28. številka.
Ljubljana, soboto 5. februarja.
IX. leto, 1876.
SLOVE
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti prcjeman za avstro-ogorske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld.,
poSiljsinja na dom za rolo leto 19 gl<i, za četrt lota H gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za poSiljanjo na
za četrt leta 4 gld. — Za T> jnh 1 j ano brez poS
doni m ršiuna 10 kr. za mesec, 80 kr. za četrt leta
Za tuje. dežele toliko ver, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih ftolah in M
dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljuhljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pofiti prejeman za četrt leta :i gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrsto 0 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če so dvakrat in 4 kr. Se so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 2o—26 poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati "naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Kratek odgovor
na članek „Ta<jbluttor>" „<lie mittehchuUm in Krain nnd <lrr deuhchc sprachunterricld".
Velika važnost, katero imajo srednje šole za državo in družbo, sili novinarstvo, da se pogostoma bavi s temi zavodi tor izrazuje svoje misli in nazore o njihovem stanji in delovanji. Celo razumljivo nam je tedaj, da se tudi „Laib. Tagblatt" v daljšem članku ozira na naše srednje šole ter kot organ nemške stranke na Kranjskem s posebno pazljivostjo gleda vspehe poduka iz nemščine kot učnega predmeta. Razumljivo in naravno, pravimo — in gotovo bi vsakateri izmej nas radostno čital omenjeni članek, ako bi bil pisan mirno in stvarno — „sine ira ot sine studio!"
Pa kaj je napotilo g. pisatelja tega članka, da piše tako pristransko, tako strastno in neresnično? Ne bodemo se motili, ako pravimo, da ga kot privrženca nemške stranke srce boli videti, kako stranka njegova kljubu vsej agitaciji, kljubu vsej podpori in kljubu vsem mogočno douečim frazam vendar le peša, vendar brezupni boj bije, ker nema naraštaja, ker inteligentna mladina zapustivša učne zavode skoraj brez izjeme druga pota bodi. Kako pa bi moglo drugače biti V V šoli slavimo stare Grke, ki so pri Maratonu in pri Termopvlah branili očotujavo, občudujemo Rim \jane in se ogrevamo popisujoči Wiukelriede in druge junake — in mladi človek naj ostane noobčut\jiv, nem VI
V nemškej literaturi povzdigujemo Lessinga, ki je uničil pretirani vpliv tujstva in slavimo Kiirnerja, ki je s pesnijo in z mečem boril se za idejo narodne svobode — in mla-
dostno dušo ne bi prešinila misel na domovino in borni trpeči narod?
Razlagamo kar ponosno poudarja Rimljan „dulce et decorum est, pro pa tria mori" in ponavljamo kar prepeva Schillerjev genij v onej drami, katera je povsem dith^ramba na domovinsko ljubezen — „ans vaterland, ans teuere schliess dich an" in v mladem od egoizma nepopačenem srcu, katero se še ogreva za ideale, zlate ko zarja mladostnih let — v tem mladem srcu ne bi vzplamtil plamen, no neplemenitega protivja do drugih narodov temveč ljubezni do lastnega roda?!
Toda g. pisatelj „Tagbl." to vidi in vidi da isti mladeniči dovršivši univerzitetne študije stopijo v javno življenje ter pomnožujejo vedno rastočo narodno falango in v svojej svetej jezi zagrabi per6 in piše v svojem članku: da naše srednje šole hirajo, da se v njih znanost sploh, zlasti pa znanje nemškega jezika in slovstva zanemarja, da so temu najbolj krivi hujskajoči narodni učitelji in da je za slavno vlado skrajni čas poprijeti so stvari ter meje staviti jednacemu početju.
V istini, jako zaslužen mož, pravi „pater patriae", ta g. pisatelj, ki take skeleče rane razkriva, v istini hudo pomenljive pritožbe, ki zelo komproinitujejo nadzorništva, ravnateljstva, zlasti pa narodno učiteljstvo! Pa zakaj je bil g. pisatelj tako nagel ali tako pohleven, da namesto posameznih gotovih fakt navaja le neutemeljena sumničenja in prazne fraze, o katerih bi kak hudomušen človek sedaj lehko trdil, da so gole zlobne laži ali celo nesramne zaničevanja vredne denuncijacije!
Tako je na pr. g. pisatelj „laudator tem-poris actiu in pravi, da so naše srednje šole zlasti pa ljubljanska gimnazija pred desetimi leti dokaj bolj vspešno delovale, nego sedaj
Ubogi, obžalovanja vredni učitelji! Kaj koristijo vsa vladna priznavanja, vse pohvale itd. v očigled tej merodajnej sodbi osornega „Tag-blatt"-ovega pedagoga!
Vendar nam bode morda g. kritik pritrdil, da se delovanje gimnazij najbolj razvidi iz materijala, katero oni univerzam dajo?
Tu se pa moramo čuditi, da ravno v zadnjih letih nahajamo toliko slovenskih, zlasti ljubljanskih študentov na univerzah, kateri se kljubu „slabemu poduku" na domačih srednjih šolali drznejo stopiti pred izpraševalne komisije, ter tam častno, dostikrat z odliko na-pravljati svoje izpite.
Veselo se množi število naših mladih zdravnikov, doktorjev prava, sodnikov itd.; posobno bogat pa je učiteljski narastaj, kajti, če nam „Tagblatt" ponavlja ono staro s mesnico, da nemarno slovenskih profesorjev in da imamo pomanjkanje vsled narodnih prepirov, mu absolutno nevednost njegovo najložje s tem dokazujemo, da je samo v zadnjih 18 mesecih na Dunaj i in, v Gradci 15 slovenskih kandidatov napravilo profosurski izpit za celo gimnazijo ali realko, mej tem, ko je bil v onej dobi, kojo g. pisatelj mislile nje kot „aurea aetas", novo izpitan slovenski učitelj — bela vrana!
