r
1% vse&iue:
m
9
DRUŽINSKI POMENKI IN ŠPORT — str. 6
ZUNANJE POLITIČNI KOMENTAR Nemci na delu — str. 2
SEM IN TJA PO CERKLJANSKI OBČINI
Brez sodelovanja ne gre — str. 3
S POSVETOVANJA ŽIVINOREJCEV OZZ KRANJ
Izvajanje rajonizacije je osnovni zakon živinoreje — str. S
PRED  GLEDALIŠKO  SEZONO V KRANJU
Otvoritev brez nadaljevanja — str. 5
O NAČRTIH ŠKOFJELOŠKE SVOBODE
Tako je treba začeti — str. 5
OB PROTITUBERKULOZNF.M TEDNW
Strast, ki ubija — str. 7
NA PRAGU ZIMSKE SEZONE
Zimski turizem našel »-obljubljeno deželo« — str. 7
J
&LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO  XI.,   ŠT.   70  —  CENA  DIN 10— KRANJ,   12. SEPTEMBRA 1958
DOBRO IZKORIŠČENA ZEMLJA Na posestvu KZ Kranj imajo zasajeno  na  dveh hektarih površine ribezelj, ki bo obrodil prihodnje leto. Na isti zemlji p« so ietos pridelali  tudi krompir
Priprave za volitve zadružnih svetov v kranjskem okraju
volitev
ne oži marveč razširja samoupravljanje
Razgovor s predsednikom Okrajne zadružne zveze tovarišem Tonetom Hafnerjem
Tudi v kranjskem okraju se živahno pripravljajo na volitve gospodarska osnova bi bila pre-
zadružnih svetov. Da bi s temi pripravami lahko seznanili svoje šibka, da  bi  lahko te zadruge
bralce, se je naš sodelavec obrnil  na  predsednika  OZZ  Kranj imele svojega upravnika, svoje
tov. Toneta Hafnerja in ga zaprosil, naj mu odgovori na nekaj računovodstvo itd. Brez tega pa vprašanj. Tovariš Hafner se je prošnji rade volje odzval.
Volitve zadružnih svetov bodo v našem okraju 9. novembra. Tovariš predsednik, kakšne so po Vašem mnenju začetne priprave na te volitve?
SEJA PREDSEDSTVA OO SZDL
Kranj, 11. septembra.
Danes dopoldne je bila tu seja Predsedstva Okrajnega odbora "ZDL. Razpravljali so o pripravah na volitve zadružnih svetov. ^ tem v zvezi je bil sprejet sklep, ^a bo v petek, 19. septembra, dopoldne v Kranju plenum Okrajna odbora SZDL. Na plenumu "Odo obravnavali probleme, ki se p°rajajo na terenu v zvezi z vo-htvami zadružnih svetov. Poro-''° za plenum bo pripravil član Predsedstva in predsednik OZZ T°ne Hafner.
Menim, da priprave dobro potekajo. Imenovana je okrajni volilna komisija, prav tako so postavljene občinske volilne komisije, upravni odbori KZ v večini zadrug so prav tako že izvolili volilne komisije.
V pripravah na volitve v kmetijskih zadrugah resrto razpravljajo o povečanju članstva. V zadruge se trudijo, da bi pritegnile predvsem kmečke žene in mladino. Mnogokje so ^pri tem že močno uspeli. Še posebej B<S zavzemajo za vključitev noviii članov tiste zadruge, ki imajo manj kot 100 članov, da bi po novih predpisih lahko volile zadružni svet.
Z izdvajanjem trgovine in drugih postranskih dejavnosti, bi imele manjše kmetijske zadruge premajhen delokrog. Njihova
TONE HAFNER
seveda tudi zadružni svet ne bo mogel delati.
Upravni odbor OZZ meni zategadelj, da je treba najprej zagotovi ii gospodarsko osnovo kmetijski zadrugi, če se hoče, da bo
spoznale. Tako se pravkar združujejo KZ Trstenik in Gorice, Trboje in Voklo, Ljubno in Pod-nart, Lesce in Radovljica ter (nadaljevanje na 3. str.)
