KATOKESK CKRKVEN LIST. ..Danica" izhaja vgak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za» čttert leta 1 gi. 30 kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eertert leta 1 gl. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danic a'- dan poprej Tečaj XXXVIII. V Ljubljani, 31. mal. serpana 1885. List 31. Premišljevanje in molitve za vse stanove. (Dalje). Tretja stopinja kerščanske modrosti, d) Dober, čist, pravi oameu. Na barki, ki je jadrala v Ameriko, so bili med drugimi popotniki tudi kupec, po imenu Trafjak, in dva kapucina, P. Anton in P. Evdes. Kupec se je peljal Čez morje, da bi dobro kupčijo viavnal in bogastvo si pridobil; kapucina pa sta šla kot misijonarja v novi svet duš za nebesa pridobivat. Kupec se jame s kapucinoma pogovarjati in med drugim to-le reče: Malo manjka, da tudi jest nisem ka-pucin. Večkrat sem se že čez morje prepeljal, pa no-benkrat se nisem bogateji povernil; žene in družine tudi nimam, kaj toraj manjka, da nisem kapucin? P. Anton na to odgovori: Ker vam tako malo manjka, zakaj ne postanete v resnici in zares kapucin? Kupec pa nadaljuje: Samo še to pot bom storil in sicer, podal se bom še na otoke; če še zdaj ne bom srečniši, potem lahko še kapucin postanem. In na zadnje še pristavi: O kako so pač tisti srečni, ki so modrostni kamen našli; ni se jim potem treba nič več truditi, s tem kamnom si pridobe, karkoli hočejo! Če je temu tako, odverne P. Anton, potem vam je lahko pomagano; jest sam imam taki kamen in vam ga tudi dam, če ga želite. Kaj, če ga želim? zakliče ves iznenadeni kupec, le sem ž njim, in moli roko, da bi ga prijel. Pri teh besedah se približajo še drugi popotniki, radovedni, kakšen je ta kamen, ki človeka postavi naenkrat v največi srečo in blagostanje. Ali našemu kapucinu se nič ne mudi in namesto kupcu vroče želje spolniti, ga nadalje vpraša: Ktere verste modrostnega kamna bi vi radi imeli? Kaj, ali je več vem tega kamna, se začudi kupec? Se ve da, odverne smeje kapucin; eden teh kamnom spreminja vsako rudo v srebro, drugi pa v zlato! Toraj mi dajte onega, ki vsako rudo v zlato spreminja, meni kupec. Dobro ste izvolili, odgovarja kapucin, saj mora vsak pametni le boljši reč izvoliti. Vender pa vam moram povedati, da je tudi tega kamna več verst. So taki, ki rudo v zlato spreminjajo le za en mesec, ali za 6 mescev; pa so tudi taki, ki spreminjajo za eno leto, za 50 in tudi za 100 let. Tedaj mi dajte onega, ki zlato dela za 100 let, priganja kupec. Ali kapucin mu zdaj zaverne: Čemu vam bo tak kamen, vsaj vender ne morete pričakovati, da bote 100 let živeli? No. na tem ni toliko ležeče, pravi kupec, če tudi 100 let ne bom živel, pa bom vender srečen, dokler živim, in zlato, ktero bom s tem kamnov delal, bo tudi 100 let terpelo. Kaj pa, ko bi vam dal tak kamen za 100 let in zraven pa še zagotovilo, da bote tudi 100 let živeli? praša P. Anton? To bi bilo pa še najboljši, reče raz-veseljeni kupec; le sem ga dajte. Ali P. Anton ima še vedno pomislik in kupec pravi: Jest sem popolnoma zadovoljen; če še 100 let živim, bom zadosti dolgo živel in srečno bom živel! Kakor vidim, odgovarja kapucin, vi ljubite dolgo življenje in srečno življenje! Ali kaj je 100 let proti večnosti? Hočete, da vam raji dam tisti modrostni kamen, ki vas zamore vso večnost srečne storiti? Ali ste zadovoljui s