Pa g. pisatelj „Tagbl." članka posebno trdi, da pojemlje znanje nemščine na naših s rod nji h šolah v obče, posebno pa na ljubljanske) gimnaziji. V tolažbo mu naj bode povedano, da imata nemški poduk na višjej gimnaziji ljubljanskej izključljivo nemška profesorja strokovnjaka, katera se gotovo trudita, katera ne spadata „unter die iingst-lichen und leisetreter" in se vendar ne prito-žujeta zarad slabega napredka svojih učencev. Povedano mu naj bode, da se mej našo mla-
Koliko je star človeški rod?
(Konec.)
Od Afrike so Rimljana poznah samo Egipt, Kartago in Numidijo.
Kaj je sedanji Egipt proti starodavnemu z njegovimi kraljevimi grobovi in piramidami ? Koliko tisoč, da, koliko milijonov človeških rok se je potrebovalo, da so stvarile tako velikanske spominke, kakor so piramide V — kdo je tistih 300 mest v Numidiji, o katerih nam šo S t rabo (živeč v 1. stoletji po Kr.) pripoveduje? Libijske puščave pesek jih je podsull Zginila so nekdanja terišča visoke omike in kulture v posameznih krajih afri-kanskih, nomadstvo se je razširilo, — ž njim pa tudi pustinje, kar se vsaj o libijskoj puščavi prav natanko tla dokazati. Pa tudi Sahara nij bila zmirom tako velika, kakor je dandenes.   Dokazano je,  da ondo,   kder se
zdaj puščava razprostira, so nekdaj gozdje stali, če ne po vsej puščavi, gotovo vsaj ob njenem robu. Stoprv ko so te izsekali, se je puščava tako povečala. — V Afriki je bila od nekdaj kupčija so sužnjimi doma. Uže na egiptovskih piramidah se vidijo podobo sužnih ljudij. V novejšem času poprodalo se je iz Afrike okolo 50 milijonov sužnih. Pri tacih razmerah je naravno, da se število afrikan-skih prebivalcev jako počasi množi, vzlasti ker so narodje v srednjoj Afriki še vsi nomadi, pri katerih otroci nonavaduo mnogo mrjo. Če tedaj vzamemo, da je v Afriki, kder zdaj prebiva okolo 200 milijonov ljudij, ob času Kristovega rojstva prebivalo jih 150 milijonov (in mej temi 17 milijonov pod rimsko oblastjo): nij smo preveč rokli.
Po tem tak-m je za Kristovega rojstva, katero mi v okroglem številu za 2000 let nazaj postavimo, živelo v Evropi 145 milijonov, v Aziji 000 milijonov, v Afriki 150 milijonov, tedaj na vsem takrat znanem svetu 000 mi-
lijonov ljudij. Kakor nas pa statistika uči, živi zdaj na vsem starem svetu 1200—1222 milijonov ljudij: tedaj se je število človeškega rodu v 2000 letih pomnožilo ravno za 33*3% 1 In v jednem letu za 0*016 %!
Kakor so te številke majhene, vendar se jim nij čuditi, kajti, ako je število prebivalcev v nekaterih evropskih in amerikanskih državah pomnožilo se nokatera leta za 1 pro-cout ali 1 Va procenta, treba je pomisliti, da so te številke izredni produkt izrednih faktorjev najnovejšega časa, ki nam ne sme biti za merilo za vsa stoletja*) Ako pa vemo, za koliko procentov se človeški rod na zemlji vsako leto pomnoži, potem gotovo nij nobeno težave s pripomočjo dvojnatega obrestnega računa preračuniti, koliko ljudij jo bilo uže 10, 20, 50 tisoč leti na zemlji, ltesultat pa, katerega dobomo iz teh računov, pravi:
*) V Kini so je pomnoži o atovilo prebivalcev Od . 1810—1860 samo za Oviti v Na Angleškem od 1. 1631-1751 r* 0141u/ ' —
dino, dasiravno se ne ući po kazinskih par-ketih „die nothige gewandtheit und e lenari/, des ausdruckes und die feinheit der umgaims-formen", nahajajo mnogi nemškega jezika popolnem zmožni in marsikateri izmej njih, ka teremu je zibelka tekla v priprostej s 1 o v e n-s k ej koči, bi celo g. pisatelju lehko podčrtal in popravljal one sitne slovnične in stilistične napake, katere tako pogostoma prestrizajo monotonijo njegovega članka!
Pa morda je g. pisatelj pravo zadel, ako trdi, da naša mladež, „der lecttire deutscher geistesvverke durch die nationale hetze gegen alles deutsche systematisch entfremdet", ne čita več klasičnih proizvodov nemškega slovstva. In vendar so sobane lvcealne biblijoteke dan za dnevom polne ukaželjnih dijakov in biblijotekarji lehko spričujejo, da naša mladina ne čita premalo, — da morda celo preveč čita, več, kakor je sem ter tija dobro z ozirom na njena leta in njeno izobraženost.
Slovenski profesorji pa gotovo le pospešujejo to ukaželjnost, to hrepenenje po vedi! Oni znajo iz zgodovine, da so celo veliki kulturni narodi otrpneli in poginoli, ker so se obdajali kitajskim zidom in ošabno so ustavljali vsemu, kar nij bilo izvirno-narodnega, oni znajo, da je slovenski narod maloštevilen in slab in da ga v borbi za obstanek ne bode rešila fizična moč, temveč razum, duševna prostost in omika in torej bodo slovenski profesorji prvi pozivali našo mladino: slovstvo slovensko je skromno, ono vam ne more ponujati vsega, česar potrebuje vaš duh, da zadostuje hrepenenju po resnici, torej segajte po drugih literaturah, čitajte posebno marljivo dela nemških literarnih velikanov, ter porabite sad svojih študij v prid slovenskemu zanemarjenemu narodu!
