m. flnflto. I UtfK i takli. fnOitm. Mirti tata!« tMk ta irater, troma* m«M|« ta pnialk*. l~»r«ti, Prostor lm/m X 54 m/« M navadne ta nule ogUse 40 W„ » u.adne ra*gl«e 60 vta, » poslano in reklame 1 K. - M naroali nad 10 objav popust VpraSanjem glede Insmtov na] se priloži znamka za odgovor. UpravBlttvo „Slov. *arod»« in „Maroda. Tiskan.« 2»»fte». ulica M. 5P priUlćno. - TeUIon ftt 90. „Stomakl >ar»i" valf* v I4*U|a«l fta po »«*tti v Jugoslaviji: V laosmasiv* i celoletno napiej plaćan . K 84'— celoletno......K 95*__ polletno .....„.„ 42— polletno.......9t 50*— 3 mesečno......„ 21-— 3 mesečno ...... „ 26*— 1 .. ......~ 7*— „ ...... „ 9-— Novi naročnikl naj poštjejo v prvič na ročni no vredno Q(P" po nakaznici. Na samo pismena naročita brez peslatve denarje se ne morerao oziratL Uretotttvo *Slov- ***•&•?' IntfloTa «Uea ŠL 3, I. nadstropfe. Telefon stev. 34- Dopise sfrajema to podpUan« la sadosteo fraakOTan* pQT Rokopteov no vraCau ~VB Posamezna številka velia 40 vittarlev. Odsotnn Rusija. Vrhovni svet aliiranih in asociiranih drzav je 12. t. m. poslal admiralu Kol-čaku sledečo brzojavko: »Aliirane in asociirane države so dobile odgovor na svojo noto od 26. maja in radostno izjavljajo, da soglaša ta odgovor v bistvu s predloženi pogoii in da so v njem vsa zagotovila za svo-bodo, samoupravo in mir ruskega naroda in njegovih sosednih malih držav (voisins). Zato so pripravljane, da pod-pro admirala Kolčaka in njegove zavez-nike s podporo, obljubljeno v prvem pismu. — Lloyd George. Woodrow \Vil-son, G. Clemenceau, V. E. Orlando, N Makino. (»Le Temps« od 14. lunija). Zavezniki so torej priznali vlado admirala Kolčaka. na isti polovični način, kakor so bili priznani Cehi, dokler je še Avstrija obstojala. To priznanje je morda prvi začetek novega ruskega dr-žavnega življenja. Seveda si pa ne sme-mo prikrivati, da to priznanje še dolgo ne pomeni resnične pomoći, še manj pa poloma Ljeninovega. Pojava boljševizma v Rusiji ie naravna posledica grehov dveh stoletij. Propadel bo, ko se nniči sam. Mogoče, da je že izvršeno, toda nikdo ne more presoditi, ali bo Rusija rabila za to ozdravljenje eno leto ali deset. Ni pa nobenega dvoma, da ozdravi. Že tekom tega procesa se bo dogajalo vse ono, kar imenujejo ne-kateri »novo konsolidacijo Slovanstva«, drugi pa »začasnost sedanjega miru«, »revizijo« itd. Odsotnost Rusije v Parizu silno mati delo mirovne konference. Tu je poleg drugih iskati enega glavnih vzro-kov, zakaj mir še vedno ni podpisan. Manjka ono ravnotežje, ki bi omejilo pojavljajooi se zapadni imperijalizem. Bridko občuti to odsotnost Jugoslavija v jadranskem. balkanskem in madjar-skern vprašanju. Prišel bo čas, ko Rusija ne bo več vezana z mirovno pogodobo, ki je ni sklenila, niti podpisala in v kateri je omeniena samo mimogrede. V mirovni pogodbi z Nemčijo je Rusija omenjena samo v toliko da priznava Nemčija »trajno in neizpremenljivo neodvisnost bivših ruskih teritorijev«, da so pravice Rusije napram Nemčiji glede restitucije in reparacije rezervirane in da priznava Nemčija vse pogodbe, ki so ali bodo sklenjene med Antanto in s sedanjimi ali bodočimi državami na bivšem ruskem teritoriju! DeJo za obnovo iztoka torej še caka in brez Rusov se ne bo dalo izvršiti: Kako naj bi se končno veljavno odločila usoda Armenije ali Carigrada, pa da Rusi pozneje kdaj ne prijavijo svojih upra\ičenih zahtev? Kako nai se urede meje Poljske ali Romunije? Ali nai se Rusija odpove Beli Rusiji in rus-kemu delu Besarabije? Ali naj ostane brez morja? Kako naj se resi vprašanje Ukrajine? Ali to vprašanje sploh ob-. _____________ -----------■■ —~~^*™°mm^ stoji? Ali naj se brez Rusov resi vprašanje Baltika? 2e sedaj so ta vprašanja trd oreh za konferenco. Vkljub^k^nfe-renci ostanejo nerešena. Istotako ostane nerešeno jadransko vprašanje, ki ni sumo ju.o:oslo\ansko ali italijansko am-rak je tuđi rodonavsko in Rusko. 2c ob londonski !>osodbi se ie to nagln.šalo. in v bodoče se bo naslaš?Jo še mnogo-krat, ko Somina več ne bo. \Vjlson ie poskušal nadomestiti Ru-I šijo. poskušal je prirediti komerenco z b lis'jvjki na otok^h Prinkino, pošitjal je v Rusijo peloficijozne misije, ali vse to je propadlo. Danes je napol priznan admiral Kolčak. potem ko so boliševiki odklonili precllo^, da bi prenehali s so-vražnostmi in da bi sklicali rusko kon-stituanto. Tega nišo mogli storiti, ker bi konstituanta pomenila za nje samoftior. Vojaško so sedaj zelo oslabljeni. So-glasne vesti iz raznih virov zatrjujeio, da končni polom boljševizma ni več da-leč. Kolčak je obljubi!, da izvede volit-ve in skliče ustavotvorno skupščino. Ce se to tuđi ne bo zgodilo letos. vendar brez ustave dolsro ne pojde in kadar stopi mesto terorizma volja l;udstva, ta-krat Drične preoorod ne s->mo Rusije, ampak celega eloveštva. Pariz rešitve ne prinaša. ker je sam pričnkuie od Istoka. K preustroju Hcejs. Že v bivši avstrijski državi se je uveljavilo pravilno mnenje, da ie treba upoštevati pri pouku in vzgoji individualnost posameznih učencev. V dose-go tega cilja je tuđi avstrijska naučna uprava odredila, da postanejo realne gimnazije osemrazredne, medtem ko so štele prej samo štiri razrede: to je bila ena stran posebnosti tega tipa. Druga posebnost teh vrst šol je, đa se poučuje od III. razreda naprej mesto grščine eden ali drug moderni jezik, ali pa kak deželni jezik. Cetudi ne kaže zaenkrat, kakor sem to zad-njič poudarjal v svojem članku »o ženski realni gimnaziji«, # temeljito predru-gačiti naše srednje * šolstvo, vendar sem računal pri učnem nacrtu za žensko realno gimnazijo v toliko z novo nastalimi potrebami, da naj bi se fran-coščina vpeljala takoj s arvim razredom ženske realne srimnazije, nemšči-ni pa se je odkazal prostor* počenšl sele s III. razredom, to poleg tam navedenih vzrokov tuđi radi tega, ker dela pouk iz nemščine večje težkoče nego učenje katerega drusrega jezika. . Čim pozneje se torej nastavi, tem laž-je ga bo mladina razumevala. Vpoštevanje učenčeve individualnosti priđe pa tem bolj do veliave pri nadaljnem tipu srednje sole, tako zvani reformno - realni gimnaziji. Značil-no za ta tip je, da so štiri spodnji razredi brez latinščine, v višiih štirih razredih se poučuje latinščina, toda brez grščine; mesto te pa zonet kak moderni ali pa deželni jezik. Latiit-ščina se mora poučevati na teh reformno - realnih gimnazijskih razredih v istem obsegu kot na ćeli gimnaziju to se pravi, kar ie na gimnaziji prede-lano v osinih letih, mora biti tu v štirih letih pod streho. Na videz se bo zdela t.> silna težkoča, toda če računamo z Jejstvom. da je mladina v prvih štirih letih liceja prešla preko glavnih formalnih težkoč, potem borno uvideli, da bo šla na višii gimnaziji z veliko večjim razumevanicm na delo in ji ivenje lniinščine ne bo delalo poseb-Tiiii težkoč. V ostalem se strinja ucni nacrt tcrra tipa z učnim nacrtom srim-nazije. Na ta tip sem mislil, ko sem zastavil zadnjič vprašanje: »Kako omogočiti sedaniim licejskim gojen-kam prestop v gimnazijo in studij na tcj brez silnih obstojecih težkoč?« Ko se je namreč pojavilo na našem obzorju vprašanje in ustanovitev ženske realne gimnazije, ki mora začeti seveda samo s prvim razredom, sem opažal značilen Dojav pri gojen-kah vsch razredov liceia. da so z zavi-dan.iem govorile o svojih poznejših in mlaiših sovrstnicah. ki so fe v takih letih, da bodo lahko vstopile v prvi razred ženske gimnazije, medtem ko njim ni bila dana ta velika ugodnost in prilika. To ie sicer velika obtožba, ki io je izgovorila mladina, nevede. Tolaži nas pri tem lahko dejstvo, da je mi vsi skupai nismo zakrivili, temu ie Hl kriv sisten. mora nam pa biti opomin, storiti sedrn za naraščaj naroda vse. kaw ie količkaj možno. Gotovo je, da je bil to izraz duše one mla-idne, ki vsako novotarijo z velikim veseljem spreime. recimo torej površno ali hiprro navdušenie. Ra^^lotako pa je istina, da se je ustanovitev tega tipa, ki je bila prvotno le tako vržena misel, da je vobče tuđi Hceikam mogoče, pre-stopiti iz liceja v žensko gimnazijo brez nosebnih ovir. brez prošenj in velikih obsežnih izpitov, preko razlic-nih pojmov izrednih gojenk, hospl-tantk, privatistk itd. — spominjani se, kake velikanske težkoče je delalo nekako gimnazijsko ravnateljstvo licej-ski maturantki odličnjakinji par excel-lence, ko je hotela vsjtopiti v VIT. $nm-nazijski razred — že tako globoko vkoreninila tuđi med širšo publiko, da računa ta z vso srotovostjo na ustanovitev takih reformno - realnih razredov v zvezi z mestnim dekliškim licej em ljubljanskim. Izpeljavo teh reformno - realnih razredov si mislim sledeče: Ker bi bile vsled dejstva, če se otvori samo prvi razred ženske realne gimnazije, vse ostale sedanje goienke liceja izključene od obiska ženske gimnazije in ie po informacijah uko- tovljeno, da bi pretežna večina samo sedanjih gojenk liceja, torej brez onih, ki bi v slučaju ustanovitve tega tipa še pridrvele na licej iz vseh momčili šol in kraiev, zelo rada nadaljcvaki svoje studije na takem zavodu, ustanovi naj se peti razred reformno-realne gimnazije. Ta bi dobila z vsa-kim rnslednjim šolskim letom sukcesivno še en razred zraven do inklusiv-no VIII. razreda. Potemtakem bi s:o-ienke vsnko^ratnega IV .razreda liceja in potem sukcesivno vse ostale sedanjih nižjih razredov liceja, ko dokončaj© IV. razred liceja, Drestopile v V. razred reformno - realne gimnazije, bi na tem zavodu koncale gimnazijske studije in se potem lahko podale na univerzo. Za slučaj torej, da se licej s prihod nj im šolskim letom opusti, kakor S2m to zadniič povedal, bi ta tip ženske reformno - realne gimnazije traial tako dolcro, dokler gojenke le-tošnjecra I. liceia ne končaio IV. razreda liceja in prestoDiio potem v V. razred reformno - realne gimnazije. Po prc+eku štirih let bi potem