Štev. 179 TRST, četrtek 30. junija I9IO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN Ml eb nadeijah In praznikih eb 5., cb pcnsde!{klti ab 9. ifutrs). Feaaiaične itev. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) ▼ mnogih fcobakarn&h v Trstu in okolici. Gorici, Kraajn, št. Petrn, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele itev. pe 5 nvč. (10 stot.). 3»QLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T fcrokosti 1 feolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • »t. mm, aaaartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 3L, vsaka »•daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4- stot. beseda, naj-ttanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačaje se izključno le upravi „Edinosti". r.- ■ - Plačljivo in utož!jivo « Trstu. ===== Glasilo političnega druifcva „Kdinost" za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA am celo leto 24> K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Veretalaa na ■•d«lj«ke lsdanje „EEISOBTI" ataše: a* •ele l*t» Kron V30, s« pol lota Kron 3 CO. Tal dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vaaa pisma se ae sprejemajo in rokopisi a« ■• vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je poiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glergie Galattl 18 (Naroda! dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. - Peltno-hranlticičnl ra?un It 141652. TELEFON It. 1V57. Pozor! Dttl! Pozor! Daaes. v četrtek, dne 30 junija 1910 zvečer bo mestni svet sklepal o zloglasni pogodbi med mestno oblino in velekapitalistično „Kranjsko industrijsko družbo" v zadevi oddaje 10 milijonov kubičnih metrov plina. 6 tem hočejo vreči na ulico stotine in stotine delavcev iz mestne plinarne in škedenjskih plavžev. Izročiti se hoče na milost in nemilost požrešnosti delodajalcev vse delavstvo dve največjih podjetij v Trstu. Skrajni čas je, da pokažemo svojo voljo, da hočemo živeti in da se ne bomo pustili z lepa podjarmiti. l'odpisani odbor poživlja zato narodno delavstvo. da rride danea, v e^rtek, dne 30. junija i9i0 točno ob 7. uri zve- er V DVORANO TER-Sl<.'OKE, ulica Chiozza štev. T. na k! protestni ki ga ski-cuje delavstvo mestne plinarne in škedenjskih plavžev. POZOR.' Po shodu manitastacija po tržaških ulicah in izročitev na shodu sprejetih sklepov ob istem času zborujočemu mestnemu svetu. Dolžnost vsakega svojega položaja zaveda-jočega delavca je, da pomnoži vrste za svoj ob-.»toj mani Testirajo čega delavstva. Delavstvo V boj za tvoje pravice! Odbor N. D. O. BRZOJflUNE UE5TI. Letalni poskusi v Gorici. GORICA 29. (Telef. poročilo). Ob ogromnem navalu občinstva, katerega pretežna večina — okolo 10.000 oseb — je dospela iz Trsta, so se vršili danes popo-ludne na vojaškem vežbališču pri Gorici letalni poskusi zrakoplovcev inž. Heim-a, inžen. Sablatnika in Goričana Rusjana. Zaradi vetra so poskusi začeli nekoliko kasneje, nego je bilo to v vsporedu. — Ob 5.45 uri, ko se je polegla sapa, se je po kratkem drsanju po tleh prvi dvignil v zrak Heim, ki se je se svojim biplanom, sistem Wright, povspel v višino 60—70 m. Po preteku 3. in pol minut je prav lahno zopet zdrsnil na tla. Za njim se je dvignil Sablatnik se svojim biplanom enakega sistema, ki pa je v višini 2 do 5 m ostal v zraku le poldrugo minuto. Medtem je pripravil Rusjan svoj Ble-riotovemu sistemu sličen monoplan. — Trikrat se je poskušal dvigniti, vsakokrat pa se je moral že po kratkem vzletu zopet spustiti na tla. Ko je popravil nekatere nedostatke, ki so se pojavili, je vnovič začel s poskusi, toda tudi sedaj brezuspešno, ker se nikakor ni mogel povspeti v zrak, ampak je vsakokrat padel zopet na tla. Po 2 minutih je opustil nadaljne po-skušnje. Kmalo nato je zopet inž. Heim poletel kvišku. Ostal je v približni višini 70 m cele četrt ure, nakar se je gladko spustil na varna tla, medtem ko je navzoče občinstvo živahno pozdravljalo pogumnega zrakoplovca. Heim je še krožil po zraku, ko se mu je pridružil tudi Sablatnik, in oba ogromna PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spisal K«. Šandor-Gjalaki. - Prevei Fr. Orel Danes ne bi se drznil, ni črhniti o tem. Nasprotno, dokazoval je, da so oskrbništva žrebčaren in politična služba najčastneje službe. Prejšnjega podžupana, dobričino, je komaj pogledal, — Žuniču pa se je silil, kjer je le mogel. Bil je poseben mojster v pečenju koštruna in na splošno dober poznavalec jedij, da je ob vsakej priliki skrbel, da priredi Žuniću kaj tacega, — seveda na račun druzega, ker tudi v tem se je razumel — fini, sladki Laza. Razen njega je bil v tej družbi tudi podžupanijski inženir Krep, vesel človek, Bog sam znaj, odkod ; ljudje so ga sodili, da je Bavarec, ali iz tamošnjega sosedstva. Pivo je pil kakor pristni Bavarec. Njemu se je studila bravina, a zato je — volil — ljubil mlado, ne pretolsto aprilsko jagnje, pečeno na ražnju v vinogradu. Ah, tukaj ni-potrebno druzega, nego da ležeš v travo, kam blizu ražnja, odsečeš si kos, na kateremkoli kraju, uživaš ga in ptiča sta si sledila v raznih višinah lad prostornim vojaškim vežbališčem. Takoj po 8. uri sta se ta dva zraso-plovca za nekoliko minut še enkrat dvigiila v zrak; kmalo pa sta se zopet povrnili v sigurne nižave. — S tem so bili poskusi končani. Romunska kraljica obolela. BUKAREŠTA 29. Kraljica Elizabeta je obolela, vendar ni nevarnosti. Kitajski princ v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 29. Kitajska vojaika študijska misija, ki se nahaja sedaj v Budimpešti, je prisostvovala danes predpol. neki vojaški vaji. Španske zadeve. — Banke v Barceloni. BARCELONA 29. Na cesti je bila mj-dena bomba, katero so spravili proč v nekem brzoklopnem policijskem vozu. Med prevažanjem je bomba eksplc-dirala, pri čemer sta bila težko ranjena d*a policista, ki sta spremljala voz. Poleg tega sta bila ranjena še en redar in en vojćk topničar. En pasant, ki je šel tam mimo, e dobil rane, za katerimi je umrl. Boji Francozov v Maroku. CASABLANKA 25. Pri bojih dne X. t. m. je padlo na strani Francozov 13 mož: 71 mož je bilo ranjenih. Albanski ustaški vodja Boljetinac v Črnigori. CETINJE 29. „Glas Crnogorca" javlja da je znani albanski vodja Boljetinac s sinom in 13 svojimi tovariši pribežal T Črnogoro in da mu je vlada odkazab Nikšič v bivanje. Vest, da je turška vladć zahtevala njegovo izročitev, ni resnična. Budimpešta 28. Poljedelskemu mini-sterstvu je došla vest, da je hudo pobila toča vinski okraj Tokaj-Hegyalia. pisanih in tovarišev na vse skupno mini-sterstvo, se je glasila 3. točka vprašanja : „Kaj misli ukreniti to vseskupno