprava nove velike dvorane pri tem hotelu je vsled klerikalnega nasprotovanja preprečena, namerava se sedanjo pivarno nekoliko popraviti. Če rudniška uprava nikakor noče zgraditi dostojne dvorane, naj vsaj pivarno res temeljito popravi. Pod pod naj bi stavilo betonsko podlago in napravilo pod iz trdega lesa, tudi bi bilo treba zidovje osušiti in oskrbeti dobro prezračevanje in kurjenje te podzemeljske dvorane. Obžalujemo pa, da c. kr. rud. uprava nima denarja za napravo moderno opremljene velike dvorane za priredbe svojega delavstva. V tem pogledu naj bi si c. kr. rud. ravnateljstvo vzelo za vzgled privatna podjetja, ki v tem pogledu mnogo store za svoje delavstvo. Potrebna bi bila tudi naprava odra, na katerem bi se dalo vprizarjati večje predstave. Naj bi c. kr. rudniško ravnateljstvo upoštevalo tozadevne upravičene želje idrijskega delavstva!
Rekel je, da so ga napadli. 25. m. m. je prišel k zdravniku dr. Čer-venvju v Cerknici pri zgradbi vodovoda v Begunjah zaposleni 181etni delavec Stojan Grazdanič iz Otočaca na Hrvaškem ter izpovedal, da sta ga na cesti med Begunjami in Cerknico napadla dva pijana fanta, ga razpraskala po obrazu in mu z noži odrezala konce prstov na levi roki. Zdravnik pa je spoznal, da so bili prsti razmesarjeni le od eksplozije in tudi orožništvo kljub poizvedbam ni moglo dobiti napadalcev. Nato so ranjenega fanta zaprli, ker so sumili, da se je sam poškodoval in hotel poškodbe prevaliti na druge. Pri okrajnem sodišču v Cerknici je nato tudi priznal, da je našel dinamit no patrono in jo na potu is Begunj v Cerknice zažgal.
Lov krajevnih občin Hotederši-
ca in Godovič se odda na javni draž*br za dobo 5 let v najem. Dražba bo 27J junija dopoldne pri okrajnem glavar^ stvu v Logatcu.
Prvi letalni stroj v Ljubljanu V Ljubljano je dospel včeraj letalni stroj aviatika Lettissa. Stroj je Ble-riotovega sistema, monoplan, s kakršnim je preletel Bleriot Rokavski kanal. Letalni poskusi se vrše na polju med Ljubljano in Fužinami in sicer v nedeljo in ponedeljek obakrat od 5. dalje. Seveda le pri lepem, mirnem vremenu. Vstopnice prodaja, Šešarkova tobakarna v Selenburgo\ L ulici. Avijatik Lettis je napravil ie več izborno uspelih poletov v Pulju, Poreču in Gorici. Prvemu letalcu v Ljubljani želimo dober uspeh. Popis stroja in nameravanega poleta priobčimo pozneje.
Cirkus Schmidt. Včerajšna predstava je bila jako dobro obiskana. Zastopana so bila kar tri plemena V cirkusu. Seveda Evropejci — izborni glumači, kitajci, mongolci in črni Sudanci, ki so posetili v svojih narodnih nošah moderen evropski <*ir-kus. Artisti so bili kot običajno vsi izborni. Danes zvečer ima benefieno predstavo ekvilibrist in dober telovadec Bergere-, ki je občinstvu znan in priljubljen radi izbornili točk njegove družbe in zadnje novitete »Komični nastop z mizo.« Ta beneiična predstava, ki je ena zadnjih l>o gotovo dobro obiskana in nudila občinstvu mnogo zabavnega in poučnega« Spored bo izbran iz najboljših dosedanjih točk bogatega repertoarja.
Brivnice bodo na binkoštno nedeljo dopoldne odprte« Na binkostni ponedeljek pa ves dan zaprte. Občinstvo opozarjamo, da uredi svoje potrebe pri brivcu po tem naznanilu.
Izpod policijskega nadzorstva je pobegnil nevaren tat in vlomile«-Anton Butek, rojen 185(5. 1. v Ljubljani in na Dobrovo pristojen. Butek je bil že 13krat predkaznovan in je še-le pred kratkem presedel dveletno ječo.
Vandalci. V tivolskem gozdu ho dosedaj še neznani škodljivci izpulili dva svarilna napisa tei* močno poškodovali en mostiček. Take »šale« naj bi m že vendar opustile.
Konj splašil se je včeraj nekemu dragoncu na vojaškem vežbaliscu in
dirjal domov po vseh i M i h ulica h. \k> katerih hodijo dragonci iz vojašnice na vežbališče. Nesreča se baje ni pripetila nobena.
Kolesar povozil. Včeraj je na Starem trgu naglo in neprevidno vozil nek kolesar in podrl na tla 70iet-no Elizabeto Zadel, katera se je pri padcu poškodovala na levem kolen n.
Izgubljeno in najdeno. Anton Hojnik je izgubil usnjato denarnico, v kateri je imel 2 zlata prstana, vredna 30 K in dva bankovca po 10 K. — Hišna Cecilija Dolenc je izgubila zlato ovratno verižico. — Gdč. Ana Munda je izgubila 6 metrov svilnatih trakov. — Dijak Rudolf Sičar je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Gospa Ivana Herzog je našla pumpaduro v kateri je robec in korale.
Promenadu i koncert »Slovenske Filharmonije«, ki se radi neugodnega vremena ni mogel vršiti v torek 30. maja t. 1. se vrši ob ugodnem vremenu jutri v potek od 6. do 7. zvečer v »Zvezdi«. Spored: 1. \Vagner: »Prihod Bošnjakov«, koračnica: 2. Auber: Ouvertura k operi »Fra Dia-volo«: 3. Strauss: »Južne cvetke« valček: 4. Meverbcer: Fantazija \/. opere »Hugenoti«; 5. Smetana: Sekstet iz opere »Prodana nevesta«; 6. Fall: Potpuri iz operete »Ločena žena«.
Trgovska vest. Tvrd ko Jesih & Windischer na Starem trgu št. 1 je prevzel gospod J. Ciuha, katero bode vodil skupno z dosedanjim imetnikom g. Jesihoni.
y soboto, die 3. t. n. ob a. ori zvečer
v sokolski dvorani.
Poroča kandidat za državni zbor gosp. Adolf Ribnikar Iz LJubljane.
K obilni udeležbi vabi
volilni odbor.
Narodno obrambo.
I. ljubljanska podružnica družbe av. Cirila in Metoda je imela včeraj svoj občni zbor, ki ga je otvori 1 predsednik g. prof. Rajko Perušek ter jx>-dal kratek pregled društvenega d« lovanja. Zapisnik lanskega občnega zbora se odobri. Društvo je imelo v lanskem letu 523 K 83 v prejemkov, in je odposlalo glavnemu vodstvu 491 K. Koncem leta 1909 je imel«, duštvo 65 pokroviteljev, 39 ustanov nikov in 138 le t n Uma*, sedaj pa ima društvo 127 ittkriMtfefrv, \rfeW
fetevilo pa je po zaključku spisov poskočilo na 158, ustanovnikov šteje podružnica sedaj 37, ker sta 2 umrla, letnikov pa 150. Pri sledečih volitvah, je bil izvoljen sledeči odbor, ki se je takoj po občnem zboru konstituiral tako: predsednik g. prof. Pe-rušek, namestnik g. prof. Bartel; tajnik g. prof. Novak, namestnik g. prof. Wester; blagajnik g. nadofici-jal Podgornik, namestnik g. prof. Tavčar; odborniki gg. Karlin, Bulo-vec, Rak, Josin in Zmavc; pregledo-valca računov gg. Svetina in Jerši-novic.