Slovenski profesorji bodejo nemške kla sike gotovo vsolej priporočali; če se isto morda ne bode godilo nasproti „Laib. Ztg." in „Tagblattu", naj jim g. pisatelj ta greh velikodušno prizanaša, kajti pedantični možje se boje, da ne bi mladina pri tem berilu ne pozabila nemške slovnice, — katero oba ona lista tolikokrat s prav turško krvoločnostjo mučita — ali pa, da bi branje nekaterih spisov (na pr. monstroznih feuilletonov g. Sime) popolnem uničilo estetične pojme, pridobitek drugih literarnih študij!
Morda nam bode g. pisatelj „Tagblatta" sedaj priznaval, da se je motil, da je bil slabo
podučen, morda nam bode spravedljivo in prijateljsko ponudil desnico!
Toda — kako bi bilo to mogoče! č'e je bilo vso besedovanje sovražnega nam lista gola prazna ničvredna fraza — nekaj je bilo vendar istinitoga, resnega, namreč zlobni namen, pointa celega članka: ovadba, perfidna denuncijacija narodnih učiteljev!
In tu smemo reči: „es ist methode in dieser niedertracht!"
Komaj je minulo nekoliko tednov, kar je „Laib. Schulzeitung" ovadila slovenske ljudske učitelje, komaj smo nehali čuditi se ci-ničnej drznosti, s katero je neki „homunculus" učiteljem kamniškega okraja pridigoval, da je prvi pogoj za učitelja „ustavovernost", t. j. sovraštvo do slovenske narodnosti (kajti v pravem pomenu u s tavo v orni so vsi naši učitelji) — in uže se jima pridruži — plemenita trojica — „Laib. Tagblatt", ter hri-pavim glasom policijo hujska na naodne pro-fesorje srednjih šol, češ, da oni pačijo, zapeljujejo, korumpirajo izročeno jim mladino!
Spavajte mirno, g. pisatelj na lavorikah svkofantizma — slovenskih profesorjev vendar ne bodete prestrašili! Neoziraje se na Vaše ovadbe in grozitve bodejo mirno svoj pošten pot hodili, pot, kateri jim veleva po štenost in možato prepričanje, zvesti si dolžnosti do državo, katera jih je postavila na častno mesto, do vede, katerej so posvetili svoje delovanje in do milega naroda, kateri jim je izročil svoj najbolj dragoceni zaklad — nado prihodnjosti, mladino slovensko!
Fr. Šuklje.
lugćstov&nsko bojišče.
da pred GO ali 05 tisoč loti jo moralo vsaj uže 1 milijonov ljudij na zemlji živeti, kajti drugače bi se do denašnjega časa starega sveta prebivalcev število nikakor ne bilo moglo do 1300 milijonov povzdigniti.
Te statistične številke se pa tudi na tanko vjemajo s prirodoslovskimi preiskavami in resultati. Iz najstarejših fosilnih človoških kostij in druzih sledij človeških se da pro-računiti, da človeški rod je moral — v svojej sedanjej podobi in obliki najmenj pred (50 ali 05 tisoč leti nastopiti gospodarstvo na na-šej zemlji.
Do sedaj sta se samo zgodovinar in pri rodoslovec pečala s tem  velevažnim probio mom, ki dela tako rekoč mejo mej zgodovino in prirodoslovjem.   Zdaj pa se jima pridruži tudi statistik, ter pravi:
Idi sei, gmviihrt mir die Bitte, In eurrm Bunde der Drit t <*!
Jaropolk.
Iz heroegovinshe meje, 22. jan. *) [ Izv. dop.] Oprostite, da je to prvo pismo na vas iz Hercegovine. Dolžnost bi mi bila, vam večkrat tukajšnje dogodjaje naznaniti — ali žalibože — verujte mi, to je teško, nekoliko mi pero ne teče in je roka bolj puški vajena, nego peresu, nekoliko pa je teško od tu dopisovati, ker moj list potrebuje pet dnij do vas, torej vam „novicK ne morem pisati, ker me v važnih rečeh telegraf prehiti.
Črna gora je zdaj vse vodstvo vstanka prevzela, in zarad tega vojvoda Peko Pavloviča (starega črnogorskega hajduka) za glavnoga poveljnika vstaških čet odločila in več družili nadomestila.
Ljubibratič je s svojimi nazori čisto pro padel. Njegova misel jo bila, Hercegovino osloboditi, naj bodo potlej čegar je, zato jedno posebno provizorično vlado proklamirati, koja bi od Crne gore čisto neodvisna bila. Taka provizorna vlada vstaška bi lehko dobilr denarja na posodbo pri parižkih bankirjih, kakor ga dobivajo na primer Karlisti od spekulativnih francoskih konservativcev.
Črna1 gora pak je vse drugače računila: Ona jo videla, da vstanck napreduje — da je Turškej nemogoče zadušiti ga, in zarad tega se vstanku zrnirom bližala, dokler je, kakor inomentanno, vse gospodstvo črez njega prevzela. Ona hoće Hercegovino za sebe imeti, tako se vidi tukaj.
