JANEZ JANŠA Predsednik vlade Republike Slovenije Tukaj smo našli veliko optimizma, veliko pripravljenosti za hitrejši razvoj. Energijo, ki jo ponekod po državi pogrešamo. Ljudje so tu sami pripravljeni poiskati rešitve. Pomoč pričakujejo samo takrat, ko je s strani države dejansko potrebna. Drugače pa se zavedajo dejstva, da človek leži tako, kot si sam postelje in da nič ne pade iz neba. LETO XXXVII, 15. JULIJ 2005, CENA 298,00 SIT ŠTEVILKA 28 NEKATERHtmCTJE^b V TEŽKEM FINANČNEM POLOŽAJU (str«., n v ISSN 0351-8140 9177035 1 814014 Otvoritev razstavno prodajne galerije Tisa v Mozirju 4. pohod po poteh Robanovega STRAN 11 Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje ZgornJes3 vtijska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0. NOVOSTI TEGA POLETJA; * KOMBINIRANA KARTA Z VEL PLANINO * NOV, ATRAKTIVEN TOBOGAN * AKTIVNE POČITNICE ZA OTROKE * APARTMAJSKO NASELJE s pričetkom v petek, 15.7., do vključno 5.8. 8005 konfekcija različnih dobaviteljev, kopalke, moške srajce, ženske bluze, majice s kratkimi rokavi, majice brez rokavov, hlače kapri, kratke hlače, čevlji, natikači... Izkoristite priložnost, da po usodnih cenah liberete kvalitetne izdelke! NAGRADNA poletna akcija Gremo uživat v Atlantis - Vodno mpito v \ W/ ATLANTIS VODNO MESTO Za naročnike Savinjskih novic smo v letošnjem vročem poletju v sodelovanju s sponzorjem BTC d.d., Ljubljana pripravili posebno nagradno akcijo. V vsaki številki Savinjskih novic od 8. julija do 19. avgusta 2005 bomo objavili nagradno vprašanje in ob izidu nove številke časopisa izžrebali 7 bralcev, ki bodo v soboto, * 27. avgusta 2005, potovali z nani v Atlantis -vodno meÉtéÉf BTG%ityju v Ljubljanica^ 'i rašanje št. 2; L'-fàUBMiniia. bazen 3 kaskännelkopeli. mirni feazen. 2 whjrjpppja jn 2 otroška Žjtladne g gg^Sbmmi t^riaifeiž^m gsdfSijU je V Vsängm mgsiu Alanti® mSS zaplavati y B@ggbnj_h -zunanjih bazenih trekreacijski bazen jjj -zunanji savna bazen). J$j Uajgjg VSUL ®S BSSgbej v songrnh elngyLh. pQysem ^gacen SJjaj, Nagradno y pralaui^IOi: Koliko bazenov nudi vodno mesto Atlantis? QffgoyGr na nagradno 'vprašanje pogjjjte izključno na dopisnici d g tgrka, i9, jalila 26SŽ.Lna inasigy; Savinjske rievise, SaviojsJa eisiä 4.333-1 Itearja V prvem krogu nagradne akcije so bili izžrebani: Pavla Voler, Raduha 16, Luče; Marko Rakun, Šentjanž 7, Rečica/S.; Milena Gračner, Ljubija 83, Mozirje; Jožica Vreč^j-, Volog 36, Šmartno/D.; Milka Hudales, Rečica 29, Rečica/S.J Vida Simunic, Praprotnikova 11, Mozirje; Romana Beričnik, Lepa Njiva 22, Mozirje. OSREDNJA knjižnica Tretja stran Od Rinke do Velenja Ob nedavnem obisku vlade v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini je premier Janez Janša javnosti sporočil nedvoumno odločitev: Savinjsko-Šaleška regija oziroma pokrajina bo! Za garnituro županov na čelu z Srečkom Mehom je to pomenilo precejšnje olajšanje, saj so si za ta cilj prizadevali skoraj celo desetletje. Kot glavni argument, zaradi katerega so se zgornjesavinjske občine odločile za manjšo Sa-Ša regijo (edina alternativa je bila sedanja velika Savinjska statistična regija), župani navajajo večjo prepoznavnost in možnost vplivanja na odločitve. V regiji 32 občin, kolikor jih šteje Savinjska regija, bi bil glas Zgornjesavinj-čanov precej šibkejši. Rezultati gospodarjenja v letu 2004, ki jih je objavil AJPES, govorijo o tem, da je bodoča Sa-Ša regija po tej plati uspešna kot se nikoli doslej, odkar živimo v samostojni Sloveniji. V objavljene podatke seveda ne gre dvomiti, toda za nepozornega opazovalca so lahko precej zavajajoči. Nadpovprečna uspešnost nekaterih večjih podjetij v Šaleški dolini in nazarskih BSH Hišnih aparatov namreč zbuja vtis, da je celotna regija v gospodarskem vzponu, kar pa je daleč od resnice. Zgomje-savinjsko gospodarstvo že od začetka devetdesetih let ni bilo v takšnem razvojnem razkoraku kot prav sedaj. Tako velika razlika zna biti nerodna, če se bodo kdaj odobravala kakšna razvojna sredstva po ključu regijske razvitosti. V takem primeru bi lahko bili Zgomjesavinjčani zaradi razvitejše Šaleške doline morda prikrajšani za kakšen tolar. No, če sem zadnjič v Mozirju prav razumel ministra za lokalno samoupravo dr. Ivana Žagarja, si vlada delitev Slovenije na pokrajine predstavlja kot decentralizacijo države, kar pomeni, da naj bi bile v prihodnje pokrajine (so)odgovorne za svoj razvoj in takrat, če ne prej, bo nase Sa-Ša partnerstvo na resnični preizkušnji. Takrat bo namreč priložnost, da prijatelji iz Šaleške doline v praksi demantirajo pomisleke nekaterih, ki menijo, da nas Velenjčani želijo zgolj zato, da jim ne bo treba igrati podrejene vloge v veliki celjski regiji. Pa dajmo času čas. VELIKO PODJETJE MALO PODJETJE SAMOSTOJNI PODJETNIK IZ VSEBINE: Aktualno: Poslovanje gospodarstva Sa-Ša regije v letu 2004..........4 SDS v Varpoljah: Sproščeno s predsednikom stranke in vlade..................6 Občinski svet Nazarje: Iverka ni bila edina onesnaževalka.7 Muzej lesarstva Vrbovec: Manj domačih in več tujih obiskovalcev.8 Od lipe do prangerja: Večer pod trško lipo in šaljive igre med zaselki.........17 Gornji Grad: Praznik občine popestrili tudi športniki.20 Intervju: Pogovor z Dobrinkom Danojevičem.2 2 Na naslovnici: Otroci uživajo na novem otroškem igrišču v Gornjem Gradu ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 28,15. julij 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod zd gozdove, Edi Mavrič-Sovinjčon. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.eom Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. No podlogi Zokono o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. POSLOVANJE GOSPODARSTVA SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE Najboljši rezultati v Z območja devetih občin Savinjsko-Šaleške regije je podatke iz letnih poročil za leto 2004 predložilo 678 gospodarskih družb, v katerih je bilo zaposlenih 21.043 delavcev. V primerjavi z letom 2003 se je število predloženih letnih poročil povečalo za tri odstotke, število zaposlenih pa za 0,4 odstotka. V okviru gospodarskih družb, ki so oddale lema poročila, je bilo 92 odstotkov kapitalskih družb, šest odstotkov osebnih družb in en odstotek zadrug. V LETU 2004 zadnjih devetih letih Po velikosti družb je bilo 94,4% majhnih, 2,4% srednjih in 3,2% velikih družb. V primerjavi z letom 2003 seje zmanjšalo število srednjih, povečalo pa število majhnih in velikih družb. V letu 2004 so majhne družbe zaposlovale 16,4% vseh delavcev, poslovale s 13% vseh sredstev in ugotovile 14,3% vseh čistih prihodkov iz prodaje. Srednje družbe so zaposlovale 9,8% vseh delavcev, dosegle 8,1 % vseh čistih prihodkov iz prodaje in imele 8,8% sredstev vseh družb. Kljub majhnemu številu velikih družb (3,2% vseh) njihovi poslovni rezultati še vedno v največji meri krojijo zbirne rezultate poslovanja. Velike družbe so zaposlovale 73,8% vseh delavcev, dosegle 77,6% vseh čistih prihodkov iz prodaje in ob koncu leta imele 78,2% sredstev vseh družb. Najmočnejše je področje predelovalnih dejavnosti. V tej de- 0 javnosti je dobra četrtina vseh družb. Te družbe so zaposlovale 55,7% vseh delavcev, ki so z 42,4% vseh sredstev regije ustvarile 52,9% čistih prihodkov iz prodaje. Gospodarsko najmočnejša je občina Velenje, v kateri je 61,7% vseh družb, ki so zaposlovale 80,2% vseh zaposlenih v regiji, oblikovale pa so 77,1 % vseh čistih prihodkov iz prodaje. Sredstva družb iz te občine so predstavljala 71,2% sredstev vseh družb Savinjsko-Šaleške regije. V letu 2004 so družbe oblikovale 452 milijard tolarjev skupnih pri- hodkov, ki so bili v primerjavi z letom 2003 večji za 7,6%. V enakem obdobju so skupni odhodki porasli za 7,2% oziroma za 0,5 indeksnih točk počasneje kot skupni prihodki. Družbe so ustvarile 5,9 milijonov tolarjev neto dodane vrednosti na zaposlenega ali 8,5% več kot v letu 2003. V letu 2004 je čisti dobiček v znesku 10,8 milijarde tolaijev ugo- tovilo 463 družb. V primerjavi z letom 2003 je bil čisti dobiček manjši za 0,9 odstotka. Več kot 100 milijonov tolarjev čistega dobička je doseglo 12 družb, ki so oblikovale 73,3% čistega dobička celotnega regijskega gospodarstva. Po posameznih področjih dejavnosti je bilo največ čistega dobička ustvarjenega v predelovalnih dejavnostih (65,9%). Po posameznih občinah je bilo daleč največ čistega dobička doseženega v občini Velenje. Čisto izgubo v znesku 1,8 milijarde tolarjev je ugotovilo 171 družb. V primerjavi z letom 2003 se je čista izguba zmanjšala za 52,4%. Z izgubo, večjo kot 100 milijonov, je poslovno leto zaključilo pet družb, ki so »pridelale« 55,5% čiste izgube celotnega regijskega gospodarstva. Največ čiste izgube je bilo ustvarjene v področju predelovalnih dejavnosti (48%). Po posameznih občinah je bilo največ čiste izgube dosežene v občini Velenje in Nazarje. Ob koncu leta 2004 so imele družbe 465 milijard tolarjev sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 9,7% več kot ob koncu leta 2003. V okviru sredstev so se gibljiva sredstva povečala hitreje kot stalna sredstva. Prva so se povečala za 11 %, druga za 9,7%. V okviru obveznosti do virov sredstev so družbe kot celota povečale kapital za 6,4%, medtem ko se je knjigovodska vrednost finančnih in poslovnih obveznosti povečala za 13,6%. Končni izid poslovanja gospodar- skih družb Savinjsko-Šaleške regije je neto čisti dobiček v višini 9 milijard tolarjev (za ta znesek je bil čisti dobiček večji od čiste izgube). Poslovanje je bilo torej bistveno boljše kot v letu 2003 oziroma najboljše v zadnjih devetih letih. Po posameznih področjih izkazuje najboljši rezultat področje predelovalnih dejavnosti (neto čisti dobiček v višini 6,3 milijarde tolarjev - v primerjavi z letom 2003 se je zmanjšal za 21,8%), najslabši pa področje druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti. Po posameznih občinah izkazujejo najboljši rezultat gospodarske družbe iz občine Velenje (neto čisti dobiček v višini 5,8 milijarde tolarjev), najslabši pa gospodarske družbe iz občine Gornji Grad. SA-ŠA SLOVENIJA LETO ŠTEVILO RAST (obdobja) RAST(%) ŠTEVILO RAST (obdobja) RAST (%) 1999 625 99/98 - 37.553 99/98 - 2000 622 00/99 -0,5 37.696 00/99 0,4 2001 612 01/00 -1,6 37.210 01/00 -1,3 2002 610 02/01 -0,3 38.051 02/01 2,3 2003 658 03/02 7,9 39.837 03/02 4,7 2004 678 04/03 2,0 42.068 04/03 5,6 Udeležba Savinjsko-Šaleške regije v slovenskem gospodarstvu: Temeljni podatki Družbe Zaposleni Čisti prihodki iz prodaje Vrednost aktive na dan 31.12.2004 Število Delež v % Število Delež v % Znesek v mio SIT Delež v % Znesek v mio SIT Delež v % Slovenija 42.068 100,0 468.053 100,0 12.572.200 100,0 16.167.294 100,0 Savinjska reqija 3.819 9,1 61.473 13,1 1.305.996 10,4 2.383.580 14,8 od tega Sa-Ša 678 1,6 21.043 4,5 430.922 3,4 465.272 2,9 Temeljni podatki Družbe Zaposleni Čisti prihodki od prodaje Vrednost sredstev na dan 31.12.2004 Velikost družb Število Delež v % Število Delež v % Znesek v tisoč SIT Delež v % Znesek v tisoč SIT Delež v % SKUPAJ 678 100,0 21.043 100,0 430.921.715 100,0 465.272.106 100,0 Majhne 640 94,4 3.450 16,4 61.641.551 14,3 60.641.066 13,0 Srednje 16 2,4 2.054 9,8 34.712.625 8,1 40.869.409 8,8 Velike 22 3,2 15.539 73,8 334.567.539 77,6 363.761.631 78,2 področja predelovalnih dejavnosti (19,3%), Kjer je tudi največ zaposlenih (33,1 %). To področje je največje tudi po vrednosti sredstev. Majhni in srednji