prcne-hal ta tip sukcesivno vsako leto od V. razreda navzgor za en razred, oo preteku 7 let odpade popolnoma, fcaiti do one dobe bi že imeli obenem tuđi žensko realno gimnazijo, ki bi ravnotako sukcesivno rasla navzgor. One ostale goienke vsakokratnesra IV. razreda liceia pa, ki bi ne hotele prestoniti v reformno - realno gimnazijo, bi pa nadali cvale svoj licej ski studij. Tako bi bila dana možnost vsaki Kojenki, ki je vstoDila v zavod na podlagi licej-skesra statuta, da dokonča licej v tej obliki, kakor je obstoial do sedaj. Tako bi se torei opuščal sukcesivno leto za letom licej, leto za letom bi vzrasla ženska realna gimnazija za en razred, leto za letom pa bi tuđi najprvo nastajali reformno - realni gimnazijski razredi, ki bi se začeli opuščati po preteku štirih let in ki bi docela odpadli po sedmih letih. Da se dotaknem še pravic teh ti-pov, je seveda zakonito določeno, da imajo zrelostna izpričevala tako osem-razrednih realnih sjimnazii, kakor reformno - realnih gimnazij načelno isto vrednost kot zrelostna izpričevala gimnazii vcbče. Absolventke obeh ti-pov imaio pravico, da se vpišejo na posvetnih fakultetah vseučilišča, da se jih pripusti k izpitom in k rigorozom. Le za izpit iz klasične filologije, iz zgodovine in iz filozofije je treba do-datnega izpita iz jrrščine, katere se pa lahko privadijo in nauče na vseučili-šču. Ravnotako imajo absolventi teh tipov pristop k tehničnim vedam, do visoke sole za agronome, za živino-zdravnike in v lekarne. Ker je žensko srednješolstvo slovensko- dosedai edinole odvisno od naklonjenosti in razumevanja občinske- ga sveta Ijubljariskega, je seveda s tem položena usoda teh zavodov in usoda naše slovenske ženske mladine v roke isteka občinskega sveta. Tuđi o vprašanjih današnjega članka bo imel občinski svet ljubljanski kmalu priliko ,da bo razmotrival o njih in z gotovostjo se cia pričal^o^ati, da bodo mestni očetje prestolice slovenske do-. prp'.csli stvari mnogo razumevania, da bodo rad evo! je dokumentirali svoj smiscl za moderne napore in za na-predek, če bi se Ie dalo približno resiti tuđi finančno stran. Ni moja.naloga, v tej zadevi $đo-bokeje razpravljati, to bodo drugi sto-rili, vendar bi izrazil sledeče mnenje: Želeli smo, da priđe rešitev za naše! šolstvo od države, kaj se bo enkrat gotovo tuđi zgodilo. Toda ker se država nahaja še* vedno v porodnih bole-činah, zato na mah ne moremo priča-kovati čudežev. Ker pa sole biti mo-rajo, bo pač mestna občina še yedno edina prišla pri stvari v poštev. Toda naši delegati v Beogradu bodo morali izposlovati za mestno žensko srednješolstvo od vlade zaenljrat vsaj izdatno podporo. Vrhutega bo pa treba vpre-či tuđi deželno blagajno. Statistika nnmreč kaže, da obiskuje licej skoro nadpolovica gojenk z dežele. Kako priđe mestna občina ljubljanska do tega, da bi vzdržavala zavod za de-želo, ne da bi zadnja priskočila na pomoč z izdatno nodporo? To se bo moralo zgoditi. Če bo to doseženo, potem bo rnestna občina vsaj nekoliko razbremenjena. Ta razbremenitev ob-čine je pa neobhodno potrebna, Ce si stavimo vprašanje: »Kam z dekleti, ki ne bodo vstopile v realna gimnazijo?«. o čemur zopet prihodnjic. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Stovencev- MIMSTRSKl SVET. LDU. Beograd, 15. Junija. Včera! dopoldne je zboroval ministrski svet pod predsedstvom regenta Aleksandra BOLGARSKE TATVINE. LDU. Beograd. 15. junija. Komisija, kj v Sofiji išče knjige narodne biblioteke, je nasla doslej 30. zabojev knjig in rokopisov. katere so bili Bolgari vzett iz biblioteke. VOJAŠKI KAZENSKI ZAKON. LDU. Beograd, 15. junija. Ministrski svet je sklenil. da bo vojaški kazen-ski zakon za Srbijo poslej veljal za vso kraljevino. Darn]te za naio ćolsko družbo! LISTEK. Dr- Jos- C- Oblak: Nn!o severna melo. Nekoliko pregleda) I. Slovenski nacrti- , Odkar sem objavil v svojih član-kih nacrt minimalne jugoslovanske meje na Koroškem, se je oglasilo več slovenskih glasov v raznih listih, ki bo več aU manj soglašali z malenkost-nimi diferencami s to mejo- Gtovorilo se je o tej meji in lahko rečem, đa so merodajni veščaki in po-znavalci Koroške zlasti pa koroški ro-jaki skoro edini v tem? da bi preveč tujega življa ne bilo zdravo za mlado Jugoslavije da pa mora biti meja ko-likor možno najbližja jezikovni, a pil tem vender naravna, geografska, res-niena in markantna Iočnica dveh držav v smislu priznanih (Gumploviczevih) načel- Zdaj je izšla v zalogi odseka ea Easedeno ozemlje propagandna knjižica, katero je spisal dr- Carantanus- Ta knjižica mi daje povod, da ponovno raspravljam, kolikor možno poljudno — to pot kritično — o naši severni me-Ji, ktere važnost no moremo dovolj pre-oeniti. Kajti kđor pozna razmere tam gori na Koroskem, ta ve, da Je tam do- locitev meje nekaj tako usodepolnega kakor morda nikjer drugje, — to pa vsled posebnih razmer • • • Ni nam treba prav nič zakrivari neutajljivega dejstva: naj bo usoda Trsta in Primorja, Goriške taka ali taka, definitivno teh naših zavednih. nam neobhodno potrebnih delov Slovenije nikdar ne moremo izgubiti, prej ali slej nam jih bodo neraznarođene, čiste in zavedne. rekol bi. noosknmjrne vrnili. vrniti morali! O elovenski Koroški, ako bi jo bili izdubili, — si usojam to resno dvo-miti • • . Radi važnosti in tuđi radi boljše-ga razumevanja te rasprave se mi vidi potrebno, da v glavnih potezah pokličem uvodoma oni naffti minimalne meie. v spomin- Od Predela, oziroma vrha Konfinn (2340 m), kjer se plika meja gorisko-koroško-laška, pa do Pontrbe gre ta meja po stari koroško-laški moji po grebenu rekljaske skupine julijskih Alp tja do Pontebe* Iz Pontebe se vleče proti severu v Karnijske alpe ozka grapa Bombaše-vega potoka proti sedlu Nessfeld (1525 m), do katerega seže od druge strani to je iz Zilske doline stranska dolina potoka Oselice, ki se izliva pred Blača-mi (Watschig) v Žilo; tam se že priče-nja Grornjezilska dolina, ki pa ni več slovenska, niti mešana, dasi ima, kakor vsi drogi kraji na Koroskem, strogo slovanska imena- Ta meja, rvorje-na po Bombaševem grabnu če* Namv feld v grapo oseliško bi bila skrajna: nara-\Tia meja koroške Slovenije med Pontebo in Ziljo* Cez gorovje med Pon-tebo in Zilsko dolino, mogla pa bi se izvesti ravnotako naravna meja iz Pontebe v m?.!i razdalji od ravnokar imenovane — locena bi bila le po vrhu Gartner Kofel (21^8 m) — skozi Bomba šev graben čez planino Krnico 1612 m v grano Krniškega potoka, ki se izliva pri Vodrinjivesi fModemdorf) tik ob vhodu v Spodnjo Zilsko dolino v Žilo- Severno onstran reke Žile. ki teče pri Modriniivesi med gorsko skupino Poludnika na eni strani in Zilski-mi alnemi na drugi strani, je porinjeno v ZiTsko dolino Brdsko gričevje v dol-žini kakih 10 km. na katerih počiva jo sela Limarče, Brda, Velikaves, Melvi-če in druga- Ob teh brdih, (bivališču poslanca Grafenauerja), ki so locena na drugi strani od Zilskih alp po dolini po'oka Bele s Preseškim jezerom, se je ustavila germanizacija kakor ob na-ravnem jezu, ki ga je vrhtega Se krepko podprl — Grafenauer- Ob zahodnetc kon^u teh brd v prijaznem zaledju, ob vhodu v stransko dolinico, ki se vleče gori proti Zilskim alpam, leži lepi trg Sv. Mohor, toda nagiba v Spodnjo Žilo-Šmohor bi moral vsekako yše pripasti > h koroški Sloveniji* Od Šmohorja ye potegniti mejno crto gori na sever do grebena Zilskih alp (Gole 3006 m, SpitE egel 2121 m), ki se mogoena naravna meja- V tem predeln loči ta greben alovenako Zilflko dolioo od Ti#o- j kogorskega povsem ponemčenegapodo-lja. v katerem se raztezuje romantično Belo jezero (Weissensee)- Po grebenu Zilskih alp gre naravna meja tja do Slovenjega sedla (Windische Hohe 1102 m). od koder preskoči čez takozvano Slovenjo (Štefanjo) planino (Winđische Alpe 1570 m) na greben Rudnega gorovja (Erzberg)- To Rudno gorovje je ločeno po stranski dolini Čajnskega potoka od staroslovanskega sivega Dobrača, ki stopa ob severni strani najdolnejše Zilske doline mo-gočno v ospredfe- Dobračevi odrastki segajo tja do Beljaških toplic in do Smartna, skoro tik pred mesto Beljaško samo- Rudno gorovje (povprečna visina 1500 m) pa se vleče vzporedno z Dobradem s svojimi odrastki proti vzhodu prav tik do tište karakteristične malo obljudene soteske v dravski dolini pri Gumečah (Gummern), ki bi bila najnaravnejša meja v tem predelu-Potemtakom bi pripadel v tem predelu v koroško Slovenijo poleg slovenskih, deloma ponemčurjenih vaši v Sp-Zilski dolini še nemški Bleiberg in z njim znamenita Rudna dolina, vse p oboe je Dobračevo s kosatimi gozdovi z znamenito planinsko vasico Sv- Duh ter tuđi idilično zdravilišče Mittewald z vsemi drugimi nemškimi manjšimi se-lišci sevemo od Beljaka do Dravske osine pri Gumorčah- Ze tu v prvem delu naše pretondi-rane meje, (smohorski in beljački okraj), se predlagajo še drage varijan- te in sicer si žele nekateri v onem delu med Pontebo in Zilsko dolino znejo še bolj zahodno. tako da bi pripada! h koroški Sloveniji še kos zgornje Zilske doline, kjer je najti v Cirkovicah (Kirchbach), Dropalah, 0obropolje), (Tropelach) i- dr. še slovenski govo-reče ljudi- Potem bi kazalo potegnit! zahodno mejo ne od drž- meje takoj pri Pontebi nego zahodnejše* čez greben Karnijskih alp skozi grapo Stranskega potoka (Straningerbach), ki se izliva pri Stranah (Straning) zahodno od Cir-kovic v Žilo, ali pa skozi grapo Krniškega potoka (Kernitzelbach), ki se išli va Še bolj zahodno od Cirkovic pri Godršah v Zgornjo Žilo- Od tođ pa bi krenila meja na greben Zilskih alp v okolišu Reisskofelna (2369 m), po katerem bi šla do sedla Krenzberg (1096 m)- Pod tem sedlom leži v stranski dolini potoka Gossering, ki se izliva pri Šmohorju v Spodnjo Žilo, lepa planinska vas Višprije (Weissbriach)- Ođ Križnega sedla bi sla meja naprej po grebenu Zilskih alp, — ki ločijo v tem