Ženska in moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Šiški priredi v nedeljo, dne 11. junija 1011 veselico na senčnatem vrtu g. Dragotina Mo-harja v Šiški. Spored: 1. Ob 3. priče-tek veselice z godbo in petjem. 2. Govor. 3. Prosta zabava in ples. Iz prijaznosti sodeluje gde. Romanova, pevski moški zbor in tamburaški zbor šišenske Čitalnice. Vstopnina k veselici 20 v, na Eiflov stolp 20 v, k plesu na plesni oder 10 v.
Društveno naznanila.
Veliko vrtno veselico priredi na •binkoštno nedeljo, 4. t. m. slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v ljubljanskem Narodnem domu. Ob tej priliki nastopi tudi društveni moški zbor, ki si jo lani v Belgradu pridobil velik uspeh in najvišje priznanje, pod vodstvom g. Z. Prelov-ca, epigona našega mojstra M. Hu-Lada. »Ljubljanski Zvon«, kot naj-agilnejše in odločno napredno dru-stvo, ki sodeluje pri vseh narodnih prireditvah zasluži, da občinstvo ne glede na prijetno zabavo, ki se obeta, poseti polnoštevilno to veselico. Posebno gg. botre opozarjamo na »Zvo-jiovo« veselico.pri kateri so birmanei oproščeni vstopnine 60 v.
Sokoli posavskega okrožja Celjske Sokolske župe, Brežice, Krško, Bajhenburg in Sevnica priredi izlet v Kozje na binkoštno nedeljo. Odhod ob 10. dopoldne iz Rajhenburga.
Radovljiška podružnica slovenskega planinskega društva. Vilfanova koča na Begunjšici se bode otvorila 11. junija 1911. Koča bode z jedili in pijačo preskrbljena. Ker nudi Begunjšica krasno planinsko floro se v>e cenjene prijateljice, kakor iudi prijatelje planin vabijo, da Begunj-šico v velikem številu poseti jo. Morebitne pritožbe glede postrežbe v koči naj se pošljejo podružnici slov. planinskega društva v Radovljici. Pred otvoritvijo in po otvoritvi se hode ključ za planinsko kočo dobival pri načelniku podružnice gospodu L. Fursagerju v Radovljici.
izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Mesto   v   Ameriko v tržaško staro mesto.
Tisti ponesrečeni Amerikance, o katerem smo že včeraj prav v kratkem poročali, nam nudi drastičen vzgled, kako daleč zapelje mladega človeka - brezdelen pomanjkljiva vzgoja, ter surovo postopanje in preganjanje mladih, že nekoliko zavoženih sinov, od strani staršev. Čakal sem na delo, tako toži mladi dečko in bil seveda doma. Res, da je bil fant takrat že pokvarjen, ali tako občutljive narave so vedno take, da se z lepim da doseči pri njem vse, vodi se ga lahko ob roki in s časoma se fant le navadi rednemu življenju. Surovi nastopi pa, posebno očitanje kruha in razne psovke, tirajo mladega, nepremišljenega človeka, ki je poleg tega vedno tudi trmast, vodijo človeka v propast. Krivda je na obeh straneh in sicer neenaka.
Ta Valentin Dovč tudi ni imel tlinna obstanka, posebno še, ker ima očma. Na vsak način je hotel dobiti »sredstva, da odide. Zvedel je za bogato branjevko Terezijo Kntnar in zahotelo se mu je po njenem denarju. Vlomil je v njeno stanovanje, priliko je imel lepo, kajti ženica je od jutra do popoldneva na trgu, in kmalo je našel v postelji tri hranilne knjižice. Prvikrat bil je še precej skromen in delal dosti previdno. Vzel je eno knjižico Mestne hranilnice, na kateri je bilo naloženo 3542 kron, in nemudoma dvignil 1800 kron. Podpisal je na pobotnico Franc Strnad, ker .se je knjižica glasila na ime Terezija Strnad, kakor se je Kutnar preje pisala. Nato je nesel knjižico nazaj in tatvine ni nihče opazil. Z denarjem si je namenil iti v Ameriko. Toda človek obrača, a usoda obrne. Kupil si je obleko, in seveda tudi kot običajno taki mladi tatovi, uro z verižico in prstane. Hotel se je tudi posloviti od svojih tovarišev predno odide v novi svet. Pili so in peli in kmalo so grenko slovo bogato zalili z dobro kapljico, kar ga je omamilo. Sklenil je, odšedši iz Ljubljane, na-vžiti se evropejskega veseljačenja še na zadnji postojanki v Trstu. Vzel je s sabo tovariša Dolina rja, kateremu se je nalagal, da gre k marinar-jem. Ta naj bi mu nesel nazaj v Ljub-
ljano civilno obleko, kar je seveda najceneje. Toda v Trstu mu je izpod-letelo. Denar je grinil in mineval. Šampanjec in prostitutke v okuženem starem mestu, to je drago. Kot pijavke vsešovale so se vanj vse razkošne skušnjave in pozabil je na Ameriko in na dom in živel in užival. Napravil je tudi marsikakšno rabuko po tamošnjih gostilnah. Iz Trsta je napravil tudi dva izleta in sicer enega s svojo najljubšo iz harema v Reko, drugega sam, in sicer v šest tedenski zapor v Gorico, s katerim ga je nagradilo tržaško sodišče radi nasilnega obnašanja in streljanja z revolverjem v neki gostilni. Kratkomalo, bil je patentiran pustolovec. Suh se je vrnil v Ljubljano, ^lalo se je pokesal, kadar se je spomnil lačen in žejen na bogato obložene, šampanjca in deklic polne tržaške mize. Toda ta kes so je kmalu spremenil v strast in šel je zopet krast. Vir je imel dober, kaj pa potrebuje stara baba toliko denarja, si je mislil, ko ga itak ne zna porabiti. Vlomil je zopet pri njej in vzel kar tri knjižice, vredne s skupnimi vlogami približno 10.000 kron. Ker je bilo že pozno zvečer, denarja ni mogel več dvigniti, namenil pa se je, kot trdi, vzeti lo kakih 1000 kron in se res odpeljati v Ameriko. Samo tega ni povedal, če namerava iti zopet skozi Trst. Malo neumno pa se mu je zdelo, da bi šel žejen in morda še brez večerje spat, ko ima vendar v žepu knjižice, denar, kronce svetle, kot kak konjski kupec, ki gre s polno listnico v semenj.
Dobil je še nekaj tovarišev in hajd v kavarno »Avstrija«. Kavar-narju je pokazal eno knjižico. Bogato teto imam in ta mi jo je dala. To je držalo in kmalo je tekel šampanjec od mize. Zavrela je kri mladim ljudem in vzdignili so krok, ki je trajal do jutra. Zjutraj pa so ga menda hladne sapice le nekoliko osvežile, izbral je svoje misli in postal skrben. Šel je okoli pol 7. gledat, kaj dela njegova založnica branjevka Kut-narjeva. In zagledal jo je, pravi, ko je prišla vsa objokana iz svojega stanovanja.