podjetniki so v letu 2004 ustvarili 33 milijard tolarjev prihodkov ali 8,5% več kakor v letu 2003 ter ugotovili za 30 milijard tolarjev odhodkov, ki so bili za 8,2% večji kot v letu 2003. Njihova rastje bila za 0,2 indeksne točke počasnejša od rasti prihodkov. Majhni in srednji podjetniki so skupaj ustvarili 3,2 milijarde tolarjev podjetnikovega dohodka oziroma čistega dobička, 17,1 % več kakor v letu 2003 (podjetnikov dohodek pri majhnih podjetnikih in čisti dobiček pri srednjih podjetnikih sta po vsebini podjetnikov dobiček, ki vključuje tudi plačo podjetnika). Negativni poslovni izid oziroma čista izguba je znašala 233 mili-jonovtolarjev, 40,1 % več kakor v letu 2003. Ugotovilo jo je 167 majhnih podjetnikov. V letu 2004 so torej majhni in srednji podjetniki poslovali pozitivno, skupaj so ugotovili nekaj več kot 2,9 milijarde tolarjev neto podjetnikovega dohodka oziroma neto čistega dobička, kar je 15,7% več kakor v letu 2003. Vlado Šuster AJPES Izpostava Velenje S področja Savinjsko-Saleske regije je podatke iz letnih poročil za leto 2004 predložilo 1.551 samostojnih podjetnikov, od katerih sta dva po velikosti uvrščena med srednje. Majhni in srednji podjetniki so v letu 2004 skupaj zaposlovali (nosilci dejavnosti-lastniki niso vključeni v število zaposlenih) 2.003 delavcev oziroma 1,7% manj kot v letu 2003. Kar 63,3% podjetnikov ni izkazovalo zaposlenih. Dobrih 16 odstotkov podjetnikov je imelo enega zaposlenega. Podatki kažejo, da je tako kot pri gospodarskih družbah najmočnejša občina Velenje. Iz te občine je 43% podjetnikov, ki so zaposlovali slabo polovico vseh zaposlenih, njihovi čisti prihodki iz prodaje pa so predstavljali 41,1% vseh čistih prihodkov iz prodaje. Njihova vrednost sredstev po stanju konec leta 2004 je zavzemala 34,9% vseh sredstev samostojnih podjetnikov Savinjsko-Šaleške regije. Po posameznih področjih dejavnosti je največ podjetnikov s Temeljni podatki Družbe Zaposleni Čisti prihodki iz prodaje Vrednost aktive na dan 31.12.2004 Občina Število Delež v % Število Delež v % Znesek v 000 SIT Delež v % Znesek v 000 SIT Delež v % Skupaj regija 678 100,0 21.043 100,0 430.921.715 100,0 465.272.106 100,0 Gornji Grad 21 3,1 83 0,4 703.376 0,2 1.910.613 0,4 Ljubno 19 2,8 145 0,7 2.176.108 0,5 3.259.384 0,7 Luče 19 2,8 86 0,4 948.384 0,2 550.337 0,1 Mozirje 67 9,9 468 2,2 8.973.980 2,1 9.314.779 2,0 Nazarje 47 6,9 1.879 8,9 47.565.544 11,0 27.526.712 5,9 Solčava 8 1,2 48 0,2 604.031 0,1 894.667 0,2 Zgornja Savinjska dolina 181 26,7 2.709 12,9 60.971.423 14,1 43.456.492 9,3 Šmartno ob Paki 23 3,4 33 0,2 1.253.267 0,3 824.876 0,2 Šoštanj 56 8,3 1.427 6,8 36.440.207 8,5 89.726.876 19,3 Velenje 418 61,7 16.874 80,2 332.256.818 77,1 331.263.862 71,2 Šaleška dolina 497 73,3 18.334 87,1 369.950.292 85,9 421.815.614 90,7 S Temeljni podatki Družbe Zaposleni Čisti prihodki iz prodaje Vrednost aktive na dan 31.12.2004 Področja dejavnosti Število Delež v % Število Delež v % Znesek v 000 SIT Delež v % Znesek v 000 SIT Delež v % SKUPAJ 678 100,0 21.043 100,0 430.921.715 100,0 465.272.106 100,0 A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 6 0,9 92 0,4 832.158 0,2 1.431.176 0,3 C Rudarstvo 1 0,1 2.108 10,0 27.288.474 6,3 37.199.784 8,0 D Predelovalne dejavnosti 172 25,4 11.727 55,7 228.021.833 52,9 197.093.685 42,4 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 8 1,2 847 4,0 26.945.773 6,3 91.405.945 19,6 F Gradbeništvo 66 9,7 1.544 7,3 31.462.335 7,3 36.868.450 7,9 G Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 148 21,8 2.733 13,0 85.714.177 19,9 60.004.890 12,9 H Gostinstvo 23 3,4 510 2,4 5.639.810 1,3 6.983.878 1,5 I Promet, skladiščenje in zveze 43 6,3 152 0,7 2.521.871 0,6 2.313.230 0,5 J Finančno posredništvo 14 2,1 25 0,1 178.653 0,0 5.795.602 1,2 K Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve 169 24,9 1.010 4,8 19.412.549 4,5 20.310.807 4,4 M Izobraževanje 6 0,9 31 0,1 215.870 0,1 2.165.068 0,5 N Zdravstvo in socialno varstvo 5 0,7 30 0,1 327.651 0,1 316.221 0,1 0 Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti 17 2,5 234 % 1,1 2.360.561 0,5 3.383.370 0,7 LUČE OB SAVINJI Most za boljšo povezavo z notranjostjo države Kot smo že poročali, je ministrski predsednik Janez Janša izkoristil obisk v Zgornji Savinjski dolini za odprtje novega mostu na regionalni cesti med Lučami in Solčavo in tako ob asistenci ministra za promet mag. Janeza Božiča in lučkega župana Cirila Rosea tudi na simbolni ravni predal namenu največjo infrastrukturno pridobitev, ki jo je v dolini v letošnjem letu financirala država. mag. Janeza Božiča in lučkega župana Cirila Rosea predal namenu Pečovski most Nov armiranobetonski Pečovski most, ki je tudi v arhitekturnem smislu nekaj posebnega, je nadomestil star in dotrajan komaj pet metrov širok most, katerega nosilnost je bila borih dvanajst ton. 178 milijonov tolarjev vredna investicija je bila po zaslugi izvajal- ca del CM Celje izvedena pravočasno, čeprav so se morali delavci med gradnjo ves čas spopadati z močnimi zalednimi vodami, ki pritečejo v Savinjo s pobočij Raduhe in Podveže. Pridobitev je bolj kot za same Lučane pomembna za prebivalce Solčave in Logarske doline, saj predstavlja pomembno in varnejšo prometno povezavo z notranjostjo države. Premier Janša je ob tej priložnosti v priložnostnem nagovoru izpostavil pomen dobrega sodelovanja med državo in lokalnimi skupnostmi. Mimogrede, zaradi njegovega obiska Luč je bila tako rekoč preko noči položena nova asfaltna prevleka na regionalni njem delu vasi, za stavniki občine že uspeha prizadevali. Lučki župan Ciril Rose pa je v simbolnem smislu poudaril pomen mostov, ki povezujejo bregove. Obisk ministrskega zbora naj bi bil po njegovem pozitiven signal dobrega sodelovanja države in tukajšnjih lokalnih skupnosti. Savinjčan Izgradnja obeh mostov je bila namenoma tempirana tako, da je bila njuna otvoritev ob obisku vlade v Lučah (foto: Jože Miklavc) SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA V VARPOLJAH Sproščeno s predsednikom stranke in vlade Predsednik vlade in SDS Janez Janša s privrženci stranke v Varpoljah (foto: Ciril M. Sem) Na prireditvenem prostoru v Varpoljah se je 2. julija na sproščenem druženju zbralo več sto članov in simpatizerjev stranke SDS. Med njimi so bili tudi politični veljaki, poslanci in predsednik stranke in vlade Janez Janša. Privrženci stranke so se v Var-polje pripeljali iz vseh delov Slovenije. Takoje tudi s pokritostjo in prisotnostjo stranke, ki je po zadnjih državnozborskih volitvah prevzela politično pobudo v Sloveniji. Čas sprememb v teh mesecih mnogi ocenjujejo za dober, seveda pa tudi drugače mislečih ne manjka. Vsekakor teh slednjih v Varpolje 2. julija ni bilo. Čeprav je šlo za nepolitično, predvsem družabno srečanje, je predsednik stranke Janez Janša s svojo prisotnostjo potrdil velik pomen tega. V pozdravnem govoru je izpostavil gostoljubnost domačinov in regije, v kateri so se zbrali. Spomnil se je dogodkov izpred treh dni, ko so člani vlade obiskali Zgornjo Savinjsko dolino. »Tukaj smo našli veliko optimizma, veliko pripravljenosti za hitrejši razvoj. Energijo, ki jo ponekod po državi pogrešamo. Ljudje so tu sami pripravljeni poiskati rešitve. Pomoč pričakujejo samo takrat, ko je s strani države dejan- sko potrebna. Drugače pa se zavedajo dejstva, da človek leži tako, kot si sam postelje in da nič ne pade iz neba. Tudi razvoj teh krajev v zadnjih 10 do 15 letih nazorno kaže, da se da tudi z relativno skromnimi sredstvi doseči velike uspehe,« je zaključil govor predsednik stranke in slovenske vlade Janez Janša. Udeleženci piknika so se v Varpoljah tudi športno udejstvovali, hkrati pa nabirali moči za izzive, ki so pred njimi in stranko, kateri pripadajo. Letošnje leto je edino brez kakršnihkoli volitev, zato bodo počitnice dolge in okreplju-joče. Kakor je dejal Janša, pa prihodnje leto ne bo tako. Pred njimi so namreč lokalne volitve in ogromno dejavnosti, ki bo povezanih z njimi. Benjamin Kanjir c Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET NAZARJE Iverka ni bila edina onesnaževalka Inštitut za ekološke raziskave Elico Velenje je v času od aprila 2004 do marca 2005 opravljal meritve onesnaženosti zraka v naselju Nazarje. Poudarek meritev, ki jih je naročila občina, je bil predvsem na vsebnosti prašnih delcev, z rezultati pa so se pretekli teden seznanili tudi občinski svetniki. meritvah onesnaženosti zraka v industrijskem središču Zgornje Savinjske doline, vendar s pripombo, da so se razmere po zaprtju tovarne ivernih plošč vendarle precej Meritve, ki so bile opravljene pri nazorskem zdravstvenem domu in v naselju Prihova, tudi po zaprtju tovarne ivernih plošč ne kažejo bistvenega odstopanja od predhodnih, kar govori v prid trditvam, da je na tem območju več onesnaževalcev, katere bo potrebno definirati in do konca leta vzpostaviti kataster onesnaževalcev. Svetniki so sprejeli tudi sklep, da je potrebno vsa podjetja v Nazarjah, ki so potencialni onesnaževalci, pisno opozoriti na dosledno čiščenje in močenje površin, kjer nastajajo viri onesnaževanja. Po razpravi so svetniki sicer sprejeli poročilo Erica o opravljenih Tudi po zaprtju tovarne ivernih plošč meritve onesnaženosti zraka v Nazarjah še ne kažejo bistvenega odstopanja od predhodnih (foto: EMS) izboljšale. Po mnenju župana Ivana Purnata je trditev, da je onesnaženost podobna kot pred zaprtjem nekoliko nepremišljena. Ne glede na zapisano je zrak v Nazarjah bolj čist, torej z manj praha in žagovine, je prepričan nazorski župan. Podobno je razmišljal tudi svetnik Matej Pečovnik, ki verjame, da je onesnaževalcev več, čeprav naj bi največ nesnage povzročila prav iverna tovarna. Ta naj bi bila po mnenju Boštjana Cigaleta dober razlog za izgovor ostalim onesnaževalcem. Po njegovem so lahko vsa podjetja, ne samo Glinova, potencialni onesnaževalci, vsekakor pa so bili svetniki enotnega mnenja, da se prahu ne bo mogoče povsem znebiti, dokler bo v Nazarjah lesna industrija. Savinjčan POČASNO REŠEVANJE PRITOŽB OGROŽA OBSTOJ KMETIJ Nekateri kmetie v težkem finančnem noložaiu Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ugotavlja, da kljub večkratnim opozorilom Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) prepočasi rešuje pritožbe na negativne odločbe, povezane z izplačili ukrepov kmetijske politike za leti 2003 in 2004. Konec preteklega leta sta tako kmetijsko ministrstvo kot omenjena Agencija obljubila, da bodo pritožbe na negativne v odločbe povezane z neizpolnjevanjem pogojev nitratne direktive rešene že januarja letos. Napoved se do danes še ni uresničila. Od 15. junija dalje je ARSKTRP začela izdajati odločbe za premije na živali in mlečne premije. Pri tem je prišlo do večjega števila negativnih odločb zaradi spremembe pravil dodeljevanja premij. KGZS je svojim članom preko Kmetijsko svetovalne službe ponudila pomoč pri pripravi pritožb. Zaradi tega je velika verjetnost, da bo prispelo na Agencijo večje število pritožb, kar bo glede na sedanjo dinamiko reševanja, povzročilo še večje zamude. Po mnenju KGZS, izraženo v zborničnem glasilu Zelena dolina, plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike predstavljajo kmetijam pomemben delež prihodka, s katerim se izravnava padec cen kmetijskih pridelkov. Zato zamujanje ozi- roma neizplačilo teh sredstev ogroža obstoj marsikatere kmetije. V kmetijsko