mini-sterstvo, da se odpravi dosedaj vladajoči zistem, ko se o nameščanju uradnikov, posebno na državnih, ali od države subvencioniranih podjetjih namešča italijanske podanike na škodo ne samo domačih lojalnih sinov, ampak tudi posebno na škodo deželne obrambe vse monarhije; in da-li je voljno to vseskupno ministerstvo delati na to, da se v bodoče ne bo oddajalo javnih del tujim podjetjem, pa naj bi bilo tudi to na kako neznatno škodo države, ker je v prvi vrsti državi v dolžnost, da daja zaslužka domačim delavcem, ki plačujejo davke v krvi in denarju in ki se itak morajo boriti za obstanek radi velikega pomanjkanja dela ?" Vzlic temu se c. kr. oblasti v Primorju ni od tedaj, kakor se niso do tedaj, nimalo ne ozirajo na opravičene zahteve, izražene v omenjeni interpelaciji glede oddajanja javnih del podanikom ptujih držav na škodo domačih podjetnikov in delavcev. Dokaz temu nam nudi sledeča vest, priobčena v slovenskem dnevniku „Edinost", izhajajočem v Trstu, št. 172 od dne 23. junija t. 1., in glaseča se: „Regnikoli na državnih delih. Prejeli smo: Na istrski cesti od Sv. Marije Magd. proti Zavijam se dela na državne troske neko cesto, kjer je podjetnik, kakor navadno, neki Italijan iz kraljestva. Da se pri tem slovenske delavce na vse možne načine izpodriva in zapostavlja, je samo' ob sebi umevno. Dočim se plačuje italijanske delavce od 3 60 K do 4-— K, se plačuje domačine — Slovence, ki niso nič slabši delavci nego oni iz kraljestva, po do 3 20 K največ. Poleg tega se neki Anton Zerardi, ki je podjetnik, „kapo", ali kaj že, posebno slovenskih delavcev, V interpelaciji, stavljeni v seji zbornice poslancev dne 27. maja 1910 od prvopod- še drugega jutra si boš oblizaval prste. Da, Krep je dajal absolutno prednost jagnjetom iz gorske paše. Poleg Krepa je sedel grajski oskrbnik Bela Kotuliček, rodom Slovak, a dušo in telom Madjar. On je v Pazarincih vžival najbolji ugled, ker je imel največjo plačo, vozil se v ekvipaži ter bil zelo osoren. Njemu se je klanjal celo Žunič. Jedini on je imel kaj dobička od svojega klanjanja. F*ri Kotuličku je sedel grajski konjar, umirovljeni ulanski ritmojster Zlapka. Hanibal ga je pobral nekje na cesti ter ga je iz milosrčnosti vzel v službo. A ni mu bilo žal tega čina. Zlapka mu je uredil konjarno in kobilarno tako, da jej ni bilo para daleč na okoli. V desetih, dvanajstih letih, kar je bival v Pazarincih, je postal tako popolen Pazarinčan, da je sicer res vedno psoval te Pazarince, a štiriindvajset ur ne bi prebil drugje. Glavni povod temu, da mu ni ugajalo v tujini, bil je ta, da se mu tam nihče ni odkrival — niti postreščeki ob voglih ulic. Zato je redno prihajal silno razžaljen, bodi z Dunaja, bodi Zagreba ali Pešte. Torej, kako je včeraj izpadla igra? — je vprašal Žunič Kotoličko. — Slabo; oplenil me je Gejza za dvesto forintov. Imel je slepo srečo. Jaz sem imel tri ase, on klical; a to še ni vse; poleg tega jaz še štiri sedmike — kdo ne bi na take karte riskiral tudi do srajce! — takoj . 00 ~ 4 . . . odlikuje v psovanju ------------- --------, Kairo 28. Danes so tukaj obesili War^katere zmer]a in preganja na vse načine, , morilca ministrskega predsednika,^^ ko se z regnikoli šali ter jim pušča lelati kakor se jim zljublja. Vendar, to so stvari, katerih smo že iavajeni. Mej tem, ko moramo mi davkoplačevalci zlagati svoj s trudom pridobljeni cenar, da ga potem odnašajo v Italijo razni jodjetniki, „kapoti", inženirji itd., ki oprav-lajo poleg tega često tudi špijonsko dužbo na račun Italije, morajo naši ljudje v Ameriko, Vemo pa, da se naše slavne oblastnije —■ kakor se niso dosedaj — turii v bodoče le bodo brigaie za pravice domačih delavcev, in to vse dotlej, dokler ne zapiha od :goraj doli druga sapa. A za nekaj bi se norale naše oblasti brigati! In to bi bilo: ali se delo izvršuje po predpisih, ali se porablja kamenje, pesek, cement itd., kakor je predpisano? In tu vem pozitivno, da se na že omenjeni cesti od Sv. M. M. proti Zavijam ne vrši delo po predpisih. Ko je inženir zraven, se daja materijal takor je predpisan, kakor hitro pa se je inženir oddaljil, se na mesto, kamor bi Tioralo priti dobro in zdravo kamenje, na-netuje raznega materijala in gnilega kamenja, samo da se doseza za manjši trošek /ečjo knbikaturo! Nadejamo se, da stori oni, katerih se ;iče, svojo dolžnost in da se nekoliko pobrigajo za to gnjilobo! dana Butros paše. London 26. Danes je umrl v Wimble-sonu knez d'Alengon. Beligrad 28. (Uradno). Poročila listov o odstopu naučnega ministra, ne odgovarja resnici, prav tako tudi ne vest o nesporazumu med Srbijo in Bolgarijo. Carskoje Selo 29. Danes je pričela mednarodna tekma avtomobilov na progi Petrograd— Kijev— Moskva— Petrograd. — Tekme se udeležuje 55 avtomobilov, daljava znaša 3300 verst. Na startu je bila navzoča tudi carska rodbina. Car je poklonil kakor darilo pokal. Buenos Ayres 29. Anarhist Radowisne, ki je umoril policijskega načelnika in njegovega tajnika, je bil obsojen na dosmrtno ječo. — Eperies 29. Pešpolk št. 67, ki se nahaja tukaj v posadki, je obhajal danes 50-letnico svojega obstanka. V obrambo domaČega delavstva in podjetništva. Interpelacija posl. MatkaMandića in tovarišev na ministra za iavna dela. sem zaklical na tri sto, — a bila je že od prej prevelika smola, — a Gejza je takoj stavil in zahteval na šest sto; jaz revež sem sprejel — in, ko sem dvignil nemo karte: — Gejza je imel vse štiri kralje. Prava sreča, da sem potem oplenil Laza, — drugače bi moral oditi povsem čist. — Tako torej, zlo tudi vam, sodnik? — se je obrnil Žunič k Lazu. — Tako, tako, a povprašuj doktorja! — Da, da, — a ti si kriv, ker tudi doktor, visok, suh gospod okolu petdesetih let, je začel sodniku dokazovati, da ni kvartal kakor „gentleman". Doktor Kroll nikakor ni mogel trpeti Žuniča. Jezilo ga je, da se je slednji držal, kakor nekak njegov šef. Ali odkar je Žunič postal upraviteljem podžu-panije, se je tudi Kroll, kakor vsi ostali, spremenil v častilca Žuničevega. Vsaj vedel se je tako. A bil je Žuniću pokoren. Prejšnji podžupan, dobričina v pravem pomenu besede, ni smel niti. z najmanjšo besedo opozoriti Krolla, naj vendar tupatam kedaj vstopi v urad. Takoj se je Kroll uprl in protivil. Žunič pa je pošiljal slugo ponj in takoj se je zdravnik odzival ter prihajal v urad, ne da bi črhnil besedice. in sedaj je z ljubeznivo-sladkim obrazom stal pred njim ter mu pripovedoval na dolgo in široko svojo srečo in nesrečo pri kvartanju. Opozarjamo na to osobito stavbeni oddelek c. kr. namestništva." Ozirom na to stavljajo podpisani na njegovo prevzvišenost gospoda ministra javnih del sledeče vprašanje : 1. Je-li vasi prevzvišenosti znan najno-veji slučaj v oddaji javnih del v Primorju po c. kr. oblastih tujim državljanom ? 