Pilo je pred (J dnevi, ko smo mi z Mirom Ljubibratičem na Grabcih taborili, in se v drugič nupravljali, malo tvrdn javno Zlariuo zarad njene tehtnosti  na trebinskej  cesti, z
*) Ta dopis slovenskega |> oslovuljcrt z boj SČa jo sicer nekoliko zakasnil se, Vendar ga priobčil-jemo. Ur.
dinamitom razrušiti. Na večer pa dojde naznanilo, da jo Peko 1'avlovie vso svojo vojsko proti Vukoviču iz Banjan krenil, in da se i Zinionic, Bogdan in drogi vojvodi s svojimi vojskami Vukoviču bližajo. Dobro! mislili smo mi tedaj, da se možemo še oni večer ž njimi zjediniti, hajdi! Ali zarad slabega vremena, pišote in velicega snega odločili smo drug . dan jutro pot na Vukovič nastopiti. In v tem času je Ljubibratič, kateremu uže to nij dopadalo, da se drugi vodje v njegov rajon, ne da bi mu pred naznanili, naseljujejo, dobil povelje, Grebce zapustiti. In to se je zgodilo. Ljubibratič je v Dubrovnik odšel, in vsi, koji so ž njim bili, so po druzih četah se razgubili.
Nam je vse jedno. Mi prostovoljci nijsmo politikarji, ampak prišli smo kot vojnici slobode. Vsak, koji v oslobojenje bratov pomore, ta jo brat.
Tukaj se stvari strašno hitro spreminjajo. Tako da — kar človek denes napiše, več jutri ne velja. Vendar mislim, da od sedaj če vse bolje iti, kakor pred.
O posameznih bitvah vam no bodem pisal. Drugih reči je pa dosti, ki jih pisati za javni list ne morem; povedal jih bom, če me turška kugla ne zadene in Če vas obiščem še kedaj. Do sedaj sem imel srečo in „smodniški krst" sem uže večkrat prestal. Od kraja je čudno, ali potlej se človek privadi.
Še nekaj o tukajšnjih slovenskih prostovoljcih. Jeden izmej njih Janko Stibjelj iz Goriškega se jako vrlo obnaša, je lejtnant francoskega kapitana Barbieu, ki je poveljnik prostovoljske čete, kateri se je posebno pohvalno o njem izrazil. Ali tudi drugačni so. Neki Miirzthal iz Ljubljane se je brez slovesa od čete odtegnil in sumi se, da je k Turkom pobegnil. Tudi necega Zalarja iz Ljubljane je zmanjkalo in je pri Turcih v Trebinji. Kaj porečete tacim?
Iz Kostajnice se 1. febr. „D. Ztg." brzojavlja: Predvčerajšnjem bojevali so se vstaši pri Topoli proti turškim Četam 2000 na številu. Včeraj do polu dne napalo je 1000 Turkov nizamov in redifov V* milje od suhe meje oddaljeno vas Dobretin, plenih so 4 hiše masakrirali dva bosniška ubežnika, ter ranili graničarja Gruborja. Vstaši pod Hubmajerjem Koranom, Dukičem in Bojnovićein udarili so združeni s tukajšnjimi mejnimi prebivalci proti Turkom, kateri so se potem ob 4 po polu dne nazaj pomaknili ter svoje mrtve soboj odnesli. Vojaki in Serežanarji došli so v Dobretin, ko so Turki uže pobegnili.
Politični razgled.
Notranje tlefcelc. •
V Ljubljani 4. februarja. Telegram, ki ga je iz l>nau<jt* dobil
tukajšnji „Tgbl" javlja, da je Lasscr odstopil od ministerstva notranjega in prevzel predsedstvo upravnega sodišča, da je njegovo mesto zavzel Chlumetzkv, a Herbst daje postal trgovinski minister. — Naš dunajski dopisnik, ki bi mogel o takej važnej, če prav nič odločilnej in nikakor ne iznenadejalnej iz-premembi podučen biti, ne telegraiujo nam nič tacega. Tudi „Tagblatt" jo svojo vest skril mej malotiskane dnevne novičice, torej sam menda ne veruje prav v njeno dovršeno istino.
Praška „ Politik" konstatira, da tisti dunajski časniki, ki denes brez vse mere in brez nehanja DeaS+a slave, so pred desetimi leti zvali ga zabitega, zagrizenega, trdovratnega. 11 koilCU svojega članka, v katerem
dokaže, da je bil Deak leta 1848 in potem i ški pevci, tu je huda konkurenca; popevaj te f tacega igralo in predstavljalo  —   in cul sem
ravno tako revolucijonar, kakor Košut, samo da iz parlamentarnega pota nij stopil, pravi „IVitik": „Ue se na rakev Deakovo venci cesarske rodovine pokladajo in okolo stoje „in contumaciam" na smrt obsojeni gospodje Andrassv in Ziemialkovsk kot ministri: ne bi bilo res nobene logike v zg 'ovini, ko bi je-denkrat ideje jednega Pala C iega ah S molke ne zadobile oricijalnega šte? iplja.
£l.w timr n zbornica v tajnih sejah posvetuje o oroženji vojske, in sicer na zahtev vojnega niinisterstva. Nij znano, kaj je vspeh tega posvetovanja. Vsakako pak je ta novica jako imenitna.