S SEJE DELAVSKEGA SVETA ŽELEZARNE JESENICE
letos za 420 milijonov gradenj družbenega standarda
V KAZINI NAD 2,200.000 DINARJEV POSLOVNE IZGUBE — IZKORIŠČANJE   POMANJKANJA DELOVNE SILE
JESENIŠKA   RAZGLEDNICA:   OB DVEH POPOLDNE PRED ŽELEZARNO
S seje OLO.Kranj
Razprava o šolstvu -
najvažnejša (očka dnevnega reda
Kranj, 9. septembra. — Na skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki je bila danes dopcldne, s« razpravljali predvsem o stanju šolstva in šolske reforme v kranjskem okraju ter nekaterih drugih vprašanjih. Na ločenih sejah pa sta zbora razpravljala in sklepala o odloku o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna OLO Kranj za leto 1957, o potrditvi zaključnega računa okrajnega investicijskega sklada in odobrila poroštvene izjave za investicijski kredit Občinskima ljudskima odboroma Jesenice in Kranj.
Mimo odbornikov obeh zborov Sveta za šolstvo OLO tov. Milaa OLO so se današnje seje udele- Ogris. Šolstvo v kranjskem okra-žili še zvezni ljudski poslanec ju, ki se je začelo razvijati pred potem le-ta imela določen vpMv Boris Ziherl, tajnik'ljudske skup- 700 leti, je do danes doseglo po-na gospodarsko in družbeno živ- ščine LRS dr. Miha Potočnik, memben razvoj in uspehe. Da-ljenje svojega kraja. To nujnost predsednik Okrajnega odbora nes je na Gorenjskem 140 raz-so nekatere zadruge tudi same SZDL France  Popit ter mnogi ličnih šol z 809 oddelki in nad
učitelji, predavatelji in ostali pe- 23.000 učenci in dijaki. Od tega dagoški delavci z Gorenjske.       je 95 osnovnih šol z več kot 17 Poročilo o stanju  šolstva  in tJJS°č učenci. Spričo takega raz-šolske   reforme   v   kranjskem voia in pestrosti šolstva je prav okraju   je   prebral   predsednik **** pestra  tudi  njegova problematika.    Posebno   je začela javnost razpravljati o teh vprašanjih    z   uvedbo družbenega upravljanja v šolstvu in ob izvajanju reforme.    Zelja po sodobnejši   šoli   med naprednim učiteljstvom je pravzaprav do-vedla do spontane vključitve v reformni proces. To so bili poskusi  v  šolskem  delu samem, iskanju stikov z družbenimi organizacijami,   iniciativnosti pri obnovi šol itd. Sistematično delo V sredo dopoldne je imel De- dopoldne  pripravljajo  teren za Pa se  je začelo pred dobrimi lavski svet jeseniške železarne popoldne. štirimi leti, ko je bil na pobud«
redno sejo. Najprej so prebrali Podobno je v Hrenovci, kjer so Okrajnega komiteja ZKS vzpo-poročilo upravnega odbora o delu       (nadaljevanje na 4. str.) (nadaljevanje na 3. str.)
med zadnjima zasedanjima DS, 4 potrjen je bil pravilnik o nagrajevanju predlogov   za tehnične izboljšave,    razpravljali    so o opravljenih  nadurah  v zadnjih treh mesecih, prebrano je bilo poročilo o službenih potovanjih v inozemstvo in poročilo o gradnji objektov družbenega standarda.    V Bohinjski Bistrici sta se v lijonov, v gostinstvu za 52 mili-Hazpravljali so tudi o problemih ponedeljek,  8.  septembra  sešla jonov, v obrti za 55 milijofcov, v delavsko-usluž-benskih   rostavra- oba zbora občine Bohinj in ob- trgovini za 5 milijonov itd., med-cij. ravnavala med drugim tudi pred- tem  ko se  bo družbeni bruto
log družbenega plana gospodar- produkt v kmetijstvu povečal za PROSTOVOLJNO DELO IN IZ- skega razvoja občine Bohinj za 66 milijonov.