takim? Popolnoma, le dajte mi ga, pravi kupec. Toraj naj se vam želja spolni, sklepa P. Anton; tu imate ta modrostni kamen, ki je v teh-le zlatih besedah : »Živite le iz tega namena, da bi vselej in povsod le Boga častili, za svoje zveličanje in za zveličanje bližnjega delali. Imejte vedno pravi in čisti namen, vse zavoljo Boga delati in terpeti!" Ta nauk je modrostni kamen tudi za nas; je če-terta stopinja kerščanske modrosti. Kerščansko in zares moder je tedaj tisti, ki ima pri vsih svojih delih in opravilih pravi, čisti in sveti namen: vse delati iz ljubezni do Boga, njemu v čast, sebi in bližnjemu v zveličanje. Kerščansko in zares moder je tisti, ki vse svoje dela in opravila Bogu daruje, vse nepovoljnosti, nadloge in terpljenja zavoljo Boga voljno prenaša, svojo po-željivost berzda, svoje počutke kroti in sploh zatajeno tukaj živi, da bi tam potem celo večnost srečno živel! Molitev. O Bog sveti Duh! pridi in razsvetli moj um, da bom prav in dobro spoznal, čemu da sem na svetu; podpiraj me, da bom svojemu namenu primerno živel! Saj nisem na svetu, da bi dobro jedel in pil, da bi se razujzdano in pregrešno veselil, temuč, da bi Bogu v ^ zvesto služil, sebe in druge zveličal. Zatoraj zopet da- -3& nes v Tvoji pričujočnosti, o sv. Duh! ponovim dobri na?-: .; men, da hočem vse iz ljubezni do Boga delati in terpeti, vse zopernosti Bogu darovati, svoje križe voljno prenašati in vseskozi zatajeno živeti, da bom potem v nebesih celo večnost srečno živel. Amen. Sirotkova mati. (Iz Lurških listov.) Lamartine se jako moti, ako pravi, da ima človek samo eno mater; svetna mati se poverne v prah, nebeška Mati pa ostane vedno pri nas. Dokaz k temu nam daje naslednja pri godba. „Mati, vi ne smete umreti! Kam se čem djati jaz uboga sirota, ako me nikdo ne ljubi in nikdo za-me ne skerbi?* „0 dete, ljubi Bog čuje nad tabo in kakor vsim sirotam, dal je tudi tebi On, ki skerbi za tiče pod nebom, in za ribe v morju, dal ti je dobro mater, namreč — prečisto Devico Marijo, katera se je v Lurdu ubogi pastarici prikazala, kar. sem ti že pravila mnogokrat. Ubožec Karol, še le osem let star, si še ne moreš živeža nam prislužiti ; kadar pa jaz umerjem, oberni se k ljubi Lurški Materi Božji in povej ji, da sem te jaz v njeno varstvo zročila." »Mati, kje naj jo pa išem? ali je še v Lurdu?" „Ne, de-e, ona se je vernila v nebo, in ti je ne moreš več viditi, toda ona sliši našo molitev, sliši tudi mojo molitev sedaj, s katero te Nji priporočam. O Karol! obljubi mi, da boš ljubo Mater Božjo vedno še bolj ljubil, kakor pa mene ljubiš. Midva nimava nič sorodnikov v vasi; morebiti se ti bo zelo slabo godilo, kajti tu ne ljubijo revežev. Podaj se zato, ako jaz umerjem, v Lijon, kajti tam so ljudje menda boljega serca; nahajajo se tam tudi hiše. v katere sirote v odrejo sprejemajo, posebno one, ki jih Mati Božja tje pošlje. Morebiti poskerbi tudi zate." Uboga mati, po dolgem govoru utrujena, se zgrudi na tla. Se enkrat zdihne, rekoč: „0 ljuba Lurška Mati Božja, sedaj si ti mati mojega Karola, in mirno po teh besedah v Gospodu zaspi. Po materini smerti poda se deček proti Lijonu, in ihteč govori naslednje besede: »Ljuba moja nova Mati, obljubujem ti, da te hočem ravuo tako ljubiti, kakor sem ljubil mater, ki so me tebi v varstvo izročili. Ljubi tudi ti meue tako, knkor so mene ljubili moja