predelu povse ponemčeno, visoko planinsko podolje, v katerem samuje romantično Belo jezero (Weissenaee) — ođ podolžne Gosserinške, ozlr. Zilske doline čez Gole in Spitzegel aad Smo-horsko okolico in' naprej po grebenu Zilskih alp čes Slovenjo planino na Budno gorovje (Erzberg) tja do Gh&-* merč- Pripomnim, đa je ta đUerenca malenkostna in nepomembna-(Ddk prflMMfaJISJi Stran 2. JtUOVENSn NAROD*4 zaroto<. postaja Sem iBenelU vojni mihister na Reki- V sio-vesni seji lafikega narođnega sveta na iReki 1B* t* m- je naznanll predsednik .dr- Grosoftch, da je peenik Sem Đenelli »menovan <~*lanom osrednjega odbora ln orau je poverjeno vojno mlnistrstvo-.Sem Benelli ee je pesnisko-navdiiSeno jzahvaljeral, rekoč, da sedaj ]e prišel jČas, ko bodo delali Lahi odločno in 'Oboroženi- Slndaco dr- Vio je predloill fsakon sa obrambo laških pravic: oenu-i$e se vojska za obraznbo Heke. troski ise pokrijejo % boni za 100.000000 lir. jMinistor aa pravo?odje ee imenuje Ba-Jchich. Sem Benelli bo oborožen plesa 1 ! na Reki a samhni Hrvati« — Škoda za !Sem Benelli ja- Njegova Cena della 'Beffe je nmotvor, ravnotako TJ Amore •dei tre Re, ki ga je dr- Gradnik v kla-jeičnem prevodu dal Slovencem- Za voj-Jnega ministra pa Sem Benelli vendar ^ne bo, tudl za reškega ne- Razven kak-jSne dobre brambovske pesmi se mu ne !j£i posrećilo nič vojaškega- Nam prav-|'Mi bi najr&je videli, da napravi]o moža la vojnega ministra v Italiji sami* SlovonsKi svet. Na Slovaškem- ' U>U. Praga, 15- Junija- (ČTU.) jSituacijsko poročilo- — Položaj na Slo-važkem se je le malo izpremenil- Ar-madna skupina Hennoque: Sovražni [napadi popuščajo- Armadna skupina iMittelhauser: Izrabljajoč včerajsnje jtispehe. prodirajo naše čete južno ^Sčavnice- Vzhodno Zvolna se sovraž-\nik trdovratno upira- OBCINSKE VOLJTVE NA CEŠKEM- LDU- Praga, 16* junijja- (CTU.) >Pondelnik« opozarja na izid volitev |v občinske svete- Zlasti čežki narodni 'socialci so dosegli lepe uspehe- Ugod- jno so Izpadle volitve v nernskih ozem- jljih* V Pragi so dobili od 00 mandatov češki socialci 21, socialni demokratje 20, narodni demokratje 29, ljudska stranka 5, obrtna stranka 3, nemška £nešdanska stranka 4- Blokada Poljske- LDU. Moravska Oštro va, 15- junica- (CTU.) Amerika je blokirala poljske meje 9 dni radi vzhodnopoljske ofenzive* Zato je izostalo 900 vagonov živil, kar je povzrocilo, da so se cene izdatno dvignile- CASOPISNA PROPAGANDA- IN MI? LDU« Moravska osrrova. 15- junica. (CTU-) Poljski narodni odbor v Pa-irizu je predlagal, naj dovoli ministr-stvo za zunanje stvari 2,500000 fran-kov v svrho časopisne propagande v inozemstvu, ki bi imela svoja torišča po vseh prestolicab- Zoveznlhi. Clćmenceau proti generalni stavki- LDU- Pariz, 13. junija- (DKU. .Brezžieno) V amerikanskih krogih se govori, da Clemenceau namerava, ako izbruhnejo nemiri, nastopati popolno-ma odločno. zakaj on noče, da bi bilo stališče vlade v spričo sovražniku fomajano Clemenceau vidi največjo ne-jvarno«t v generalni stavki, ki preti iz-ibruhniti v Franeiii. Angliji in Italiji rl6- junija« Ako se to uresniči, porabi jVso vojaško silo. da stavko zatre, ker tnoče spravljati Francoske v nevarnost ■v trenotku, ko bi se je moral sovražnik £bati- Delavstvo je pravzaprav že priznalo, da ima stavka pred vsem politične cilje- Ramsey Macdonald in Longuet zahtevata, da se sprejme v razglas ;stavke protest proti gospodarskim po-Igojem. ki so bili naloženi Nemčiji, ka-jkor tuđi proti kakršnikoli pomoći, ki jjo ententa namerava poslati neborljše-Jviski Rusiji- Oficialne osebe ententnib fdržav trdijo ćelo, da sta 8e Macdonald fin Longuet posve to vala v Svici z za-[stopniki Brodcđorffa. Seveda gredo ti 'radikalni očitki predaleč* Zakoni, ki so bili izdani med vojno glede veleiz-jdaje, se vedno veljajo in vpraša se, ali 'ima vlada moč in dovolj zrelih čet, da 'zatre morebitno ustajo. Nerazumljivo jpa je, da čete baje groze z nepokoršči-no, ako bi se Nemčija branila podpisati mir in bi morale nastopiti- Iz Avstrije, Madjarjke, Hemčije, Turske. NemSke UU- Ljubljanski dopisni urad je dne 16- junija v inozemstvo poslal nastop-no brzojavko: Dunajski brzojavni ko-respondenčni urad razširja vest, da ju-goslovansko vojaštvo v zasedenem de-lu Koroške vrši nasilja- Tema nasproti ngotavljamo na podlagi informacij iz dobro poučenega vira* da se jugoelo-vansko vojaštvo na KoroŠkem vede tato, da mu je poleg prebivaletva tuđi v Celovou bivajoča ententna misija izrekla priznanje za vrlodisciplinira-no. vzorno vedenje. S tem priznanjem bo kot obrekljive laži oiigosane vse nasprotoe vmO, H §h MvHsi poUfa#> t svet da bi zmanjaali u^led ntjugi jun&škega in zmagovitega n|>Hiar LDU. Du*j, 16. Jmnija. (CTU) V6©raj nameravani komtnistUU puč m je izjaloril Vojažka polidja je napravila vse potrebne korake. Tii javna poslopja bo »astraiana • •trojnica-mi- Komunisti so vršili veliko propagando in ee jlm je posrettlo, da so zbobnali na Mestni trg okoli 9000 so-mišljenikov* Tu so zborovaM od desete do enajste ure* Nastopilo je vefi govor-nikov- Nato so se napotUl pred deželno sodišce in zahtevali, da se izpuste voditelji, ki bo bili v soboto ponoći are-tirani- V Horlgasse so hoteli komunisti prodre ti policijski kordon in so kameni ali policijsko stražo, ki je oddala nato tri salve- Bilo je 11 mrtvih in nad 80 ranjenih, većina težko- Aretirani voditelji so bili izpušceni, v zaporu so pridržali le madžarske voditelje. Policijsko poročilo pravi, da so začeli stre-ljati komunisti- LDU- Dunaj, 16- junija. (CTU) Poroča se, da znasa število mrtvih pri včerajšnjih nemirih že 16- llollja. Stavke v Italiji. LDU- Berlin, 16. junija- (DKU) >Vossische Zeitungc poroča iz Luga-no: Stavkarsko gibanje se v vseh delih Italije vedno bolj širi- V Rimu. Berga-mu, Palermu, Raveni, Vercelliju in drugih krajih so stopile v stavko nove kategorije delavcev in nastavljencev« Učiteljska stavka se je razširila iz Milana tuđi v Genovo. Bologno in sosed-nje kraje ter se bo z ozirom na sklep orednjesra odbora narodne zveze učiteljev razširila v teh dneh po vsej državi- V Savoni ?o ?e stavki nastavljen-cev italijanske brzojavne unije pridružili tuđi višji uradniki- Razburjenje med delavstvom se tako hitro širi, da ni več daleo splošna stavka, kakor porota >Avanti<- V mnogih krajih je pri-Šlo tuđi do spopadov, tako n- pr. v Ne-aplju in v Veroni- Cenzura zatro vsako vest o posameznostih- V Lučci bi morale posredovati ženijske ćete, toda posredovanje je izostalo, ker je delavstvo zavzelo ^rrozece stališče. Slovenskemn Sokolstvn- SVsi doseđaj javljeni delegati za Sokolski sabor v Nbvem Sadu so dobili potrebne legitimacije. Vsaka ^prememba v o=ebi delegata ce mora tikoj javiti pred-.-edstvti Sokolske Zveze v LjuMjano in se mora zajedno tuđi odposlati leiri!:inacija delegata, ki se sabora ne uđeleži- Vse Župe morajo najkusneje do 20. t- m- javiti imena vseh telovadcev, ki gredo v Novi Sad- Bratje župni na-eelniki naj se drže strogo danih nar vodil- Iz Ljubljane odhajamo 26- t- m- ob 1- uri popoldne- Isti dan ob 9. uri do-poldne se vrši radi potrebnih informa-cii v Ljubljani sestanek vseh delega-tov. ki priđeio v Ljubljano- Za telovad-ce izda tehnični odbor potrebna navodila- Ker bode vožnja dol ga. naj vzome vsakdo potrebne jestvine s ^cboj- V Zagrebu in Boa. Brodu bode naroccna ve-čerja- Župe naj takoj javijo število onih bratov in sestor ki hočejo imeti v teh'dveh krajih večerjo« Opozarjarao ponovno, da se z skupnim vlakom ne srne nihče drugi voziti, kaor oni? ki ima predpisano legitimacijo- Pozivljamo V6e župe in društva, da takoj izvrše vse potrebne priprave* Potujemo v kroju- Na zdar! Predseđstvn 8Tov. Sokolske Zveze. Slovenska Sokolska Zveza. Pred- sedstvena seja jutri y sredo ob 19. uri. Prosimo polnoštevilne in točne udeležbe. ^ Jugoslovanska sokolska zveza. LDU. Zagreb, 16. juniia. Včeraj do-poldne je bilo skienjeno na skupščfni Jir-vatske sokolske zyczg, da se dosedanjc hrvatske, slovenske in srbske sokolske zveze združilo v enorno zvezo. ki se bo imenovala Jusroslovanska sokolska zveza. Skunščma je odobrila vse nrediojre za sokolski sabor, ki bo dne 28. t m. v Novem Sadu. Na tem saboru, kf bo sokolska konstiruanta, se bo odločevalo o ustroju in kompetenci JuRoslovariskc sokolske zveze. Za starosto hrvatske sokolske zveze Je bil končno izvoljen ina-ni sokolski voditelj dr. Lazar Car. IzpkC sodBfiL Trtrtji dan DOToneSke porote- Na založni klopi sedi nad stazi znanec Mi-ha Hudoklin, ki je bil kaznovan že osemkrat zaradi tatvine ozir- ropa in vlačuganja in Je preeedel §e nad 26 let v kaznilnicah, razven tega pa tuđi že veŽ let v prisilni đelavnicl* Krasti Je začel s svojim 1S> letom, ko Je izmak-nil svojemu goepođarjn okoli 35 gM. Od tega 6asa naprej Je po preetas 1^ kasnih le redko ožival dalje easa pro-stost- Največji presledek med đvema >seziJamac znada eno leto- Nasadu!e je bil obeojen v Ljubljani zaradi tat vi* ne in vlačnganja na' 7 dni »Uugega *m> 190Ba HB Oflflaa\ ^P VMhhb- ^HlHflflHBlAa* Kil kroja* W iawl ▼ fM ««iforme p—nikor* fkm 16- a^g—ta "MK*- je •iol nm »prefrigane način is prisilne delavmlaa Zmmdl m )• • nekta tora-riSem, da- pohogni* Hndoklin Je obW-kel paavfilci plaie, opasal aabljo io djal na. glavo paanislto kapo- Tako oblećen Je gnal srojega. tovartša^pred seboj flrfaa» vojaSke straše, ki je postila seveda. oba mimo. Potem sta se oba preoblekla in srečno uila na Hrvatsko, kjer je aaćel barantati Hudoklin z ži-vili in maerjo, tako, da je raapolagal vedno a par stotaki. Dne 28- oktobra lani je prišel zopet 6ez Gorjance v Novo mesto, kamor ga vedno vleče neka tajna- sila, saj je >vjel< ražen dveh malih kazni vse druge kazni pri novo-meški sodniji- Zvečer je malo pil v Kandiji in tam tuđi prenočeval- Drugo jntro ga je Novo mesto sprejelo na posebno slavnosten način: raz