Vedel sem takoj, pravi, kaj da je. Šel je za njo in res je šla na magistrat. Še bi bil čas rešiti se in stal je na razpotju. Vrnil bi bil lahko knjižice in dobro bi bilo. Prva tatvina še ni bila odkrita. Knjižico, ki sem jo pokazal v kavarni, sem obdržal, drugi dve pa strgal na drobne kose. Nato je poskušal na vse možne načine dobiti na knjižico vsaj nekaj denarja in jo odkuriti. Morda policija še ni obvestila hranilnic. Šel je v silnih skrbeh k >:Slonu« in poklical te-lefonično »Kranjsko šparkaso«. Halo! Tu obrtno podporno društvo, tu »Kranjska hranilnica«. Tu je neki fant, ki bi rad denar na vašo hranilno knjižico, ki se glasi na ime Strnad. Ali se mu lahko kaj izplača? — Uradnik mu je odgovoril ne, fanta takoj primite. To začuvši, pravi Dovč, sem jo pobral. Poslal je knjigo tudi v mestno zastavljalnico. Tudi tu mu je izpodletelo. Končno so je oprijel zadnje rešilne bilke, kavar-narja pri »Avstriji«, kateremu je bil še dolžan. Teta mi ne pusti dvigniti denarja, pravi, sam ga pa še no morem, ker sem mladoleten. Tako jc zvito govoril in že je hotel kavarnar seči v žep,kar vstopita dva detektiva. Pobral jo je pri drugih vratili iz kavarne in se podal na zadnji beg. Detektiva sta ga izsledila na ta način, ker se je izvedelo, da popiva v kavami neki mornar, ki je radi bolezni na dopustu. Ima s sabo tudi hranilno knjižico, na kateri je precej naloženo. In sled je bil res pravi. Zvečer so Dovča aretirali. Od začetka je tajil tatvino in rekel, da je knjižice našel, nato pa je vso pripoznal.
Med obravnavo se je obtoženec obnašal precej predrzno in se večkrat sladko smejal svojim ponesrečenim neumnostim. Državni pravdnik je utemeljeval krivdo. Obtoženec ni le priznal tatvine, marveč še celo jako drastično in ne brez humorja opisal, kako je ukradeni denar zabunkal v Starem mestu. Ex offo - zagovornik dr. Tominšek kaj spretno izpodbija, ker se že krivda ne da izpodbijati vsaj vrednost ukradenih stvari pod 2000 K. Še je upanje, da spravimo mladega Človeka na pravo pot, če ga pa valjamo na leta po ječah, je izgubljen.
Porotniki so potrdili krivdo in tudi vprašanje, da znaša vrednost nad 2000 K. Sodni dvor ga je obsodil, kakor smo že včeraj poročali, na 5 let ječe. Na sodnikovo vprašanje, če je s kaznijo zadovoljen, je obtoženec predrzno odgovoril, kako se bom poboljšal, sedaj se bom še-le lumparij priučil. Ce se pritožim, dobim pa deset let.
Na resen opomin predsednika je kazen sprejel. Zenica branjevka Kut-narjeva je pa postala proti koncu huda. Kam si dejal denar, lump. Leta sem šparala, še ne poznam ga, denar nazaj. — Dovč se ji je ironično smejal. — Kaj ne, gospod, je rekla končno sodniku, ko pride denar, bodete pa pisali.   Kot   predujem  je vzela
končno en prstan, vreden 12 K in en samokres, vreden 30 K, katerega pa so ji morali preje v papir zaviti, ker sicer se ga ni upala* dotakniti. * •
Dva tekmeca. Janez Gale, 20 let stari Žagar na Vrhniki pri Starem trgu in Lovrenc Vrhovec sta se zagledala v eno in isto dekle, ki je služila v Markovcu. — Vrhovec ji je v znak svoje naklonjenosti nekoč podaril brožo, katero je pa ona dala Ga-letu. To je bil povod ljubosumnosti med obdolžencem in Vrhovcem. Iskal je vedno prilike se nad njim maščevati, zato mu je dostikrat grozil in ga Čakal, da bi ga napadel. V nedeljo, na sv. Jožefa dan zvečer, sta trčila oba nasprotnika v gostilni Marije Trohove v Markovcu skupaj. Sedela sta vsak pri svoji mizi v svoji družbi. Gale je pričel kmalu svojega nasprotnika dražiti in izzivati z omenjeno brožo. Prepir je vedno bolj naraščal, končno je pa prišlo v veži do spopada. Vrhovec je bil udarjen po glavi, to ga je pa raztogotilo tako, da je pritekel v gostilniško so!k>, skočil na mizo svoje pivske družbe in vrgel v zasledujočega ga Galeta li-tersko steklenico, nato ga pa udaril s praznim vrčkom po glavi s tako močjo, da se je na kosce razletel. Tedaj ga je Gale z odprtim nožem sunil v levo stegno ter mu prereza 1 veliko žilo, vsled česar je Vrhovec po nekaj trenutkih izkrvavel in umrl. Gale ničesar ne taji, zagovarja se le s silo«-branom in z razburjenostjo.
(Obsodba sledi.)
Volilci kolizejskega okraja!
Pridite val na
volilni shod
ki se vrsi
v petek 2. junija, v gostilni A. Ooršeta pri „Novem svetu11 ob 8. uri zvečer.
Volilcem se predstavi državnozborski kandidat    narodno - napredne stranke
dr. Vladimir Ravnikar.
Razne stvari
* Zrakoplovstvo. Kakor poroča praška »Union« je šla bivša operna pevka na gledališču na Vinogradih med zrakoplovce. Pri nekem letalnem poskusu je padla iz višine 15 m in se težko poškodovala.
* Ponarejena vina. V Neapolju so zopet prišli na sled tovarni za ponarejanje vin. Dvajset oseb so zasačili ravno pri delu in jih aretirali. Povod, da so prišli na sled temu ponarejanju, je dalo obolenje več oseb.
* Ne pride iz slavnostnega razpoloženja. Neki trgovec je srečal svojega kolega: »Kako ti gre*« — »No, no, — predvčerajšnjem sem omožil svojo hčerko, včeraj pa sem napovedal konurz. — človek ne pride iz slavnostnega razpoloženja.«
* Kar je bog združil . . . Otroci neke ultraklerikalne vasi, — kajti samo tam je mogoče kaj takega, — so odsekali mački konec repa. To je izvedel tudi katehet in drugi dan, ko je prišel v šolo, se je hotel pokazati posebno vnetega varovatelja živali. Napravil je otrokom pravo litanijo in h koncu je pripomnil: »Kar je bog združil, naj človek ik* razdruži.«
* Srečno mesto. Mesto Giessen na Nemškem ima poseben pogrebni red. Ta novi pogrebni red so sklenili v svoji seji mestni očetje 12. junija 1003. V tem pogrebnem redu pa pravi § 68. doslovno: »Pokopavanje je dovoljeno šele, kadar je nastopila smrt. Izjeme sme dovoliti za pokopavanje župan.« V Giessenu tedaj smejo pokopavati z županovim dovoljenjem tudi žive. To bi bilo nekaj za naše klerikalce!
* Caruso in njegova ljubica. Prodajalka v neki trgovini v Milanu toži pevca Carusa za odškodnino i/4 milijona lir zaradi dane obljube, da jo poroči. Caruso in deklica sta si pogosto in obširno dopisovala. Pevec pa je izpovedal, da je deklica že štirikrat poskušala izsiliti od njega denar in da ji je podaril približno 100.000 frankov. Deklica mu je grozila z velikim škandalom in zato zahteva Caruso, da se stvar razjasni pred sodiščem.
* Vse gnjati od iste svinje. Neka dama je prišla nedavno v proda-jalnico nekega jestvinarja. »Pred tedni sem kupila pri vas dve izvrstne gnjati, ali morem še dobiti takih?« — »O gotovo, milostljiva,« je odgovoril prodajalec in pokazal na celo vrsto gnjati, ki so bile obešene v prodajalnici. — Vse ista kvaliteta!« — »Dobro, dobro!« se je vzradostila dama, »toda povejte mi, ali so tudi res vse gnjati od iste svinje*?« — »Seveda so, mi imamo samo stalne firme,« je odgovoril prodajalec, ne da bi trenil z očesom. — »Potem mi pošljite to pot kar tri gnjati!« Seveda se je dami izpolnila želja.