2. Kako more vaša prevzvišenost opravičiti, da se javna dela v Primorju oddajajo ptujim poojetnikom, ki pa na ta dela zopet jemljejo delavce tuje podanike na velike škodo domačih podjetnikov in delavcev ?! Ali pride § 14? Že danes je več kakor gotovo, da Italijani v tem zasedanju še ne dobe svoje pravne fakultete, da s prihodnjim semestrom ista še ne bo otvorjena, vsaj parlamentariš-kim potom ne. Vsa znamenja kažejo, da bo parlament vsled jugoslovanske obstruk-cije v kratkem odgodjen, ali pa zaključen. Će se to zgodi, ostane samo ena pot za uresn/čenje italijanskih zahtev, namreč člen 14! Nemški listi že zahtevajo od vlade, da mora vse predloge, ki se jej vidijo potrebne, uresničiti potom onega zloglasnega člena 14! Da li se bo vlada to upala, posebno še sedaj, ko ima proračun itak že pod streho, to je drugo vprašanje. Ko bi se šlo samo za italijansko pravno fakulteto, bi se dalo uporabo člena 14 še na kak kak način opravičiti, ker je večina za to predlogo zagotovljena, in le obstrukcija kriva, da ta večina ne more uveljaviti svoje volje. Seveda ostane pri tem povsem odprto vprašanje o razlogih, ki so večini merodajni za njeno postopanje napram Italijanom; ni nič druzega to, kakor plačilo za podajaško službo, ki so jo slednji opravljali Nemcem v njihovem boju proti Slovanom. Ta razlog sam na sebi pa že opravičuje popolnoma jugoslovansko obstrukcijo. Vendar pa bi se vlada, ako bi hoteli uveljaviti italijansko pravno fakulteto potom člena 14, lahko sklicevala na večino v parlamentu, ki je zagotovljena omenjeni predlogi. Vendar, tu se ne gre samo za italijansko pravno fakulteto, gre se tudi za rešitev drugih vprašanj, katerih nikakor ne ovira obstrukcija, ki pa kljubu temu ne morejo naprej. Tu je n. pr. vladna predloga o reformi poslovnika, katero odsek ni smatral za primerno niti kot podlago daljnemu razpravljanju, ter naročil posl. dr. Steinwender-ju, da izdela povsem nov načrt. Potem je vladna predloga o povišanju davka na osebno dohodnino v višjih plačilnih razredih, o povišanju davka na dividende in tantijeme, ter o davku na vino v steklenicah, glede katere je finančni odsek sklenil, da se jo odgodi. Po domače rečeno, vlada za najbolj važna vprašanja, ki jih bo parlamentu rešiti v bližnjem času, nima potrebne načine. Proračun je še dobila s trudom in muko, a za druge važne predloge Bienerth ne spravi na nikak način večine skupaj. V vsaki drugi ustavni državi, bi vlada, ki bi se nahajala v takem položaju, pobrala šila in kopita, ter šla. Naš Bienerth pa na to niti ne misli, pač pa grozi z odgovitvijo ali zaključenjem zasedanja. To si on tudi lahko dovoli; saj ima na razpolago § 14, s katerim si lahko pomaga iz vsake zadrege! Mož je pri tem gotov, da mu bodo njegovi Nemci navdušeno ploskali in klicali: Bravo! — Oho, — je začel ritmojster glasno, — to pa je nebeški stvor! Je-li kedo izmed vas čital, — na-te — kritika nove opere, ki so jo predstavljali predvčerajšnjim na Dunaju? Veličastno! Poslušajte! — Nikar, nikar! Pustite te stvari, — ga je zaustavil zdravnik ter mu iztrgal iz rok list, iz katerega je hotel čitati dotično oceno. Povej mi, kedo od nas se zanima za tvoje opere in še posebno za to, kakršna je. Saj jej ne bomo prisostvovali nikoli! Vsi so z odobravanjem vsprejeli zdravnikove besede ter nadaljevali svojo zabavo o vprašanju, da-li podravski ribiči prineso na trg rib in kakošnih ? Ravno, ko je bila debata o tem predmetu najbolj živa, se jim je vmešal v razgovor majhen, zgrbljen starček, ki je ves čas povsem zase čital v zadnjem kotu in, ki mu je list „Neue Freie Presse" popolnoma zakrival obraz. — Gospodje, vojna bo! Povsem gotovo ! — pripovedoval je vneto. Bil je to umirovljeni grajski uradnik, edina duša v Pazarincih, ki je čitala liste in se zanimala za to, kar se godi po svetu — preko mej Pazarince v. Seveda pa, da se zopetni brigal za drugo, nego da je vedno stikal med telegrami po najnovejših vesteh. A sedaj je hotel, da bi na glas prečital uvodni članek „Nove Preše". (Pride še.) Stran II ►EDINOST« št. 179. V Trstu, dne 30. junija 1910. Mera je polna in ura bije dv^najseto! (Dopi* iz Gorice.) Dan 26. junija, ko se je vršila dopolnilna državnozborska volitev, nam je dal zopet povoda za razmišljanje o dosedanjem delovanju goriških Slovencev in njega — vspehih. V našem, za napredek vnetem ljudstvu je jelo vreti, ker ne more in noče več živeti v dosedanjih žalostnih razmerah, postalih naravnost neznosnimi: obremenjeno z dolžnostmi, a brez vsacega prava. Celo naša vlada — sicer kaj počasna v umevanju — je začela menda uvidjati korupcijo, ki vlada v taboru zagriženega Ia-honstva v Gorici. Znak za to je dejstvo, da jim je odvzela vso oblast nad gori omenjeno volitvijo. In tu pričenjajo le dolente noti. Se svojo odredbo nam je dala vlada prilike za nastop na volišču, da bi pokazali, koliko nas je. Z dobro zasnovano organizacijo, pridnim delom v sporazumljenju obeh strank in intenzivno agitacijo bi bili skoro gotovo provzročili ožjo volitev in bi bili odločili končno zmago mi in socijalni demokrati. A to bi bilo za začetek že sijajen vspeh. To ugodno priliko smo zopet zamudili in prepustili teren popolnoma Italijanom. Vzroka temu ni treba dolgo iskati. V zastrupljenem razmerju med voditelji obeh strank je vzrok tej naši mizeriji. Ljudstvo vidi in ve to. Zato je začelo precej vreti med njim. Ljudstvo spoznava bolj in bolj, kako je surovi prepir med strankama v prvi vrsti kriv, da ne napredujemo, oziroma, da celo nazadujemo. Ljudstvo si želi tržaških razmer in tržaškega dela. Kako naj bi prišlo med nami do vspe-šnega dela, ko pa javna glasila skušajo v kali zatreti vsako pametno misel in preprečiti tudi najbolje namene le zato, ker so se porodili — v drugi stranki ? ! Ljudstvo samo pa si ne ve pomoči in opazuje le z žalostjo posledice tacega nespametnega početja. Grenka, ali suha resnica je bila obsežena v vskliku v uvodnem članku „Edinosti" od minole nedelje: „Kaj nismo in kaj bi lahko bili mi Slovenci na Goriškem ! fu Vzlic dejstvom, da se vse goriško mesto preživlja od slovenskih žuljev, da je naše ljudstvo pridno, delavno in tudi inteligentno, ne moremo ob sedanjih razmerah ni za las naprej. Lahi gradijo šolo za šolo, spravljajo le svoje ljudi v mastne službe in uresničujejo svojo devizo: fora i ščavi! In to je možno le zato, ker na naši strani ni premišljenega in dobro organiziranega odpora. Res je sicer, da so v javnem prometu bolj in