vsako hišo je viSela slovenska trobojnica in vsa okna so bila prepletana z beršlinom-Takega sprejema še ni do^akal v Novem mestu nikdo- Bilo je namreč dne 29- oktobra, torej na dan manifestacije-Hudoklin se pa ni do?ti zmenil za vso to slavnost in je krenil v gostilno Jo-žefe Kalcij, ki je šla po naročeni četrt vina v klet- Hudoklin je smuknil v spalnico in hitro pobral iz predala ves denar, okoli 58 E, špil vino, dal 50 v napimine in odšel* Gostilničarka pa je tako] pogresila denar, stopila za njim in ga vlekla za rokav proti orožniški postaji. Na njeno zahtevo je pokazal par svojih lastnih petdesetakov- Prav pred orožniško kasarno pa se je uprl, potepmil nnbnsan revolver in ga na-stavil Kaleički na trebuh. Ta je začela klicati na pomoč, okno orožniške kasarne s© je odprlo in Hudoklina je zopet zgrabila njegova zla usoda* Pri orožnikih je rekcl, da se piše Krašo-vec, ker je vedel, da firma Hudoklin nima kredita, toda pomagalo mu ni nič-— Danos se zagovarja, da je bil tako pijan, da nič ne ve, kod je tisto jutro čeveljčke rosil« — Hudoklin je čedna postava 47 let starega moža, je precej eloganten in dosti inteligenten mož, saj ima 26 let >visoke šolec za eeboj« Tuđi zelo dovtipen je in je spravil med razpravo dostikrat posluJalce v g!asen smeh- Dovtip mu je pa zginil, ko so potrdili porotniki. da je res ukradel Jožefi Kalcič ta denar. da se ji je z revolverjem uprl, ko je hotela imeti svoj denar nazaj in da mu je prišla kraja v navado ter da ni storil te tatvine v popolni pijanosti, tem več pri polnem >brihtu<- Sodnija mu je priso-dila šest let težke ječe., pooštrene s tr-dim ležiščem in temno celico vsako le-4o na tlan 29- oktobra- Htilbklin ni bil zadovoljen s kaznijo in je rekel, da ee bo pritožil. Kot drugi slučaj je prišel - v pe-tek dne 13- junija na vrsto slučaj u^>o-ja, katerega sta obtožena Janez 8 o -s k o in Anton Tomše, oba iz Catež-ke občine pri Brežicah, Ant- Tom§e in gostilničarke sin Miha Lopatič iz Malene sta živela že dalje časa v sovra-štvu- Dno 23- svečana t- 1- sta popivala obtoženca z različnimi fanti s Štajer-skega v Lorbarjevi gosti Ini v Mrzi ja vi vaši- Okoli 2S- uro, sta spremila štajerske fante do brežiškega mostu in šla dalje proti Čatežu- V gostilni >Na grič-ku< je bila takrat veselica« TomSe je stopil na prag in vide!, da se zabavajo fantje iz Krške vaši. Od^el je takoj za Šoškom- Janez Savrič pa je bil opazil Tomšeta in je to hitro povedal Mihi Lopaticu, ki jo je naglo mah nil za Tomšetom. Spremljal ga je Savrič- Oba eta bila o boro žena z gorjačo. oziroma Lopatič z bikovko, ki je imela na konca svinčono krogljo- Mislila sta, da imata pred seboj neoboroženega Tom-Seta in ništa vedela, da j« ž njim rudi Šoeko in da sta oba ta dva oborožen a z nabitima puškama* Ko dojdeta Lopatič in SavriČ današnja obtoženca, vpra-ša Lopatič Tomscta, če je jezen na njega- To vprašanje je bilo Čisto ođveč, ker sta si Lopatič in TomŠe že večkrat međsebojno pismeno sporočila, da mora biti eden od njiju mrtev, kadar se srečata* Vendar je odgOToril TomSe, da ni jezen na njega* Lopatič je rekel: >Saj ne poznaš, đa se ne bojim nobene-ga fantac* Pri tem pa ^e udari Soško Lopatica • puSkinim kopitom s tako silo po glavi, da ee je Lopatič takoj zvrnil na tla- Tedaj je oddal Tomše en oster strel in zadel Lopatica v trebah, nato pa ga je še enkrat treščil po glavi, da je Lopatič takoj nato umri. Strel-na poškodba je bila po mnenju sveden-oev absolutna smrtna, poškodba, ona na glavi pa smrtnonevarna- Obtožena, od kalerib Je Sodko Se oženjeo, prianavata đejaaje ▼ eeloti in pravita le, da sta se branila, ker je hotel udariti Lopati? a frineeno banko enega ismed obto-ienih- Obra^nara ee Je nato preložila, da bodo sastt&aH nove prios. t>ne 14- junija sta se sagovarjaU pred porotniki Jakob Mavsar a Sela pri Otovcu in Viljem ButAla iz Na-klega pri Črnomrju- Obložena sta, da sta vlaintjala v raalifine sidanlee ▼ Cr-nomaljskem okraja in pokrađla najraz-novrstnejšega blaga ▼ vrednostl okoli , 10 tisoč kron- Počastila sta s svojim iofaiakoM sidamioe Alfonsa Laknarja, lltetU FiMiiTlMi Kidi IfMigrtft Alojsija Loya, Matije Tschinkelna, Frana Kovača in Maksa Pavlina- Pomagali so jima pri tem, kakor trdlta toiesea, Ml Jakob VaMaj, Jane« Vid-roar, Fraaee Gimpelj, Jo*© Strioelj in Joie Novak, ki se bodo lagovarjali pa pri navadni eodniji in ne pred poroto, ker je udeleien vsak le pri malo tatvi-nah* Obtoieni Mavsar je vzel tndl ls LorŠinove tovarne v Koprivniku sa 1000 K transmisijskih jermenov- — Mavsar se je dolgo skrival pred oroŽ-niki, popival in se zabaval s skapic-kom za ukradeno blago po Ljubljani in Dunaju, nazadnje pa se je* navellčal skrivati in je ovadil pri sodniji samega sebe in vse svoje sokrivce* Oba obtožena priznavata skesano svoje lumparije. Porotniki so potrdili vsa vp rasan ja in so cinija je >priznalac Mavsarju dve leti, Butali pa 15 mese-cev težke ječe, pooštrene vsako četrlet-je z enim trdim leži scem- Oba sta zadovoljna s kaznijo in jo nastopita takoj-— S tem slučajem je končano drugo le-tošnjo porotniško zasedanje v Novem mestu. Dnevne vesti. Proslava Vidovega dne v Ljubljani- Zastopniki ljubljanskih prosvetnih društev so na svoji seji dne 14. t- m-sklenili, da se proslavi Vidov dan, 28-junij t- 1- v Ljubljani po sledečem sporedu: Na predvečer slavnosti, dne 27- t- m. ob 7- javen govor in petje pev skih društev nred Mestnim domom, ozir- v slučaju slabega vremena v dvorani- Na dan slavnosfi. 28- t- nx služba božja, prođajanje cvetlic na korist vojnim invalidom in zvečer svečana predstava v dranickem gledališču« %Na čast ruski deputaciji. V soboto zvecer so dospeli v Ljubljano jrjof Vladimir Bobrinskij, knez U ruso v, ravnatelj P. S. Lavrov, dipL S. P. Valujev, N. S. Ursatij in odvetnik J. A. Jefimovskii kot oficijalni odposlanci ruskih narodnih organizacij. Poslani so bili v Ljubljane da čestitajo slovenskemu delu iu-jroslovanskega naroda k srečno izvojevani osvoboditvi izpod tisočletaega nemškega jarma ter vzpostaviio tra-dicijonalne vezi bratstva in vzajemno-sti med Slovenci in ruskim narodom. Njim na čast je priredil snoči župan dr. Ivan Tavčar prijateljsko večer-jo v srebrni dvorani hotela »Union«, ki so se je pole* ruskih gostov udeležili še podžupan dr. Karei Triller, jco-spa Terezina dr. Jenkova, gospa Eleonora dr. Qroyer jeva, mag. ravnatelj dr. Miljutin Zarnik, majf. svetnika Janko Bleiweis in Fran Govekar, prof. dr. Fran 11 e § i Č in obč. odb. Rasto PustoslemŠek. Župan dr. Ivan Tavčar je v prisrčnih besedah pozravil mile ruske goste, na-glašajoč, da so Slovenci vsikdar zrli v Rusijo, svojo mogočno zaščitnico. V vsi slovenski narodni oolitiki zadnjih petdesetih let je opažati težnio. da se vzpostaviio čim naiintimnejše bratske vezi med slovenskim in ruskim narodom. Ljubili smo Rusija, ko je bila mogočna in srečna. dasi ni vedno stapala po pravi px>tt, tem bolj blizu Je našem v srcu sedaj. ko je v nesreći, ko fcrvavi iz tisočerih ran. Ako kdo, mi Slovenci, ki doslei njsmo poznali sre-če in ki smo trpeli dalgih tisoč let, razumemo njeno bolest in njeno trpljenje. A kakor smo nekoč trdno upali v Rusijo, tako smo sedai krepko prepričani in uverjeni, da že v doglednem Času vstane iz kaosa prerojena Velika Rusija, ki bo. sloneč na pravih demokratskih temeljih, mosročnejša, kakor kdai preje, in ki bo v najtesneiši zvezl z ostalimi svobodnimi slovanskimi dr-žavami najsilneiši faktor v mednarod-ni politiki. — Vladimir Aleksandrovič Bobrinskij ie kot vod ja delegacije v svojem govoru naglašaK da je smatral ruski narod za svojo prvo dolžnost, da čestita bratskemu tro-imenskemu narodu . Jugoslovanov k srečno izvojevani osvoboditvi in na-rodnemu ujedinjenju. Res je. te Čestitke prihaiajo pozno, toda krivda ni na ruski delegaciji, ki se je že meseca marca hotela napotiti v Jugoslavilo, marveč na onih. ki se še vedno bole vsakega v resnici narođnega slovan-skega pokreta. Oovoreč a položaju in o razmerah v Rusiji, je govornik po^ udarjal da preživlja sedaj njegova do-moviTia kulturno in nravstveno kriza Dva tabora sf stoiita zdaj v Rusiji nasproti — boljSeviški in rusko - patrl-jotski. V patrilotskem taboru Je združeno vse, kar misli ln čuti v istini pošteno in narodno. Ta ni nobenih stran-karskih razlik, oMabrist in naciiona-Iist se bori ramo ob rami z revolucijo-narjem, vse te vodi edina misel, da se zopet vzpostavi Velika Rusija, temeljena na naiSirših demokratskih svo-boščmah. Za .tako Rusijo se ne bore samo armade admirala KofSaka in Djenfldna, marveč tnd! rnsld mužtk, ki se hoče na vsak način otresti bolj-ševiikega jarma In v vrstan teh borcev za osvobodjtev Rusije se nahajajo tndl mnogobrojni jugbslovanski dobrovoljci, kf so si pridobili neprecenlHvih zaslug za rusko narodno stvar. Nova Rusija nikdar ne pozabi, kaj so storili za njo t] jngoslovansiri jvnakl. Na vseh frontah se bore hrabri sinovi Jugoslavije — 1300 fih fe na Murmaira, nepregledno pa je nrihovo število v vrstah Kolčako-ve inDienikinove armade.Herojskejnero-slovanske dobrovoljske četo so v Juriše zavzele Kazanj in ot^e boUševikom V nadaljnih svojih Jzvajalifii je Bobrinskij zatrjeval. da se bojševiško gospodstvo bliža svojemu konen. Ruski narod Je že prebolel krizo in čisto coto-vo K da bo v treh do štirih mesecih Velika Rusija zopet vstala iz groba k novemu krepkejšerau Življenju. In ko priđe ura osvoboditve, takrat se t>odo z ruskim narodom radovali tuđi Jugo-slovani In kakor je sedaj prispela ruska delegacija v Beograd, Zagreb in Ljubljano, da se pokloni geniju jugosio-vanske svobode, tako bodo takrat pri-romali v matusoko Moskvo Slovenci, Srbi in Hrvatje, da objemo zopet svo-bodne svoje ruske brate. Bobrinskij je zaključil svoj govor povdarjaioč: V imenu ruskega naroda, ki se bori za osvobitev izpod težkega boljSeviškega