KORIŠCANJE   POMANJKANJA razdobje 1956—1961. Tudi v gospodarske gradnje bo-
DELOVNE SILE tej priložnosti so ugotovili, do v obdobju 1956—1961 vložili
Zaradi   pomanjkanja   delovne da dosedanji razvoj ni bil dovolj znatna  sredstva, namreč nekaj
sile so bili v nekaterih obratih_     skladen.    Napredek    kmetijske manj kot pol milijarde dinarjev,
v Kamnolomu, Hrcnvci, Trans- proizvodnje ni bdi najboljši, pa medtem ko bodo negospodarske porinem oddelku, prisiljeni uve- *Udi trgovina, obrt in gostinstvo investicije veljale 87 milijonov sti prostovoljno delo. Pomanjka- ter turizem in promet niso po- dinarjev. Predvidena sredstva nje delovne sile je še poseono sebno dobro opravili svojih na- bodo črpali iz lastnih sredstev občutno v Hrenovci in Kamnolo- loS- Zaradi pomanjkljive tehnič- in kreditov.
mu. V Hrenovci delajo celo z de- ne opreme in premajhnih kapa- Zaradi povečanja prometa t lavci iz drugih podjetij. Analiza citet gradbene obrti so z izgrad- gostinstvu predvidevajo tudi potega dela je odkrila nekaj značil- nJ° stanovanj in drugih objek- rast delovne sile, in sicer za nih primerov, ki kažejo na izko- tov družbenega standarda v za- 22 »/o.
riščanje trenutnega stanja. — ostanku. Neurejene so tudi raz- Družbeni načrt predvideva tu-Delavec, ki je naloži* v redni dni- ne komunalne naprave, pa tudi di številne gradnje na področju ni 692 kg apnenca na uro, je na tehnična oprema industrije in komunalne dejavnosti. V prihod-prostovoljnem delu- naložil 1700 obrtnih obratov je zastarela. njih p6tih letih bod« dogradili kilogramov apnenca. Zelo zgovo- Perspektivni načrt predvideva okrog 40 stanovanj, popravili in 1 en je tudi naslednji primer: neki dalje, da se bo obseg proizvod- dogradili bodo številne vodovo-delavec, ki je v rednem delov- nje in storitev povečal povpreč- de, med njimi vodovod v Bohinj-nem času zaslužil 14.400 dinarjev, no za 3,4 % na leto. Tako se bo ski Bistrici, obnovili veliko šteje na prostovoljnem delu — vsak narodni dohodek povečal od 577 vilo cest in vrsto drugih objek-dan je delal največ 4 ure — za- milijonov na 721 milijonov di- tov. V Bohinjski Bistrici name-služil 27.120 dinarjev. To dokazu- narjev. V industriji se bo druž- ravajo zgraditi tudi nov kulturni je, da nekaj ni v erdu. Ah ne boni proizvod povečal za 21 mi- dom in nekatere športne napra-ustrezajo norme, ali pa delavci lijonov, v gozdarstvu za 41 mi- ve. J.
Perspektivni načrt občine Bohinj sprejet
2   GIo« Corenj»ke.
KRANJ,   12. SEPTEMBRA 1958
Osnutek zakona o šolstvu na Koroškem, ki ga je
sestavilo avstrijsko prosvetno ministrstvo in ga je vlada »prejela ter predložila parlamentu že pred letom dni, doslej ni bil sprejet zaradi tega, ker se socialisti obotavljajo privoliti vanj. Ta osnutek zakona določa uki-aitev dvojezičnih šol na južnem Koroškem in uveljavljanje »pravice staršev« da »sami odločijo«, ali naj ■jihove otroke učijo v nemščini ali slovenščini.
V nedeljo dopoldne se je začel letošnji Dunajski ve-tesejem, ki bo trajal do 14. septembra. Na njem sodeluje 2798 tujih podjetij iz 19 držav, letos tudi iz Libanona in Salvadora. Jugoslavija je zastopana kot vsako leto s kolektivno razstavo; to pot razstavlja 28 podjetij svoje strojne in železarske polizdelke in končne izdelke.