bolj uveljavlja slovenski jezik v občevanju. Ali to je izsilila naravna premoč našega življa — številna in gospodarska. Vse preveč se bavijo naši voditelji z visoko politiko, a veliko premalo z domačim delom, da bi ta naravna sila prišla do popolnega razvoja. Če bi se to zgodilo, če bi prenehalo tisto medsebojno pobijanje in izpodkopava-nje, videli bi, koliko bi se dalo tako rekoč črez noč opraviti v naši Gorici. Zgradimo si in utrdimo najprej svoj skupni dom in potem se bomo mogli šele prerekati, kakova bodi uredba v njem ! Ali ni to višek nesmiselnosti, da se že sedaj prepiramo, kako naj bo pohištvo, ali klerikalno ali napredno, ko nove hiše niti še nimamo ? ! ! Vsi pravi sinovi naroda, ki imajo bistrega očesa in ljubečega srca za bodočnost Slovenstva na Goriškem, hrepene, da bi to spoznanje nadvladalo. In skrajni čas je že: ura bije že dvanajsta !! Dnevne novice. Posl. Gostinčar je dosegel v seji pro- j računskege odseka minuli torek lep rekord. Govoril je 10 ur in pol in sicer ves čas o' slovenskih šolskih zahtevah. Začel je ob 10. predp. in končal ob 8. in pol zvečer, a šele potem, ko mu je predsednik obljubil, da zaključi sejo, ako neha govoriti; sicer je rekel Gostinčar, da bo govoril do treh po-polnoči. Gostinčar bo govoril še enkrat. Pravi, da ima za drugi govor ravno toliko materijEla. Sicer pa do tega druzega govora morda niti ne pride, ker utegne Bienerth poslance preje poslati domov. Odstavljenje bavarskega kralja ? Iz Monakova poročajo, da se namerava odstaviti umobolnega bavarskega kralja Otona in proglasiti kraljem prince regenta Luit-polda. Drugo bolgarsko vseučilišče. Iz Sofije poročajo: Vsa Bolgarska se bavi že dlje časa z vprašanjem tičočim se ustanovitve drugega bolgarskega vseučilišča. Za sedež tega vseučilišča sta se doslej borili dve mesti — Plovdiv, glavno mesto nekdanje Zapadne Rumelije in Varna, cvetoče mesto ob Črnem morju. Stvar je stopila sedaj v odločilen stadij. Naučni minister je dal namreč uvrstiti v državni proračun svoto 1 mil. in pol levov, ki je preliminiran kakor prvi obrok za ustanovitev novega vseučilišča. Obenem je rešeno vprašanje o sedežu vseučilišča, ki je ustanovijo v Varni. Nove poštne znamke v Bolgariji. — Kakor poročajo iz Sofije, je poslala bolgar- ska vlada prof. Mitova v London, da na-i da ohranimo koristi in živlenske pra-roči tam klišeje za nove bolgarske poštne j vjce delavstva v Trstu ! znamke. ~ Te znamke bodo velike kakor bosanske in bo na vsih markah naslikan poseben kraj Bolgarske. Za delavske in edino delavske koristi gre tu, torej pokažimo tudi mi slovenski delavci, da smo solidarni z Princ Gjorgje zahteva povišanje vsem drugim tržaškim, delavstvom! apanaže. Iz Belegrada poročajo: V dvornih j Drevi V3; na krov T Vse na glavni krogih zatrjujejo, da je princ Gjorgje v ne- j , N • T g v eDkrat naše d } kem pismu, naslovljenem vojnemu ministru* i J , i u j Gojkoviču zahteval, da se mu znatno po-|ske glasove, a te tako, da bo odine-viša odredjena apanaža za njegovo bivanje valo ne samo drevi, temveč za dolge v inozemstvu, sicer da se takoj vrne v Be- čase od vseh kapitalističnih zidov trža-ligrad. ^kih! g 1 e š k e g a"1 k ra/j^i. ^ N aC ^ p o d I a^g ^ "do; se d £mj e . . Slovenci! Slovenke! Dne 3. julija ob- faprisežene formule je moral vsakokratni »D,ru,?ba sv- C- 'F M-.v LJ"b'lanl 25" novi angleški kralj o priliki zasedanja pre- [fmco P«odonosnega delovanja med Slovenci, stola priseči, da je veren član potestant- V .P/05.*™ ubo P°P£,udne v Tivolskem gozdu » 7 J ___• . nohlro luirlclro ifoCo ir>i nn Irotari hnrlA Cn_ ske reformirane cerkve in da obljubuje, da bo po najbolji moči v smislu zakona skrbel za protestantsko prestolonasledstvo velika ljudska veselica, pri kateri bodo sodelovale Slovenke vseh slovenskih dežel. Naša narodna čast zahteva, da svojo hva- Katoliki so se čutili zbog te določbe ,eznost druzbl m svoi° narodno zavednost užaljene in so že o priliki, ko je stopil na naPram zunanjemu svetu pokažemo z prestol kralj Edvard, zahtevali, da se ono °gro™° udeležbo Veselica bo v tako določbo izbriše iz prisežne formule. ogromnem obsegu kakorsne Slovenija se ni Sedaj so katoliki dosegli svoj namen, Vld£la> ,ter bo17nud» a vsakemu raznovrstne ter je bil v seji spodnje zbornice dne 28. zabavf.! ~ Vs!. %°.venc* in ,,SlovJenkf na t. m. sprejet v prvem čitanju s 383 proti Pobratimstvo y Ljubljano dne 3. julija! 42 glasovom tozadevni načrt zakona, ki - - Ne pošiljajte brzojavk, temveč nabirajte eliminira dotično, proti katolikom naperjeno določbo iz prisežne formule. Sprememba v pruskem ministerstvu. Iz Berolina: Finančni minister je prosil za jubilejne darove za družbo. „Indipendente" in obstrukcija proti italijanski pravni fakulteti. V nekem svojem članku, naslovljenem: Bedasta odpust iz službe. Njegovim naslednikom je,po!itika, pravi „Indipendente, da je ob- — strukcija Slovencev proti italijanski pravni fakulteti sramota, za katero so pa deloma odgovorni tudi Italijani, ker niso odbili Dunaj, kot sedež italijanske pravne fakultete. Zato napada „Ind." ojstro italijanske poslance in nadaljuje potem: „Priznajmo: Naperjena, kakor je, proti italijanski kulturi, je slovenska obstrukcija sramota. A to je le deloma, ker imajo Slovenci drugi namen, namreč pobijati vlado. In tu imajo pravo! Kakor imajo pravico, da, dolžnost Italijani, da bi storili isto. Ali naj zahtevamo, da se imenovan dr. August L e n t z e. — Tudi trgovinski minister in državni tajnik v ministerstvu za pošte odstopita, Konferenca bolgarskih arheologov. Iz Sofije; Sofijsko arheološko društvo je sklicalo konferenco bolgarskih arheologov v Trnovo, kjer so se teh dni zbrali odposlanci vseh arheologičnih društev. Kongres je otvoril predsednik sofijskega društva prof. dr. G. Kacara. Razstava tiskovin v Zagrebu. V krat- kem proslavi „Hrvatsko tipografsko društvo* Slovenci da nam bi storjH ijubav, odpovedo 40-1 etnico svojega obstanka. O tej pnlifc svoji oimški borbi? Morda zato, ker so preredi poseben odbor tega društva rastave Italijani sprejeli kompromis, se odpovedali raznih tiskovm izdanih v Hrvatski. Na te svojJeniu Orodnemu dostojanstvu in obesili r»i tCto\r% KaH n hotn i^l atom o irco Irruina J • •• v- • • na vrv provizorija vso naso najplemenitejo zgodovino teh zadnjih desetletij. Ali morda zato, ker so klerikalni Italijani, ki so navajeni uklanjati tilnik proti vladi in so ga uklonili še enkrat, ga morajo ukloniti tudi Slovani, samo da bi napravili Ijubav italijanski kulturi? Vse resnično, kar piše tu „Indipendente", izuzemši očitanja, da je slovenska obstrukcija sramota. Če je sramota za en* narod, razstavi bodo baje izložene, vse knjige, čusopisi, letaki, plakati in razne tiskovine od najpriprostejših do najfinejih izdelanih v Hrvatski. Rarstava bo radi tega zelc zanimiva. Preustroj srbske vojske. Iz Belega-grada: Posebna komisija častnikov generalnega štaba izdela skupno z vojnim ministrom polkovnikom Gojkovićem načrt zakorta za reorganizacijo srbske vojske. Novi za- konski načrt vseboval bo v glavnem sle- da odreka drugemu narodu kulturne zahteve, Atzno. nrlruHKa • D/1 H n 1 i c o n Ui cliivlirurinia vr 1__l_:____1__: • I: L _ ____„J.