Ptoarnan> * „Kurier" poroča, da je škof Ledohovski rekel, da se no bode, kadar iz zapora pride, nikdar udal vladnej prepovedi, da niti v Po/.nanjskem niti v Sleziji ne bi smel bivati. Zato ostane v Torgavi zaprt
Na !%'*>*»*.$ ftn sedaj slepo ubogajo Bis marka. Pri posvetovanji o „Arnimovem" pa ragrafu, ki ustanovljuje kazen za vsacega uradnika vnanjega ministerstva, kateri ne bi Bismarka ali njegovega naslednjaka v vsem poslušal, rekel je poslanec Treitschke ta-le za Nemce karakteristični izrek, koje govoril za to novoto v kazenskem redu. „Mi ne moremo svetu dovolj mnogokrat dokazati, da stojimo za državnim kancelarjem (Bismarkoni), ki je svetu dokazal, da je od njega ustanovljena nomška država, jedna država m i r ti in da ostane to". Recite to Prusi kolikokrat vam drago, vsi narodi okolo in okolo vas ne ver jamejo, na to „državo mini". Zgodovina jih druzega uči.
Dop
1S1.
Iz Vidina naslov.Štajerskem31. jan [Izv. dop.J Glej jo no, kaj si pa bila Sava naša v nedeljo 30. t. in. na večer tako vesela, kaj si tako radostno ploskotaje valov svojih va lila, ta večer mimo našega kraja! Ah da, odmevalo je v tvojem rahlem šumenji, kar se je gori na tvojem levem obrežji iz ženskih grl razlegalo v pesni: „pošteno veselje povsod je doma, Slovenci povsod so vosel'ga srca" in jemala si soboj pozdrav južnim našim bratom od moških pevcev in naročilo, ki so ti ga ti podali prepevajoči: „Teci Savo, Dravo teci, — — kud-li šumiš svetu reci, da svoj mirod Slovan ljubi".
Ta večer ali prav za prav ta noč je bila kaj vredna! Imeli smo prvič igro, veselo smešnico, poslušali dve krasni pesnici peti po ženskem zboru, zadoneli so moški glasovi v četverospevu in zboru ter igrali smo tombolo in "plešah do belega rana. Srce, česar še želiš več v naših krajih! Naši diletanti-igralci so se dobro obnesli, posebno pa Milka Avsene kova, igravša dolgo in ne prav lehko nalogo gozdnarjeve rejenke izvrstno. Njen organ dru gače mil in simpatičen, bil je ob prilikah lju beznivega govora prav srčen glas, in kar je govorila, pokazala je tudi v mimiki, bila je kratko rečeno osoba, ki je vse zadovolila. Za dovolil je pa tudi g. Tone Fertila z zaljubljen ceni. G. Slanec je skušal kolikor mogoče mirno krv starega gozdnarja sprijazniti s svo jim snngviničnim temparamentom. Igralo se jo tedaj prav dobro prvikrat slovensko v na šili krajih na novem čednem odru, katerega sta kakor coprnika g. Naglic in Cvetanovič v jednem tednu spravila na dan. Tu nij bilo malo dola in lep dokaz g Nagličevega rodo-ljubja je to delo, katero je delujoč tudi po noči kot malar in tapeciral* vpruvljal. Lepa mu hvala za to.
Pelo se je po večjem dobro, posebno so pa ženski glasovi zanimivali.   Kaj hočete mo
kakor hoćete lepo, ženski zbor vas spodriva, j ker prvič dobro popeva in drugič, ker je ženski, ker so naše pevke čedne. No, pa ne smeto jezni biti zaradi tega, poslušamo vas tudi radi in „žene spoštujte" pravi pesnik, dajmo drugod prednost ženstvu, dajmo mu ga tudi tedaj, kedar se jasno in ljubo glasi iz njenih prs: slovensko dekle.
Za tombolo so vidcm^ke gospe in gospodje podarili dobitke in ta tombola je nesla kacih 70 goldinarjev. Ko uže o denarjih govorim, naj še omenim, da je čisti dohodek te veselice za šolo v Vidmu 80 gld. 80 kr. Prav lepa svota. Bilo jo pa tudi prav obilo ljudij, vse sobane so bile prenapoluene in kar je tudi lepo, bil je tudi naš kmet zastopan in kakor se je videlo prav zadovoljen in vesel. Sploh se je to veselice udeležil tržan, mestjau, kmet in uradnik, ki nij tako kakor 9, januarja pri besedi v Krškem trepetal in se bal priti mej ljudi, ki akoravno prokleti Slovenci, nijso brez veselih žil.
In zraven so naši fantje kotilijon s šopki in vsem zlodjem si umislili itd. G. Štepišnik iz Celja je mostnino za vozove iz Krškega v Videm, ki so pevke vozili, prosto dal in še zraven 10 gld. poslal. Glejte, tako se da povsod 80 gld. 89 kr. za šolo spraviti in zraven uloviti vesela urica, večno pa ne ži vimo; tako, če imate povsod gospe kakor mi mi tu na pr. v gospej Lavrinšekovej in Sušter šičevej, ki v svojih prostorih potrpežljivo jedna pevske, druga dramatično vajo poslušati, tudi povsod lehko napravite lepe veselice, se ve da nekaj dela je treba, pjH zakaj ste mladi.
8 z 4;ri»«U*i» 2. febr. [Izv. dop.] Imeli smo sinoči zopet prav vesel večor. Napravilo je literarno-zabavno društvo slovenskih viso-košolcev „Triglav", kakor je uže bilo v vče rajšnjem  listu   „Slov. Naroda" naznanjeno, svečanost našemu Vodniku na spomin. Prišlo je bilo mnogo slovanskih dijakov in druzih gospodov, mej  njimi tudi gg. prof. dr. Krek in dr. Ipavoc.   Povabljeni društvi „Hrvatska in „Srbadija" prišle ste in corpore. — Saj je pa bil tudi lep program.   Pevci „slovanskega pevskaga društva"   so  prav  dobro  in lepe pesni peli, — pesni, koje so nas vse tako navduševale, da nijsmo prej od ploskanja jenjali, da so nam skoro vsakokrat pesen ponovili. G. Rutar nam je v svojem slavnostnem govoru na kratko pa v prav jedernatih besedah narisal Vodnikovo imenitnost za naše lepo-znansko slovstvo, ki je  „prvi" začel slovenske strune ubirati, in je  tako   „prvi" začel slovensko lepoznansko ledino  orati, ter pot pripravljati poznejšim slovenskim pesnikom in pisateljem.