mati. Kaj ne, da me slišiš?" še pristavi, ter pogleda milo proti nebu. Po teh besedah čuti se vse bolj krepkega in zdi se mu, kakor bi ga bila ljuba Mati Božja slišala; serčno nadaljuje svojo pot. Malo dui po smerti uboge matere malega Karola klečala je neka druga mati pri postelji svojega edinega otroka, kateri se je s smertjo boril. Bila je vdova in imela je še samo to dete, kajti moža in vse druge njene otroke ji je bila že davno nemila emert pograbila. „0 Bog-, zdihuje milo, „ohrani mi vendar edinega Henrika; sej je on še edina stvar, katera me veže na zemljo. Vsi ljubi so mi pomerli; ako mi uzameš še to dete, daj, naj tudi jaz z njim umerjem!" „0 mati, !*ako mi je hudo!" pravi dete! „ne da mi več dihati" . . . „0 ljuba Lurška Mati Božja, zakaj vendar mi ne pomagaš?" moli uboga mati .... Kaj naj vendar storim ? Kaj naj obljubim Bogu, da milost za svojega Henrika zadobim? Tu sem — Tvoja dekla .... zgodi ae Tvoja volja!" Vse je bilo zastonj! otroku so se že smertna zna- menja poznala na obrazu. Ko je zadnjikrat dihnil, je začela mati brez mere žalovati. Ni sprejela nobenegi tolažila in ni ji bilo več živeti v tem kraju, ki jo je spominjal ua prebritko zgubo, in sklene v svoj domači kraj podati se, kjer je preživela svojo mladost. Pot, ki je šla od bližnje postaje, deržala je čez gore. Solnce bilo je že zašlo, ko je popotnica dospela do podnožja homca, kateri jo je še ločil od dola, kjer je bila njena domačija. Gospa stopi iz voza, da bi s svojo zvesto deklo Katarinogorfki zrak vse dihala, kateri ji je v dnevih mladosti tako dobro del, in koraka peš v homec. Raz verhunca ugledala je v daljavi od drevja obdajani očetovski grad, in z britkim sercem opazovala je ljubljeni kraj, kjer je hotela svojo nepopisljivo žalost prikrivati. V istem trenutku zazvoni „Ave Marijo" iu odjek se mnogotero razlega nazaj. „0 ljuba Lurška Mati Božja," pravi gospa. „ti me spomiujaš, da sem prosila, da ti stori z menoj po svoji volji. Kaj mi je početi? tvoja ponižna dekla sem." Ob potu stala je pod lepimi visokimi drevesi, šta-tuva (znamenje) naše ljube Lurške Matere, in žalostna gospa poklekne pred njo. Na spodnji stopnici podnožja sedel je deček, blizo tolike starosti, kakor njen Henrik. Bil je otrok bled, truden reven in je jokal. Gospa se ustraši in se hoče v pervem trenutku umakniti, — toda otrok je bil tako reven, da se k njemu sklone, ter ga vpraša: „Kaj tu počneš otrok „0 gospa, jaz sem tako truden, da ne morem več dalje; tudi že od davi nisem nič jedel in sem celi dan hodil." „Kam pa greš?" »Mati so mi umerli; nikdo me ni hotel sprejeti in zato grem v Lijon, da me ondi ljuba Luršsa Mati Božja spravi v oeko hišo, kjer male sirote sprejemajo." Gospa ga stermo pogleda in misli na svojega sina. . . . (Morda v svoji obupljivi žalosti) misli si: »Kaj so meni mar tuji otroci?- vzame denar iz žepa, ter ga verže otroku. Denar pade na tla in deček ga ves začuden gleda. „Lačen sem, lačen!" tiho, milo toži. Vsa ginjena ga gleda dobra Katarina, ne upa si pa nobene besedice reči. „Kaj so mi mar otroci drugih ljudi?" ponavlja gospa, da bi se umirila, in stopi v voz, ki jaderno od-derdra. »Katarina, ali ni otrok tožil, da je lačen?" „Da, milostljiva gospa, in če se ga kdo ne usmili, bo gotovo jutri zjutraj že mertev od lakote in mraza.