« _ deče odredbe: Podaljšanje službovanja v vojski od leta in pol na dve leti in pol, povišanje stalne vojske na 40.000 mož, ustanovitev nove kadetne šole in povišanje častniških plač. Maroko za žrtve v Casablanki. Iz Tangerja javljajo: Maročanska vlada je plačala rodbinam treh delavcev, umorjenih v Casablanki meseca avgusta 1907 — 300.000 lir odškodnine. Finska. Iz Petrograda: Državni svet je odobril zakonski načrt glede Finske v obliki, kakor ga je vsprejela državna duma. Bolgarska carska dvojica v Bruselju. Iz Pariza poročajo, da sta bolgarski car in carica v torek dopoludne odpotovala v Bruselj. Na kolodvoru so se poslovili cd njiju predsednik Fallieres in ministri. Nov rektor. — Iz Črnovic: Profesor romunske filologije dr. Friderik Wagner je bil izvoljen rektorjem tukajšnjega vseučilišča za šolsko leto 1910.—11. Srbski prestolonaslednik in vseslo-vanski kongres v Sofiji. Iz Belegagrada poročajo, da vest nekih listov, da pojde srbski prestolonaslednik Aleksander na vseslo-vanski kongres v Sofijo, ne odgovarja resnici. Staroslovensko bogoslužje v zagrebški stolni cerkvi Zagrebški listi poročajo, da je zagrebški metropolitanski kapitelj z nadškofom dr. Posilovičem na čelu, dovolil odboru za proslavo narodnega praznika Sv. Cirila in Metoda, da se tega dne odsluži staroslovenska maša v zagrebški metropoli-tarski cerkvi Kakor že javljeno, imel bo slovesno mašo po grško-slovanskem obredu križevski kanonik dr. Dane Sajatovič. Domače vesti. Smrtna kosa. Rodbino gosp. Simona Škrinjarja je zadela velika nesreča. Umrl mu je včeraj v cvetočih letih sin Milan. Rodoljubni rodbini naše sožalje. Narodno delavstvo Trsta ia Okolice ! — Drevi se vrši velevažen shod, kakor ga objavljamo na uvodnem mestu. — Isarodno delavstvo ! Proč z vsemi pomisleki, proč z malenkostmi ! Za splošne delavske koristi gre ! Sramota bi bila, ako bi tu ne sodelovalo slovensko narodno delavstvo z vso svojo močjo. Drevi torej na krov vse narodno delavstvo do zadnjega moža, tedaj so zakrivili to sramoto prvi Italijani, ki nam odrekajo še danes, ne visoke, temveč celo ljudske šole. Pri tem niti ne mislimo na mesto, kjer se Italijani — opravičeno, ali neopravičeno, to je seveda drugo vprašanje — boje za svoje narodno posestno stanje, temveč na okolico, kjer, kakor bi človek mislil, niso niti najmanje prizadeti italijanski narodni interesi, — kakor de facto niso tangirani naši narodni interesi z ustanovitvijo italijanske pravne fakultete — a nam Italijani kljubu temu odrekajo, ne kako pravno fakulteto, temveč celo ljudske šole ! A gospodje naj ne pozabijo, da se je do-sedaj v politiki še vedno izvajalo ono, kar je rečeno že v svetem pismu stare zaveze: Zob za zob! Stare, bledordeče 20kronske bankovce je treba še danes hitro zamenjati, ker jih država od 1. julija naprej ne bo več sprejemala in zamenjala. Kam z našimi hčerkami ?! Iz učiteljskih krogov smo prejeli : Socijalne razmere so se v zadnjih desetih letih zelo spremenile. Spremembo teh razmer občutijo vsi stanovi, izlasti pa oni, katerih dohodki so fiksirani v letnih plačah. — Čimdalje večja draginja onemogoča vzdržavanje ravnotežja med dohodki in izdatki in posledica temu je, da se zadolžujejo vse take družine, ki so odvisne od dohodkov mesečnih plač. Pa še nekaj druzega je, kar prevzroča velike skrbi družinskim očetom srednjih stanov, t. j. uradnikom, učiteljem, malim trgovcem i. dr. Sinovi in hčerke iz takih družin so se šolali ter doslej dobivali brez težave službe kakor uradniki, učitelji, učiteljice, poštarji in poštarice, a zdaj je tega duševnega proletarijata v izobilju. Naši sinovi dobivajo še službe, a ne tako naše hčerke. Do sedaj so dobivale, prav lahko službe kakor učiteljice, ali poštne ekspedientinje. Letos pa smo prišli že tako daleč, da svojih hčerk ne moremo spraviti več, ako ni posebne protekcije, ne v učiteljske, niti v poštarske službe. Koliko učiteljskih kandidatinj pohaja že letos, kaj bo pa še!? Zato pa kličem očetom : Ne silite svojih hčerk na učiteljišča, temveč pošiljajte jih rajše v trgovske šole, ker trgovsko nao-bražena dekleta dobivajo brez težave dobre službe. Deklice, ki so zvršile osemrazredno dekliško šolo vsprejemajo se v trgovski učni zavod, katerega dovršijo v desetih mesecih in v katerem si pridobe toliko trgovske strokovne naobrazbe, da prav lahko dobe službe kakor trgovske sotrudnice. Na takem učnem zavodu se uče go-jenke razne predmete, kakor knjigovodstvo trgovsko računstvo, korespondenco, strojepisje, tesnopis ter poleg druzega še nemščino in italijanščino. Nemci imajo polno takih trgovskih učnih zavodov. Slovenci imamo tudi enega in ta je vzgledni učni zavod v Ljubljani, ki mu je lastnik g. Jos. C h r i s t o f. V Christofov zavod se vsprejemajo mladeniči in dekleta, ki so izpolnili 16. leto in imajo zadostno predizobrazbo. Omenjeni zavod preskrbuje gojencem in gojenkam službe koj po dovršenem tečaju. Vse tvrdke vsprejemajo prav rade gojenke in gojence iz Christofovega zavoda. Prav toplo bi priporočal tudi trgovcem na deželi, da pošljejo sinove in hčere v omenjeni zavod, kjer si v najkrajšem času pridobe strokovne izobrazbe, da bodo lahko s pridom vodili trgovino v svojem domačem kraju. Natančnejše informacije daja vodstvo učnega zavoda Jos. Christof v Ljubljani, Sodna ulica 2, II. —x— Sporoča se nam, da prinese na jubilejno slavnost družbe sv. Cirila in Metoda mala „Stanka" iz Mozirja pozdrave mozir-ske mladine. Vrla mlada rodoljubkinja je voditeljica mladine v Mozirji. „Ko mene več ne bo." Vrli narodnjak gosp. Lavoslav Bučar župan v Kostanjevici, se je zavaroval pri „Prvi Češki" v Trstu za svoto 500 K v korist družbi sv. Cirila in Metoda. — Vse priznanje vrlemu možu, obenem pa ne smemo pozabiti rodoljubnega delovanja omenjene zavarovalnice. — Srčna hvala gosp. zavarovancu! Čudna pota usode so pripeljali skupaj slovenske poslance in znanega prismojenega, vsenemško-radikalnega patrona poslanca Malika. Ta mož je namreč princi-pijelen nasprotnik vsaki nenemški univerzi v Avstriji in torej seveda