gozdarski zbornici so prepričani, da so kmetje v težkem finančnem položaju, saj ne morejo pokrivati tekočih izdatkov, zato Agencijo ponovno opozarjajo, da izvede vse postopke, ki bodo omogočili hitrejše reševanje pritožb in čimprejšnja izplačila sredstev. Savinjčan y ZVEZA DRUŠTEV ZA BIOMASO SLOVENIJE Obnovljivi viri energije so priložnost in obveza Prehajanje na obnovljive vire energije ni samo obveza držav zaradi skrbi za okolje in izpolnjevanj zahtev kjotskega protokola, ampak pomeni tudi razvojni izziv, ki lahko vzpodbudi večjo gospodarsko rast. Na dvodnevni konferenci Slobiom, na kateri so razpravljali o uporabi obnovljivih virov energije v jugovzhodni Evropi, je z razpravo o vlogi župana v uvajanju biomase in drugih obnovljivih virov energije sodeloval tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj. V uvodnem nagovoru srečanja je predsednik državnega sveta Janez Sušnik dejal, daje zagotavljanje energije na osnovi obnovljivih virov ena od prednostnih nalog Evropske unije in Slovenije. Po njegovem učinkovitejša raba energije ni odvisna le od ukrepov države, temveč lahko k temu veliko pripomore tudi vsak posameznik. Sušnik je zatrdil, da se v državnem svetu zavedajo pomena, ki ga ima iskanje obnovljivih virov energije za gospodarstvo in okolje, zato so pripravljeni podpreti programe, ki bi v skladu z varstvom okolja prispevali tudi k večji gospodarski rasti. Svetovalec za razvojno strategijo pri svetu EU za obnovljive vire energije Oliver Schaefer je opozoril na evropsko energetsko odvisnost, saj je potrebno kar polovico potrebne energije uvoziti. Obnovljivi viri se kažejo kot uresničljiva možnost za nadomeščanje uvoza, Schaefer pa je prepričan, da lahko v EU do leta 2020 lasten delež povečajo na 20 odstotkov. Gre za precej optimističen cilj, ki bi EU stal okoli 443 milijard evrov, vendar bi omogočil zmanjševanje drugih stroškov, kijih povzroča onesnaževanje okolja. Predstavnik ministrstva za okolje in prostor Radovan Tauzesje napovedal, da naj bi v Sloveniji kljub načrtovani visoki stopnji rasti bruto družbenega proizvoda znižali izpuste toplogrednih plinov, delež obnovljivih virov energije pa do leta 2010 povečali na 12 odstotkov. Po Tauzesovih besedah bodo na ministrstvu namenili veliko pozornost uporabi zelene elektrike in bi-ogoriv, poleg tega naj bi občutno povečali učinkovitost rabe sončne energije in drugih alternativnih virov. Savinjčan Gospodarstvo, Iz občin MUZEJ LESARSTVA VRBOVEC NAZARJE Manj domačih in ve« tujih obiskovaUev V preteklem letu je nazorski muzej lesarstva obiskalo 3509 domačih in tujih gostov. Od tega je bilo 1400 šolskih otrok, 1292 odraslih v organiziranih skupinah, 405 individualnih gostov in 412 obiskovalcev, ki so imeli prost vstop. V primerjavi z letom prej se je obisk zmanjšal za 811 obiskovalcev, po besedah direktorice muzeja Barbare Šoster Rutar so največji upad beležili vskupini, ki ima prost vstop, kar je po njenem mnenju v mejah pričakovanega. »Žal seje za 23 odstotkov zmanjšal tudi obisk šolskih skupin, odraslih skupin je bilo manj za dobrih 13 odstotkov, medtem ko se je obisk posameznikov povečal za slabih 12 odstotkov. Vzroke za slabši obisk iščemo predvsem v slabem vremenu v jesenskem času, koje pri- Direktorica muzeja Vrbovec Barbara Šoster Rutar: »Ali je šlo samo za eno slabo sezono ali se bo trend upadanja obiska nadaljeval, bo jasneje šele konec leta 2005.« hajalo do odpovedi naravoslovnih dni kot tudi izletov odraslih organiziranih skupin. Spomladanska sezona je bila zelo primerljiva z letom 2003, poletni obisk pa je bil celo nekoliko boljši od preteklega. Ali je šlosamozaenoslabo sezono ali se bo trend upadanja nadaljeval, pa bo jasneje šele konec leta 2005,« je na nazorskem občinskem svetu povedala direktorica muzeja Vrbovec. Razveseljivo je, da si muzej zgornjesavinjskih lesarjev ogleda vedno več tujih obiskovalcev. V letu 2003 si je bogato zapuščino nekdanjega življenja lesarjev in gozdarjev ogledalo 156 tujih gostov, v preteklem letu pa je število tujcev naraslo že na 498. Šosterjeva pravi, da med organiziranimi skupinami slednji predstavljajo že četrtino vseh obiskovalcev, med individualnimi gosti pa kar tretjino in očitno bodo tuji obiskovalci počasi postali ena glavnih ciljnih skupin muzeja. Zaradi povečanega obiska tujcev je bil sredi lanskega leta v celoti preurejen uvodni del muzeja. To pomeni, da so vsi podatki o razvoju gozdov skozi geološke dobe, splošni podatki o gozdovih pri nas in po svetu, zanimivosti iz sveta dreves in gozdov, podatki o tipih prsti pri nas in še marsikatera zanimivost prevedeni tudi v angleški, nemški in italijanski jezik. V preteklem letuje nazorski muzej vseskozi prizadevno sodeloval tudi pri razvoju turizma v občini in širši regiji. Barbara Šoster Rutar: »Pomagali smo pri ponatisu kataloga Zgornje Savinjske doline z izdajo cenika in sodelovali pri pripravi multivizije, ki jo je izdala Občina Nazarje. Poskrbeli smo za namestitev novih tabel z imeni podjetij pred vhodom v graščino, posredujemo turistične informacije ljudem, ki obiščejo nazorsko občino, še vedno pa skrbimo za redno ažuriranje podatkov na spletnem portalu Slovenske turistične organizacije.« Savinjčan GORNJI GRAD Novo otroško igrišče Ker je otroško igrišče ob osnovni šoli v popoldanskem času otrokom nedostopno, so se na Občini Gornji Grad odločili postaviti novega ob stanovanjskih blokih v Novem naselju. Ob otvoritvi so priložnostni program skupaj z vzgojiteljicami pripravili otroci iz gornjegrajskega vrtca. Igrala naj bi imela tudi vzgojni namen, zato so bila odbrana po kriterijih, ki ustrezajo varnosti in zmožnostim otrok v starosti do osem let, Savinjčan Ob otvoritvi otroškega igrišča so skupaj z vzgojiteljicami otroci iz gornjegrajskega vrtca pripravili priložnostni program (foto: EMS) FIT MEDIA CELJE Savinjska regija poživlja - rekreacija in šport Celjsko podjetje Fit media že več let pripravlja promocijska orodja za integralno trženje regijskih turističnih produktov. Pred petimi leti so izdali prvi turistični zemljevid pod blagovno znamko Od Rinke do Sotle, leta 2002 je sledil istoimenski paket turističnih produktov, lani pa so izdali turistični vodnik etnoloških in kulturnih znamenitosti z naslovom Od Rinke do Sotle - okus po domačem. Letošnji vodnik je namenjen rekreaciji, športu in atrakcijam. Za sodelovanje v njem se je odločilo 26 občin statistične Savinjske regije, krajinska parka Logarska dolina in Golte, združenje slovenskih turističnih kmetij, Zveza ribiških družin Celje in Savinjski med- 0 društveni odbor planinskih društev. Med občinami, ki s svojo ponudbo v vodniku Savinjska regija poživlja -rekreacija in šport niso prisotne, sta tudi Luče in Solčava, ne glede na to pa so prisotni nekateri ponudniki turističnih storitev z območja obeh občin. V prvem delu vodnika so predstavljene značilnosti po posameznih občinah, v drugem delu pa so predstavljeni nosilci konkretnih turističnih produktov. Z vsemi kontaktnimi podatki so navedeni tudi vsi turistični informacijski centri v regiji, vodnik pa je v nakladi 10.000 izvodov natisnjen v dvojezični (slovenskoangleški) verziji. Po besedah prokurista Fit medie Jožeta Voltando je cilj promocijskih materialov pod blagovno znamko Od Rinke do Sotle večja prepoznavnost Savinjske regije v slovenskem in evropskem merilu, zato bo temu prilagojena tudi distribucija, ki bo delno potekala doma, deino pa v tujini. Zaradi pozitivnega odziva na omenjene publikacije (lanski vodnikje doživel celo ponatis) so v Fit medii odločeni nadaljevati s projektom in prihodnje leto izdati nov tematski vodnik, katerega vsebine pa še niso dorekli. Franci Kotnik Od resnično lepega objekta in varnega prehoda preko Savinje je po slabih petnajstih letih ostala le še podrtija (foto: Franjo Atelšek) Nedaleč od meje med občinama Ljubno - Luče ob glavni cesti v smeri proti Lučam je bila po vodni ujmi leta '90 zgrajena Spučneko-va brv. Bila je med prvimi zgrajenimi prehodi preko Savinje v času obnove mostov in brvi, ki jih je odnesla katastrofalna poplava. Od \________________________________ resnično lepega objekta in varnega prehoda preko reke je po slabih petnajstih letih ostala le še podrtija, ki le par korakov od glavne ceste kaže zelo klavrno in predvsem nevarno podobo brvi, kiji zob časa ni prizanesel. Franjo Atelšek 4. POHOD PO POTEH ROBANOVEGA JOŽA Predstavitev knjige Preproste zgodbe s solčavskih planin slovenski bukovnik, ena tistih osebnosti, ki so kakor luč: sveti drugim, ko sama izgoreva, skromno in pošteno, brez bahavega plapolanja, vendar luč na gori, vidna od blizu in daleč, da ne moreš brezbrižno mimo; svetla luč, čeprav se zdi komaj plamenček, topel tistemu, ki se mu približa z dobro voljo, in žgoč onemu, ki bi hotel z drzno roko seči po njem.« Pobudo za ponatis so po besedah Alenke Veber, ki je knjigi dodala črno-bele fotografije in jo tudi uredila, dobili od domačinov, ki so želeli, da zgodbe ne utonejo v pozabo, ampak so na voljo tudi širši množici ljudi, ki obiskujejo krajinski park Robanov Kot in Solčavsko. »Ob prebiranju knjige me je prevzela nadarjenost avtorja, njegovo bistro opazovanje in sožitje z naravo, kjer si je pridobil življenjsko modrost in razgledanost,« je ob predstavitvi Po končani sveti maši je urednica celjske Mohorjeve družbe Alenka Veber predstavila knjigo Preproste zgodbe s solčavskih planin avtorja Jožeta Vršnika - Robanovega Joža. Knjiga je prvič izšla v redni knjižni zbirki leta 1978. Po skoraj treh desetletjih so se odločili za ponatis, saj je knjiga še vedno zanimiva, ne samo za domačine in ljubitelje narave, marveč tudi za etnologe in nenazadnje za jezikoslovce. Zato ni naključje, daje knjigi na pot v uvodu etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer zapisala: »Joža Vršnik, po domače Robanov Joža, je bil eden zadnjih, če ne morda res zadnji knjige dejala Vebrova. Zgodbe so razvrščene po vsebini v več poglavij. Besedila se po besedah Vebrove skoraj niso dotikali, pilil in popravljal ga je namreč pisec sam, kot je videti iz ohranjenih prepisov. Čeprav se kakšna beseda zdi komu nenavadna in stavčna zveza drugačna, kot smo vajeni, sojo ohranili, da bi bil čim bolj ohranjen slog izvirnika, nadih domače narečne govorice ob včasih utrujajoči papirnatosti sodobnega pisanja. Knjigo Preproste zgodbe s solčavskih planin je moč dobiti v pisarni Turističnega društva Solčava. Marija Šukalo V nedeljo, 3. julija, so se ljubitelji narave in planin podali v eno najbolj slikovitih alpskih dolih, v Robanov Kot na pohod po poteh Robanovega Joža, ki ga je četrtič organiziralo solčavsko turistično društvo, letos pa se 0 Robanovem Jožu in njegovem doživljanju narave je spregovoril Nejc Slapnik (foto: Marija Šukalo) Pohodnike so pred Robanovo domačijo pozdravile pesem in recitacije solčavskih ljudskih pevk in pevcev ter osnovnošolcev. Slišati je bilo tudi prijetne melodije citer izpod spretnih prstov Francija Robana. O Robanovem Jožu in njegovem doživljanju narave je na svojstven način spregovoril Nejc Slapnik, medtem koje krajinski park Robanov Kot predstavila Mateja Suhodol-nik. Udeleženci so se nato podali po Urednica celjske Mohorjeve družbe Alenka Veber je predstavila knjigo Robanovega Joža Preproste zgodbe s solčavskih planin (foto: Marija Šukalo) poteh, koder je hodil Robanov Joža in se ustavili na planšariji v Kotu, kjer je sveto mašo