Alžirski komandosi so v ponedeljek v vzhodnem delu Pariza ubili dva francoska podčastnika.
V Nikosiji in drugih mestih Cipra so se v ponedeljek pojaviii letaki EOKA, ki razglašajo, da je konec premirja, ki je veljalo od 4. avgusta dalje. V letakih s podpisom generala Degenisa je rečeno, da so pripadniki gibanja opustili sovražnosti, da bi izpričali svojo dobro voljo. EOKA zdaj poudarja, da britanske oblasti niso spoštovale premirja. V zadnjem mesecu je bilo ubitih 11 Grkov. V letakih opozarjajo britanske oblasti, da bodo v bodoče za vsakega ubitega ciprskega Grka ubili po enega Britanca.
Generalni sekretar Dag Hammarskjdld se je v torek sestal z jordanskim ministrskim predsednikom Rifajem in potem še s kraljem Huseinom. Po sestanku je odpotoval v Bejrut, kjer se bo sestal z bivšim libanonskim predsednikom Šamunom in novim predsednikom generalom Šehabom.
Jugoslovanski veleposlanik na   Norveškem Vlado
Rolovič je prispel v Beograd. Njegov prihod je v zvezi z bližnjim obiskom predsednika norveške vlade Ger-hardsena v Jugoslaviji.
Britanska vlada je v resnih skrbeh zaradi rasnih spopadov, do katerih je prišlo v Britaniji v zadnjih ■dneh. Problem je dobil politično obeležje in pomen glede na odnose Velike Britanije z britansko skupnostjo in britanskimi posestmi. Na drugi strani pa je preiskava londonske policije potrdila, da so namreč le posamezne skupine belcev odgovorne za nerede, ki le po malem jonehavajo.
V češkoslovaški vojski so začeli propagando, da bi se vojaki po odsluženem kadrovskem roku stalno zaposlili v premogovnikih, ki jim zdaj primanjkuje delovne sile. Poročajo, da je doslej več kot 2600 vojakov sprejelo tako obveznost.
V britanskih vojaških objektih na Cipru je prišlo v torek do močnih eksplozij. Dve sta bili v Famagusti, ena pa v bližini Navija. Človeških žrtev ni bilo.
V sredo se je v jugoslovanskem paviljonu na svetovni razstavi v Bruslju v prisotnosti številnih novinarjev in občinstva začela razstava narodnih noš iz vseh krajev Jugoslavije. Belgijska televizija je ▼ svoji oddaji ocenila razstavljene noše kot »izredno umetnost«.
V več mestih Francije je policija v sredo aretirala 220 Alžircev. Odpeljani so bili v preiskavo.
Za prihodnjih 10 mesecev bodo ZDA dale Indiji 100 milijonov dolarjev posojila. Razen tega ZDA proučujejo možnost, da bi Indiji prodale za 200 milijonov dolarjev kmetijskih pridelkov.
Prevozna podjetja in mestna uprava v Sao Paolu (Brazilija) sta zahtevali od svoje vlade kredit za nakup in dobavo kave Jugoslaviji v zameno za jugoslovanske trolejbuse.
LJUDJE IN DOGODKI
NEMCI NA DELU
V obilju mednarodnih dogodkov, kriz, zaostritev in popuščanja smo skoraj pozabili na nekatere probleme, ki so nedavno še zavzemali precej prostora v časopisih, predvsem pa na mednarodnem prizorišču. Tako sta se menda obe Nemčiji zadnje dni zbali, da njuno vprašanje ne bi prišlo čisto v pozabo: najprej smo brali o pobudi vzhodnonemške vlade — ta je poslala predloge za pogajanja o mirovni pogodbi Veliki Britaniji, Sovjetski zvezi, Združenim državam, Franciji in Zahodni Nemčiji — nato pa o Adenauer-jevi noti štirim velikim silam, naj bi te sestavile posebno delovno skupino, ki bi proučila današnji položaj in izdelala primerne načrte za združitev obeh Nemčij.