tudi italijanski. Zato je napovedal v proračunskem odseku 10 ur trajajoč obstrukcijski govor in s tem priskočil nenadoma na pomoč našim poslancem, ki bodo po načrtu: „Sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj", seveda kvitirali s primerno hvaležnostjo to nenadno pomoč vsenemškega gosp. Malika. Za „primorski paviljon" se je že odposlalo v Ljubljano izvrstnega kraškega terana iz kleti g. veleposestnika Turka iz Šepulj na Krasu in kraške gnjati in ovčjega sira; drugo se pa je začelo razpošiljati včeraj. Podružnice in drugi, ki pošljejo blago za „primorski paviljon" v Ljubljani, naj naslovijo : Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub- bljanl, v roke g. špediterja Škrlja. * * * Še par dni nas loči od velike Ciril-Metodove slavnosti v Ljubljani; zato pa naj vsak odda svoj dar, ki ga je namenil „za primorski paviljon" v Ljubljani, da bodo naše požrtvovalne dame vesele svojih vspe-hov, kajti ni lepo, da se bi njih trud in čas za to slabo poplačalo. Parnik „Trieste" še niso našli. — Vest, ki smo jo prinesli včeraj, da so- našli pogrešani parnik „Trieste", se — žal — ne potrjuje.. Glasom do 1 ure po noči došlih poročil, nimajo pri ravnateljstvu Lloyda še nikake vesti o parniku „Trieste". „Piccolo" je včeraj popoludne, seveda v svrho reklame, izdal poseben letak, v katerim pravi, da so našli omenjeni parnik, kar pa žal ne odgovarja resnici. C. k. navtična akademija v Trstu. Vpisovanje za šolsko leto 1910—1911 se bo vršilo v poletnem terminu v dneh od 6. do 7. julija. Učenci se morajo predstaviti v spremstvu starišev ali njihovih pooblaščencev ter predložiti: krstni list, zadnje šolsko spričevalo in posebno spričevalo, ki potrja popolno sposobnost za službo na morju, izlasti pa, da nima aspirant nikake hibe v očeh. Jecljajoči se ne vsprejemajo. Preureditev peš-pošt med poštnim uradom in žel. postajo Oprtalj v poštne vožnje. S 30 junijem t. 1. se opuste tri od obstoječih štirih dnevnih pešpoštmed poštnini uradom Oprtalj in žel. postajo isto-tam. Mesto omenjenih pešpošt se uveda dnevno trikratna enovprežna poštna vožnja se sledečim voznim redom : Odhod iz Oprtlja (poštni urad : ob 10. uri 15 min. dop., ob 5. uri pop., ob 7. uri 15 min. zvečer. Odhod iz Oprtlja (žel. postaja): ob 10, uri 40 min. dop., ob 5. uri 25 min. pop., ob 7. uri 40 min. zvečer. Tržaška mala kronika. K predvčerajšnjemu umoru. Včeraj zjutraj so raztelesili predvčerajšnjem umorjenega Cerina. Pogreb se bo vršil danes ob 530 popoludne iz mrtvašnice pri svetem Juštu. Skrivnostna smrt. — Na oglu ulice Nuova in S. Antonio je tvrdka Smolars zgradila novo hišo, ki pa še ni popolnoma dovršena. Majuečja slovenska manuhktur. trgovina KrlŽIMinČiČ & BftfČdk M Ul. HUOUd 37 V Trotu, 30. junija 1910. „EDINOST" št. 179. Stran III Kakor čuvaj je bil v hiši nastavljen neki Jurij Adami, star 45, iz Cesene v Italiji. — Stopnice iz prvega do tretjega nadstropja nimajo še držaja. — Včeraj ob 5. in pol zjutraj, ko so prišli delavci na delo, so našli omenjnega čuvaja mrtvega na stopnicah v tretjem nadstropju in sicer je bila glava obrnjena nazdol po stopnicah. Domneva se, da je Adami, ki je rad pil, v pijanosti padel po stopnicah ter si ob padcu razbil lobanjo in tako našel smrt. Prišla je na lice mesta komisija z magistrata in sodišča. Po obavljenem ogledu so truplo pre-Ijali v mrtvašnico k sv. Justu. Kolesar povozil dečka. Včeraj je neki kolesar povozil na Nabrežini šestletnega dečka Edvarda Grudna iz Nabrežine. Dečku je bila pri tem zlomljena desna noga. Prepeljali so ga v tukajšnjo mestno bolnišnico. Koledar in vreme. — Danes: Spomin sv. Pavla ap. — Jutri Teobald pušč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 27° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Društveno vesti. Pevsko društvo „Kolo'*. Drevi točno ob 8. uri pevska vaja. — Ker odpotuje g. pevovodja, se s tem zaključijo pevske vaje in prično počitnice, ki trajajo do jeseni. Kedaj se vaje zopet prično, se pravočasno objavi v „Edinosti". — Po vaji skupni sestanek v gostilni Birsa v ulici Gatteri štev. 13. Akad fer. društvo „Balkan". Društveni sestanki, ki so se redno vršili vsako sredo, izostanejo do daljnega. Odsotni bodo namreč delj časa predsednik, drugi odborniki in večina članov. Prihodnji sestanek se naznani v „Edinosti". Tovariši, ki se udeleže CM. slavnosti v Ljubljani, naj vzamejo s seboj društveni trak 1 Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu priredi dne 7. avgusta na vrtu gostilne „Konsumnega društva" pri Sv. Jakobu, vrtno veselico ob priliki obletnice razvitja društvene zastave. Z ozirom na to, da je „Ilirija" vedno in povsod radevolje sodelovala na raznih prireditvah bratskih društev, pričakuje, da se si. občinstvo radevolje odzove ter da se udeleži te prireditve in tako podpre „Ilirijo" za njeno r.adaljno delovanje. Podrobnosti se objavijo. Bratska društva so naprošena, da ob določanju lastnih prireditev upoštevajo to naznanilo. Veselica in tombola „Zavarovalnice goveje živine s sodelovanjem pevskega društva „Zvon" na Opčinah, ki se je imela vršiti dne 3. julija t. 1., je prenešena na nedoločen čas. _____ Tržaška gledališča. MINERVA. Pri včerajšnji predstavi Verdijeve opere „Maskiran ples" je bilo gledališče skoraj popolnoma razprodano. Dane? zvečer se ponovi Thomas-ova „Mignon".___ DAROVL — Za „primorski paviljon" , so .darovale gospe: Mirni Biavrani, Černigoj in Zofka Stular vsaka po 2 K. Hvala ! — Za primorski paviljon na jubilejni slavnosti so darovali v Nabrežini: gg. Ivan Caharija župan, 3 boteljke refoška, Josip Caharija 2 buteljki refoška, 1 stekl. tropinovca, Silvester Caharija 2 buteljki refoška, Ignac Tance 1 botilj. muškata, Tomaž Gruden 1 stekl. tropinovca, Anton Radovič 1 botiljko refoška in 2 kroni, g. Valentič Radovič 1 boteljko refoška, gospa Marija Paškulin 40 st., Anton Kolar 3 zavoje čokolade, g. V. Baloh 1 krono, Ivan Lupine Praprot 2 stekl. terana, Al. Jazbar 4 stekl. vina, Fr. Nemec 10 stekl. vina, Avgust Tance 1 K. Darove odpošlje nabrežinska podružnica družbi v Ljubljano. — Za primorski paviljon so darovali g. Ivan Suban, Sv. Ivan gostilničar in posestnik 10 stekl. refoška, g. Sovljanski 5 steklenic vina g.a Marica Kraševec 2 K. Vesti iz Goriške. Sv. Križ na Vipavskem. Bralno društvo obhaja letos 25-letnico svojega obstanka. Malo je društev na Goriškem, ki so dosegle tako visoko starost, večinoma so se razpustila, ali pa spavajo spanje pravičnega. Vse drugače je postalo v našem društvu. Število členov se od leta do leta množi. Društvo bo svojo 25-letnico tudi primerno manifestiralo, ker napravi 24. julija veliko