G. Sket jo pa tako lepo na citre igral iz opere: „Lucretia di Borgia," da smo bili skoro vsi zamaknem v krasne melodije, da se nobeden niti ganil nij, dokler so se strune
uže res, da misli odbor „Triglava" še večkrat kaj tacega osnovati; saj je pa tudi prav in čisto po namenu  društva kot  „zabavnega". Prejšnja leta smo imeli vseslovansko društvo „Slogo" — bodi jej zemljica lehka! — ki bi bilo  imelo  lehko več moči, da bi nam bilo nekaj  krasnih in zabavnih večerov napravilo — a kljubu  vseslovanskemu  značaju, kder bi bili lehko tudi Srbi in   Hrvati sodelovali, vendar nij „Sloga" nikoli nam tako veselih večerov napravila, kakor  uže   sedaj dvakrat naš mladi „Triglav".   Vsak je rekel,  da se še nij v nobenem društvu tukaj v Gradci tako lobro zabaval, kakor baš pri  prvem javnem občnem zboru in pa sedaj pri drugem. Za to e pa tudi uže toliko dijakov k društvu pristopilo, kakor jih še nobeno dijaško društvo tukaj štelo nij; sedaj jih je uže okoli 50, in še  vedno se novi  oglašajo.   Tudi lepo knjižnico bode kmalu naše društvo imelo, ker mu je prejšnje društvo  slovanskih tehnikov „Vendija" svojo knjižnico v dar poklonilo, — knjižnico, ki broji okoli 350 knjig raznega so-držaja v nemškem, francoskem, ruskem slovenskem in druzih slovanskih jezikih.
Da se društvo jedenkrat na krepke nogo postavi, mislijo se potem pravila tako prena-rediti, da bodo tudi nedijaki imeli pristop k društvu, vsaj kot izvanredni udje. In to se bode gotovo zgodilo, ako bodo odbor tudi za-naprej tako marljivo deloval, kakor do sedaj ; ker misli nam kmalu zopet „veseli večer" napraviti. Tako bode naše društvo celo „či-talnico" nadoinestovalo, kojo tukaj pogrešamo!
—k.—
Telegram „Slovenskomu Narodu".
I« Dunaja 4. febr. „Deutsche Zei-tung" denes javlja iz Kostajnice, da je Hub-majer bil od avstrijskih vojakov prijet in on ter 40 njegovih mož razo rožen, ter v zapor dejan. (Ker se ondan novica iste „D. Z." o Hubmajerjev smrti nij obistinila, sinemo pričakovati, da je ta novica izšla iz prenagljene govorice; vendar m o g oče je, da je istinita. Ur.)
tem skoro no koijpa no kraja, dokler nam nij g. S. še jedno zaigral.
Najbolj se je pa vsem  dopala dramatična  scena  liilecve   „Slovenije".   Bilo so pa tudi vse tri role: Cojzova, Vodnikova in Lin hartova v pravih rokah.   Vsi trije gg. Kle menčič (Linhart), Juvanec (Vodnik) in Kuralt (Cojz)  so  se prav  dobro  vsega naučili in vse značajem  primerno predstavljali. Zado volila je ta dramatična scena vse tako. da so mnogi željo izrekli: nuj bi se še večkrat kaj
Domače .stvari.
— (Tiskovna pravda.) Urednik „Slo-venskega Naroda" J. Jurčič in faktor „narodne tiskarne" M. Armič sta imela včeraj pred deželno sodnijo kot drugo instanco v prestopkih tožena od državnega pravdnika zarad znanega hrvatskega citata obravnavanje, pri katerem sta bila ne kriv a izpoznana. Oba sta bila brez zagovornika k obravnavi prišla.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo G. t. m. se bode prvikrat predstavljala Ro-senova gluma v treh dejanjih „Satan", katera ima polno interesantnih zapletek. Ponavljala se pa bode burka v jednem dejanji s petjem „Hišina", ki j^prvikrat v obče dopala.
• — (Bvrtec".) Druga „Vrtčeva" številka za mesec februar je prišla na s vitlo in je prinesla našej malej  slovenskej jnladihi mnogo
lepega in podučnega gramVa.   Obsežek temu tako milo glasile. RokoploBka ja>nrj bila po-,Jistu je: Moja molitev, pesen od Lujizo Pe-
sjakove ; jKrezova šibica, povest od V. Eržena; Žid Mousa in Turek Mustafa, od F. Hupa; Kitajsko in Kitajci 4s.potTobo) od J. T.; Na bratoveur-grobu, pesen od Ano Križmanove; Red v naravi, spisal J os. Kaiba; Na večerT pesen zlož. Mladinoljub ; — Male pripovedko: Spoštuj starost; Uboga pestema; Neusmiljene igre; Jarnejček pripoveduje, kako je v šoli; Lakoma miš basen). — Koledarja vam nij treba, spis od M. Ć. — Prirodopisno nato-roznausko »oijo opisuje kače z dvema podo-
bama. — Razne stvari naštevajo slovensko časopisje, potem se vrste, kratkočasnice, nd-rodno uganke in druge drobnošti. Listu je priložena muzikalna priloga z dvema nape-voma: „Molitev" in »Šolska pesen" obe u^las-bil Avg. Leban. — Mi želimo, da bi so - Vrtec" mej slovenskimi otroci povsod razširil.