fiarma, želim vam Jugoslovanom vse najboljše. Naj vam njkdar več ne zaide svobodno solnee. Naj vam ne greni ra-dostj grenka zavest, da še ječijo Trst, Gorica in Istra pod tujčevo pestjo. Tuđi za nje priđe ura osvoboditve. Stara Rusija je mnogo zagrešila, tuđi njo za-dene krivda, da danes še ne prosi a v-liaio svoje osvobitve vsi jugoslovanski kraji, toda kar je zagrešila stara, to bo popravila, o tem so lahko Jugoslovani uverjeni, nova Rusija, ki kakor ptič Feniks vznikne iz razvalln in pepela. Da bog pozivi svobodno Jugoslavijo, živeff Slovenci, Hrvatie in Srbi! Knez Urusov v svojem govoru spominjal velikih zaslug, ki si iih je steklo za osvo-bodit slovansko Ženstvo, kazal na zaslužno delo Terezine Jenkove na polju slovenskoruske vzajemnosti in izrazil prepričanje, da napoči čas, ko ne bo več Jugoslaviji, ne Rusijen, ne Cehoslova-ške, ne Poljske, marveč samo jedna ujedinjena Slavija. — Za zabavo na pri-reditvi je $krbel slavnoznanl kvartet prof. Kozine. Lepota slovenske pesmi je ruske goste naravnost očarala. Grof Bobrinskij se je danes ob 3. zjutraj vr-nil v Beograd, ostali pa so se dopofđne odpeljali v Prago, oziroma v Varšavo. Regent Alekeander na Slovenskcnv Kakor čujemo, priđe regent prestolo-naslednik Aleksander na. Slovensko tekom polletja- V nažih krajih ostane dlje časa- Na Bledu bo najbrže stanova! v Windischgraetzovi vili. Milan Marjanovi^ v Ljubljani. Danes priđe v Ljnbljano znani hrvatski pisatelj in publicist Milan Marjano-v i ć, ki si je kot emigrant ▼ Ameriki pridobil velike zasluge za Jugoslovan-sko narodno stvar. Vsa novinska propaganda v Ameriki je bila večinoma delo njegovih rok* Petrov dan. Gođ kralia ▼seh Srbov, Hrvatov in Slovenoev slavimo letos prvič dne 29- t- m- Opozarjamo na to naso javnost, pred veem pa nade učne zavode- Nadejamo se, da se bo god kralja Petra, M je demokrat v pravem smislu te beeeđe, saj je tam rekel o sebi, da se smatra samo za predsednika jngoslovanske republike, povsodi po Sloveniji dostojno proslavil* Za Sefa tiskovneg* nrađ* t Sinu načelnika minlstrstva rananjih del je imenovan žurnalist Dušan Lončar revifr Pod državno nadzorrtvo Je vlada dala hišo rodbine Pongrats na Dvor-nem trgu« Za sekvestra Je imenovan odvetnik dr* Josip Klepec. Vaja orkestralnoga drnfitva >Glas-bene Matice« se vrši v torek 17- t- m- Ođbor. Zveza jugostovanskili Žeteznlčar-jev priredi v sredo, dne 18. junija ob 18. uri v dvorani Mestnega doma društven shod s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo osrednjega odbora o pogaianjih z generalnim ravnateljstvom južne železnice. 2. SlučajnostL Vsi na shod! Tržaška mladina se vabi na sestanek, ki se vrši v sredo 18- t- m- ob 20-v Narodnem domu (posebna soba v ka-varni)- Vabi se samo tržaška mladina in je naprošena, da se polnoštevilno udeleži tega sestanka- — Sklieatelj- Amnestijo jako dalekosežno je naklonila vladarjeva milost širokim kro-gom obsojencev v Sloveniji* Nele kazni za politične zločine, tuđi za kazniva deranja drugih vrst so obseženav amnestiji — niti privijanje cen in verižni-štvo nlsta izvzeti. — Vsakemn od srca privoščamo naklonjeno milost- Kdor je morebiti ne bi "bil vreden, oni po obi-čajnem teku stvari itak prej ali el«i priđe pravici spet v pest. Ali mnogo jih je, ki ne bi bili nikdar prišli na obtožno klop, da jih nišo tja spravile izredne vojne razmere- Tem je bila ka-zenska preiskava in razprava, obeod-ba> grožeče zaprtje že ob sebi dovolj mučna kazen* Le-tem je v prvi vrsti privoščati pomilostltev- Pripravljeni so bili žrtvovati dokajšnji kos svoje imovine, da se režijo ponižanja za mrkim zidovjem in samreženimi okni* Zdaj so dosegli, kar so tako živo žele-11 in zraven trepetali, da se jim ne posreči; zdaj so dosegli in to brez po-gojev in brez žrtev- — Hvaležni bodo za naklonjeno milost- Ali svojo hva-ležnost naj tuđi izkažejo! To pa store najumestnejše s primernim darom ▼ dobrodoine svrhe- V ta namen se pripo-iočajo zlasti društva >Dobrodelnost< v Ljubljani, Poljanska cesta St- Z, Društvo za siročad (predsednica Franja dr. Tavčarjeva) in Slovensko drufitvo zaklada za vojažke vdove in sirote in za otroško varstvo in mladinsko skrb-stvo (predseunik nadsvetnik T- Mil-činski). Ta društva bodo tndl rada posredovala, da m dar.po šelji đaroTml-m eonU m fiooiteo dobmklao a* štev. 141. .SLOVENSKI NAROD\dae|7. janija 1919. Stran 3. mene ali izroči drugemn dobrodelnenra društvu ali savodn* Računske urednike sprejme mest-na občina pogodbeno v stolbo- Prote]« naj se vlagajo do 30. t- m- pri mag* vložnem zapisnika. Razpis službe tveh prasjojali oradnikov- Pri državni žrebčami na Selu ee razpisujeta dve mesti pomoi-nih uradnikov z dnev&fiino 3 K 20 v ta letno draginjsko đoklado 1212 K ter 100% poTiska k draginjski doklađl Prošnje je vlagati na državno zrebSar-no na Selu in sicer do 25- junija 1919-Invalidi imajo v smisla naredbe đežel-ne vlade prednost- — Državna žreb-čarna na Selu pri Ljubljani- Promocija. Dne 14. junija je bil gosp. Dominik Dr.uovšek iz Trbo-velj na kralj, hrvatskem vseučilišču v Zagrebu promoviran doktori em vsejta prava. Naše čestitke! Postajni odpravniki obeh železnic brez razlike, ako se čutijo po osnutku nova službene pragmatike prizadeti ali ne, se vabijo za dan 18- t- m- ob 13-uri na eestanek v Ljubi jano v gost i Ino pri Novem svetu- Ker je stvar velike važnosti, se z gotovostjo vse pričakuje-Zadržani tovariši naj izročijo odhaja-jočim pooblastila- Postno poslovanje- Ministrstvo za pošto in brzojav razglaša 8 štev- 7472 z dne 29- aprila ti-: Od poštnih ura-dov se zahteva, naj sprejemajo pisma in pakete z označeno vrednosrjo ne samo za kraje v Srbiji, ampak tuđi za vse dele kraljestva SHS- Ker zaradi prometnih težkoč nikakor ni mogoče uvesti za sedaj v rojem našem kralje-stvn vseh strok poslovanja in da se zabranijo nesoglasja in neopravičene pritožbe. javimo, da poslujejo pošte v mejah Srbije za sledeče panoge p i -s e m s k e pošte- 1. Za pisemsko pošto v notranjem in mednarodnem prometu sprejemanje pišem, dopisnic, tiskovin, poslovnih papirjev in blagovnih vzor-cev- 2. Vplačevanje in izplačevanje poštnih nakaznic v notranjem prometu in sicer: ▼ m e j a h Srbije v dinarjih ali kronah do najveS 2000 dinarjev (kron) na eno nakaznico, za ostale dele kraljestva (Hrvatsko. Slavonijo, Bosno, Hercegovino, Dalmacijo) neokupirano in Slovenijo (nezasedeno) samo v kronah do največ 1000 K- V Crno goro, Banat itd- se nakazniee ne sprejemajo- V mejah Srbije se sprejemajo pošiljke z označeno vrednostjo samo v izjemnih slučajih- V Crno goro so đo-pustne pošiljke z označeno vrednostjo za Peč- Občinstvo naj izvoli to uva-ževatt- Novome skemu okrožnemn sodi sca je prideljeD v službovanje okr- sodnik dr- Mati ja Lovrenčič, ki je službo \Tal preje v Istri, potem pa utekel izpod italijanskega jarma* Društvo jngoslovanskih državnih nslužbencev v Maribora ima svoj usta-novni občni zbor v sredo dne 18- junl-ja 1919 ob pol 19- uri ▼ dvorani št- 53 okrožnega sodišča* Na dnevnem redu je organizacija aprovizacije, radi tega naj se zbor ovan ja udeleži vsak državni nastavijenec v Mariboru; Šušmarji v pekovski obrti- Popol-noma neupravicene osebe izdelujejo in prodajajo razne vrste peciva in kruha, štrnklje, krofe itd% kar po še ob-stoječem zakonu nikakor ni dovoljeno in je pod naslovom proste trgovine ra-zumeti čisto kaj drugega, kakor pa zgoraj omenjeno izdelovanje kruha in peciva- Pekovska zadruga opozarja vse one, ki na nedo voljen način iz vršu je jo pekovsko obrt, da je to nedopustno in Če se tako nepostavno izvrševanje obrti ne neha, bo zadruga nastopila proti kršiteljem zakona, ker je to potrebno tuđi v zaščito javnega zdravja, saj je ljudstvo i tak dovolj moralo ne-primernejsra poleeti* Golica. SJovensko planinsko društvo je prevzelo od sekvestra v oskrbo kočo nemškega planinskega društva, katero otvori dne 19. junija. Oskrbo je prevzel gosp. Franc MarkeŽ, znani oskrbnik Kadilnikove koče, Oskrblje-na je s pijaco in jedjo kar najbolje. Flora na Golici je v najlepšem razvitku. Kadilnikovo kočo je SPD začasno radi renoviranja zatvorilo. —Oropana planinska koča. Preteklo soboto je bila otvorjena koča »Slov. planinskega društva« na Veliki planini nad Kamnikom, vendar pa ni bilo mogo-če kočo urediti tako, kakor bi bilo potreba. Neznanci so namreč v kočo strli in jo skoro popolnoma oropali. Odnesli so odejej>erilo in kuhinjsko posodo. Kar so kuhinjske posode ostavili, so jo lopovi razbili. Skoda, povzročena Slov. plan. društvu je znatna. Nadeiamo se, da se bo posrečilo, ako bo orožništvo storilo svojo dolžnost izslediti krivce m jih izročiti roki pravice v najstrožjo evilfaiiova koča m Btcmtfiici fc, bila koncem maja t. L deloma fcn>D*-na, tatovi so odnesli večino odej m nekaj kuhinjske posode. Odboru ra-dovljiške podružnice SPD pa «C ie Po-srečilo vse ukradene predmete iiado-mestiti z novinU taka da je seđaj koča popolnoma opremljena In|lwgf turist v njej vso komoditeta. Oskrba koče ie izvrstna in se lahko oMsko-valcem postreže z raznovrstnlmi Jedni in pijačamL Ob nedeljah bodo na raz-polago tuđi mesnate jedi. Turisti, kl ap bili na Bezunjšici v nedeljo, dna 15. iunija, so bili pomi pohvale nad Izborno postrežbo ki imonimi oenanL Cs> (beio) ta 141 km (rdeiTta Mv. Prt-čakuje se, da bodo Biaated ssal vpo-Stevati akrb podnAtOmca odbora ta se odzvaH a obimna obtekonu tem bofil ker razvija lepa Berunjiica sedal ▼*• bogastvo tvoje lepe flore. 