veselico. Od čistega dobička veselice je namenjena polovica družbi sv. Cir. in Met., druga polovica pa društvu. — Vspored se objavi pravočasno. Tombola. Društvo „Zvezda" v Sovod-njah priredi dne 3. julija vsakoletno javno tombolo na denarne dobitke tik železniškega mosta ob 5. uri popoludne. Činkvina po 100 K, tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 st. Pred in po tomboli bo ples. — Ta tombola je vsako leto dobro obiskovana. Zbira se na tisoče ljudstva. Enako je pričakovati tudi letos. Železniške cene so jako ugodne. Iz Sežane. V gostilni Amfovi v Sežani je nabrala Mici Amfova v veseli družbi na kozličkovi večerji 5 K za CMD. družbo. — Denar hrani veselični odsek ženske in moške podružnice CMD za veselico 10 julija. Iz Nabrežine. — Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali: Hranilno in posojilno društvo K 10 —, Skrk Ivan Salež K 140, ostala družba pa K 3'— Skupno torej K 4*40. — Denar hrani nabrežinska podružnica. Velika veselica Ciril-Metodove podružnice v Lokvi je kljubu neugodnemu vremenu izborno vspela. In kako bi zamoglo biti tudi drugače, če delujejo tam take moči kakor sta g.ci Muhova in Žagarjeva ter g. Praprotnik (ki je zložil krasen pomemben prizor za to priliko in ki so ga domači diletantje imenitno predstavljali) in g. Hreščak, ki je v navdušenih besedah naslikal pomen in namen družbe, g. Piankovič, ki se je nesebično trudil in delal, da je zamogla veselica vspeti. A kaj naj rečemo o idealnem in navdušenem g. Srebotnjaku, ki bi najraje preobrnil ves svet, da bi le prišli mili mu Slovenci na površje! Še mnogo drugih je, katerih imena nam niso znana in ki so pomagali z vso ljubeznivostjo do lepega vspeha. Posebno hvalevreden je pevski zbor „Tabor". Milo in drago je človeku, ko vidi toliko idealnega rodoljubja in toliko zavednosti v tako malem kraju kakor je Lokev. V izgled je lahko marsikateremu trgu, ki bi lahko tudi mnogo storil v tem pogledu. A letos, v tem jubilejnem letu, naj ne bo ne podružnice ne posamičnika, da bi ne prispel s svojim darom na altar domovine! Ljubljana — Sežana. Velikanska proslava se bo vršila dne 3. julija v Ljubljani. Vsak zavedni Slovenec, ki mu dopuščajo denar in sredstva, gotovo ne zamudi te krasne prilike in pohiti v središče Slovenije, kjer bo slišal glasove iz vseh najizpo-stavljenejših krajev. Primorci! Kaj pa mi, ki nam pa sredstva in čas ne dopuščajo, da bi se udeležili proslave Ciril in Metodove družbe v Ljubljani ? Kaj mi ? Ali naj mi — in ogromno število nas je — nič ne vidimo in slišimo ? Ali naj stojimo le od daleč ? — Ne! Mi pa pohitimo vsi dne 10. julija v narodno Sežano, kjer se bomo ob milih zvokih krasne slovanske pesmi radovali in polagali po svojih skromnih močeh zrnca v ono žitnico, iz katere naj zajemajo oni Slovenci, ki krvavo potrebujejo pomoči! In če s svojimi prispevki iztržemo po-grešnemu molohu potujčevanja iz žrela le eno žrtev, je to za ubogo, malo Slovenijo velikega pomena. Velike so zasluge te prekoristne, vse-obče in edino res vseslovenske družbe za vzdrževanje naših postojank na mejah, za izobrazbo in napredek. In da bo delovanje družbe sv. Cir. in Met. tem intenzivneje in kronano s čim večimi vspehi, žrtvujmo vsi, vsi, vsi...! Dne 10. julija 1910. v Sežano, kjer bo najkrasnejši odmev slavnosti z dne 3. julija v Ljubljani. Pevsko in bralno društvo „Draga" v Orleku pri Sežani priredi v nedeljo, dne 3. julija veliko vrtno veselico v gostilni g. Pirjevca. Vspored te prireditve bo jako zanimiv in obširen. Iz prijaznosti bodo sodelovala bratska društva: „Dneva žar" iz Kazelj, „Zorislava" iz Sežane, „Primorec" iz Trebič, „Slovanska straža" iz Gropade, „Višava" s Konkonela. Cenjenemu občinstvu se bo nudilo torej dovolj zabave; preskrbljeno bo v veliki meri za točno iu raznovrstno postrežbo. Komur ni še poznana romantična velika dolina Draga, po kateri nosi društvo svoje ime, naj prihiti v nedeljo v Orlek k naši slavnosti, da si obenem ogleda daleč poznano vsedlino, ki jo obiskuje vsaki dan mnogo gostov. V nedeljo, ko bo praznovala Slovenija velik praznik Cir. in Met. družbe v Ljubljani, hočemo tudi mi pokazati, da spoštujemo velepomembno Ciril-Metodovo družbo in nje prekoristno delovanje za rešitev slovenskih otročičev iz požrešnega grla naših sosedov. Vsled tega smo odločili v ta namen 10 odstotkov čistega dobička za cenjeno Ciril-Metodovo družbo. Da pa bo ta prispevek čim izdatneji; prihitite vsi zavedni naši okoličani v nedeljo na naš praznik, da položimo „mal dar domu na altar". r Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ST „Ril' Alpinista" STIfiMO štev. 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Ceh in govori vaš lepi ^ jezik. - Mjegova trgovina ima vse potrebščine jfe^ za hribolazce in potovalce sploh. udani D. Hrnstein. Specijaliteta: usnjatl predmeti kakor na primer: kovčegi, torbice itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaju. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-raočijivi angleški Uašol tvrdke Bough-tof P. Frankeastein & Sons. ■■■■■ ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 htlml tcvarse toles is m\Mn „Pncf -J»pelin »logu f>!«k*rifnlh rrorfiOT, infl In proda'a gra-acfor.oT. tonc/onst, In fonografur. loiog^ pripr*T za toćtti pivo Lsm>a delavnica is popravljanje IJt. ttroiri, kolon, mofcjfcoieti itđ Vallka zaiona prlpadkov po tcvar, cenah. TELEFON štev. I7S4-. Bogomil Fino toTii nrar t Sežani ima svojo novo profln-Iulnlco v ur v TRSTU, ulica Vincen. Belllnl 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov, cenah. Pozor! RUDOLF ROS urar v Kranju. Ravnokar je izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo : pošiljamo vsakomur : brezplačno == Največja trgovina na Ustanovljena leta 1885 Gorenjskem. U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. O s val deli a Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. popoind. Kdo izdeluje 3 m Hotel Tratnik „Zlata kaplja" Ljubljano, so. Petra cesta 27 v bližini kolodvora Lepe zračne sobe. električna luc. Priznano fina kuhinja. /zborne pijače. cene nizke. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen velik : senčnat : vrt j VSAKO SREDO PRI UGOD- j NEM VREMENU 1 !! velik koncert!! preliminirane in prorač. načrte potom akcijske družbe z. o. z. za zidanja hiš iz betana z železom DISS & Comp. Ulica della Borsa 3 (Tergesteo) Telef. 