daroval župnik Silvester Molan. spretnih prstov Francija Robana (foto: Marija Šukalo) MLADOSTNIKI IN NJIHOVE VREDNOTE Želja po zabavi, uživanju in svobodi... Dandanes je pogosto slišati, da so mladostniki brez vrednot. Toda, kaj sploh so vrednote? Če poenostavimo zapletene psihološke definicije, lahko rečemo, da so to pojmi, ki jih visoko cenimo in h katerim si prizadevamo; torej so vrednote vsi pojavi, ki so po našem mnenju dobri, pravilni in zaželeni. Težava torej ni vtem, da mladi vrednot ne bi poznali, saj se zanje več kot očitno trudijo vsak dan: nekateri za uspešen študij, dober odnos s profesorji in visoko povprečje, drugi bi naredili vse za popoln zunanji videz ali za več denarja, ostali za zdravje, srečo, mir... Če že nič drugega, pa večina odraščajoče mladine visoko ceni dober žur in prosti čas. Potemtakem je trditev, da so mladi brez vrednot, več kot očitno prenagljena, saj si prizadevajo za tisoč in eno slvar. Seveda je to, v kakšnem zaporedjujih postavljajo, odvisno od posameznika, saj si vsakdo ustvari svojo lastno lestvico. Vrednote so pri naših mladostnikih vsekakor drugačne kot pri nas, saj je to obdobje sprememb, uporništva, osamosvajanja. Prav zaradi tega pogosto pride do številnih prepirov in nerazumevanj. Vrednote se skozi različna življenjska obdobja spreminjajo. Tiste, ki jim ljudje pripisujemo velik pomen vzreli dobi, so popolnoma drugačne ali celo nasprotne tistim, ki smo jih tako goreče zagovarjali v času mladostništva. Torej mladostniki, če starši občasno ne razumejo vaše želje po zabavi, uživanju in svobodi, jih lahko mirno potolažite z dejstvom, da vas bo vse to slej kot prej minilo in da boste sčasoma spremenili svojo lestvico vrednot (sicer pa niso bili oni v mladih letih po vsej verjetnosti nič boljši od vas, saj jabolko ne pade daleč od drevesa). Problem pa nastopi ob vprašanju, ali so njihove vrednote, torej stvari, za katere si prizadevajo, tudi pravilne in koristne. »Pravilnost« vrednot je zelo relativna. Izoblikuje se tako, dav procesu socialnega učenja pridobimo veliko informacij o splošno vel- javnih vrednotah kulture, v kateri živimo. Po vsej verjetnosti vplivajo tovrstne izkušnje na izoblikovanje vrednostnih sistemov in hierarhij pri posamezniku. Na oblikovanje vred- not pri posamezniku pa poleg tega odločilno vplivajo še splošna razgledanost, stopnja izobrazbe, vplivi okolice, versko prepričanje in še mnogi drugi dejavniki. Prepričana sem, da se ni bati, da bi mladi ostali brez vrednot, a ver- jamem, da je treba v prihodnje več pozornosti posvečati temu, katere vrednote bodo prevladovale. Če so te res »napačne«, kot pogosto trdi starejša generacija, pa moramo razmisliti, zakaj je temu tako. Velik del krivde lahko pripišemo današnji družbi, ki nam vsiljuje svoje materialne ideale, pri tem pa pozablja na duhovno plat življenja. Pogosto pa na to vlivajo tudi spremembe vsvetu in politiki, zaradi katerih ne verjamemo več v pravičnost, poštenost in mir. In nenazadnje smo tu tudi starši s svojim vzgledom. Kljub temu ne smemo pozabiti, da so vrednote pomemben del mlade osebnosti, na mladih pa svet stoji. Zavedati pa se moramo, da nam ni treba neumno posnemati javnega mnenja in verjeti zgrešenim idealom družbe, temveč moramo trezno razmišljati s svojo glavo ter tako oblikovati svoje lastne vrednote, stališča in načela, na podlagi katerih se bomo odločali v življenju. Marija Šukalo Naša anketa Vrednote v naši družbi Razlike pri vrednotah obstajajo med različnimi generacijami, kakor tudi med osnovnimi demografskimi skupinami, torej tudi med moškimi in ženskami. Za ženski spol bi naj bilo značilno večje poudarjanje osebnih in emotivno doživljajskih vrednot, pri moških pa bi naj bila v ospredju materialna in čutno nagonska plat, pa tudi višje vrednotenje dela, ustvarjanja in napredka. Za ženske je izredno pomembna varnost in neogroženost. Tudi enakost med ljudmi cenimo ženske mnogo bolj od moških, iz česar bi lahko sklepali na večjo nagnjenost k tekmovalnosti v moški naravi, pa tudi na zapostavljanje žensk v zgodovini. Moški pa naj bi bolj cenili red in disciplino, saj sta to pokazatelja upoštevanja močnejšega in priznavanje avtoritete. Na kakšne vrednote pa prisegajo Zgornjesavinjčani? Nada Vučko, Spodnje Pobrežje: Zame je najvažnejše razumevanje med ljudmi, dobri in prijateljski odnosi med sosedi. Največ pa mi vsekakor pomeni narava in čas, preživet na sprehodih, kamor se vsak dan podava z možem. Jožica Hren, Rečica: Veliko mi pomeni zdravje, razumevanje z možem in družino. To je največja sreča, ki jo človek lahko doživi. Marta Solar, Polane: Pomembnejše so mi duhovne kot materialne vrednote. Kdor prisega na materialne vrednote, je duhovno prazen, prav tako te ne prinašajo sreče. Meni osebno sta najbolj pomembna notranji mir in pa zavest, da nimaš sovražnika. Zdi se mi, da ljudje z velikim bogastvom niso srečni. Denarje zame le sredstvo za kupovanje nujnih potrebščin za življenje in sprehod po velikih supermarketih le nuja vsakdanjika. Viktor Kolar, Mozirje: Zame so največja vrednota otroci, ti prinašajo veselje, radost, srečo. Čeprav nisem več rosno mlad, pa se mi zdi, da je še vedno najvažnejša ljubezen. Če ta obstaja, se da marsikaj Medtem ko so zame materialne dobrine - hiša, avto, le nuja vsakdanjika. Elizabeta Novak, Solčava: Zdravjejezame na prvem mestu, čeje to v družini, ki se razume, potem vse drugo pride samo. Prepričana pa sem, da se v naši družbi prepletata denar in razumevanje. Če primanjkuje denarja, so v družini pogosti prepiri. Miha Buršič, Žekovec: Sam imam drugačne vrednote kot starši. A sem prepričan, da štejejo le zdravje, zvestoba in zaupanje. Čeje to, se razvijetudi prijateljstvo. Pri vsem tem je denar zame drugotnega pomena. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem NOVA RAZSTAVNA-PRODAJNA GALERIJA V MOZIRJU Kako lažje do umetniških del Mozirje je od 1. julija bogatejše za novo galerijo. V objektu med supermarketom Tuš in gostinskim lokalom Pr'pek sta namreč Ema Janko in Polona Levar Krajnc odprli razstavno-prodajno galerijo Tisa. umetnosti tržna niša, ki bi jo veljalo zapolniti. Veliko je namreč ljubiteljev umetnosti, ki tu in tam iščejo razna platna za svoje potrebe. Človek je včasih tudi na preizkušnji, ko želi kaj iep- Akademski slikar Alojz Zavolovšek je slikarjem ponudil svojo pomoč pri izbiri slik za razstavo in morebitno prodajo (foto: Ciril M. Sem) jev, ki bi želeli katero izmed svojih del tudi prodati. Umetnost umetnike nam- Ema Janko (druga z leve) in Polona Levar Krajnc (prva z desne) sta odprli reč t(jdj stQne Dobra razstavno-prodajno galerijo Tisa v Mozirju (foto: Ciril M. Sem) platno, barve in ostali pripo- Galerija je nadgradnja obstoječih ega podariti ob kakšnem prazniku, močki gotovo niso poceni, dejavnosti, kisoževtej hiši. Lastnici Vse to bo odslej na voljo. V galeriji Galerijo je s svojimi besedami posta začutili, da je na tem področju namreč že razstavlja okoli 30 slikar- spremil na pot akademski slikar Alojz Zavolovšek. Slednji je slikarjem ponudil svojo pomoč pri izbiri slik za razstavo in morebitno prodajo. Izkušeno in izšolano oko namreč vidi dljetergloblje in prej začuti, kaj spada in kaj ne spada na stene bodočih kupcev. Verjetno pa teh ne bo tako malo. Benjamin Kanjir NOVA ŠTIFTA Otroci v veliki igralnici življenja 24 animatorjev in 53 otrok, v glavnem iz občine Gornji Grad, seje udeležilo že četrtega oratorija v Novi Štifti, ki so ga, tako kot prejšnje tri, pripravili na pobudo mladih študentov. Celotno dogajanje je podprl tamkajšnji župnik Lojze Ternar in za ta namen odstopil prostor v župnišču. Beseda oratorij izhaja iz latinske besede in pomeni moliti. V sodobnem času se beseda uporablja za veselo druženja otrok oziroma izvajanje počitniškega programa. Počitnice so namreč veliko hrepenenje osnovnošolcev, pa vendar se zgodi, da se otroci v dveh mesecih počitnic tudi dolgočasijo, nekateri so celo prepuščeni ulici in slabi družbi. Vodja druženja v Novi Štifti Anja Rajter pravi, da oratorij še vedno ostaja veliko »dvorišče« počitniškega življenja, v katerem otroci Četrti oratorij v Novi Štifti je podprl tamkajšnji župnik Lojze Ternar (stoji) (foto: EMS) skozi igro, ročne spretnosti, odkrivanje talentov, druženje z vrstniki, pesem in molitev koristno preživljajo prosti čas ter iščejo lastno ustvarjalnost. Vse to z izdelanim programom in pod vodstvom animatorjev. Otroci skozi igro, druženje z vrstniki, pesem in molitev koristno preživljajo prosti čas (foto: EMS) Neizpodbitno dejstvo je, da otroci bolj kot kdajkoli potrebujejo okolje, ki bo nabito s pozitivnimi vrednotami in to poskuša Rajterjeva s pomočniki ustvariti z oratorijem. S tem projektom želijo pomagati tudi staršem, ki v tem času nimajo dopustov in želijo poskrbeti za varnost svojih otrok. Savinjčan KRAJEVNI ODBOR ZBU NOB NAZARJE Izlet v Idrijo in Dražgoše V soboto, 18. junija so se člani Zveze borcev Nazarje odpravili na izlet proti Idriji in Cerknemu. Prijetni druščini članov borčevske organizacije so se pridružili še simpatizerji iz vrst upokojencev. Vožnja je potekala po slikoviti pokrajini, povsem drugačni od Savinjske doline; z iglavci in listavci poraščeni strmi hribi, v katere so vpete visoke hiše s strmimi strehami. V Idriji so si v mestnem muzeju ogledali slike pridobivanja srebra in prekrasne idrijske čipke. V partizanski bolnišnici Franji so občudovali požrtvovalno delo, s katerim so borci zgradili bolnišnične objekte. Potrebni material so znosili po ozki strugi potoka, da ne bi puščali sledov. Po isti poti so prenašali ranjence. Tako bolnica ni bila nikdar izdana Nemcem. V Dražgošah jim je pripovedoval spomine na dražgoško bitko borec - domačin, kije bil vtakrat-ni borbi Cankarjevega bataljona z Nemci leta 1941 star 15 let. Zdaj je najstarejši moški v Dražgošah, ker so takrat druge moške Nemci postrelili, 21 pa sojih žive zažgali v obkoljeni hiši. Udeleženci izleta so obnemeli ob njegovem pripovedovanju. V mislih so se zaobljubili, da bodo prepričanju, da so preživeli nepozaben dan in dejanja in besede usmerili vto, da se take grozo- izredno prijetno druženje. te ne bodo več ponovile. Ob vrnitvi so se razšli v Jožica Pečovnik Na izlet so s druščini borčevske organizacije simpatizerji iz vrst upokojencev GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD Razkrivanje talentov pesniške duše V Delcah pri Bočni tiho in nevsiljivo domuje pesnica, pevka in ljubiteljska slikarka Marjana Rihter (rojena leta 1952 v Podgorju pri Slovenj Gradcu). Njeni brezštevilni talenti skozi materinsko ljubezen in naklonjenost stvarstvu nagovarjajo kot svetleči biseri. Širši javnosti je znana kot pevka v skupini ljudskih pevk Pušeljc, pred štirimi leti je izdala pesniško zbirko Razbiti vrč, vzporedno s pisanjem pesmi pa svojo bogato domišljijo sprošča s slikanjem. Marjana Rihterje markantna ženska, kar seje potrdilo tudi ob odprtju njene razstave likovnih del v gornjegrajski galeriji. Do zadnjega kotička napolnjen prostor pod srednjeveškimi oboki in bogat kulturni program, ki so ga sooblikovali glasbenika Petra Kranjc in Andrej Mikek, recitatorka Alenka Pustoslemšek in ljudske pevke Pušeljc, povesta vse o nenarejeni skromnosti Rihterjeve in njeni priljubljenosti. Pred približno desetimi leti je iz njene notranjosti privrela potreba tudi po slikarskem izražanju. Rihterjeva črpa svojo izrazno moč iz silne