* Napredek avtomobilizma. Majnikova izdaja »Dokumente des Fortschritts« prinaša pod tem naslovom zanimive številke o razvoju avtomobilizma. Na vrhuncu vseh stoje ameriške Zedinjene države, ki imajo glasom štetja v 1. 1910 130.000 avtomobilov. Za njo pride Anglija, ki jih izkaže 84.841, Francija 40.114, daleč za njima Nemčija 24.039. Prirastek v zadnjih treh letih je znašal v Franciji 15.000 voz, v Angliji 44.000 in v Zedinjenih državah celo 90.000 voz. Vzrok temu silnemu napredku v Angliji in Ameriki je dejstvo, da se vporablja v teh deželah avtomobil vedno bolj in bolj tudi za industrijske namene, med tem ko je pri nas v Evropi avtomobil še vedno v prvi vrsti le nekak luksus posameznih bogatašev.
* Češki Japonci. Iz kronike češkega zgodovinarja Hajeka izvemo prav lično dogodbico. Češki stanovi so odposlali nekoč v Rim udanostno adreso in jo podpisali s svojimi imeni. Ime samo pa jim ni zadostovalo in da dokažejo avtentičnost svojih podpisov je podpisal poedini: ja pau z Rozemberka, ja pan z Kolo\vrat itd. Papež je bil nad to vdanostno adreso močno vesel in je odgovoril v buli. Naslov pa je delal pisarniškim uradnikom papeževe kurije mnogo preglavice, mislili so, da je oni ja pan, ki je stal pred vsakim imenom, titulatura čeških plemičev in so napravili potem naslov: Ad Japauos regni Bohemiae (Japoncem češkega kraljestva).
* V zraku iz Pariza   čez Rim v
Turin. Na francoski strani sta prekosila druge letalce Beaumont in Kimmerling. Prvi je sedaj v Nizzi, drugi v Bignolesu. Vidart je v Avig-nonu. V teh krajih so se spustili zrakoplovci na zemljo in so čakali prihoda včerajšnjega jutra. Beaumont je včeraj nadaljeval svoj let in dospel ob 7. zjutraj v Genovo. Frev, ki se je zgodaj zjutraj dvignil iz Genove, se je včeraj ob 7. zjutraj spustil na neki travnik pri Pizi, aparat pa je zadel ob neki kol in propeler se je zlomil, pri čemer je Frev dobil lahko poškodbo na levem očesu. Včera; se je letalec Garros ob 5. zjutraj dvignil v Pizi in nadaljeval svoj polet proti Rimu. Med krajem Cecina in Castagneto pa se je ponesrečil in padel na tla. Moštvo nekega tovornega vlaka mu je prihitelo na pomoč. Letalni stroj je bil popolnoma polomljen, Garros pa je ostal uepoškodo-\ an in se je vrnil v Pizo.
* Tudi plagiat. Mark Twain je pri vsaki priliki s svojimi zbadljivimi besedami spravil svojo okolico v veliko zadrego in si dostikrat nakopal celo sovraštvo. Tako se je nekoč norčeval tudi iz škofa Doane, župnika neke episkopalne cerkve v Hart-t'ordu, katerega je slučajno slišal propovedovati. »Mr. Doane,« je rekel škofu po končani propovedi, »vaša propoved danes dopoldne mi je bila pravi užitek! Pozdravil sem jo, kakor starega prijatelja.« — Doane, ki gotovo ni bil posebno bistra glava, se je čutil zelo počastenega s temi besedami in se je zadovoljno smehljal. — »Imam namreč doma knjigo,« je nadaljeval Twain, »v kateri je vse notri, kar ste govorili, celo besede se popolnoma ujemajo!« — Malodušno je Doane protestiral proti temu, ker si je bil najbrže svest, da je svojo propoved kje prepisal. Priznati pa ni hotel in zato je protestiral, da to ne more biti, podobno pač, ne pa enako. »Vendar je tako,« je nadaljeval Twain in se mu zlobno nasmehnil. »Dobro, pa mi pošljite knjigo!« »Pošljem jo« je odgovoril humorist. — Drugi dan je poslal Mark Tvvain škofu — obsežen slovar!
* Cvetke orijentalskega humorja. Prišel je domov mož in našel na svoji postelji rešeto. Mirno odloži klobuk in ogrinjalo, vzame z mize vrv, naredi zanjko in so hoče na v steni zabito kljuko obesiti. »Kaj pa vendar počenjaš,« zarentači nad njim žena, »ali si obseden?« Ne, pravi on mirno, ker je na mojem mestu rešeto, hočem iti jaz na njegovo mesto. — Sedel je orijentalec udobno na krasni preprog], jedel ribo in pil zraven mleko, ko pride njegov prijatelj v obisk. »Ti veš kaj,« ga vpraša. »Ali se nič ne bojiš polniti si želodec z ribo in mlekom f« Ne, mu odgovori čisto mirno sladkosnedež, kako more mleko ribi škodovati, ko je mrtva. — Bil je norec, živel je udobno s svojim oslom v senci pod figovim drevesom. Zaspal je, in ukradel mu je nekdo osla. K njemu pride sosed in mu pravi: »Ti prijatelj, osla so ti ukradli!« On pa odvrne, veselo se smeje: »To je dobro, da nisem sedel na njem!« — Lepo je odslovil svoje požrešne prijatelje neki orijentalski bogataš, ki se je naveličal jih veduo mastiti in debeliti na svojem dvoru. Vprašali so ga hinavci, kako je njegovo znamenje, če želi, da ga puste samega. Tvoj oče je imel navado so dejali, da je vedno rekel. Ce vam je drago . . . in vsi smo se takoj odstranili. Bogataš odgovori nato sledeče. Dobro tudi jaz
vam hočem dati znamenje, na katero Želim, da odidete. To znamenje je. Kadar vprašam, kaj so mi za danes preskrbeli dobrega moji kuharji — takrat se nemudoma odpravite iz mojega dvora.