11-61 Prenočišče JUla cittfi ai menita ulica Vienna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 150 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. | — J — UMETNI ZOBJE plombiranje sobov I Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuseher Dr.J.Cermak : zoborDraraik : koncesij, zobni tehaik - TRST - ulica delia Caearzca. št. 13. II. n. I..PUPS S Priprava za čiščenje in poliranje Cisti kovine in pohištvo, šipe in mramor (brez vode. Dobiva se povsod. Priprava 12 vinar. raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina £ i EsscMn Trst, Via Roditi 5, Telefon 133, ril. I? S. Slmslct TssnmtmnnmTninBT iausiisuiaiuuis&ufli Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je danes, po dolgi in mučni bolezni v cvetočih lttih preminul na§ predragi mx£«an. Pogreb s? vr5i iz hiSe žalost v ulici AlHeri št. 10, dne 1. 7. t. 1. ob 5. uri popoludne. TRST, dne 29. junija 19T6. Simoi in Marija SkrinjAr, Ptsri-i ■IRKO. STANKO, brata ; MILICA por. ČRMIGOJ. sestra ; ČANI60J JOSIP, cvat; JIMA raj. MAKGILI, svakinja. Bri j posebnih obvestil. R. Gasperi Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje------- o. kr. avstrijskih dri. železnic razcariBjanje MoršnegasiM blaga iz mitnic, dostavljanje na dom- VE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. CENE BREZ KONKURENCE. AJA NA DROBNO. II »EDINOST« at. 17«). V Trstu, dne :>0. junija 1910 1 fi % i® A 70 sob, električna razsvetljava, lift. kepe-ji. CENE ZMERNE. J. KOGL. TE I j RAl^K Veselica se prične točno ob 4. uri popoludne. v Na veselici in k plesu bo sviralo polno- mesu. Bojkot številno gedbeno društvo „Lira" iz Sv. Križa, nostjo. Na veselo svidenje torej v nedeljo dne 3. julija v Orleku! DriiŽOa Bojkot mesa so proglasile gospodinje Pt»nrli cp P° zel° ui7ki ceni dobp> uPeJJfina Ve! nni \y nsl/Pklro ^ii^an^an Kremsu, ker so mesarji povtšali cene V™"?® ; ■ T J!"11® SKe ZUpaHije Rnilrnt se izvršuje S strogo dOcIed- !D i,lvom' Molmo a vento ,0- /IBERNA. 1044 j ki prebivajo nad 10 let v 1r*tu in bi radi dosepl ep K — domovinsko pravico za se in svojce v Tr.tu, naj s\ ^ i išče se Acquedotto 9. število je in Manueli- znašalo lani nad 260. Ker se nadejamo, da pricapljajo kmalu tudi ti obotavljači, bomo _ . . WIo. koncem tega meseca imeli vkup blizu 86 Istodobno so bili na razstavi Pazinčani. tisoč udov. Pa tudi brez njih smo letos že i Italijani pravijo, da jih je bilo okoli 400. prekoračili dosedanje najvišje število udov. i _ Vendar je to število pretirano. Med vdele- Novih dosmrtnih članov je prirastlo 86,1 BBBEBHBSaHBBESSHH zenci je bilo tudi precej zapeljanih hrvat- proti lanskemu številu jih je torej letos za skih kmetov, posebno z Roča in Pirana. 70 več. Na novo vpisalo se je 6411 članov.1 Opazili smo med temi tudi šest moških in Kdor se do konca rožnika ne oglasi, ne j dve ženski v narodni noši istrskih Hrvatov, more zahtevati od nas vseh letošnjih knjig.1 z italijanskimi kokardami na prsih ! Kakor se vidi, „šarenjaštvo" še ni izumrlo! Obisk razstave je razmeroma slab. Nekaj časa je bila tu neka gledališka družba, ki je dajala predstave, katere so stale vodstvo razstave po 360 K na večer, dočim niso znašali dohodki niti po 50 kron povprečno na večer. Dotična družba je odšla in na njeno mesto je prišla neka druga operetna družba, ki bi bila imela predstavljati danes prvikrat „Geisho". Iz neznanih razlogov pa so predstave odpovedane na nedoločen čas. Gospodje delajo kar eno neumnost za drugo. Trajektna železnica v Dalmacijo. Hrv. kor. poročajo iz Opatije: Minuli petek se je vršil v Preluki pri Opatiji lokalni ogled glede nameravane gradnje pristanišča za trajektno železnico v Dalmacijo. Na tem ogledu so bile mnoge ugledne osebe mej temi ugledni strokovnjaki, župani neposredno interesiranih občin iz Volosko-Opatije in Kastve. Zdi se, da dobi Preluka kakor izhodna točka prednost pred Plomi-nom in Medulinom. Trajektne ladije bi po tem načrtu vozile direktno iz Preluke na otok Pag. Mejpostaj ne bi bilo nikakih in z otoka Paga bi potem vlaki po kopnem direktno vozili v Zader. Zastrupljenje z govejim mesom. V San Vicentu v Istri je tamošnji mesar te dni zaklal bolnega vola in vse osebe, ki so jedle meso tega vola, so obolele za znaki zastrupljenja. Od obolelih je ena oseba že umrla, več jih je pa težko bolnih. je na prodaj, skoraj nova, pripravna za gostilno ali obrt, en streljaj oddaljena od železniške postaje na Vipavskem. Več pove Inseratniodd. Ed nosti, G&iatti 18. rctioMnu slanine: Ir : fiellKfltes z Duffoto.n - loj sij Kranj c3 Trst- ulica Sar.lia 22 (vogal u! ce S. G'orgio 5) Pivo Dreher, uležauo in Ka serjevo. španska vin« iz The Continental Bcdefa Company. - Dezertn vira b.3la iu rudeča iz kleti princa Liclitens>teiua v Feldsburgu in grofa Lfcntierija v Vipavi. V^aki < a;i kuhtna gnjat, štanjeltska gnj&t in raznovrstre slanine. Sveže f urovo maslo iz planin in izbran sir. revama cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificij&inčga kamna s zalogo cementa © §_• A « em "aiMi ~ /n čevljarja delavca in pol-delavca lahko tudi z dežele. Oglasiti ee pri vratarju _9S9 Proda se gospodska vila ::::: v bližini Gorice ; k vili spada 8 njiv zemlje, park, travnik in vinogradi. Vse zemljiSče je obzidano in obdano a tekočo vodo Za pojasnila se je obrniti v Benetke na raslov : Sanatorio EaliicD — S. Alaurizio 26, 31. 989 Odda se mala sobica za meiečao K 9-— ali tudi na teden. Ulica roča se slav. občinstvu restavra-\ _ " cija Reka prej Mahorčič, Matavun, Skocijan, žel. postaja Divača, blizu Blovečih Skoci-j&npkih jam. Restavracija ima vedno na razpolago sveže pivo I. vrste, kakor tudi vsa vina prve vrste. Vedno dobro prpravljena domača kuhinja. Postrežba točna, cene zmerne; na razpolago je tudi lep prost« za avtomobile in kočije. Za obilen obiBk se toplo priporoča JOSIP CEHKVENI*. restavrater. 862 finetiInSrsi* Ku,ot -Pri treh prijateljih" v UUDlilIIIUdi Gorici, ulica Caserma št 11, se priporoča z dobro kuhioio in izvrstnim vinom. 854 Velika množina že rabljenih dvokoles po ceni od K 30—70; __ „.orJKArcton, s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika Nesreča na mariborskem koroškem zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; kolodvoru. V soboto opoldne je stisnil ne- plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših nadOina prihajajoči VOZ delavca Pulka tako acetilen - svetilk za gostilničarje'in društva od K ob steno, da mu je zdrobilo desno roko in ~~ batj*x-u, Godca, stolna ulica 3-4. oprsje. Mož je bil na mestu mrtev. ; Cemki poštnine prostu Prodaja tudi na obroke. : HOTEL: RestavracijaKavama v LJUBLJANI, blizu kolodvora se odda ,Pozor! RH. LEVI Pozor! Književnost in umetnost Trit. nl 0»breUe e, ni. nad.. t«! Dospela je knjiga Ivana Kušarja: Kupuje rabljeno pohistvp, ponošene obleke Ir „Canti jugoslavi" ter se jo dobiva V Slo- , fl