ljubezni do narave in življenja, zato ne more biti presenečenje, da njena dela, izražena s tehniko olje na platno in akril, izžarevajo obilo pozitivne energije. V letih ustvarjanja je sodelovala na devetnajstih slikarskih razstavah v različnih slovenskih krajih. Njen vzornik in obenem prvi kritikje bil pokojni učitelj likovne vzgoje Viktor Kojc, pri katerem je dobila nasvete in vzpodbudo za prve korake na poti slikarstva, po kateri stopa dovolj samozavestno. Savinjčan Marjana Rihter je sodelovala na devetnajstih slikarskih razstavah v različnih slovenskih krajih (foto: EMS) LJUDSKA UNIVERZA VELENJE CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE Zadrečka cesta 35, tel. 839 02 60 CENJENE UDELEŽENCE IN NOVE UPORABNIKE BREZPLAČNEGA UČENJA OBVEŠČAMO, DA BO V POLETNEM ČASU CENTER SU NAZARJE ODPRT OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 15. URE, OD 25. JULIJA DO 5. AVGUSTA PA BO ZARADI KOLEKTIVNEGA DOPUSTA ZAPRT. LJUDSKA UNIVERZA VELENJE SPOROČA VSEM OBČANOM OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, DA BODO NA VSE DOMOVE SREDI AVGUSTA DOSTAVILI BREZPLAČNI KATALOG IZOBRAŽEVALNIH MOŽNOSTI V ŠOLSKEM LETU 2005/2006. NOVO - SVETOVALNO SREDIŠČE ISIO VELENJE JE NASLOV ZA POKLICNO USMERJANJE ODRASLIH. VSE INFORMACIJE O MOŽNOSTIH ŠOLANJA IN USPOSABLJANJA NA ENEM MESTU. TUDI ZA OBČANE VSEH OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE. POKLIČITE: 898 54 70 LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Titov trg 2, 3320 Velenje, Spletne strani: www.lu-velenje.si, e-pošta: info@lu-velenje.si Piše: Aleksander Videčnik Slovenci so se v času marčne revolucije 1848 komaj zavedali pomena vrenja v takratni avstrijski državi. Še vedno je v njih prevladoval duh fevdalnega časa, kije pomenil vsakršno odvisnost od tujih gospodov. V mestih je bilo sicer opaziti spremembe, čeprav postopne, manj pa je bila tega spoznanja deležna dežela, čeprav je takrat pretežen dei slovenskega naroda živel na vasi, saj smo Slovenci bili v največjem številu kmetje. Domače izobraženstvo je šele prihajalo med naš narod, slovenske knjige so že spodbujale in prinašale delež k postopni omiki ljudi, časopisi so širili med ljudmi narodno in napredno zavest. Vendar pa je še splošna neukost zapirala marsikatera spoznanja napredka in sposobnost boja za narodov obstoj. Kmečka odveza je sicer pomenila konec podložništvaje pa hkrati povzročala gospodarjenja nesposobnim ljudem velike težave in preglavice. Kmetje so se borili za svojo zemljo, kije bila zelo obremenjena zaradi nenadno nastalih denarnih obveznosti - plačila dela ocenjene vrednosti nekoč graščinskih posestev. Nemogoč dedni zakon je grozil razkosati kmečke domačije, ljudje so se zatekali k posojilom, ki pa so bila skopuško draga in pogosto še vezana na politično in narodno odvisnost. Denar so imeli v rokah izključno le tujci, ki so z njim uresničevali svoje raznarodovalne načrte, posebno na slovenskem Štajerskem. Zelo napadalno so želeli narediti deželo nemško in pri tem niso bili niti obzirni, niti kulturni. Kot primer: Dr. Rechbauer, nekaj časa tudi predsednik avstrijskega državnega zbora je leta 1865 javno izjavil, da v petdesetih letih na Štajerskem ne bo več Slovenca (dr. Josip Sernec, Spomini). Odraz bede našega naroda je gotovo izseljevanje, kije bilo med leti 1890 in 1914 najhujše. Vasi so se praznile in poceni delovna sila seje prodajala dejansko za vsako ceno. Gmotne razmere osiromašenega ljudstva se kažejo tudi v padcu rojstev. Tako beležijo v Evropi v času od 1800 do 1921 porast prebivalstva kar za 140 %, med tem ko znaša v Sloveniji le dobrih 40%. Tudi razmere po prvi svetovni vojni so še vedno silile ljudi kiskanju kruha vtujini. Po tej vojni je ostalo v Jugoslaviji le kakih 61 % slovenskega narodnostnega ozemlja ali 68,5 % vseh Slovencev. Ocena iz leta 1940 govori otem, daje bilo naših izseljencev v Nemčiji 32.000, v Franciji 16.000, v Belgiji in Nizozemski 10.000, v ZDA in Kanadi 250.000 in v Južni Afriki kakih 45.000 naših naše gospodarsko osamosvajanje rojakov. Seveda gre le za okvirne podatke. Pa si oglejmo dogajanja v kratkem: - po letu 1848 se zruši fevdalizem, kar pomeni sicer socialno osamosvojitev kmetov in prve začetke političnega osveščanja; - prizadevanja A. M. Slomška za slovensko šolo in slovenske knjige; - boj za zedinjeno Slovenijo in tesnejša naslonitev na Hrvate in Srbe; - zastoj napredka zaradi Bachovega centralizma v Avstriji, kije bil povezan s ponemčevanjem (1851); - ustava iz leta 1867 uveljavi trajno nemško nadoblast; - Slovenci so še šibka politična skupina, sicer enotni, vendar pa je že prisotno rahlo odstopanje od narodnega programa iz leta 1848; -1868 ustanovijo časopis Slovenski narod ob sodelovanju Frana Levstika. Ta listje močno budil narodno zavest in vsestranski napredek; -vplivslovenskih čitalnic na slovenski preporod; - ustanavljanje narodnih društev kot so bila Sokol, Slovenska matica, Dramatična društva, gasilstvo itd.; -v sedemdesetih letih 19. stoletja se znatno poveča vpliv nemštva, nasilnega ponemčevanja, gospodarskega izkoriščanja naših ljudi in kulturnega boja; - Dr. Jože Vošnjak piše v Slovenskem narodu o potrebi po gospodarski osamosvojitvi in ustanavljanju narodnih denarnih zavodov po vzoru Čehov; - pričetek delovanja inž. Mihaela Vošnjaka na področju ustanavljanja slovenskih hranilnic in posojilnic; - Mihael Vošnjak ustanovi leta 1883 prvo jugoslovansko zadružno zvezo v Celju. Kot že zapisano, dr. Josip Vošnjak je po obisku na Češkem opozarjal na nujnost domačih denarnih zavodov in osamosvojitev slovenskega naroda od tujega kapitala. Kot primerje natančno opisal poslovanje čeških narodnih zavodov. Toda prvi odmevi med našimi ljudmi so bili zadržani, češ, Slovenci nimamo denarja. Toda bili so tudi nekateri ugledni narodni voditelji, ki so vendarle prisluhnili opozorilom Vošnjaka. Nadaljujemo prihodnjič. Čifalništoo V okviru programa zedinjene Slovenije je bil velik poudarek na kulturno osveščanje naših ljudi. Prvo Čitalniško društvo v dolini je bilo ustanovljeno v Mozirju jeseni 1863. Tedaj je bil župan ugledni narodnjak Janez Lipoid in prav v njegovi hiši (sedaj Goričarjeva naTrgu)je bila prva velika beseda in to na pobudo celjskih "udov" čitalnice pod vodstvom znanega narodnega buditelja dr. Štefana Kočevarja, ki je tudi vodil prvo čitalniško srečanje v Mozirju. Že leto kasneje, so pripravili pri "Toniču" drugo veliko besedo, spet jo je vodil dr. Kočevar. Zanimivo, vsi tržani Mozirja so se vključili v članstvo čitalnice. Tako seje začelo v Mozirju kulturno delovanje, saj je čitalnica prirejala razne pevske, odrske in družabne prireditve. Vemo, da je ta tradicija v Mozirju bila živa še v času med obema vojnama, pa tudi po drugi svetovni vojni. Vse podobne pr-ireditve so pomenile druženje Slovencev in jačanje slovenske kulturne zavesti, zato so bile čitalnice izrednega pomena za naš narodni obstoj. 3šcemo stare fotografije Gradnja mostu v Lučah. Prosimo naše bralce, da sporočijo, kdaj se je to dogajalo in kdo je vodil dela. Sliko nam je poslal Ludvik Petek s Podveze. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Se padanje na ljubljanski borzi ustavlja? Prvo polletje leta 2005je mimo. Čas je, da pogledamo, kaj se je v tem obdobju dogajalo na Ljubljanski borzi. SBI 20 je prvi trgovalni dan v tem letu končal pri 4.909 točkah. Medtem koso bili vlagatelji z mesecem januarjem še zadovoljni, saj so vrednosti delnic v povprečju še rasle, so najbrž z nadaljevanjem precej razočarani. Indeks SBI 20 je v januarju še rasel, in sicer je do prvega februarja pridobil 4,54 odstotka in končal pri 5.132 točkah. V februarju pa so pregrete vrednosti slovenskih delnic pričele drseti in v mesecu dni pridelale 2,85 odstotka izgube. V marcu je SBI 20 zdrsnil za nadaljnjih 2,4 odstotka, aprila za 2,7 odstotka, maja za 2,5 in junija kar za 4 odstotke glede na začetek meseca. SBI 20 je prvo polletje končal pri 4.397 točkah, kar predstavlja skupaj 9,7 odstotka izgube glede na začetek leta. Še več so lahko izgubili vlagatelji, ki so v slovenske delnice vložili v začetku februarja, ko so te dosegale najvišje vrednosti. SBI 20 je namreč polletje končal kar 14,3 odstotka nižje od najvišje vrednosti, ki jo je dosegel 1. februarja. » „ Žitni klasje bil nekoč kot simbol rodovitnosti in blagostanja v grbih dežel in mest, setev in žetev sta bila pomembna praznika. In vsak kos kruha so ljudje blagoslovili, preden so ga zaužili. Še nas so starši učili, da kruh ne sme pasti na tla, kaj šele, da bi ga vrgli v smeti, tako je bil dragocen za preživetje. Časi so se zelo spremenili. Danes beremo o žitu le v zvezi s cenami, kijih bodo kmetje iztržili, pšenica je postala V prvi polovici leta seje med delnicami iz borzne kotacije najbolj trgovalo z delnico Krke, s katero je bilo za več kot 10 milijard tolarjev prometa. S polovico manjšim prometom ji je sledila delnica Mercatorja. Na tretjem mestu je Petrol s 4,4 milijardami prometa, na četrtem pa Gorenje, z 2,75 milijardami tolarjev prometa. Krka je v tem obdobju izgubila 9,38 odstotka vrednosti, Mercator 16,23 odstotkov, Petrol 4,66, Gorenje pa še malo več kot Mercator, in sicer 16,83 odstotka. Še slabše kot Gorenje in Mercator sta se odrezala Žito in Etol, ki sta izgubila več kot 17 odstotkov, Istrabenz pa je izgubil skoraj 19 odstotkov vrednosti, glede na začetek leta. Med delnicami, ki so se najbolje odrezale, je potrebno omeniti Kompas MTS, kije edini pridobil na vrednosti, in sicer 10 odstotkov, dobro pa so se odrezali tudi Sava, Merkur in Salus, ki so izgubili manj kot 3 odstotke vrednosti. V razmerah, ko so vrednosti delnic padale, se tudi vzajemni skladi kemično onesnaženo in problematično živilo. Kruha nam ne manjka, nasprotno: ponudba in izbira je tako velika, kot ni bila še nikoli. Žal pa je kruh je postal nekaj vsakdanjega, tako tudi metanje starega kruha v smeti. KAR SEJEMO, TO ŽANJEMO Že desetletja se pšenico žlahtni predvsem po kriteriju donosa: štejejo le tone na hektar. Tudi oblika žita se je podredila zahtevam industrije. Žita so postala nižja, da bi lahko nosila polne klase in da bi jih lahko obdelovali strojno. Prav pšenica je ena izmed največjih žrtev sodobnega kmetijstva. Žita sejemo kot niso mogli izogniti izgubam. Večini slovenskih vzajemnih skladov je zakon omejeval delež tujih vrednostnih papirjev le na desetino vrednosti sklada. Vzajemni skladi so bili glede na stari zakon prisiljeni vlagati v že tako zelo drage slovenske delnice, čeprav bi bilo bolj smotrno sveže prilive vlagati v podcenjene evropske vrednostne papirje. Po donosnosti v prvi polovici leta so med skladi, kijih je moč zakonito tržiti v Sloveniji in so zato tudi davčno najbolj ugodni, na prvih petih mestih skladi, ki vlagajo v tuje vrednostne papirje. Največje pridobil Cl Austria Stock, ki je vlagateljem prinesel 31,24 odstotkov donosa. Sledita mu dva Reiffeisnova vzajemna sklada, in sicer evrazijske delnice in vzhodnoevropske delnice z več kot25-odstotnim donosom. Na četrtem in petem mestu zopet najdemo vzajemna sklada Capital Investa, in sicer ameriške obveznice z več kot 17-odstotnim donosom in ameriške delnice z več kot 15-odstotnim donosom. Omenjenim skladom sledijo drugi novi vzajemni skladi, ki so nastali monokulture na ogromnih površinah. Od setve do žetve se srečujejo le s stroji in kemijo. Tudi, ko so pospravljena, se obdelave nad