Vsem bolnim moč in zdravje brez lek in brez stroškov po izvrstni
ReTalesciere ti Barry
30 let oz> je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdr* vila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščonih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vbo bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; Air;, i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-b&vljenje, zaprtje, preblajenje, nespanje, Hlabosti, zlate Šilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v plavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih otožnost, diabet, trpanje, shujšanje, biedičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojene« in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz iuej 80.000 spričo
°a1 zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi ipri
Sevala protosorja Dr. Wurzerja, g. F. V. ISoneha, pra
••pa profesorju medleine ni vseučilišči •• Maribor zdruvilnepa svetnika Dr. AncelitOtna, t>r. Shorolanda Mr. ( Htiipbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Lr<\ gro&nje Cauio IBOart, Markize de Hrchati a umapo druzih unenfrnib
s >f», se razpošiljava na posebno zahteranje tactonj
Kratki izkaz iz SO.noo sprinrtfattT.
Spričevalo št 78. >7 '.
Na Dunaji, 13. april« 1872. Treslo je užo sedem mes cer, odrar sum bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsleđ planin In tat nicu;h bolečinah, in Bicer tako, da a m od dne do dne idnovpnil, in to zaprečdlo je dolgo časi moj« Hodila Cul sem od Vaše čudapolne Kevalesciere pri'ei sem jo rabiti in capotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Vaše tečne in okusne lir a lesciere popotnem zdrav, tako, da brez najmanjega tres> nja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cen6 in okusno hrano, kot najboljši pripomeček, tor ostanem Vaš udani
Gabriel Teschner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenito markize do Brehan.
Noapel, 17. aprila 1862. Gospodi   Vsled neko bolezni na jetrah bilo je moje stanje hnjšanja in bolečin vsake vrste sedem let sem strašno.   Nijsem inogl-i niti čitati niti pisati,
tresle so se vse čntnice na celem života, slabo pre-havljenje, vedno nespanje, ter Rom trpnla vedno na r.-i/draženji čutnic, katero me jo sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek n» iuuu pustilo, in pri ■ in bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki posknsili so vso, bttJl da bi mojo bolečino zlajšali V polnej ohupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Bnvalesoiere zasluži največjo hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de lin' han. "•' rdohaetih pučioah po „ut .'uuta 1 gola. 50 kr,, l nnt 9 gold. 50 Ir.r., 2 fanta 4 gold. 60 kr., & funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. — Bev&leseiere-BiBcniton v puiicah in tabletah za 12 t a™ .1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 60 kr., 48 ta« 4 ;old. 50kr., v prahu za 120 ta* 10 gold. Prodaje: D u Barry & Comp. na l>u W»H'ls«h-pnBine štev. 8, kakor v vzeh mestih pri dobrih ar;ili in zpecerijikih trgovoih: Ludi razpošilja da-najtkz hii* na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. V LJnMjnnl Ed rfahr. J. Svoboda, ekar pri rzlatem orlu", v Kekl pri lekarju J. Prodamo, v Celovcu pri Irk ir,u Birn oacherj n, 7 Spi j rt u pri lekarju A Ij i no viču, v Trata pri lekarju Jakobu Serravailo pri drogeriztu P. Kocca m J. Hirschu, v Zadru pri Androviču. (316;
Tujci.
4. februarja:
Pri Slonu: Brepar Iz Višnjo goro. — Waida iz Ribnice. — Tratnik iz Postojne. — Globočnik iz Dunaja. — Forlani iz Trsta. — Tritland iz DraŽdanj. — Dreclisler iz Trsta.
Pri MallOl: Oberliinder iz Dunaja. — Tirolor iz Kočevja, — Unper iz Dunaja. — Nimptscb iz Gradca. — Juat, SUdersdorf, Steinmec, Korec, Bohač iz Dunaja.
Pri Zamorci: Filepič iz Loke.
Dunajska borza 4. februarja.
(izvirno telegrafičuo poročilo.
Enotni dri. dolg v bankovoih .   68 gld 65 kr.
Enotni dri. dolg v srebru 73 ' „ 70
1850 dri. posojilo   ....      111   , — .
Akcije narodne banke   .   .     874   „ — \
Kreditne akcije   ....     182   , — ,
London........114   , 45
Napol..........9    . 18 .
C. k. cekini.......6   „ 40«/, .
Srebro......... 103 50
Lekarna Piccoli.
f. i»
2. S
so--
2
2. e> p
9 =
IZ     ft>     — .
» al "a B B
Menoti-Pastilje (ki so na dnnojskej svetov-nej izložbi 1873 dobile darilo). To pastiljo čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor proti kašlju, j etiki, ki se še le začenja, proti nripi, boleznim na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Škatliica velja 75 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega loka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lćk uže poskusil sam na sebi, bo bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica, 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. kareja so z
čisto keiui« nih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 ttieat škatclj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolebuemu človeštvu, pri vsili notranjih iu vuanjib prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rano itd. 1 steklenica 40 kr.
Rajževi pulver,   boli b rudečkast iz-
ključljivo iz vegetald ličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkoBt in čvr-stoBt, kar so nahaja lo pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje Olje, poSUjano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno iu ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih
iztlačcn. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šiijoće. 1 steklenica 40 kr. (132—L8oJ
S^fiT Naročila se izvršujejo vračajo*-
eoj se pošto proti poštnemu povzetju.
'A
CS Moj mnozimi anonci, posebno za
J uro in zlato blago jo mnogo tacih, jF ki probivalco p«) »ležoli samo sleparijo. Vaak naj bodo svarjen za sv«»jo lastno korist pred kupovanjem, kjer firma prodajalcev no ga-irantira zadostno. Vs< uro in drugo Zlato blago, katero kdo pri meni kupi, izmenjam mu po volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to jo dokaz najostreje soliditetol
Neverjetno, sa resnično!