Kako je prav za prav s tem vprašanjem? Dejstvo je, da danes živita dve nemški državi — vsaka po svoje. Druga druge ne priznata, vsaka izmed obeh pa si lasti pravico, da je edino »prava* nemška država. Tak položaj se vleče že trinajst let. To je za zgodovino kakega naroda majhno časovno razdobje, vendar pa dovolj dolgo, da v njem ustvari spremembe, morda celo težko premostljiv prepad, zlasti še, če tako stanje podpira nekakšna tiha politika velikih sil.
Tako smo se že navadili nemškega vprašanja in nam razna prizadevanja, načrti in uradne zahteve v zvezi z njim z obeh strani niso več kdo ve kako važna. Zdi es nam samo ob sebi razumljivo, da take stvari ponovno prihajajo na dan, če so jih — denimo — druga važnejša mednarodna vprašanja potisnila ob stran za nekaj časa.
Tudi pobudi obeh nemških vlad nista vzbudili nobenega presenečenja in za zdaj sta predloga v mednarodnih diplomatskih krogih padla nekam v prazno. Ade-nauerju sicer pripisujejo, da je izbral za svoj predlog ta trenutek,
ko je videti, da se je ozračje nekoliko pomirilo — Kitajci in Američani so sporazumni za pogajanja o formoški krizi — vendar ni verjetno, da bi stari kancler računal na uspeh pri velikih silah zdaj, ko imajo polne roke dela drugod. Formoška zadeva je še vroča, v ospredju so priprave za pogajanja o kontroli nad atomskimi   poskusnimi eksplozijami,
KANCLER ADENAUER
bliža se redno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov ter mnoge lastne težave so danes zadeve, ki jim velike sile dajejo vso prednost.
Tako nastane vprašanje, kakšni so prav za prav vzroki, ki so napotili obe nemški vladi, da sta pred mednarodne kroge postavili svoje najbolj pereče vprašanje v tako malo ugodnem položaju? Sicer je najbrž res, da sta ga spravili na dan, ker nočeta, da bi ga zunaj ne zanemarili preveč, ven-
dar pa je verjetno, da so bili za te korake odločilnejši notranji vzroki. Iz Zahodne Nemčije pravkar poročajo o velikih 14-dnevnih manevrih zahodnonemške vojske. Udeležilo se jih bo nad 80.000 vojakov z vsemi tehničnimi in motoriziranimi enotami — s topništvom, tankovsko brigado, s padalskimi četami. Proli oživljanju militarizma, ki je v preteklosti zakrivil ne le tolikšne nesreče nad nemškim ljudstvom, marveč ima na vesti tudi dve svetovni vojni, pa je sovražno razpoloženo vse nemško ljudstvo tako na Vzhodu kakor na Zahodu.
Kaj pa Vzhodna Nemčija — kakšne notranje vzroke pa je imela ta, da je v tem trenutku sprožila problem združitve? Iz te države sicer ne prihaja dosti novic, toda zadnje čase poročajo, da je močno naraslo število beguncev, ki prehajajo iz Vzhodne Nemčijo v zahodno državo. To je gotovo problem, ki vzhodno nemškim krogom sivi lase. In tu se tak predlog kar sam ponuja, saj bi nova perspektiva za skorajšnjo združitev obeh Nemčij nemara le ustavila množični beg v Zahodno Nemčijo.
Oba predloga sta kajpak le potezi obeh nemških vlad, ki — kakor kaže — problem združitve kdaj pa kdaj taktično uporabljata tudi za notranje težave. Nemški narod pa si prav gotovo resno želi, da bi nenaravno mejo, ki ga reže na dva dela, čim prej zbrisali ter mu tako omogočili normalno življenje v eni državi. Toda v današnjem mednarodnem položaju bo to željo težko na hitro uresničiti. Ce pa bo seveda duh sporazumevanja v bližnji prihodnosti prevladal pri diplomatskih mizah, tedaj tudi ne bo več daleč čas, ko bi lahko uspešno uredili to pereče nemško in hkrati mednarodno vprašanje.