* S kakimi težkoeami se bore časopisi. »Novi kraj« list, ki je izhajal na daljnem vzhodu za časa rusko-japonske vojne v Port Arturju, pogosto ni mogel iziti. Enkrat so Japonci razstrelili hišo, kjer so tiskali list, drugič pa se je opravičil list, da ne more pravilno izhajati, ker stavci beže kakor hitro začujejo grmenje topov. V Vladivostoku je moral prenehati neki list izhajati, ker so morali vsi stavci in tiskarji v vojno. To oboje je umljivo, malo bolj čudno pa se je opravičil neki zamorski list v Log Rangeju. Šest tednov ni izhajal in ko je prvi list po preteku tega časa izšel, se je opravičil urednik s tem, da si je bil dal še>!tedenski dopust. — Neki nemški list, dnevnik celo, je zaspal za dva dni in vzrok je bil ta, da se je tiskar tako napil, da je tiskarski stroj polomil. Po treh dneh je list to svojim bralcem s priznanja vredno odkritosrčnostjo priznal in dostavil, da je tiskar obljubil, da bo odslej naprej pil samo zvečer in ne tudi opoldne. — Koburški »Generalanzeiger« pa jo prinesel na velikonočno nedeljo samo inserate in na uvodnem mestu sledečo značilno notico: »Ker ni bilo mogoče v zadnji uri napraviti priloge, inseratov pa je bilo strašno veliko, je moral izostati ves tekst, sicer bi list ne bil mogel iziti.«
* Francoske amaconkc pred 100 leti. Od časa revolucije pa. do padca Napoleona je bilo po celi Franciji silno navdušenje za naeijonalne ideje. Doseglo je včasih tak v^ek in se javljalo v tako izrednih pojavih, da jo primerja več zgodovinarjev naravnost z epidemijo. Jako mnogo žensk je zamenjalo v tem nacijonal-nem navdušenju žensko obleko z moško. Zgrabile so pogumne in odločne ženske za orožje in se hrabro borile ob strani svojih soprogov. Rosa Bouillon, Aimee Quatre-sous, Aleksandrina Bovieau in več drugih so se posebno odlikovale in se izkazale čudovito hrabre in odločne. Adc-lajda Basserv je ujela s svojo četo nekega avstrijskega generala, za kar jo je ljudstvo v slavnostnem spn \ o du vozilo po mestu. Sestri Fernid ste služili v nacijonalni gardi in se rakA odlikovali, da jima je konveut skh nil podariti kot častno nagrado za i» kazano hrabrost dva krasna kon.hi Gospodična Figuer je služila ko tivna dragouka od leta 1783 p: leta 1815. Udeležila se je več bitk in bila dvakrat ranjena. Obstreljena je bila pri obleganju Toulona, pri Se-viglino pa je dobila štiri nevarne udarec s sabljo. O njej se pripoveduje tudi zanimiva anekdota, ki ja^no kaže, kako se je vživela v vojaško življenje in častniške običaje. Peljala se je nekoč po opravkih s pošto iz Montelimarja v Lion. Na poti se ji je pridružil neki častnik in bil proti njej precej vsiljiv. Ker le ni miroval, se pogumna amaeonka ni hotela poslužiti pravice zadoščenja kot ženska, marveč ga je pozvala na dvoboj s težkimi sabljami. 2e sta kri-žala v pričo sekundantov v =*amot-nem gozdu težke meče, ko so prihiteli sorodniki, ki bo celo zadevo pojasnili in pogubonosen dvoboj piv drzne in hrabre francoske amacon-ke preprečili ter zadevo mirno poravnali.
Volilci, somišljeniki!
Delujte in agitirajte z vso vnemo za kandidate, ki nam jik priporoča narodno-napredna stranka!
Obravnava radi konfiskacije »Slovenskega Naroda« je danes ob 5. popoldne pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Obravnava je javna.
Telefonska in brzojavna poročila.
Kmetska stranka na Češkem. Praga, 1. junija. Bivši poslanec Udržal je sklical za danes eksekutiv-ni komite Češke kmetske stranke, da razjasni položaj stranke, ki je nastal vsled samostojne kandidature bivšega ministra Praška. Vsled to kandidature se je nadejati velikega raz-pora v stranki sami.
Morilka.
Gradec, 1. junija. V neki okoliški občini je bila aretirana mlada posest niča Schonland, ki se je pred 5. dni omožila s 601etnim starčkom, da dobi njegovo posestvo in ga sedaj umorila z arzenikom.
Morilec Levicld. Lvov, 1. junija. Danes ob pol 3. zjutraj je bila končana obravnava proti Levickemu, morilcu Oginske. Porotniki so potrdili  z  11 glasovi
vprašanje, grlaseee se na uinor. Vsled
tega je bil Levicki obsojen na smrt. Obsodbo je prevzel popolnoma mirno.
Imenovanje. Dunaj, 1. junija. Notranji minister je imenoval Breseliarja iz Celja
za namestništvenega tajnika.
Stoletnica avstrijskega splošnega državljanskega zakonika.
Dunaj, 1. junija. Danes dopoldne se je vršilo v zbornici parlamenta slavnostno zborovanje povodom -toletnice avstrijskega splošnega državljanskega zakonika. Zastopana je bila vlada, navzoč je bil ministrski predsednik Bienerth, razni visoki uradniki, predsedniki najvišjih sodišč, razne občine in vseučilišča. Slavnostni govornik je bil profesor baron Schein.
Kolera.
Gradec, 1. junija. Danes ponoči je dal mestni fizdkat izolirati sestro za kolero umrlega Franekija, ker je zbolela na znakih kolere. Iuternira-na je kavarnarka Marija Ledinger. Bakterijologična preiskava je odrejena.
Gradec, 1. junija. Fo mestu krožijo z vso gotovostjo vesti, da so se pripetili v Gradcu razun že znanih še trije slučaji kolere.
Inomost,   1.   junija. Tirolske oblasti so odredile   na Tirolsko-Ita-lijanski meji otvoritev lazaretov za bolnike, ki so zboleli za kolero. Cesar.
Godollo, 1. junija. Vreme je bilo danes krasno. Cesar se je dopoldne izprebnjal v parku. 5 minut pred eno se je cesar z dvornim vlakom odpeljal proti Dunaju, kamor dospe okoli 6. ;večer. Z državnega kolodvora se poda cesar takoj v Sohdnbrnn. Njegovo zdravje je po ofieijalnih zatrdilih povsem zadovoljivo.
Kossuth. Budimpešta, 1. junija. Vesti, da
je I\ossuth umrl. se demontirajo. — Vendar pa je njegovo zdravi veno slanje popolnoma brezupno.
Kandidat Krištoffy.
Budimpešta, 1. junija. V volilnem okraju umorjenega agrarnega poslanca Ahima kandidira bivši minister Kristoffv. Na svojih volilnih shodih se zavzema za splošno in enako volilno pravico in za reformo ogrske ustave. Volitev bo 16. t. m. in bo Kristoffv najbrže izvoljen.
Rusko - Črnogorski spor. Carigrad, 1. junija. Turška vla-•jnje vedno, da so jo pri vseh i j podvzetjih vodili zgolj miroljubni motivi in povdarja proti ruski vladi v Petrogradu,   da obstoja na ovojih pravicah varovati svoje meje. Vsled   tega se čudi korakom ruske vlade.
Petrograd, 1. junija. Časopisi se obširno bavijo s turško izjavo. S teio da je general Vukotič bil odpoklican od črnogorske vlade z meje, je Črna gora zadostno pokazala svojo miroljubnost. Sedaj pride na vrsto Turčija, da stori ona drugi korak. Nevarnost požarja na Balkanu še vedno ni odstranjena. In mogoče je, da natopijo vse balkanske države skupno proti Turčiji, kar bi lahko izzivalo evropsko vojno.
Položaj v M« roku.
Pariš, 1. junija. »Ecco de Pariš« poroča    iz Tangerja,    da    so   začeli I Španr-i z obsežnimi operacijami v se- j vernem Maroku. j
Porotno sodišče.    Porotniki    so ' \ prasanje glede krivde soglasno po- '
rdili, nakar je sodišče Oaleta obsodilo v triinpolletno težko ječo.
Darila
Upravništvu naših listov eo po Mali za:
Sokolski tekmovalni sklad: dr.
Pipenbacher 29 K, nabral med uči- \ teljskim   zborom   II. drž.   gimn.   v I Ljubljani. Darovali so gg. profesor- j ii: dr. Tertnik 10 K; po 2 K: Virb- j uik. VVeater, Lokar, Jeršinovic, Peterim,    dr.   Sajovie   in   dr. Herle (Kranj); dr. Pipenbacher 5 K. Živeli »jabiralci in darovalci.
*     . *
Za zgradbo Sokolskega doma lruštva Sokol I. so darovali mesarski pomočniki kot prebitek svoje prireditve v Mostnem domu 26 K, nadalje br. Iv. Janež 2 K in Iv. Stritar 20 K. Bratski Na zdar!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Žitne cene v Budimpešti,
Dne I. junija 1911. Termin«
Pšenica za oktober 1911. Rž za oktober 1911 . . Koruza za juli 1910 .. . Koruza za avgust 1911 . Oves za oktober 1911 .
Efektiv-Neizpremenjeno
za 50 kg 11 19 za 50 kg 916 za 50 kg 6 64 za 50 kg 675 za 50 kg 7-72
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. maja: Katarina Flaj-nik, bivša delavka, 53 let, Radeckega
cesta 11.