njimi ne nehajo. Raziskave ostankov pesticidov na živilih uvrščajo pšenico, skupaj s krompirjem, med najbolj onesnažena živila. Dodatna težava s pšenico je v tem, da zrnje, ki so ga do zrelosti pripeljali z intenzivno nego, kaže znake hitrega gnitja. Zato se dandanes uporablja le termično obdelana žita oziroma moke. Posledica vseh teh postopkov je hitro naraščanje težav, kijih imamo potrošniki, ki uživamo takšna žita. že po uveljavitvi novega Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, in ki že od začetka nimajo nesmotrnih omejitev glede vlaganja v tuje vrednostne papirje. Glede na zapleteno slovensko zakonodajo je namreč lažje ustanoviti nov sklad, z novo naložbeno politiko, kot pa preoblikovati starega. Večina starih skladov je v prvi polovici leta zabeležila izgube vrednosti. Tako je največji sklad KD Galileo izgubil 2,7 odstotka, KD Rastko skoraj 5 odstotkov, ilirikina Modra kombinacija pa 2,15 odstotka vrednosti. Vrednost točke je zrasla skladoma MP-Global, kije pridobil 11,41 odstotka vrednosti in MP-Plus, kije pridobil 10 odstotkov vrednosti. Opozoriti je potrebno vsaj na štiri stvari. Prva je, da so vsi obvezniški skladi prinesli pozitivne donose. Druga, da ni smiselno vseh jajc nositi v isti košari in imeti vse premoženje naloženo v isti državi. Tretja, da se vsak padajoči trend nekoč obrne in četrta, da so izgube mešanih vzajemnih skladov precej nižje od padca vrednosti indeksa SBI 20, zato so ravno vzajemni skladi zelo primerni za male vlagatelji. Borut Repše, oddelek upravljanja premoženja na tujih trgih; borut.repse@ilirika.si; ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana; Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana; Viri: www.nlb.si,www.vzajemci.com. Težave s prebavo so še najmanjši problem. Celiakija, za katero pred desetimi leti večina ni niti slišala, postaja vse bolj razširjena. Sodobni pšenici pripisujejo tudi težave s hrbtenico in sklepi, kijih čutijo že vse generacije. Vedno večje tudi alergij. V žitu primanjkuje mikroelementov - cinka, selena, magnezija in drugih. Zato navsezadnje marsikdo med nami pride do žalostne ugotovitve: kruh, ki ga jem, ni dober za moje zdravje. In zagato rešujemo na različne načine - kupujemo kruh pri kmetu ali v zanesljivi manjši pekarni, pečemo ga sami, jemo manj kruha. Kruh naš vsakdanji Ali veste? ILIRIKA ... da upravljamo s prihranki podjetij in fizičnih oseb tudi na Hrvaškem? [ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d. je s svoio družbo od leta 1999 prisotna na Hrvaškem] ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana, TEL: 01/24 *6 *66 IZOGIBANJE UŽIVANJA PŠENICE V resnici seje pri hrani zelo težko izogniti uživanju nezdrave industrijske pšenice. Kajti pšenica je dobesedno povsod, ker je enostavna za uporabo in poceni. Če podrobno preberete etiketo na koruznem, ajdovem kruhu ali soržičnem kruhu, presenečeno ugotovite, da je v njem pravzaprav največ pšenične moke. Po pravilniku o izdelkih iz žit, morajo koruzni, ajdov in soržični kruh vsebovati samo 30% moke, po kateri nosijo svoje ime. Za kruh iz ostalih žit, po katerih ima tudi ime npr. ječmenov, proseni in ovseni zadostuje, daje v njih 20% omenjenih žit, ostalo je ponavadi pšenična moka. Sestava kruha je podatek, ki ga peki niso dolžni obvezno zagotoviti, zato vam tudi prodajalci v trgovini ne bodo mogli postreči z informacijo, kaj je v katerem kruhu. Navedene morajo biti le vse sestavine, zahtevan je le vrstni red, ki je po velikosti deleža posamezne sestavine. Sicer pa že zdrava pamet pove, da kruh npr. iz same koruzne moke ne more biti rahel in visok. SKRIVNOSTI "PEKOVSKIH DODATKOV" Če zaradi zdravja pazite na to, da bi se izognili živil iz gensko spremenjenih organizmov, ne kupujte indus- ALEKSANDER KORBER, osebni trener Za tokratni prispevek sem se odločil zato, ker srečujem vedno več ljudi, ki so podlegli lepotnim idealom, ki se z vrtoglavo hitrostjo širijo iz Amerike k nam. V zadnjem času lahko sami opazite poplavo oglasov za vitko postavo in za lepotne dodatke. Večina reklam in celo televizijskih oddaj temelji na lepoti akterjev, ki nastopajo v njih. Zato menim, da je prav, da se nekoliko osredotočim na to temo. Kajti pomembno je predvsem zdravje brez lepotnega ideala. trijskega kruha. Tu je pravo "leglo" gensko spremenjenih organizmov. Za hitrejšo fermentacijo in kot pomoč pri vzhajanju kruha, pekarne lahko dodajo encimske preparate V industrijskem kruhu je pravo “leglo” gensko spremenjenih organizmov (amilaze, diastaze, celuloze, pro-teaze, itd). Ker so gensko spremenjeni encimi tudi do 1000 krat cenejši od naravnih, jih pekarne uporabljajo. Posebej zato, ker s tem po naši zakonodaji potrošnika ni potrebno seznaniti. Zadostuje na etiketo napisati "pekovski dodatki". Ob naštetih encimih danes kruhu dodajajo tudi emulgatore, stabiliza- Primer: Imate star avto, pri katerem že pešata podvozje in motor, da o karoseriji ne govorimo (v našem primeru je podvozje naše okostje, motor so naše srce in ostali organi, karoserija pa zunanji videz). Nato se odločimo in odpeljemo naš avto h kleparju oziroma ličarju (osebnemu trenerju in lepotnemu kirurgu), kjer naročimo, da mora avto po obnovi spominjati na terrari. Še malo poliranja in nova platišča pa je avto navzven kot nov in kar izžareva lepoto. Z njim oddrvimo k prijateljem in se vozimo naokrog, pri tem pa nam vsi zavidajo, saj imamo to Slovenci žev krvi. Navdušujejo se in zavistno hvalijo. No, boste rekli, kaj pa je tu spornega? Hm, preprosto to, da vam vsi zavidajo, vi pa ste nesrečni, ker veste, da je to še vedno vaš stari avto, kateremu pešata podvozje in motor. Dovolite, da vam odprem oči in vam pomagam z nasveti, kako torje, gostila, s čimer dosežejo lepšo strukturo kruha, ter sredstva za obdelavo moke. Za daljšo obstojnost je dovoljeno uporabljati tudi konzervanse. Za izboljšanje okusa in vonja je dovoljeno dodajati naravne in naravi identične (!) arome, sladkor in sladila, vse pod oznako 'pekovski dodatki". Tako je dišeči in lepo zapečen hlebec kruha na vaši mizi zbirka neznane mešanice različnih zdravju škodljivih dodatkov. KAJ LAHKO STORITE, ČE ŽELITE JESTI ZA ZDRAVJE DOBER KRUH 1. Najboljše je, če sami nabavite dobra biodinamično ali ekološko pridelana žita. Poiščite, poskusite in večkrat uporabite zelo zdrava pražita, kot so: kamut, pira, enozrnica (einkorn), emer (dvozrnica) ter žitom podobne ajdo, kinojo, amarant. Kupitejih v obliki zrna injih sami zmeljite, ko jih boste potrebovali. Dragoceni pripomoček je mlinček na kamne. Če se vam zdi predrag za eno gospodinjstvo, se povežite s še nekaj družinami. 2. Ne pozabite, po enem mesecu po mletju moka zgubi skoraj vse, kar je v njej vrednega. Večina pakirane moke na policah trgovin je le polnilo brez mineralov in vitaminov in telo zelo zakisajo. Zato kupujte sveže zmleto moko vmlinih, ali veko-trgov- spremeniti takšna razmišljanja in kako dejansko spremeniti življenje na bolje. Kot osebni trener in lastnik Čili akademije ne delam čudežev, lahko pa pripomorem z nasveti in svojim znanjem, da pridete do spoznanj, do katerih sem pred časom prišel tudi sam. Dejstvo je, da jaz namesto vas ne morem telovaditi in spreminjati vašega sloga življenja, zato se morate odločiti sami in počasi spreminjati navade. Ne pretiravajte z raznimi dietami in treningi, ker se boste tako kot drugi ljudje takšnega življenja kmalu zasitili. Tudi kadilci ne začnejo kaditi kar cele škatlice cigaret na dan, ampak najprej pokad- inah, na eko-tržnicah (najbližja je v Celju) ali poiščite trgovine zdrave prehrane, v katerih jo lahko tudi zmeljejo. 3. Splača se speči svoj kruh. Če v njega vnesete svojo energijo, ko ga gnetete s svojimi rokami, potem to postane neprecenljivo bogato živilo, ki bo hranilo dušo in telo. Celo če to opravilo prepustite strojčku, boste veliko na boljšem kot doslej (ker v kruhu ne bo škodljivih dodatkov). 4. Če ga ne morete peči sami, vsaj poskusite v svoji bližini najti kruh iz ekološko ali biodinamično pridelanih žit. Na eko-tržnicah povprašajte in se zmenite s kmeti. Mnogi ga spečejo po naročilu. 5. Pri nakupu zahtevajte, da vam povejo, koliko katere moke je v kruhu, ki ga prodajajo. Če tega v trgovini ne vedo, lahko pokličete pekarno. 6. Zaradi zdravilnih lastnosti rženega kruha, seje uporaba ržene moke razširila. Vendar svojo zdravilno moč pokaže le, če je kruh spečen na star način z drožmi namesto kvasa - fermentiran kisli kruh. 7. Izogibajte se trajnim kruhom s konzervansi (poglejte koliko škodljivih E-jevje v njih!) Pa dober tek! Zeleni Franček ijo eno cigareto na dan, nato dve, pozneje več cigaret čez vikend ob pijači, nato pa niti sami ne vedo, kako je prišlo do tega, da pokadijo 20 cigaret na dan. Tako moramo tudi mi začeti z zdravimi in dobrimi navadami. Le na takšen način namreč imamo resne možnosti, da nam pridejo »v kri« oziroma v vsakdanje življenje. Zato vam polagam na srce: počasi, zmerno in z veliko potrpežljivosti se daleč pride in zdravo živi. O Čili akademiji pa kaj več v eni izmed prihodnjih številk. Do takrat pa predvsem dihajte, kar je 1. osnovno pravilo Čili akademije. Sprememba se mora zgoditi v glavi! Tudi kadilci ne začnejo kaditi kar cele škatlice cigaret na dan, ampak najprej pokadijo eno cigareto na dan, nato dve, pozneje več cigaret čez vikend ob pijači, nato pa niti sami ne vedo, kako je prišlo do tega, da pokadijo 20 cigaret na dan. Tako moramo tudi mi začeti z zdravimi in dobrimi navadami. 11. TEKMOVANJE GODB SLOVENIJE ZA POKAL ORMOŽA Zlati godbeniki Zgornje Savinjske doline V Ormožu je 2. julija v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, potekalo 11. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Ormoža. Tekmovanja se je udeležila tudi Godba Zgornje Savinjske doline. V preteklih letih je godba iz Ormoža prinesla že tri zlata priznanja ter eno srebrno, tako je tudi letos naskakovala najvišja priznanja. Posebnost tekmovanja v Ormožu je v tem, da se izvaja izključno zabavni program. Godba ima na voljo 12 minut za izvedbo, ki jo ocenjuje strokovna komisija po mednarod- Zlata plaketa s pohvalo in pokal Ormoža je sedaj v lasti Godbe Zgornje Savinjske doline GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE GORNJI GRAD Bocani imajo največ najboljših ekip nih kriterijih. Godbe se delijo po številu članov: kategorija do 40 članov in kategorija nad 40 članov. Mesec in pol intenzivnih priprav godbe Zgornje Savinjske doline pod umetniškim vodstvom Tomaža Gučka je zahtevalo veliko odrekanja in naporov, predvsem če vemo, da je to čas matur, izpitov in ostalih obveznosti, ki pa sojih mladi člani godbe z veliko truda uspešno premagali. 