4AA — I« Kaaafta nam plSejo: Grofica Attemsova je prodala takozvani dgaa-sld park. k| je prliel nedavno tega v roke trgovca z lesom a V parku to bila prekrasna smrekova in stoletna jasenova drevesa. Smreke 10 ie padle in slediti jim imajo v kratkem čudoviti jaseni, ki so po svoji rasti m razvitku prava znamenitost. Kai poreče k temu me-kinjska občina, kaj gozdna oblast da se s tem tako lahkomiselno opustoši najlepši park kamniškega rdravfliSča? Upamo, da se bo našlo sredstvo, da se to prepreci! Trđovratne navifalke cea pri otoku. Nekatere brezvestne ženske so pri-čele za mleko zahteva ti Že po 4 K za liter, dasiravno Je cena 2 K dosti visoko dol oče na. Tuđi v soboto sta bile dve taki navijalki zasačeni in sta vzbudile splošno pozornost. Kričale sta seveda po tr^u obe. kakor žriavj. Pri tem se je prva hotela kar na trgu od togote zadaviti in ker to ni §lo. je začela jrrizti rrste in si z njimi hotela razčehniti usta. No, ker je pa vide!a, da so vsi ti poir-kusi Ie v zabavo občinstva, jo je osra-močena odkurih Tuđi drusra ie kričala. kakor sraka. Le.to ie v Ljubljani s anu-joča sestra naučila kako naj napravi. *Če ti policaj ne bode pustil prodajati mleka po 4 K, pa v pričo njedra zmečf steklenice z mlekom ob tlac, taka ie bila instrukcija in babnica je tako res hotela storit, toda so ji vendar nakano še pravočasno preprečili. Razsajala je pa potem tako, da Jo je morala tržna straža odvesti s tr&a po zasluženo pla-čilo. Proti vedno naraščajcči drasrinii bodo morale merodajne oblasti nefcaj cnercričn^m nVren;ti. ker ljudstvo je ne more več zmasovati bode Dričelo zopet delovati za višie plače in če se draj^inja ne vblaft ne prkteno ajkoli iz te ne- ▼ vm** Je patea Ivetia Fraae* U let atar. ofi—iin. »vojeca aoiolea Kave* U Rasbergeri* Igrala sU se s dasko pred hlAo kjer atea^eta* to Je Pred prnland 25. Končno ata m laradi deake sprla In Jnstin je pri test Raibergarja ▼ vode paaail In U hi Ml gotovo uto-ail, da gk ništa rettla delavca Brajer Fraae ia Brandstater Franc, katera ata v to svrho porabila bližnji colu, kajti ▼oda je bila na tlstem mestu tri metr« globoka- Okraieai» V poseati znanega tatu Vincenca Strazarja iz Zabnkovja pri Krašnji nafila se je zlata moška ve-rižica i obeskom, na katerem je vresan monogram. Ker ni moč dognati laat-nika, naj se prizadeti obrn^jo pismeno ali ustmeno na tukajšnje policijsko ravnateljstvo eoba St* 16 in podajo na-tančni opis verizice In obeska ter na* nanijo črki, ki sta vresani na obesku, da se, če mogoee na ta način dožene pravi lastnik- Padel |e za našo domovino 5. t. m. junačke smrti jro^n. Fran Kovač, desetnik celjsk°sra oešDolka. N. v m. p.! Pozor! Odcrovoren sem Ie za ista na-ročila, katera se sprejmejo v I- ]\x-poslovanskein umet- zavodu na Franc Jožefa cesti 5- AteUjo »Hel'osc- Nimam potnikov- V Bešter, fotograf, Ljubljana* Amerikanski pctrolej js došel, dobi se pri A- Krisperju, koloni jala, In naj se g- trgovci zglase- Koncert se vrši v četrtek 19- junija na vrtu Plzen^ke restavracije, Gradišće št- 2. Zaeetck ob 7- zvečer- Svira tamburačko društvo »Triglav«* Koncert se vrši v torek 17* t- m- ob KO- zve^er v res'avraciji in kavarni Narod ne era doma« Svira oktet- Vstopnl-na prosta. Nainovejša poročila. (Naša izvirna porodila.) POMIRJENJE. Pariz, 15. junija. Stavke v Parizu končujejo. VeČina delavstva odklanja izrabljanje strokovnesra sribania v politične svrhe v času, ko bi brezvestna agitacija mogla iznova raznetitj sve-tovni požar v izkliučno korist Nemči-je. Izredno uhođen utis ie napravila v tem smislu podana izjava zveze francoskih strokovnih organizncij, Confederation Generale du Travail. PRIPRAVLJENI. . Pariz, 15. junija. V vojaškem in gospodarskem oziru ie vse pripravljeno za slučaj, da bi Nemci ne hoteli podpisati. Zavezniške Čete so se raz-poredile na desnem bresu Rena in so pripravljene za pohod na dano povelje. MEJE OGRSKE- Pariz, 15. junija. Četvorica je po-trdila predloge Petorice srlede meie Ogrske napram Čeho - Slovaški In RomunijL CESKO - FRANCOSKO SLAVJE V PARIZU. Pariz, 15. junija. Na Sorboni se je vršilo veliko slavje češke neodvis-nosti. Predsedoval je bivši minister Edourd Merriot prisostvovala sta Kramar in Beneš, ki sta izrekla Franciji zahvalo češkega naroda. TEMESVAR HOĆE K JUGOSLAVIJI. Temešvar, 15. junija* Danes ee je tu vršil velik narodni zbor, ki so se ga razven Temešvarcev udeležili delegati severnih banatskih občin, 3000 po ite-vilu! Z zbora je odposlana depeša na regenta Aleksandra s prošnjo, naj ne dovoli, da bi naša vojska zapustila Te-mešvar, to središče industrije, potrebno vsej Jugoslaviji, in to staro presto-Iico srbske vojvodine, prestolico. kl je še pred kratkim bila popolnoma srb-ska, kakor je še danes vsa njena okolica, dočim je mesto umetno naseljeno od tujcev v novejši dobi. Jednaka zahteva se je s posredovanjem vlade poslala na mirovno konierenco- NEM3KA VOJSKA ZNI2ANA- Pariš, 15- junija- Vojaški izvedene! so izdelali nacrt, po katerem bi Nem-čija smela imeti naj vis je efektivno vo-jaško stanje 300-000 mož- Predsedniki Antantinib vlađ so to število znliali na 20000a TURKI ZASLJ8ANI-Pariš, 15- junija. Koncem tega tedna bo konferenca zaslisala turske ođpofilanoe. Komisija za reparacijo ee bavi a Bolgarijo- NEMCUA PODPIHUJE-Paria, 15- junija, V pariških političnih krogih ee trdovratno vzđržuje govorica, da imajo zavecniki v rokah dokaze, da je Nemčija v zadnjem eaea z denarjem pomagala Ljenim v svrho propagande- FORMALNO8TI. Paria, 15- jnnija- Odgovor na nem-Hco protipređlog* eo izdelali WUeo«, Clemeneeen, Doyd George in Sonnino, ki zastopa odsotiiegm Orlanda- Od vth izdelani tekst je poteat pregledala po-eeboa komisi|a» ki jo tvorijo za Fn» cijo Tardieu, za Ameriko Haieos\ sb Anglijo sir Philip Kerr, m UO& T#j» mliHI fa sja JeyoDik0 CWtas\ KONEC STAVKE V PARIZU. Pari«. 16. juniia. Sta^kam rar'šk:h trans^orfnikov sledi ClerreTceaueva ar-litra^a. Stavka je bila sinoči končana in delo se je danes zu"traj zopet pri-čelo. ZACASEN UKREP. Pariz, 16. junija. »Tem^s« Javlja, da vcTn z-f'"ar»ie rernške vojiske na 200 000 mož samo za dobo treh mesecev in ne dveh let. RAZNI PLEBISCITI. Pariz, 16. junija. Glede plebiscita v Oonri Šleziji se ie konferenca odločila, miru Plebiscit v šlezwi£u se izvrši v treh conah, kakor je bilo sk*enjeno iz Dočetka, pa notem zopet ovrženo. Do-Iočbe v varstvo narodnostnih manJSin ne vel'afo za Alzacro - Loreno. ki se smatra za čisto franeosko zemljo. GRO2NJA S PROn?i?ANJEM V NEM-CIJO. Parfz, 16. lunija. Danes sta se sesta-Ia v LuxembuT£u maršala Foch in Dou-grlas Havg zaradi vojaSkih oueracij, ki se izrvrSe neposredno, ako Nemčija ne podDi?^ N^rr^T-ava s^ ce!o rohod v Be-rolin. Mesta Essen, Mflnster in Dussel-dorf za^edeio B?l?iici. Francozi bodo marširali v prvi etapi prođirania na Wtirzbur? In l^m. Za;eHno z Redani bodo podpirali Angleži, kojim je cilj prve etaoe Hanover. KONGRES KOLONOV V BOLOGNL Milan, 16. junija. V Bolosmi se vrSi kongres polledelskih delavcev (kolonov) z izrazito boliševi^kimi tendecami. JUNASKI PO^on » ^fiOV NA KO-ROSKEM. MHan, 16. junifa. Vsi listi obiavljajo noto »Asrenzia ?tefani«« o napredovanju Lahav na Koroskerrr. »Prebivalstvo na-vdiT^eno rr*r<^rrrvl;-? l""T--f osv-boditelje. Laško vojaštvo se drži občudovanja '■ ■ :t"*no.« {< r? za za*" -?#':c r-rocre Trbiž-Bcljak - St Vid, v ozemlju, kl jra mi nismo zasedli.) Laško voja§tvo je tem-bo'i ^bčudovnnia vre^no. ker prodira na svojem jtmaškem nohodu, ne da bi se mu kdo zoDerstavljal. JVfTNTSTRSKA KRIZA V ITALIJL Milao, 16. jtmija. Ministrska kriza traja. V os^redju Je kombinacija Or-lando - Cf^ittT. fPoročila Iz Zatreba.) ZBOROVANJE DEMOKRATSKE STRANKE NA HRVATSKEM. Zagreb, 16. iuiija. V četrtek 12. t m. se je vršila v Beogradu skupščina Demokratske stranke, kateri je prisostvo-val dr. Srsfan Bndisavljević iz Zagreba in bivši polkovnik Milan Pribičević. Skopščino je orvoril župnik Mihovilić, za pređseđnika pa je bil izvoljeti Gjuro KarleoSič. Za govori dr. Budisavljevi-ća, ki je referiral o razvoja politike od časa pred vojno In Milana Pribicevića, kl je sovorfl o proferamn Demokratske stranke, sta govorila $e Hrvat Prplč in Srb dr. Brankovfć U Otočca. Na predlog mestnega pravoslavnega župnika Petra Vujnovića je bfla sprejeta resoluctja, v kateri se odobrava delovaaje Demokrat* ske stranke, pripoioča pospefitev re-litve agrarne reforme in vpraSanja ko* lonisacfje, orosi za hitro pomoč prosto-votjcem in invalidom, santeva refoinio sblskega zakoaa in novega ob8nskega reda m končno protestira proti ttalUan-skema imperijaHsnM. U DOkJOtATSEGA KLUBA. Tnm% 14 lp*. Dr. mm Vvkovi^ ammmftmiimmliittfOVi&L tom 1» »* hvmlil trn mandat ie vstopil včeraj v Demokratski klub. DR. SURMIN IN »SRPSKA RIJEČ«. Zagreb, 16. iunija. V »Srpski Rijeci«, ki lzhaja v Sarajevu, je izSel političen portret najnovej3ega prijatelja srbskjh radikalcev dr. Šormtna, v katerem se ta »hrvatski separatist« prikazuje kot oni veliki poljtik, ki je. opazivši plitvost in gnjilost hrvatsko - srbske koalicije Ve-di vojne koalicijo zapustil in se pričel približeviti Starčevičevi stranki, da skupno s to podvzame energične korake proti Germano - Madžarom in za svo-bodo in i/jedinje celega ju5?oslovanskej:a naroda. Od te«a časa naprej datiraio oni protesti in izjave v hrvatskem saboru, kakor trdi »Srpska Rijeć«. ki so v inozemstvu tako korfsilti našemu narodu« Z njim je obenem izstopil iz koalicije odlični financier in politik dr. Lorković. »Tu se najbotlje vidi politična dalekovidnost gosn. Surmiia«, pravi »Srpska Rijee«. Interesantno v tem Članku »Srpske Rijeci« Ie tuđi to. da pere »Novo Vrijeme«, glasilo dr" Lorkoviča in dr. Surmina, ki je baje spočetka vsled slabih informacii o notranjem položaju radikalne stranke zašlo na krivo pot, pozneje pa. ko je dobilo točne informacije, to svoio napako popravilo. Na koncu pravi »Srpska Riieć«, da je napredna stranka (dr. Lorkcviča in šurmina) med Hrvati največ obljubljala in da ima na Hrvat?kem naiveč rjristasev. — Na ta izva!anja »Srpske Riječi« vprasuje »Riječ SHS.