Dne   31. maja:   Agata Pavšek,
žena   železn. poduradnika,   61 let,
Slomškova ulica 21. — Marija Ku-belka, podjetnikova vdova, 65 let, Poljanska cesta 22. — Josip Vole, bivši delavec, 70 let, Radeckega cesta 11. — Ivana Ličan, zasebniea, 53 let, Radeckega cesta 11.
V deželni bolnici:
Dne 29. maja: Juri Rebolj, mestni delavec, 77 let.
Dne 31. maja: Martin Somrak, občinski ubožec, 60 let.
Binkošti. V najlepši slavnostni obleki se razkazuje narava in tudi mi stremimo, da se z elegantno in okusno toaleto kar najbolj mogoče izkažemo. Zlasti izbira dobro pristo-ječih brezhibnih čevljev nam je pogosto nemala skrb in je torej z veseljem pozdravljati, da nam je tudi v našem mestn dana prilika, da se v tem oziru popolnoma uzadovoljimo. — Tvrdka Alfred Frankel, kom. dr. se ni bala žrtev, da je zadostila tudi najbolj razvajenim zahtevam in je kot kontrahentinja največje tvornice čevljev v monarhiji tako zmožna, da vkljub silno nizkim cenam prodaja samo brezhibno blago prve vrste. — Čevlji fce tvrdke so priljubljeni povsod. Tudi v Ljubljani je prodajalnica tvrdke Frankel v Stritarjevi ulici. Poleg tega se prodajajo čevlji te firme še v 130 prodajalnicah pri nas in v inozemstvu.
Mnenje gospoda   prof. dr. Hektorja I Marehiafava, profesorja   kralj, vseučilišča; ravnatelja zavoda za patolo-gieno anatomijo; konzulenta Njegove Svetosti papeža Pija X.
Rim.
Gospod J. Serravalio
Trst^
Dal sem Vaše Serravallovo kina-vino z železom, ki ste mi ga blagohotno poslali, rekonvalescentom po nalezljivih boleznih, posebno po dolgo trajajoči influenci iu malokrvnim mladenkam. Čast mi je Vam naznaniti, da mi je bilo Vaše vino posebno všeč in uspešno.
Rim, 10. avgusta 1909.
E. Marehiafava.
Zshvala*
Odbor „Dobrodel. društva tiskarjev
na Kranjskem" izreka tem potem mijiskrc-nejšo zahvalo spoštovanim gg. ljubljanskim diletantom, ki so na korist društva vprizcrili dne 20. maja v areni »Narodnega doma" igro »Deseti brat".
V LJUBLJANI, 29. maja 1911.
mm*
Priznano močna, lahko i solidna in neprekoslji o
EINTA !£3les£
najcfcširnejšB jamstvo. Ilustruvani ceniki ire: Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Spaiial. trgovina i Mm mm. doli.
Izposoje van je koles.
ki Je kaj aa atraveaa nefovaaia lat ta dattf hate odpraviti prhljaj ii aaiveale ter pospeševati ri*t lat, rabi dosledno 52«
■ konjičkom
(zaimka konjiček) Berraaaaa* Co.Dtfin 1.1. v steklenicah po 2 K in 4 K. Doniva ae po vsek lekarnah, drogerija*, parfamerijak ta bil val ca a.
JEVA
MOKA ZA OTROKE
PRElSKUSENO-VEONO ZANESLJIVO
Heteorološično poročilo.
VUin« rad morjem 306*2.
Srednji tračni tlak 730 0 mr
junija	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempera- j tura v C°	Vetrovi	Nebo
31	2. pop. 9. zv.	731 4 733 0	20 0 161	sr. jug slab jug	oblačno n
1.	7. zj.	734 9	15 0 si. vzhod.		m
Slednja včerajšnja temperatura \6'69. norm. 16 0   Padavina v 24 urah 24 mm.
Zahvala.
Ob prerani izgubi našega ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
Frana Meška
poštnega aspiranta na Jesenicah
izrekamo tem potom zahvalo za vse izraze sočutja. Zlasti se zahvaljujemo č.g župniku jeseniškemu, dalje prebi, gospodu poštnemu komisarju dr. Zornu, blag. gosp. nadpoštarju Tominzu, gg. tjublja-iskim kolegom ter celokupnemu poštnemu osobju na Jesenicah za darovane vence ter korporativno spremstvo rajnkega k večnemu počitku, železniškim uradnikom, oddelku c kr. finančne straže in vsem onim, kateri co izkazali predragemu zadnjo čast.
Srčna zahvala vsem! 1978
LITIJA, one 31. maja 1911. Žalujoča rodbina Josip MeškGva.
m
Sprejmite srečno
9 1
odočnos
1073
ii
poštnoležere Hrastnik«
¥ najem se odda
že nad 30 Set obstoječa 1979
gostilno in Mino
s trafiko in žganjetočom
v  prometnem   kraju Gorenjskem.
Oziralo se bo samo na izurjene pridne in zmožne ponudnike.
Vse drugo se izve pri Fr. Stupica, trgovina z železnino v Ljubljani, Marije Terezije cesta I, kjer se dobijo razven ru^e železnine neprekosljivi kosilni stroji »DEERING« in obračevalci sena.
91
Gospića »««
Radoslava!"
Prosim, sprejmite odgovor na Vaše cenj. 27. III. na pošti .*.   pod znanim naslovom, v
Rekda prilika!   Redka prilika!
planino
Zelo dober
skoro nov
se po eeni proda na voglu Sv. Petra Geste, vhod Radeckega c. it. 2, I. nadstropje. 1976
Predno si kupite kosilni stroj o katerem neveste :: kako bode deloval, :: oglejte in preizkusite
amerikansko kosilnico „Deering"
ki jo dobite edino le pri
I Marije Terezije cesta 1
Priznalna pisma na vpogled. — Svari se pred podobno se glasečimi imeni.
Obračevalci za seno vedno v zalogi.
Otvor
vrta.
V soboto, dne 3. junija 1.1. se vrši
:: v restavraciji „pri Rimljanu" ::
Rimska cesta štev. 4
otvoritev popolnoma preurejenega in povečanega vrta in dveh novih salonov
s
certom 7io*. Filharmonije.
Začetek ob 7. url zvečer.
Za prijazen obisk se priporoča
Valentin Mrak,
Vstop prost.
1975
restavrater.
Št. 17759.
1980
Zaradi cddaje betonskih in kijučarskih Od
Za birmance i
jg98 priporoča tvzdha,
Griear $ ^cjae
Ljubljene, pre$erne»e ulice |t. 9
ovo^o boc^aKo zaiocfro cSich f>o čudovito nizhifi cenah. ^^^^
L
pri napravi ograje okoli stavišča državne obrtne sole v Ljubljani vršila se bode
dne 10. m t. L st 10. dopoldne javna pismena razprava
pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni  mestnega  stavbnega urada.
Kolkovane in s 5% vadijem, določenim na podlagi ponujane skupne svote opremljene ponudbe, v katerih je navesti enotne cene in preračunjene skupne zneske v številkah in besedah, vročiti je do določenega časa dražbin-ski komisiji.
Na ponudbe, katere bi ne odgovarjale razpisnim določbam in na take, ki bi se pogojno glasile, prepozno ali naknadno vložene bile, se ne bode oziralo. Mestni magistrat si pridržuje pravico oddaje del tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Proračun, načrti in pogoji so razgrnjeni v pisarni stavbnega vodstva v Gorupovi ulici, vsak dan od 8. do 12. dop. in od 2. do 6. pop. na vpogled.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 29. maja 1911.
Za oskrbovanje občinskin opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik .
Laschan 1. r.