51-članski orkester je suvereno odigral izbrani program, strokovna komisija pa gaje nagradila z zlato plaketo s pohvalo. Pika na i pa je bila osvojitev pokala Ormoža, ki ga dobi absolutni zmagovalec v posamezni kategoriji. Veselje godbenikov z dirigentom na čelu je bilo neizmerno, takšni uspehi pa vlivajo novih moči in idej za nadalje delovanje orkestra. Njihovi nastopi po dolini in tekmovalni dosežki (godba je uvrščena v prvo težavnostno skupino slovenskih godb) so dokaz, daje delo začrtano v pravo smer. Godba se z veseljem odzove vsakemu povabilu na nastope po dolini in upa, da doseženi uspehi dokazujejo, da si zasluži večjega posluha pri lokalnih skupnostih po dolini predvsem pri rednem financiranju, saj prihajajo godbeniki iz celotne Zgornje Savinjske doline. Matej Kranjc V soboto, 2. julija, so se v okviru praznovanj občinskega praznika občine Gornji Grad na športnem igrišču v Bočni pomerili gasilci prostovoljnih gasilskih društev Nova Štifta, Gornji Grad in Bočna na vsakoletnem občinskem tekmovanju za pokal občine. Petnajst desetin treh gasilskih društev se je preizkušalo v vzdržljivosti, spretnosti in hitrosti. Več kot sto petdeset gasilk in gasilcev se je pomerilo za občinski pokal v Bočni (foto: Marija Šukalo) Najmlajši so se pomerili v vaji prenos vode z vedrovko, medtem ko so člani in veterani pokazali vajo z motorno črpalko in hidrantom. Vse ekipe so pokazale veliko raven spretnosti in znanja, zato so o zmagovalcu odločale stotinke in pa seveda sreča. Tako se v Bočni lahko pohvalijo, da so imeli največ znanja in sreče pionirji in pionirke, mladinci in mladinke, člani A, članice B ter veterani. V Gornjem gradu so bile najboljše ženske - članice A in vet- erani, v Novi Štifti pa člani B. Pokale sta tekmovalcem podelila poveljnik občinske gasilske zveze občine Gornji Grad Jože Tesovnik in župan Toni Rifelj, ki je pohvalil pripravljenost tekmovalcev. Prepričanje, da so tovrstna tekmovanja dobri treningi za dejanske življenjske situacije v primeru požara, dobrodošla pa so tudi za druženje, prijateljevanje in spoznavanje med seboj. Marija Šukalo TURNIRJI V ODBOJKI NA MIVKI Organizator: ŠD Gmajna Kdaj: ob sobotah 16. julij, 23. julij, 30. julij, 6. avgust, 13. avgust Igrajo: dvojice Prijave: vsak teden do petka na telefon 041/209-013 (David Kolenc) Vse ostale informacije, uro pričetka turnirjev in pravila igre dobite na zgoraj omenjeni telefonski številki. Športni pozdrav! ZAKLJUČENA 26. PRIREDITEV OD LIPE DO PRANGERJA Večer pod trško lipo in šaljive igre med zaselki Z Večerom pod trško lipo v soboto, 2. julija, in vaškimi igrami naslednji dan so člani Turističnega društva Rečica ob Savinji ob pomoči društev v kraju zaključili z zabavnimi in športnimi prireditvami v okviru 26. prireditve Od lipe do prangerja. Sobotni večer pod vaško lipo je v kulturnem delu programa z igranjem obogatil državni prvak na diatonični harmoniki in trikratni grajski godec s frajtonarico Matija Venin-šek in s spretnim preigravanjem po črno belih tipkah navduševal obiskovalce. Bučen aplavz pa so poželi tudi instrumentalisti Suške bande pod taktirko Darka Atelška. Po ustaljeni praksi so organizatorji dobrot iz naše doline in sicer Jožetu Mlačniku iz Luč ter Jožici in Jožetu Bastlu iz Deve. V zabavnemu delu programa so se prenekateri stavci Nedeljske šaljive igre na športnem igrišču na Rečici so bile kot vedno atraktivne, tekmovalci, predstavniki zaselkov Krajevne skupnosti Moški z zavezanimi očmi so bili prepuščeni voditeljicam v koših (foto: Marija Šukalo) očmi prepuščeni na milost in nemilost svoje voditeljice v košu na hrbtu, v čebru polnem vode iskali kamne s črkami in sestavljali napis ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev dobitnikom podelili zaslužena priznanja. Letošnje zlato priznanje je pripadlo kar dvema izdelovalcema tovrstnih mesnih preizkusili v ocenjevanju višine droga, kjer je najnatančnejšega v cekarju čakala »rečiška malca«, ljubitelji plesa pa so se lahko zavrteli ob poskočnih ritmih. Ljubljenec Tadeje in Nejca je večbarvni žrebiček (foto: EMS) Da so Pečnikovi iz Radmirja veliki ljubitelji živali, dokazuje fotografija. Še posebno to velja za konje, nad katerimi sta Nejc in Tadeja dobesedno navdušena. Ljubljenec vseh je večbarvni žrebiček z imenom Rozi, ki gaje kobila Riča, katere lastnikje Bojan Petek iz Nove Štifte, povrgla pri dveh letih, kar je za kobile precej zgodaj. Še bolj nenavadno pa je, da je oče od Rozi komaj leto in pol star poni Ringo. Očitno seje narava nekoliko poigrala v veliko veselje otrok in tudi odraslih, ki občudujejo postavnega žrebička. Savinjčan Rečica, pa so se nalog lotili z vso resnostjo. Grušovlje, Varpolje, Pobrežje, Spodnja Rečica, Dol Suha in seveda domačini z Rečice so preizkušali svoje spretnosti in vzdržljivost na različne načine. Pri tem pa sojih spremljali sodniki in z veliko mero humorja moderator programa Franci Podbrežnik, znani glasbenik in radijec. Ekipe so se merile v sestavljanju grba domače krajevne skupnosti, zbirale vodo, »vozile« slalom v parih, kjer so bili moški z zavezanimi »420 let Rečice«, se skusili v hitrosti pri žaganju hloda z ročno žago in spretnosti pri prenosu palice med nogami v parih ter, kot rdeča nit iger, vlekli vrv in preizkušali svojo moč. Moči ekip so bile pri izpolnjevanju nalog velikokrat izenačene, o najboljšemu so pogosto odločale stotinke. To dokazuje tudi razlika med prvouvrščeno ekipo Rečice, drugo Dol Suho in tretjo uvrščeno ekipo Pobrežja, ki je bila le tri točke. Marija Šukalo Predstavniki zmagovalnih ekip s predsednico TD Rečica ob Savinji Vekoslavo Klemenak (foto: Marija Šukalo) Ljudje in dogodki 12. JULIJA STA GODOVALA ZAVETNIKA GORNJEGRAJSKE ŽUPNIJSKE CERKVE Sveta Mohor in Fortunat Piše: Pavla Kliner Nad Gornjim Gradom in njegovo veličasmo katedralo, ki je po prostornini največja v vsej državi, bedita dva svetnika -za tako mogočno cerkev bi bil namreč eden kar premalo. Kdo pa sta sveta možakarja, katera je ljubljanski knezoškof Ernest Amadej grof Atttems v 18. stoletju postavil za patrona gornjegrajske katedrale? Mučenca sveta Mohor in Fortunat sta bila od 11. stoletja zavetnika oglejskega patriarhata, njuno čaščenje pa razširjeno po vsem oglejskem in beneškem ozemlju. Tudi za Slovence sta sila pomembna, saj je iz Ogleja, katerega sveti simbol sta svetnika, posvetila Slovencem krščanska luč. Oglej je bil žarišče misijonskega delovanja med Slovenci južno od reke Drave, ki joje Karel Veliki določil za mejo med oglejskim patriarhatom in salzburško nadškofijo. Zato seje češčenje svetih Mohorja in Fortunata razširilo predvsem južno od Drave. Natanko petsto let, od 1461 do 1961, sta bila zavetnika ljubljanske nadškofije (danes Ciril in Metod), še vedno pa sta njena drugotna patrona. Njun god je začela Cerkev praznovati šele konec 8. stoletja, ko seje pojavila legenda, kije postavila na glavo ves Oglej in posredno tudi vse zahodne evropske pokrajine. Po tej legendi naj bi sv. Marko oznanjal vero v Ogleju, tam lastnoročno napisal svoj evangelij, vodenje škofije pa izročil v roke Hermagorasu -Mohorju, ki gaje nato sam sveti Pe- Nad gornjegrajsko katedralo bedita mogočna zavetnika (foto: EMS) ter posvetil v škofa. Hermagoras -Mohor naj bi pod cesarjem Neronom okoli leta 67 dal skupaj z diakonom Fortunatom življenje za Kristusa. Žal to izročilo ni resnično, saj v času sv. Marka, torej v 1. stoletju, Oglej še ni imel krščanske občine, hkrati pa je znano, daje Neron kristjane kruto preganjal le v Rimu, izven njega pa jih je pustil pri miru. Kdaj, če sploh, sta torej živela sv. Mohor in Fortunat? Raziskovalci so šele po dolgotrajnem razmisleku in pregledovanju martirologijev prišli do odkritja, kdo sta bila. Tako škof Mohor kot diakon Fortunat sta zabeležena v spominu škofije Sirmium (današnja Sremska Mitrovica). Mučeništvo naj bi prestala pod cesarjem Dioklecijanom leta 303. V času preseljevanja narodov so njune posmrtne ostanke v skrbi, da jih zavarujejo pred oskrunitvijo poganskih čet, ki so šle skozi Srem, prenesli v Oglej. Tako sta Mohor in Fortunat postala znamenita oglejska mučenca. Zgodovinsko jedro o pravih mučencih pravi, daje bil Mohor lektor škofa v Singidunu, današnjem Beogradu. Leta 303 je pred preganjalci kristjanov zbežal v Sirmium, kjer je pred sodiščem na isti dan kot diakon Fortunat - 23. avgusta - pogumno pričal za Kristusa. Njuno rojstvo za nebesa je bilo torej 23. avgusta, 12. julij pa je dan, ko se spominjamo prenosa njunih relikvij v še zdaj obstoječo stolnico v Ogleju. V Sloveniji sta dve cerkvi sv, Mohorja in šestnajst cerkva sv. Mohorja in Fortunata. Najlepša in najmogočnejša pa je gotovo gornjegrajska, na katero smo ljudje tod okoli sila ponosni. Za konec pa še malce škodoželjna šaljiva ljudska pesmica: »Na Kranjskem sonce sije, na Štajerskem toča bije. Lub svet Mohor-Fortunat, udari še na kranjsko plat.« Katedrala sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu (foto: EMS) DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Člani gornjegrajskega društva upokojencev sodijo v zadnjih letih med aktivnejša društva v kraju. Zdaj že bivša predsednica Helena Rus je znala združiti ljudi tretjega življenjskega obdobja in jih tvorno vključiti v družbeno dogajanje, za kar ji je predsednik mozirskih upokojencev Stane Podsedenšek, na prireditvi, ki sojo pripravili upokojenci iz celotne Zgornje Savinjske doline, izročil zasluženo republiško priznanje. Osnovna ugotovitev je, da bi se morali upokojenci še bolj družiti kot v preteklosti. Rezultat skupnega sodelovanja je nadvse zanimiva razstava ročnih del upokojencev Zakladnica ljudskega izročila Rezultat sodelovanja upokojencev devetih zgornjesavinjskih društev je zanimiva razstava ročnih del (foto: EMS) devetih zgornjesavinjskih društev. Ročna dela, izdelki iz gline, fotografije, šivani in spleteni izdelki so samo del prikazanega, celotno razstavo pa lahko po vsebinski plati mirno uvrstimo v zakladnico ljudskega izročila, katerega v takšni obliki ustvarjajo samo še starejši. Zato seje potrebno strinjati z željo gornjegrajskega župana Tonija Ri-flja, ki upa, da bo te vrste razstava postala tradicionalna. Izročilo, ki ga upokojenci prenašajo na mlajše je največja vrednota, ki seje je potrebno do potankosti zavedati in jo takšno tudi ceniti. Savinjčan Piše: Igor Pečnik Večina voznikov se niti ne zaveda pomena zobatega jermena. Veliko jih niti ne ve, kaj to je, kaj šele, da bi ločili razliko med zobatim jermenom in verigo. Oba imata sicer isto nalogo. Pogon odmične gredi, ki skrbi za pravilno odpiranje in zapiranje ventilov. Zadeva je mehanska in predvsem vrhunsko natančna. Kdaj so ventili odprti in kdaj zaprti, je seveda povezano z lego batov in to mora ostati celotno življenjsko obdobje avtomobila enako. Če pride do okvarejermena ali verige, se lahko zgodi najhujše. Ventili in bati se srečajo! Kar pomeni totalno uničenje motorja. Najmanj ventilov, poškodbe batov in v veliko primerih uničenje glave motorja. Cena za popravilo se meri v sto tisočih tolarjev ali raje precej več. Da niti ne pomislimo, da se nam to zgodi na avtocesti ali -še huje-v predoru! Zakaj se proizvajalci odločajo med verigo in jermenom je zgolj stvar stroškov. Veriga ima to prednost, da so potrebni manjši stroški vzdrževanja, saj v večini primerov vzdrži do konca življenjske dobe motorja. Ima pa slabost, da je precej hrupna, kar pomeni, da mora proizvajalec več vložiti v protihrupno zaščito. SVETUJEMO Pri zobatem jermenu je ravno obratno. Deluje skorajda neslišno, vendar pa je njegova življenjska doba precej krajša in gaje potrebno po določenem številu prevoženih kilometrov za- menjati. Vedeti moramo, daje pri sodobnih motorjih na verigo ali jermen pritiska kar okoli 500 kg obremenitve. Pri prvih dizelskih agregatih je tako bilo potrebno zamenjati zobati jermen že pri 40.000 prevoženih kilometrih. Še pri zadnji generaciji dizelskih motorjev je ta storitev bila potrebna na 90.000 km, sedaj pa prehajamo na 120.000 km. Vendarto navaja proizvajalec, pomembno pa je spoštovati redno kontrolo in preglede jermena. Continental kot proizvajalec zobatih