« med drugim, kfe se je pokazala ta dalekovidnost dr. Šurmina. ki ni izstoDil iz koalicije sredi med vojno* amnak čisto ob koncu vojne in to ne rada političnih vrrašanj, amnak radi spora fflede strankinega glasila. O kakih prrtestih v hrvat, saboru, ki bi izvirali iz inicijs+ive dr. Šurmina. ne ve nih-če ničesar. Ražen onega znanega članka dr. Lorkoviča o velikosrbski propagandi začetkom vojne in poziva, da se more hrvatski narod zbrati okrog svojega sivega vladarja v borbi za svoj ob-stanek, o katerem članku ni smei dr. lorkovič nikdar v javnosti govoriti, se v resnici ne ve za noben nastop. ki bi enereričnn vplival na ujedinjenje in svo-bodo celega jugoslovanskega naroda, nasprotno pa »hrvatska« napredna stranka že s svojim imenom, še bolj pa s svojim programom in delom kaže ne samo političen separat'zem, ampak na-ravnost zaščito nekaterih hrvatskih rredpravic napram skupnemu nastopu s Srbi. RAZKOL V SOCIJALNODEMOKFAT- SKI STRANKI NA HRVATSKEM. — KOMUNISTI? Za*reb, 16. junija. »Narodna Politika« poroča, da je v socijalnodemokrat-ski stranki došlo do razkola in sicer se ie stranka razcepila na dva dela, na r«ovo osnovano komunistično stranko in na dosednn^o sociiai'stično stanko (Bukseg). Nova komunistična stranka je prevladala v političnih organizacijah v Zagrebu in verjetno je, da se bo ta raz-kert razširil tuđi na strokovne organizacije. USTANOVITEV SRBSKO - ANGLEŠKE BANKE V BEOGRAU. Zagreb, 16. funija. »Narodna Politika« poroča, da se je v Beogradu osnovala srbsko - angleška banka s kapitalom 50 miliionov dinarjev. »SRPSKA RIJEČ« O ODNOŠAJIH V DEMOKRATSKEM KLUBU. Zagreb, 16. juniia. »Srpska Riječ« poroča, da je Dravi razlog za izstop več poslancev iz Demokratskega kluba brez-obz'rna strankarska borba, ki ie doved-la tako daleč. da ie beogradska »Demo-kratija* prinesla karikaturo bivšega mi-nistrskega predsednika Nikole Pašiča kot raztrganega berača, ki prosi po Evropi miloščine. »Srpska Riječ« dostavlja, da se dobro ve za vzroke iztopa teh poslancev iz Demokratskega kluba, da pa se hoče od gotove strani sedaj to cejstvo o^nšati in ga pokazati svetu kot malenkost- na drugi strani pa se hoče srbske radikalce in voditelje te stranke osmešiti. IZ HRVATSKffl UMETNISKIH KROGOV, Zagreb, 16. junija. Slikana Tomislav Krizman, Jerolim Mise in kipar Ivo Ker-dič so izstopili kot člani »prolijetnega salona« iz »hrvatskega društva umijet-nosti« iz narodnostnih vzrokov. — Na včerajšnjem lernem občnem zboru »hr-vatskega društva umijćtnosti« je skle-nilo društvo premeniti svoje ime v »društvo umijetnosti v Zagrebu«, da s tem razširi svoj delokrog na ćelo kraljevino SHS in omogoči sodelovanfe v društvu tuđi srbskim in slovenskim umetnikom. (Poročila iz Beozrađa.1 SLOVENSKO VSEUCILISCE. Đeosmd, 15. junija. (Zakasnelo.) Poslanec Ribnikar je imel pred par dnevi daljši razgovor z ministrom prosvete Davidovićem glede vpraša-nja slovenskega vseučilišča v Ljubljani Posianec Ribnikar je opozoril ministra, da je zadeva neodložljiva, da so profesorji zaslguranl in da ogromno število dijakov caka na otvoritev. Po-ndarjal je, da vseučilišče v Ljubljani ne bo plemensko, ampak jugoslovan-sko, na katerem bodeta obe narečjL, slovensko in srbo - hrvatsko DODolno-ma enakopravni ori predavanjih in izpitih. Minister Davidović je bil po-vsem informiran o pripravah sa vse-afilišče v Ljubljani te je poudarjal važnost Uubljanskega vsenčilišča. zla-sti * odrom na popolno ujedinjenje našega trolraenega naroda. V tem po-giedu hoče minister svoj čas izvesti gotove praktične nvedbe. tako glede ■■■■liv« »rpfestlr. kakor staŠateU-1 KiiPondalK da te nahaM ***«* loga glede spopolnitve vseučUišZ % Beogradu in Zagrebu, kakor tuđi glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljani že pred ministrskim svetom, ki ba predlogo še-tekom tega tedna rešiL SLOVESNA ZAPRISEGA BEOGRADSKIH REKRUTOV. Beograd, 14. junija. (Zakasnelo.] Danes ob pol 11. dopoldne se je vršila slovesna zaprisega beogradskih re* krutov pred prestolonaslednikom regentom Aleksandrom kot vrhovnenv poveljniku naše trmade. Prisostvovali so slavnosti vsi vojaški dostojanstven niki in na ti^oče broječa mjiožica. Ko so se mladi vojaki vračali strumnih Korakov z godbo kraljeve garde na čelu v vojašnice, jih je občinstvo živahno pozdravljalo. Prestolonaslednlk je bil opetovano predmet prisrčnilt ovacij. IZ MINISTRSTVA ZA NARODNO ZDRAVJE. Beograd, 15. junija. (Zakasnelo,]! V ministrstvu za narodno zdravje se pripravlja zakonski nacrt, „ po katerem nai bi se onemogočilo poroČiti se Iju-dem, ki nišo sposobni za zakonska zveze, zlasti onim, ki trpe na venerič-nih in drugih boleznih. vslejj katerib ie ogrožen zarod. PRVA JUGOSLOVANSKA ZADRUŽNA SKUPŠČINA V BEOGRADU. Beograd, 15. junija. (Zakasnelo.)' V soboto, dne 14. junija ob 9. dopoldne se je otvorila v Beogradu prva jugoslovanska zadružna skupščina. Vršila se je v dvorani druge beograđ*' ske gimnazije. Vlado so zastopali ministri: Sefkija GJuhić, dr. Kramer in dr. Poljak. Delegate je odposlalo vseh 12 zadružnih zvez iz kraljevine SHS. Zvezo slovenskih zadrug zastopa posianec Ribnikar, Zadružno zvezo v Celju inspektor štibler. Zadružno zvezo v Ljubljani pa ravnatelj Kralj. Na* vzočih je bilo tuđi več je število poslancev vseh strank. Shod ie otvoril nestor srbskih zadrugarjev profesos Sima Lozanić, nakar je pozdravjl za-drugarje kmetiški minister Sefkjja; Gluhić, ki je obenem predložil skup-ščini zadružni program svojega mini* strstva. Stvarnim in velezanimivim lz-vajanjem kmetiškega ministra je sledila burna pohyala. Zadružni program obsega sledeče glavne točke: ugoto* vitev in nadomestitev vojne Škode zadrugar j em in obnova zađružnega dela1 vobče; organizacija zadružnih strank v Makedoniji, Črnl gori, Bosni. Herce- * govini. Vojvodini, Medjimurju in Prek-muriu; ustvaritev centralnih organiza-i; cij, posebno centralno zadružno banko; centralne nakupne in centralni prodajne zadruge; reorganizacija za« družnih zvoz v duhu naroda, oziroma' teritornega organizatornega načela: koncentracija zadrug v Sloveniji; dolžV nost države napram zadružništva. — Nato se je izbrala posebna deputacija« ki se je poklonila v nedeljo popoldne regentu. — Sledi ustanovitev »glavne-ga zađružnega saveza v kraljevini SHS«, kojega naloga je interesno za-stopstvo zadrugarstva in revizija zadružnih zvez. V odbor so bili izypljeni med drugimi: dr. Novak, dr, Korošec, dr. BoŽič in ravnatelj Kralj, v nadzor-stva pa: prelat Kalan, dr. Mojiori£, dr. Kersnik in Sušnik. Za predsednika »Glavnesra saveza« je izvob'en dr. Korošec, za častnega predsednika pa Sima Lozanić. — V nedeljo, dne 15. junija dopoldne se je raspravljalo o predmetu »Narodna prosveta«. Referat je podal dr. Prevaldi (Split). V debati so govorili: dr. FranjeŠ iz Zagreba, dr. Sardelić iz Dubrovnika, profesor Ratković kot zastopnik ministra prosvete, Košta Glavinić iz Beograda in posianec Adolf Ribnikar. PoDoldne isteka dne sta bila v razpravi dva vrlo važna predmeta: obdavSejtfp zadrug, referent Avramović, ki je izvoljen za upravnika (ravnatelja) »Glavnega za-družnejra saveza« fn izseljeniSko vpra-šanje, referent Lutif. Obe predavanjl sta bili spreteti z največjim odobravanjem in zanimanjem. O izseljeniškem vprašanju se debata v ponedeljek na-daljuje. Število navzočih zadrugarjev je bilo 80 iz ćele države. Poizvedbe. Zgubila se je zlata ura dne 16. t m. v Tivoli med parkom in glavnim drevo-redom od pol 7. ure do pol 8. zvečer. Ker je ura dragocen spomin, se prosi najditelj, da jo izročj proti dobri nagradi v pravništvu »Slov. Naroda«. (6112) V dolenjekem vlaku, ki priđe ob 9- zvečer v Ljubi jano, se je pozabila v nedeljo, dne 15- t- m* temnornjava, ns-njata ročna taška, z denarnico, nekaj denarja, ključki in robei z monogra-mom T- P. Prosi se prijazno, da jo naj-ditelj proti nagradi vrne, oziroma «po-roči na: Trgovina Bonač, Ljubljana* IzdajateU te odgovorni nredaflu Valeotia Kopitar. Laslaiiui In tlsk »Narodne tiskamc Za boleče ode je oprostilni blagodat: Enkratno vdrgnjenje s Fellerje-vim bolečine tolažedhn >Elfla-fluidom<-Od mnogo zdravnikov prlporočeno* Đaleč čez etotisoć zahvalnih pišem- 6 dvojnatih ali 2 specialni rteklenici ve-Ijajo samo 19 kros- Lefcaniar E. V. Feller, Stnbica, EUatrg st- 288 (Hrvatsko). Omot i poštarina se doduše računaju posebno, ali najjeftinija, ito se rise dakle na Jedanputa naruO, tim m yiit>riliia1 Strm 4. , , .JLOVENBK1 NAROD-. Im 17 vuiila l»m 141 Hw. »afb tiha event * m«lira stnuuMin x Oja WOI prostorom za pitamo te U*. Več pove upr. SI. Nar. 6097 Brada fj s^oro nov. krasen konce rt ni illM §C planino, kje, se poizve v ■fra?. .SIot. Htrtđa*. 6101 Wa Sfilja za bilo sUSA'SSi ite?. 4, »ritlitje let«. tO83 leidnia lizana sE&č£'.«r feljezie i srtvsnke rtte ? Kaaalki. 6105 n?IB v n*Jem al' naprodai dobro HlElU idočo gosti Ino na deželi ali pa v mestu. Cenjene ponudbe pod go-stilno na Uprav. Sk>v. Naroda št. 6087 BMn obranjena pma keiel' p^ 1. Htatkaa, Kavikova cesti 127 &ika. tjibljtna, 6103 HoktririM 7lf3 za sobno instalacijo DslllIUuI LlLd se kupi takoj. Ponudbe na Kttitar, Rttljeva cesta 3 Ljubljana. 6067 Tllt9rii kakor ^di več Mčencev se iCMlJI strejme proti dobremu plačilu v trajno deto. Anton Steiner, mastal tatarski mo|sttr, Ljubljana, Jera-ao¥a nttaa it 13 4344 BibroiznijeK stenopfiiije ia izar-jeaiga kntipijiBta '^»;-*^. ©dvetnik. Celovec 6088 hllfa li veliJca P)9&lna miza za bi-riSuU R ro s stolom in vso pripravo, stojalo za obleko, umivalna omara s pripravo, stenska ura, zastori za okna, 2 edejt Jn različno. Ogleda se v Flo-rijanski ulici 6/1. 6104 PlUudJ ma krotak in srnica leto-šnja mladica. Cena za prvega 400 K, za drugo 100 K Nadalje puška risa-nica (BockbOchsflinte) popolnoma nova kal. 16 m 9/3 s petelini. Cena 1200 K, Vzame se v zaračun 2e rabljena ri-Špuca. Ponudbe pod JLo?ec 6057" na nprevništvo .Siov. Naroda" 60"7 ■osjaaTa fe «*><> rabljeno, anodi MNHU, Jakt* Kan. Htafca. Gena po dogovora. 