JR^Jn\^^i^%l^n\|^i%^^^%[B^%n^%a^%n^%n^^a^%n^%a^%^^lt^V
ANTON ŠARC, LJUBLJANA.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo.::
Vzorci na razpolago.
1977
32
r
Glogowski & Co.
e. In kr. dvorni d.b.vitel|i
^__        Dunaj L, Franz Jožefs-Kai 15 in 17.
Edina specialna fvrdka za kartoteko.
Registraturne kartne naprave.
1
Papa ie dovolili Saj |e Jacobi —
Pristne samo v cigaretnem zaboj-čku   z imenom
1959
mešane stroke, spreten manufakturist 19 let star, vešč obeh deželn. jezikov
teli 11. junijem t L ilnibe.
Blagohotni dopisi  pod alD. Š.11 na
upravništvo   »Slovenskega Naroda«.
Gospodična,
ki se želi izvežbati
v prodaji čevljev in prirejanju zgor. delov,
naj se zglasi pri 1955 g. Mateju Oblaku, Kongresni trg štev. 6.
Zadnji teden! Ob znižanih cenah!
Lattermannov drevored
1952
Lattermannov drevored
II! Milil
Tvornice Tris^ah, dr. z oni. z. Wels, Gos*. Avslr. isia
Katalogi zastonj in poštnine prosto. 5
Robert Smielovvski
arhitekt In mestni stavbni mojster
stavbna pisarna, Rimska cesta 2 easte ^
se priporoča sL občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, ::    katera se najsolidneje in po zmerni ceni izvršujejo. ::
K
3£
a birmo s
is daške obleke s:
======= v krasnih oblikah in ===========
Sedišče 40 vin., stojišče 2U vin.
Šole v spremstvu učiteljev imajo znižano vstopnino,
Telefon štev. 237.
Zajae & Horn
Ljubljana,  Dunajska cesta 73.
Beton in železo-beton.
naoške obleke ss
— najfinejše izvršitve priporoča tvrdka =
Xunc,£jubljana
Dovrski trg 3. — Telefon 291.
J
Zbirka
m
v slovenskem jeziku.
Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi.
Fundamenti.
Stropovi. 908 Mostovi.
Ksilolit, umetni kamen: okraski za fasade, obhafilne mize, balustrade
L zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in   prestopkih  z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec. 1S62 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan 6 £; po poŠti 6 K 20 vin.
prodna knjigarna
v Ljubljani.
P. n.
Naznanjam, da sem otvoril z dnem 1. i unij a 1.1. :: ::
v Kranju, na Glavnem trgu štev. 129
prometno pisarno
za vse panoge rednega bančnega komisijskega poslovanja
Štel si bom v nalogo, kar najbolje varovati in pospeševati koristi svojih komitentov.
197,     2 od]itnim s^štovanjem j. Rozman.
. urnim* * ♦   ni ■      mmmm • » *jmu i . . m—    • » w» • » — ■   * • wmmm • • • • —ann» • • «n— * • «a» • ♦ « •
vsakovrstne financ, transakcije, po-
napmev"proti kurzni izgubi, depot efektov, dragocenosti dokumentov; inkaso SSS faktur in dobitkov. Tozadevna pojasnila ustmeno m p.smeno.
m
Iščem dobro izurjeno
lipi Mi
prva moč se sprejme v večjo trga
=--vino mešane stroke. =—
Istotam se sprejmeta
dva učenca
Kje, pove upravništvo skega Naroda.«
»Sloven-1970
s kapitalom od 12 do 13000 K.
za izgotovitev nove opekarnlške krožne peči (Ringofen) ali pa tudi je napredaj po prav ugodni ceni zavoljo pri manj kanja obratne glavnice. Krožna peč drži vsebine 72.000 komadov opeke in nad pečjo se lahko suši 75.000 komadov strešne opeke. Ilovica je izvrstna tndi za lončarje. — Na prodaj so tudi
:-:   gospodarska poslopja :-:
v sredini mesta. Krožna peč je 15—20 minut oddaljena od postaje in mesta Slov. Bistrice.
Več pove Ivan Lender v Slovenji Bistrici.__1957
Cenjeni trgovci tn obrtniki
Stavbno podjetje V. SCAGNETT! naznanja, da bode zgradilo v Šelen-burgovi ulici štev. 6 veliko strogo moderno
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
V pritličju se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v mezzaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najprikladnejše razdelitve teh prostorov se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reflektanti se vljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbni pisarni podjetnika V. SCAGNETTIJA, Cesta na Rudollovo železnico št. 16
(tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk pismeno ali teletonično javi.
Telefon št 299.
Poštni predal št. 54.
II
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi.
Trdo vezan 5 K 60 v., po posti 5 K 80 ¥.
kniigaiaa v Liubliaai.
prodajalko
lepe   zunanjosti   za   mojo manufakturno in špecerijsko trgovino.
:-: f r. X. jffnmanna sin, Krško. :-:
Strojnik
mlad, vešč poslovanja pri električni razsvetljavi   ter  bencinovih motorjih,
išče službe s 1. julijem ali takoj.
Dopisi pod šifro „mlad strojnik"
poste restante Ljubljana. 1968
Štajersko deželno zdravilišče
kopališče Jfcuhaus
H8P~ pri Celju TpR
staroznani topli vrelci 37° Celzija ter jeklen pitni vrelec, 397 ni nad morjem, železniška postaja Celje, toplo kopeli, pitno zdravljenje, zračne, peščene, solnčne in električne kopeli, masaža, elektroterapija Itd. Izborni zdravilni uspehi za ženske in živčne bolezni, protin, rev-
matizera, bolezni v mehurju itd. Izvrstne restavracije, prekrasen park, vodovod planinskega izvira, električna razsvetljava, poštna in brzojavna postaja. — Nizke cene. Zdravnik in ravnatelj: Dr. A.Hlebaum. — Pojasnila in prospekte daje brezplačno zdraviliško ravnateljstvo ozir. 1605 rentni urad.
"  Avtomobilni omnibus Celje-Neuhaus, :; Seslja: 10. maja do oktobra.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
-----— Stritarjeva ulica štev. 2. no«ow»ni fond 610.000 kron
Delniška glavnica K 5,000.000.
Podružnice v Spljetu, Celovca, Trsta, Sarajevo In Gorici.
Sprejema vloge na kipce n na teko8 racu ter jih
obrestuje od dne vloge po Gstik "T
JKipnje in prodaja sreOce in vrednostne papirje vseh vrst n po dnevnem knrzn.
10
J. G.
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufakhir-::    nega blaga. ::
Manufakturna trgovina
lejT*  na debelo in drobno.
Ljubljana. Stritarjeva ulica.
čiste  pasme   po  osem  tednov stari
se prodajo. 1953
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
na Starem trgu št. 30
ss je kakor navadno ss
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
Za letoviscarje.
-----------— Viji podobna -------—
fituBunnn
Veletrgovina s manufak* zz== turnim blag u m. =====
v prav prijaznem kraju pri Ljubljani s prostornim vrtnim salonom, senčnatim vrtom in ::  :: lepimi izprehodi :: ::
se odda leotvlščar jem.
Pripravno zlasti za ljubljanske rodbine, katerih gospodar je čez dan zaposlen v mestu. — K hiši spada arandonirano zemljišče s travniki in njivami prve bonitete. Gojenje špargljev. Gospodarsko poslopje z gospodarskim inventarjem. Vse skupaj se tudi
:: proda ali da v najem.
istotam oddaja
^vornišha zaloga suhna. STajvečja zaloga preprog. JPopolne opreme %a neveste. (Sprave %a hotele in stanovanja.
w icosnje
dne 8. junija 1.I. ob 1. uri popoldne.