jermen- ov obljublja novo generacijo le teh, kar pomeni, da naj bi bili vzdržljivi kot veriga. Balzam za dušo uporabnikov, saj to pomeni precejšnje znižanje stroškov vzdrževanja. Saj moramo vedeti, da menjava zobatega jermena stane pri VW vozilih od 130.000 sit dalje, saj se menja hkrati zjermenom vodna črpalka in vsi potrebni ležaji. Menjave zobatega jermenja se lahko lotite tudi sami. Vendar ne pri vseh avtomobilih. Pri nekaterih je potrebno dobesedno vzeti ven pol motorja. Komur pa to le uspe, se naj zaveda, da je potrebno zobati jermen nastaviti zelo previdno. Med menjavo ne smemo premakniti nobenega zobnika, saj lahko drugače pride do poškodb kot ob pretrganju jermena.. Skratka, predvsem redna kontrola in pregledi na servisih, vas lahko rešijo neprijetnega dogodka. Ali pa enostavno kupite avto, ki ima verigo, in ste rešeni tega strahu. Veliko sreče! KAPELE V SAVINJSKIH GORAH Kapela Marije Kraljice miru Iz Gornjega Gradu vodita dve planinski poti na hišno goro Veliki Rogatec (1557 m). Prva prek Sv. Lenarta, druga pa prek Kogla (1186 m), ki se po lastniku zemljišča imenuje tudi Špehov vrh. Pod vrhom so že leta 1988 na željo prebivalcev vasi Krnica postavili kapelo, posvečeno Mariji Kraljici miru. Večino del so tedaj opravili okoličani sami, načrt zanjo pa je pripravil arh. Jože Kregar, kije tudi drugod v Savinjski dolini ustvaril več mojstrovin. Čeprav stoji kapela na tromeji med župnijami Gornji Grad, Nova Štifta in Luče, za srečanja ob njej skrbi dolgoletni dekan v Zgornji Savinjski dolini gospod Jože Gračnar, župnik v Lučah. Romarji in domačini se tu srečajo večkrat v poletnem času, vedno ob 15.00 uri popoldan. Letos bodo taka srečanja 17. julija, 15. avgusta in 8. septembra, ki sejim bodo lahko pridružili tudi navdušeni planinci ob svojih nedeljskih izletih. Besedilo in fotografije: Ciril Velkovrh Na željo prebivalcev Krnice so leta 1988 postavili kapelo Marije Kraljice miru na Špehovem vrhu Vaša pošta 5to-Bfepi-MMM ‘peAJBsai siqßu HV4 *ffXU JI uapnpojd 4Bwej, X w6uAdoo - g a— £{ £ C Sreda (20. julij), ob 17.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Slovenija (U21) : Hrvaška (člani) • Četrtek (21. julij), ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Hrvaška (člani) : Avstralija (U21) 1 Petek (22. julij), ob 14.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Slovenija : Avstralija (člani do 21 let) ’ Petek (22. julij), ob 21.00. Ob Velenjskem jezeru Noč ob jezeru - Open air house party ’ Sobota (23. julij), ob 5.00. Parkirišče pred Tušem v Nazarjah PD Nazarje: Planinski izlet na Ograde - 2.125 m (prijave na 031/674-441) ŽIVALI - PRODAM Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, težko 600 kg; tel. 03/584-46-40. Ovce, 10 kom, JS pasme, po izbiri, prodam - z jagenjčki ali brez; gsm 041/411-229. Prodam telico friziko, brejo 8 mesecev; tel. 584-10-92. Prodam dve telici - friziko in sivko - breji 8 mesecev; tel. 041/547-423. Prodam 8 AŽ panjev naseljenih z močnimi čebeljimi družinami; tel. 03/584-14-25. ŽIVALI - PODARIM Podarim mlade mucke in odrasle mačke; Oddam košnjo v Ljubiji - Kolovrat, strmina. Gsm 041 /863-869. DRUGO - PRODAM Prodam AB kingpro - garancija 2 leti, 20.000 sit, fitnes roler - garancija 1 leto. Oboje 35.000 sit; gsm 031/837-536. Prodam domače belo vino haložan, cena 300 sit/liter; tel. 839-51-60. Prodam obračalnik muta, dobro ohranjen, inf. na gsm 031/337-827. Avtoradio, zvočniki, 10.000 sit, siemens C 45 3.000 sit, nokia prostoročni set za avto - prodam; gsm 031/451-948. Prodam lesene gajbice za krompir ali jabolka; gsm 041/513-755. Franc Pfeifer s.p., Nizka 26, 3332 Rečica ob Savinji Razpisujemo prosto delovno mesto vzdrževalca vozil ali avtomehanika, IV. stopnja izobrazbe, pet let delovnih izkušenj. Zainteresirani naj se javijo na sedežu podjetja ali pošljejo pisne prošnje na naslov: Franc Pfeifer, Nizka 26, Rečica ob Savinji @ Prodam plug in brane za traktortomo vink-ovič - ugodno; gsm 041/907-067. Prodam suha klaftrska bukova drva in kostanjeve kole za ograditev pašnikov; 031 / 296-670. Prodam akustično kitaro in otroško kolo (20 eolsko); gsm 041/857-980. NEPREMIČNINE V bližnji okolici od Žalca proti Vranskem kupujeva zazidljivo zemljišče. Na gsm št. 031/65-88-91 Jože Erce. Prodam stanovanje 27 m2 na Ljubnem; gsm 041/793-525. VOZILA - PRODAM Prodam avto ford fiesta 1,1, letnik 95; 120. 000 km; tel. 03/584-52-46. Prodam polo 60,1,411.04/98, cent. zakl., servo volan, alu platišča, bordo rdeč, ohranjen, cena 950.000 sit; gsm 041/544-011. IŠČEM Mlajšo žensko za pomoč pri vzgoji otroka in gospodinjstvu išče mlad moški; gsm 031/836-378. ŽIVALI - KUPIM tel. 03/839-50-14 ali gsm 040/709-849. Kupim kravo, bika intelico za zakol in bikce za rejo; gsm 031 /533-745. DRUGO - ODDAM MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. ŠIVILJSTVO MONROE Šivanje po meri - birme,obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571. Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje. AKCIJA - DARILO (do 31. 7. 2005) Za vsak nakup z gotovino nad 5.000 sit prejmete darilo - Loctite sekundno lepilo. PROCES - PDF d.o.o. - prodaja ležajev, jermenov, lepil. Brezje 9 d, 3330 Mozirje, tel. 839-52-80. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8. - 18. ure, sobota od 8. - 12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. Izbruh vulkana pred hotelom Treasure Island (foto: Andrej Klemenak) pričakujejo, da se bo prebivalstvo obnoviti mestno infrastrukturo. V podvojilo do leta 2050. Taka hitra primerjavi z nekateri drugimi amer-rast mesta je seveda s seboj prines- iškimi mesti so v prednosti, saj cosi- la vrsto problemov od prometne noji prinašajo dovolj denarja za gneče, do smoga, kriminala in brez- druge investicije, domcev. Eden največjih problemov pa je gotovo Oskrba z vodo. Las Vegas je tako rekoč na pragu puščave Mojave, prebivalci Las Vegasa in turisti (leta 2003 jih je prišlo kar 50 milijonov) porabijo dvakrat več vode na dan, kot je povprečje za ZDA in trikrat več kot podobna mesta v ameriških puščavskih območjih. Izmed šestnajstih največjih hotelov nasvetujihjekardevetvLasVegasu. Najbolj znani so Bellagio, Venetian, Aladdin, Mirage, Paris, Treasure Island in Flamingo. Cene bivanja v teh hotelih se gibljejo med 70 in 500 dolarjev na noč. Prvo mestu na svetu po število hotelskih in motelskih sob (trenutno okoli 100 tisoč) bodo tako še povečali, saj naj bi do leta 2010 prenočilvene zmogljivosti povečali še za 11.400 postelj. Tako so pred nekaj leti zgradili največjo zgradbo zahodno ort Mississipija, 350 metrov visoki Čeprav se je Las Vegasa na začetku držal sloves mesta greha in mafijskih poslov, je s prihod kapitala nekaterih velikih hotelskih verig Gondoljer vas v hotel Venetian pripelje v katerokoli sobo sl zahočete (foto: Andrej Klemenak) imenu Las Vegas ne bi več predstavljali samo kot svetovno prestolnico igralništva, ampak tudi kot mesto, prijazno do turistov, ki prihajajo z družinami. Zato dajejo v zadnjem času poudarek gledališčem, glasbi, baletu in šolam. Želijo pa tudi popestriti strukturo poslovnega sveta, nadgraditi izobraževalni sistem in pred legalizacijo igralništva v državi Nevada leta 1931 štelo le 5.100 duš. Z legalizacijo hazarda in pričetkom gradnje 221 m visokega jezu Hoover Damma leta 1931, s katerim so zajezili reko Colorado, za njim pa je nastalo največje umetno jezero v ZDA Lake Mead, pa se je za malo puščavsko gnezdo začelo novo obdobje življenja. GANGSTER BUGSY SIEGAL Delavci so bili prvi, ki so v igralnicah pustili kar zajeten kupček težko prisluženega denarja. Ko je potem namreč ubili, ker je njegova ljubica pobasala veliko količino denarja in izginila v neznano. VSE VEČJE PRISELJEVANJE Metropolitansko območje danes šteje skoraj milijon in pol prebivalcev, a se njegova rast še ni ustavila, saj se vsak mesec v mesto priseli med 4.000 in 6.000 ljudi, tako da Piše: Andrej Klemenak Las Vegas, mesto igralnic in zabave, je tipičen proizvod ameriške potrošniške miselnosti. Središče mesta The Strip je veriga hotelov sredi puščave in v njih številne igralnice in igralni avtomati. Fontane Beilagia, Eifflov stolp, piram- kičast, da tl mora biti všeč. mingo, v mesto pa je pripeljal prve mu, uuveanu ithiumgu si eui uuu bleščanje In utripanje nepregled nega morja luči, non-stop odprte sredi 40-ih let v mesto prineslo znanega gangsterja Bugsya Sieg-la, je ta kar hitro zaslutil možnost trgovine, zvonjenje Igralnih av dobrega zaslužka saj je bila Ne- tomatov, sanjski ammobili... Ko t< vada takrat edina država, kjerje bilo doživiš, so evropska mesta naenk hazardiranje dovoljeno. Z denarjem rat pusto, dolgočasna In prazna svojih newyorških mafijskih kolegov Mnogi menijo, daje Las Vegasfakt Mosta, ki So za svoj razvoj lahko zahvali nepregledni množici ha/ notarjev, ki so la pustili svojo, mnogokrat tudi zadnjo confo, pa jo bil na začetku odvisen prodvsorn Od mlečkih vodnjakov, ki so s sva jo vodo sploh lahko omogočili živ ijenjn v tem puščavskem podneb ju. Po zelenju, ki se ie lahko razvilo le ob vodi, je kraj ludi dobil irne I as Vegas špansko lo pomeni logi, trovmki Mesto, ki je zraslo siedi puSčavskega svela, j<; če leto dril znane |revce in filmske zvezdo I ranka .Sinatro, Smnmyja Davisa, Deana Martina... Tem so v nosledn jih desetletjih sledili so mnogi dingi V tistem Času sa donar, seks in smrt postali sestavni del življenja mesta, glavnina dogajanjO po so je skonnonlriidla oh alisi the Mhp, oli koleri leži večina novodobnih casi nojev I vi se je življenje začelo vrteli le okoli denarja seksa In umiranju, je po lastili koži Občutil tinti hugs/ ' Slogai I Ijego vi liiatijt.H kolegi so go ta klišejska slika počasi izginila Mosto po že nekaj časa ne priva blja samo hazardsrjsv, ampak tudi ljubitelje spada, saj je pastaio zna no tudi po nekaterih velikih Športnih prireditvah, znani BO predvsem ste Vilni boksarski d/oboji, golf in tenis turnirji lor košarkarsko tekme Mestni očetje s.i zaradi /soh nako pičoriiji prOjiioiiio/ / zadnjih potiti Istih prizade,/O|o, dh lii spremenili slo/os mosta /ulije si. da sl ljudje Oh Stfatospoho tower, na katerem je na jvisjo ležeči zabaviščni park na svetu Za vse, ki v krvi potrebujejo močna do/o adrenalina, poskrbita egro men tobogan in katapult, ki to izstrelita nekaj dosot metro/ visoko Vtriagaš ni stavbi jo poleg 7 ööß sob tudi /rtoča so restavracija ih poročna kapela / takšnem Hotelu so /lahka /ljubiš, torti sam som rtostikirt! /neto iskal s/ojo hotelsko sobo / trittrfrido seleni liartstrOpja Nadaljevanje- prihodnjič «A Celje - skladišče D-Per 7/2005 Rei za prvi r Eno zvezdico z ni 5000016195,28 eno zvezdico z eno zvezdico za iskrico v očeh, pa kaj naštevam? Vse zvezde neba naj se ti spustijo v dlan ni ti polepšajo ta poseben dan. To ti želita tvoja mamica, ati in ostali. COBISS ro 03 Naj ti sonce sreče sije vse tvoje dni, posebno pa še ta dan, ko imaš 5. rojstni dan! Dedi in babi BREZPLAČNO PRANJE TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 02 55 SEZONSKA RAZPRODAJA POLETNE OBUTVE DO od 15. julija do 5. avgusta 2005 -40% VABLJENI V NASO PICERIJO IZOLES, tel, št. 031 892 685 Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 22. julija, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. 4M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: am.miklavc@ennail.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 duiuyuauiaa