- „Umreti ga ne smem pustiti; utegnil bi me pri mojem Henriku tožiti, ako pride v nebesa. Reci, naj konje ustavi, Katarina! .... in pojdive po otroka, naj se spredi usede k Petru." Deček, ko mu je bila zginila nada, da bode na voz sprejet, je zopet jel jokati. — „0 milostna Lurška Mati Božja, ti moja nova mati, o pridi mi pomagati Dalje ne morem, noč se dela, mraz in lakota me tare, od mraza in lakote moram umreti!" »Ne", pravi Katarina z milim glasom, „ne boš umeri. Idi z manoj." »Te je li naša ljuba Lurška Mati Božja poslala?" vpraša jo dete. Katarina mu veli zraven kučarja vsesti se in mu podi kos kruha, katerega slastno povžžje. „Revček bi bil gotovo nocoj umeri za lakoto in mrazom", pravi zvesta dekla k gospej; „Vi ste ga smerti oteli, milostljiva gospa." Henrikova podoba je gospej živo terptela pred očmi in zdelo se ji je, kakor bi slišala svojega otroka govoriti: „Mati, vsi zapuščeni sirotki so moji subratje. Ako se koga izmed teh usmilite, kinčate mojo krono z novimi cvetlicami." Tibota, katera je gospodovala v starem gradu, delala je gospej neko grozo. . . . Nikogar svojih lastnih nima več, kamor bi se nagibalo njeno serce. Drugo jutro poda se že zgodaj v kapelo. „0 moj Bog", milo moli, „daj mi moč, poterdi me! Preblažena Lurška Devica. tvoja ponižna dekla sem; stori z manoj. kar hočeš. Moje serce je ranjeno, pa jaz ga tebi izročim; stori z njim, kar ti je ljubo." Katarina je vidila gospo v kapelo iti, in ker je poznala nje dobro serce. hiti tje tudi sama z dečkom, katerega ste prejšnji večer sprejeli. Gospa zderhtne pri njegovem vstopu. — »Ze spet ta otrok!" pravi sama pri sebi; »njegov pogled me jako muči." Odverne glavo od njega. Katarina pa ukaže med tem otroku poklekniti. — »Ali znaš moliti?" — „Da, gospodičina; mati so mi rekli vsaki dan moliti." „Dobro, otrok, tedaj moli glasno." — »Moj Bog", jame otrok moliti, »kateri se usmiliš revnih in nesrečnih, usmili se tudi mene. O sladka Lurška Devica, ti veš, da so me tebi moja za smert bolna mati v varstvo izročili, o usmili *e me!" — Nato se ustavi in pridene potem še jokaje: »Ko so moja mati še živeli, sem molil tako: »Moj Bog. ohrani jih zdrave; sedaj pa, ko so mertvi, Te prosim, one gospe, ki so se mene usmilile in me smerti rešile, zdrave ohrani." »Ne, ne!" pravi na to gospa, »ne bom odvračala dela. katero mi ljuba Devica spolniti ukazuje; ona mi pošilja to dete, ono mora moje postati." Hitro vstane in prime Karola za roko. »Prav je, ljubi deček, da se milostljivi Devici zahvaljuješ; ona te je sem k neutolažljivi materi pripeljala. Ti si na koncu svojega popotovanja in ta hiša je ona, v kateri ti je naša ljuba Lurška Gospa pribežališče pripravila." Gospa zopet poklekne in izroči Karola dobri Katarini v skerb. Karol postal je izversten deček, gospa mu je bila najserčniše dobra. Nekoliko let pozneje ga je sprejela za svojega lastnega sina in mu je dala svoje ime. Karol je dandanes nje čast in slava in stoji na čelu vsih dobrih del. Tako je naša ljuba Gospa Marija Lurška uslišala ti-dve materi. Lešniki sa brezverce in il&bovero«. (Dalje) »Meni se ni treba spovedovati, nisem nikogar umoril, nič ukradel in nikomur stOrii krivice. Ne vem, kaj bi povedal?" Taki izgovori se večkrat slišijo. Si li pri izpraševanji do tega prišel? Dragi, ali si izjema med ljudmi, ali si pa slabo izprašal vest. Terdno je moje prepričanje, da ne delaš izjeme,