Poizve se v Savijah pri Ljubljani štev. 28. 1960
"'ajnižje cene7
Strogo solidna postrežba/
1741
01 ar o dna podjetje i
/
arodna knjigar
Prešernova ulica štev. 7
v Ljubljani
združena s
Prešernova ulica štev. 7
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, .-.   komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga .".
§af* najboljše kakovosti In po najnižjih cenah, -^as
črnilniki in uteži
za opremo pisalnih miz, lično izdelam in po najnižjih cenah
Papir
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprostejŠih do najfinejših vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo.
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
Pisalne in risalne potrebščine
peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, [»lete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
Mapo za zvezke.
s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, M ča*M m M geepoii, za na* vadno rabo in tudi za darila.
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
JhroJna knjigarna sprejema tati uročila na
pisalne stroje
• vseh sistemov
po tovarniških cenah;
dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitka, vUitaioo, oaaautlla, fakture,
itd itd.
3372
0005
Izurjen knjigovodja
1947
i n
dober kontorist
se sprejmeta takoj.
Plača 200 kron. — Ponudbe pod „knjigovodja" na upravništvo »SI. Naroda«.
:: N da
saemapre^ei ^S07'"0 z Mapujaktunum blagom
Jesih & VVindischer
na Starem trgu štev. 1 (Pod TranSo)
katero bodem skupno z gospodom Jesihom, pod firmo
J. Ciuha
nadalje vodil, ter se bodeva v vsakem oziru potrudila, cenj. odjemalcem kar najbolje postreči.
Josip Ciuha.
Valjčni mlin v Domžalah
I. BOilČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in shladlšce: Vegova ulica 6.
Telefon internrb. it. 129. Telefon interurb. št 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. |
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden 6
Comp.
g
CJlJi^ijt^S     ^1*1 ■    veliko zalogo koks z originalno znamko
„Puch 1911"
pn fx. Čufora, n.«. v Sjnbljani
Prešernova  Ulica  —  samo nasproti frančiškanske cerkve.
Rainlh znamk kolesa od K 110*— naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in RingschifJ.
Pouk za vezenje s .trojem brezplačno.
Ceniki  zastonj  in poštnine prosto.
gr Edino zastopstvo za Kranjsko! ~m
Za slabokrvne in prebolele
je idravnižko priporočeno irae nal-aaattaako vino 233
KOČ
najboljše sredstvo.
4 steklenice (5 kg) franko K 4*50.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Najcenejši nakup
birmanskiti darjl
lata: ilafii ip ujni nr. verižic, ahanov zapestnic, ar-stanov otieskov Hi it edino le
LUD. ČERNE
zlatarju i a trgovcu Ljubljana, Wolfova nlica 3.
narodna fiiai
:: v Ljubljani
priporoča naslednja dela:
broš.
Adrrjev Lecstik: Rdeči smeh . K 140 Aškerc: Izlet v Carigrad .  . .
»      Prešernov album    . . Begi Ustoličenje koroških vojvod »  Slovensko nemška meja na
Koroškem......
» Narodni kataster Koroške . Bernt)- &*MMaty: Brodkovski
odvetnik......
Bojan: Doktor Holman . . Burnett: Mali lord .... Cankar: Aleš iz Razora . .
Časnikarstvo in naši časnik Čcch Si-atopluk: Med knjigami
in ljudmi.....
Krjavec-Sajovie: V naravi  . , J-I'dc>j/: Dnevnik ....
Jurčič: Zbrani spisi I.—XI. „ Jelinek: Ukrajinske dume Lah: Vaška kronika   .   . . Lipi*: Strahovalci dveh kroni. II. +\ Ljubezen in junaštva stratio
petnega praperščaka. . Mundk: Naihujši sovražniki (tbbik: Stara devica  .  . .
Razne pripovesti .   . . Bomb : Ljubezen Končanove Klare »    Premaganci ....
»    V študentovskih ulicah »    Zadnji rodovine Benalja IIušle: Mina ......
Šenčur: Čez trnje ch sreče . Štpetmtc: Zaljubljeni kapucin ^% Štiri ruske slike .  . . Theurict: Undina ....
Trstenjak: Slovensko gledališče Vesti: Libera nos a malo . Zanuk: Zbrani spisi   .  . . Zuk : Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu ....
vez.
240
» — 80
> 240
» -30
» 140, » —60
» 150, » —"50
> 160, » 150, » —80
» —-50 » 120,
> —60 » 1-20, » —-30 » 1-70, » 1-,
» — 80,
> — 60 » —-60,
-•80 1 50, — 60, 150, 1\50, 1 20, V20,
1--60,
-•90 2*_
1-40, 1 —
240
2-50
2-60 250
170
0-_
2-70 2 —
1 60 160
2 50 1 60 250 2o0 2'— 2-20
1- 80 1 60
220
Pravkar |o liile
Edmondo de Atnicis:
FURIJ,
Novela.
Iz italijanščine prevel Jos. Jurca. Cena vezani knjigi 2 K 50 vin., broširani 1 K 50 vin.
Znameniti italijanski pripovedovalec reši v tej psihološki zanimivo zasnovani noveli štirinajstletnega dečka Furija, ki živi daleč od sveta edino v družbi dveh starih ljudi. Furij se je zaljubil v svojo koketno svakinjo, ki pride bivat na poletni dvorec. Kako se razvija ta ljubezen, je popisano z izredno plastično silo; obenem pa pisatelj ostro biča vzgojno metodo, ki hoče obdržati oblast s hladnostjo in šibo.
Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg v Ljubljani,
založna knjigarna. 1928
Ilica 40
Skrbić, Zagreb
Z električnim pogonom urejena tvornica ia-lnzlj, železnih In lesenih rolet za okna in trgovine, vseh vrst platnenih in lesenih tkanih rolet, lz platna, damasta, gradla, sattna,
ripsa Itd.
—— Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. ■ Telefon fttev. 492. 1792 Telefon štev. 492.
Gg. botrom in botricam
priporočam svoja
birmanska darila.
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4-50 naprej
Prava srebrna „    „ „ „ „ 9*70 „
14 kar. zlata   „    „ „ „44-— „
Nikelnasta damska „ „    „    „ „ 8*50 „
Prava srebrna „   „ „    „    „ „ 9*50 „
14 kar. zlata „    „ „ „20*— „
Uhani zlato na srebro   .   .   „ „ 1*80 „
14 kar. zlati uhani ....„„ 4*50 „
::    Največja in najsolidnejša tvrdka i:
SUTTNER
Mestni trs (nasproti rotovža).   Sv. Petra cesta 8.
Lastna tovarna ur v Švici. Tvorniška znamka „Iko".
10=«-»- r Oljnate barve j       priznano najboljše	Fasadne barve j edino   stanovitne   proti   vre« 1 menskim vplivom £
Kranjski f irnež in laneno olje	Lake angleške in lastnega izdelka
Steklarski in t   mizarski klej	čopiče _ za vsako obrt _ T
3 Prašno olje za pode	Karbolinej j| in gips J
|| Olje in mazilo za stroje	Jarve in potrebščine za umetnike, slikarje, kiparje itd.
priporoča AdoU Hauptmann [ I prva kranjska tovarna za oljnate barve, f irneže, lake in steklarski klej. j II Zahtevajte cenike!                    Zahtevajte cenike! H	
2C
JL
SO SI
spričo mnogih svojih prednosti pridobila svetovni sloves in so to priznano najboljši izdelek ob nedosežno nizkih cenah I
ALFRED FRANKEL, komanditna družba.
Prodajališčes LJUBLJANA. Stritarjeva ulica it. 9.
ISO tlUalk talni in* <w inseeni
Lastnine in tlak »Naredne tlakama«.