6090 M fin sokolski ki*!. Ogleda te B pri rafrflalfca, tilaafcar tova mUaa ti. 0. 6080 IftdaiMn 300 hl prvorazrednoga bije-rHUjm loga vina godlSte 1918. Cijenjene upite molimo na Krailiafca trgovačko trati?•, Kraftaa. Bratska. 6076 Ifaali iz trdega lesa in *mfM»P° 2— MU okrogel, železen IUQffi 3000 lit. vsebine. se kupi. Ponudbe na Zatret i *•■•,, Britof pri Kralja. 6049 taftiaj! prtina ti In AJ?1* blaga na koiodtor najceneje in točno. Zglasiti.v trafiki v tolftaaaraovl a. 6082 Dlf9r1 fftFfll na)bo1ieg sesUva, sasma rlMU •litri, nov ili malo rabljen želi mo kupiti. Ponude tvrtci Scawarezi drag, Zagreb, Prerat>ftte?i 1. 3347 Brflfta ft P°P°lnoma nova svetla moška 11 Duu It obleka za velikega gospoda. Nasiov: A. Oražeo, St. Petra cesta 2t, dvoriiče, teto. 6089 BinetiocfrtleiDliJtie^i^^; Ivani ftilsr, Koaarfaat trg fttov. f. 5701 illlOjliRfl za popra\l janje in izdelovari ie novega perila, ter dve nčeoki boljših staršev se sprejmejo v modni trgovini P. Magdić, Ljubljana. 6016 Kanim m dobre obraM luitir-niti fcoles. avlomobilov inosvo pnev- Hiltilffl vsake vrste za kolosa, motor je UltlllU in avtomobile. — Flortanćlć, Selenburgova ulica 6. 4273 Sprcjme se lelezUmr. fti'^SdSE in dober kccšrondent. Ponudbe z na-vedbo dosedanjega službovanja, pla-Čilnega zahtevka in dneva mogocega vstopa s priloženimi prepisi spriCeval vposlati na nasiov: Peter Najdič, Celje. 5731 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da je naš edini ljubljeni sin trgovski sotrudnik in desetnik celjskega pešpolka pri oavojevanu Slovenskega Korotana dne 5. t m. junaške soirti padel na žrtveniku mile Jugoslavije. Slava padlemu junaku! Cerje, dne 16. rožnika 1919. Mtrtftn Eorać nadpoverjenik fin. straže, — Terezlja Kovač, starši. ===== Termalno kopališče === MP" BV* Je otirorjeno od 1. junija. "W "W Prehrana zagotovljena. — Pojasnila dae zdraviliška komisija Hofgastem — Dohodna dovolila izposluje ravnatelj R. Kafer, Salzbnrg. Frtoz Josefstrasse 13. Ž50.000 kom. zldoe opeke ima na razpolago Valentin Urbančič, Ljubljana, Bleiweisova c 18. ! SUETLA ! Baterl|6, tarnlce, elektrotabnlćni proAmetl, (izdelek sve tovne slovanske tvornice.) Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, 1882 žačasno Lj«bljana9 * Ilirska ulica At. 291. §Srbe9co, hraste, lišaje *— % v naglo dr. Flesch-a Izvtr. postav, varovano nWKAMAr H azllo. Popolnoma brez duha ia ne maže. Poskusni ^B K 3—, veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12-—. ■ , Resck's Kranen-Jlpotheke (6yflr), •••*> Ogrsk«. = B -jubljano in okolico: lektrai „pri slfttem f«l«ai«Mf H Mnbllaam, Marlila trg. 595H ■ >zor na varstveno znamko tvSKABATOUICi 1«M ^m BB^asa^^^^n^^^aMB* JBaflBHBBvBBHBB^B^^SEai^^V*~' *^HaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaa^BBaaaaaaaVaaaav^^ Razglas. Pri mtallHi Bi*9SBO-alBaa\l&ama trv#T«l|sktt vnaiaf«-kopno 4railM se razpisujejo sledeča mesta za takojšnji nastop: 1) enega raaMšfcegm lairairja z dovršeno radarsko visoko solo in državno skušnjo. 2) m*fa JaaMBisraiiafa a#tera4alka z rudarsko šolsko izobrazbo, znanjem vsch zadevnih na- in podnevnih merskih del ter leporisanjem. 3) eaafla rateaskapa aoteradalka z dopadljivo pisavo in znanjem vsega materijalnega in mezdnega računstva. 4) trak laaaakik pazalka* z radaiiko šolsko izobrazbo. Samo prosila, kateri odgovarjajo pogojem, hnajo prakso, so slovensKega in nemškega jezika v govora in pisavt *možni, naj pošljejo svoje lastnoročno pisane prošnje s priložitvijo prepi-sov spričeval — kateri se ne vrnejo — ter % navedbo domovin-stva in kedaj morejo složbo nastopiti, ter z zahtevoplate in »cer: za 1 na trboveljSko prenogokopno dražbo na Dunaju I, Falkestr. 1., za 2-4 na rudnisko vodstvo Đrezno-Hudajama trboveljske pre-mogokopoe •f«ai t Skatfuil. Poit^dbe ttm 6103 |_y i^^ ^Mj dobavacfa |u- W ?^Tf.^P* n*|yjallja»ifa»' kladanje na kolodvora, denar ob rax-ložitvi, te kupi. Ponudo*: Tanjiir •-U« aj meblovana soba a posebnim ViH K vhodom gospodu, ki je Cex dan zaposlen. Ravnotam se proda f e-leziia postelja. Naslov pove uprav-nistvo »Slovenakega Naroda«. 6078 RHaflfflHfAfia treznega, spretnega, njJHIflllllji, ofenjenega, za tako) ien vstop ob prostem stanovanju in Icurjavi iščemo za naio tovarno v Medvodaii. Ponudbe ie nasloviti na „Fatlrtlt* utrKtM, ftU HHTSit, Q»-reajtk«14. 6047 SPDRVA? meterska, žagana in cepljena se dobijo v Kolodvorski 31. sm7 apF#|ai# na v#c MBrik Hit pttv za veliko fn malo delo. Sa •• alnlo taall mm aloau Ptato pa uajmMkl tmrili. Patatalk, Seleabnrgova nl f, 1, Lfabllama. 6081 SF JAJCA 15 jajca za čaj (temno rumena) 90 v. Ia jajca (čez 50 g težka) 80 v. Ha jajca 75 v- Plavci ■«■.« tmt- **—aaW •■*^Palp^p*# w aM^HPaVaaanp »aajaaaaaraas asjasj^n ia»f.t.____________ 6U0 lite •• IntollfiMrtM gospodična k otrskom k atdemletnema dečku. Pismene ponudbe s fotografijo in ev. iprtčevali je poslati na naslov: Jssia Clanuraa—, Oajtk, Brtatiae. tl«7 Konjak Za oslabele vsled starosti, proti sUbostim v želodcu in proti gubitku telesne moči, je stari vinski konjak pravo oživ-fjenje. Razpo$ilja dve litrski steklenici, franko pa kovan je, zm OO K. 5848 Benedikt Hertl, fra$cak aa graMiai Oolić vri K«ajicak, _____________Stalertha,_____________ TRGOVINA z zraven držečimi se skladišči, prvo-vrs'no mesto v Mariboru, se lahko spiemeni v vsako drugo trgovino, prav nizka najemnina, se zaradi pre-vzetja drugega podjetja lahko prevzame s 1. julijem. Naslov pove uprav. Slov Naroda. ■ 6085 Đržavao zđraviliUe za teloe na pljcOb TopoUUca prt SoiiaMlu. Pričetek aezije 15. junija t. 1. Prošnje za spreiem v zdravtliSče se poSiljajo .Knrat«rija za aprato ziravllišča Top«lj-5ice*, ki ima svoj sedež v Ljubljani (poverjeništvo fa socijalno skrbstvo). Podrobna pojasnila daje .Upravitcljstvo zdraviliSča v Topolšid'. Več glej v dnevnikih. 5932 Josip Jug ttavtonl In pohIStveni a: pf^skar In llCar ::i Rimska cesta šL 16. naznanja, da Še vedno dela s pris!nim blagom. IsiTsitev točna. Ismerne eene Za vsa izmeta dela jaačia d?e teti. ? vrečaa iz CaaOSjlQ¥ataf, več fagtaov. 1OO kg-------K 52.- li olifno olje in od repice, v so-dih po 200 kg a K 26.— franko. Vprašanja na Franjo Krepek, koailsiisJui trgovini« Maribor o/D. Proda se nokai taodho Boioao obleke sroifilo Tollkostit 2 para be-lih čevljov iU 37 72, 1 par visokih crnih it. 37 xh ia io aokaf drugih ioaisUh te¥-1]ot ia dofcrohraalono maiko koto ma B 700— 6106 Ogledati je mogoCe vsaki dan od 13 do 14 ure. Naslov pove upr. SI. Nar. Filatelisti! Hsproda! imem znamke: 3 serije SHS iubileine znamke *9/IO 1918. 2 crnogorski jubilejni znamki 1/3 1917. 19 vrst madžarsk'h znamk s pretiskom SHS. Hrvatska 20 vrst bosanskih znank S.H.S. 3 vrste znamk Reke. 8 vrst znamk čeSke republike. 20 vrst ruskih znamk. 10 vrst madžarskih znamk s pretiskom Kdztarsasa?. Imam poleg tega Se starih znamk S H.b. in tuđi dru^ib držav 1.200 komadov Vkupno, 2 500 komadov. Kdor želi kupiti, naj se javi na naslov 0 Matić Vila Rsiks, RegaSka Slatka. 605Q Fina inozemska kolosna aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai ržoic iMniiiiiMiiLii Praska aplITi paaaac z aneAo dataiaigi raka za 20 vagonov ^=^= = bukovega oglja. Valentin Urbanfič, Ljubljana, BleNtelsoifa cesta it 18. [Prva hrvatska torama za elektrKao industrijo Zagreb I :I^7-aun. Fausp)SL:| Mškmmmt Tavama Ia portovasaica OvnaltjBteva «Hca 4t. I Prevzema urejenja električnih poconov. Velika zaloga električnega pri- I* bora. ZaZulJe na veliko in malo. Specijalno olje za mazanje električnih ■ strojev. Tovarniško popravljanje električnih strojev. Tovarna žepnih ■ bateri} »CROATIA« ■ Javna dražba trpežnega pohištva se bo vršila v skladišču .Balkon4 dna 20. t m. _____ob 9. uri dopoldne. ^ Trije železni SODI po prlbllino 700 lp dobro obraf^Oad, MsT m prodalo. Pojasnila daje ANONČNA EKSPEDICIJA AL Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. i«: Prodalo se bo w ŽabJI vati pri Novom mesm :•: posestvo aokaaaf« oa«kara« v ae4sl|of slao tt. laaifs 11. ob 1. ari oopolđn« na lieu mesta in sicer 2 hilit vsaka posebej In približno 20 oralov gozda as đrobno v posameznih delih od 1 orala naprej. 6092 Ljudska posolilnica v Ljubljani. Adolf Jesih učitelj Mira Gorjupova poročena Trbovlje, dne 17. roAnlka 1919. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) obrestuje od 1- julija 1919 naprej do pre-klica hranilne vloge na knjilioo m vlogev tokočem računu brez odpovedi po 3°|o, proti trimesečni odpovedi po Staafo vlof K 15,000.000"—, laoteo promoioajo nad K 000.000'—t osemlattIdoooto oaravao leto,,________6075 Št 10397/19. 6077 Vojaška uprava razpolaga s 500 kg raznovrstne barve (ani-linove barve za barvarje, tovarae za papir itd.), katero nudi na prodaj. — Omenjena 9arva se nahaja v prostorih vojaške pralnice v Vevčah (zraven Jožefovdolske papirnice) in je kupcem tam v pogled. Interesenti, kateri žele kupiti navedeno barvo, se vabijo, da čimprej, najpozneje pa do 21. junija t 1. pošljejo dotično pismeno ponudbo z označbo cen za barvo po različnih vrstan. Po-nudbo je vložiti v dva ovitka, na zunanjem bodi zapisan naslov intendance, notranji (zapečateni) pa mora biti brez naslova z označbo „Ofert barve*. Zastopa načelnika intendance: Ljubljana 14. junija 1919. Paultt« Irgiiiu vlia u velika 7 Andrija Golubić S iBjfft, miine«« vuča to. I PRODAJE: 1 Vino belo in rdečet staro in novo, moslavinsko, graševino. I Rum najboljše vrste do 40 9/o jakosti, fini aroma, Slivovko I Iansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40 V# I jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljSih obče. Vse na I vagone in manjšfh količinah, fci^ro in točno odpremljanjel 1 Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-I izvodoT itd. — lusoasjlir u a|sJU|aae ia okoHoo I Ivan KoI*U, Trtelka nm «¥• 27- I