Zo  Ifl "IO «»»|    prava angleška, sro-
Itl W 111 X« J^l.  urn;l ciiinaur ura s
primerno verižico in medailonoin, etuijoin, ključ-kom in petletnim garancijnim listom in po vrhu šo jedno reservono steklo za uro. Ravno iste krono-časomerno uro fino ognjo-pozlačene samo gl. 12.50.
Samo 18 ali 25 gl, Ev"J3St
anker-ura, savoneta z dvojnim pokrovom, fino izrezana poleg tudi še verižica in garancijni list.
^knitm \*\ i9*\ PliiV,i nngleška srebrna k^ctllltf lw g'«   in  ognjo-pozlačena kro-
noraetor-nra z verižico vred, z usnjatim etuijcm
in garancijnim listom.
Samo 16 ali 17 gl. KS""f'w»a
les-reinontir-ura, najmočnejšega kalibra s kristalnim steklom.
Samo 14 ali 17 gl.
vega srebra in ognjo-pozlačena,  polčg vratna verižica in garancijni list. S'limi i>*l   Prava angleška fino ognjo-
»v--'t***l,-' ?S     pozlačena srebrna krono-
metor-ura z dvojuim plaščem, fino emailirana, poleg tudi Se fina verižica, mrdailon in garancijni Ust.
Samo 18 ali 20 in 25 gl.
najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na 16 rubinov poleg verižica, medailon, usnjati etui in garancijni list.
Samo 20 in 25 gl. 8ft£*ft5
ključka za naviti, poleg verižica in medailon
Samo 40, 50 in 60 gl.
za dame z dijamanti.
Samo 30,35 in 40 gl. gfa
srebrna remontir-ura z dvojnim plaščem, garantirana in patentirana.
Samo 23, 25, 27 gl. ^™
rižico, medailonoin in garancij nun listom.
Samo 35, 45, 50'gl.
anker-ura s kristalnim steklom.
Samo 60, 75, 100 gl.
ura s kristalnim steklom. 105 in il5 gl. z dvojnim plaloem.
Samo 200—300 gb
noiucter z reuiontirnim dvojnim j)laščein iu kristalnim steklom. Baznn tega pak le vsako vrste drugo i od ka cega druzuga anoncirane ure in gotovo cenejši
Atelier za popravljanje.
Stare tire, dostakrat preljubi družbinski spomeniki popravljajo se, ter onove. ('ene popravljanja a petletno garancijo: gld. 1.60, •'>, :> do 10 gld.
Zlatnina.
zlata ura
Od c. kr. kovničnega urada na Dunaji kot pravo izkušeno.
Prstani.
Prstani za dame gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12, 14, 15. Prstani r pečatnikom za gospode gl. 8, 10, 11, 12
do 20.
Poročni prstani gl. 5, 6, 7, 8.
Klate verižice za ure*
Verižice, kratke s ključkom gld. 1 , 20, 25, 30,
35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolgo z gladkim ali facijoniranim paha-
čem z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 60, 55, 60, 65,
70, 80 do 150.
Zlati me«lailoiii
za gospode in dame. S pravimi kamenji gl. 14, 16, 18. 20, 24, 30, 35, 40, 45, 50.
Zlate garniture.
Brožo in uhani gl. 18, JO, 24, ;j0, 35, 40.
S pravimi kamenji ali biseri gl. 30, 40, 45, 50 do
20'.
Z dijamanti in brilanti gl. 60, 80, 90, 100 do 200.
Zlati uliani.
Lečneči za otroko gl. 1.25, 1.60, 1.75, 2, 3 sč ali
brez kamenjčkev. Uhani, dolgi ali okrogli so ali brez kinča, gladki ali pa sč pravim kameiijčkom ali pa  v obliki suliee gl. 13; 15. 1«. 20 do 30. Iloiitoni z dijamanti ali brilanti gl. 50, 55, 90, 100 do 500.
Zlate gumbe za Itemlsete in manšete.
Z dragocenimi kumenjčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14,
18, 20.
Zlate brože.
Enojno najnovejšo obliko gl. 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. 12, 15, 16 do 40.
Zlati križići.
gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12.
Se biseri ali dragocenimi kamenjčki gl. 8, 9, 10,
12 do 25.
Zlate umne igle.
V različnih oblikah, .lokev. Sport itd. od gld. 5 do 30.
Se dragocenimi kamenjčki od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150.
Zlati brazletl.
(dadki obročki, različno sirokosti gld. 18, 20, 26,
30 do 60.
Se pravim kameiijčkom ali biseri gld. 30, 36, 40,
50 do 80. So brilanti od gl. 80 do 500.
izvrše so v 24 urah proti poštnem povzetku ali pi'i]Mišiljatvi novcev. Na. zahtovanje razpošiljajo so tudi ure in zlatnina proti postnem povzetku za izbiranje, ter se za neobdržauo vrača denar nazaj.
UH Moje cone so vedno nižje, kakor najnižje povsod, ler zahtevam dobička lo- sedanjemu času primerno. Vsi, kateri žele nove ure in zlatnino naročiti, Vsi, kateri staio uro ali staro zlatnino za novo izmenjati želč, se uljudno prosijo, da se obrnejo na mojo firmo. (26—2)
Philipp Fromm,
iabrikant ur iu zlatnine, Eothenthurmstrasse štev. 9, nasproti Wollzeile, DUNAJ. sv ne pozabi naslov.
Izdatejj in urednik Josip J u r č i i.
Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".