RK
kratko, vendar zanimivo
IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOK ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZ-WtK I TELEFON UREDNIŠTVA 8T. 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU •87-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH Of PETKIH / LETNA NAROČNINA 0M DIN, MESEČNA NAROČNINA M DIN
ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV V TRZlCU
Odkup kmetijskih pridelkov, tudi zelenjave, se v vseh zadrugah tržiške občine vrši v glavnem preko KZ. V Krizah imajo v ta namen honorarnega odku-povalca, ki svoje delo opravlja tudi na področju K Z Kovor in Leše. Dogaja pa se, da posamezna podjetja (n. pr. menza na Golniku) skušajo dvigati cene pridelkom z neposrednim nakupovanjem pri proizvajalcih po višji ceni, kot pa jo lahko nudi zadruga. Občinski ljudski odbor Tržič je tako nakupovanje za svoje področje prepovedal, ker imajo vsa podjetja in ustanove, ki potrebujejo poljske pridelke,
možnost le-te nabavljati preko KZ.
KZ V TRZIŠKI OBČINI SE ZDRUŽUJEJO
Medtem ko je KZ v Podlju-belju, ki se največ ukvarja z gozdarstvom, trgovino že oddala, bodo ostale tri zadruge tržiške občine (Kovor, Križe in Leše) do 1. oktobra odpravile vse nekmetijske dejavnosti in se združile v eno zadrugo. Praktično že sodelujejo pa tudi formalno se bodo v kratkem spojile. Iz zemlje splošnega ljudskega premoženja bodo ustanovile državno posestvo s površino 40 ha in izvedle arondacijo. Kmetovalci  te združene zadru-
OBRAZI IN POJAVI
„Kaj se boš bodel z oslom"
Sola se je spet začela. Večina dijakov in učencev osemletk se je v novem šolskem letu pomaknila za razred više. Precejšnje število jih je, ki so prvič prestopili šolski prag. In končno, nekaj je tudi taksnih, ki bodo v družbi novih sošolcev drugič ali pa že tretjič greli klopi v istem razredu. Tem se ni dalo učiti niti med preteklim šolskim letom niti med počitnicami za popravni izpit. Toda, mar so res otroci krivi, da morajo dvakrat ali pa še večkrat ponavljati razred?
Ob koncu šolskega leta je učitelj delil spričevala. Janezek je bil vse leto v razredu najslabši. Zadnje dni pouka pa je mamo začelo skrbeti, kaj bo z Janezkom, ki mu obetajo precej »cvekov«. Prej ji seveda tega ni bilo dosti mar. Zato se je začela za svojega sinka zanimati prepozno. Učitelj mu je dal spričevalo z nič manj kot petimi slabimi ocenami. Janezek je preteče pogledal učitelja, po-basal zvezke in knjige, zapustil razred in pred šolskim poslopjem začel kuriti vse tisto, kar naj bi ob koncu leta nesel domov. Njegovi tovariši, ki so se že poslovili z učiteljem, so začudeno gledali in obsojali Janezka.
Mimo je prišla Janezkova mama. "Prav sd naredil. Saj vidiš, da tebe v šoli sploh ne marajo,« e pohvalila svojega otroka in pokazala pred ostalimi »lep zgled«.
Pri popravnem izpitu je padla Marjanca. »Nihče drug ni temu kriv, kot učiteljica,« jo je tolažila njena mama. »Ji bom že pokazala,« je pretila in nervozno tekala po kuhinji ter mahala z rokami. Potem je odhitela k učiteljici na dom in navalila nanjo z »izbranimi« besedami, kot da se je utrgal
oblak. Vsega je bila kriva učiteljica, čeprav je bila Marjanca edina, ki je padla pri popravnem izpitu. Sele ko je učiteljica pokazala presenečeni materi vso z rdečilom popravljeno nalogo, je le-ta malce utihnila. Spoznala je, da le ni učiteljica »čisto« kriva . . . Toda Marjanca bo morala še za eno leto v isti razred. In kar je še huje — z občutkom, da se ji je res zgodila krivica!
Slučajno je šel oče s svojim sinčkom skozi vas. Oba sta nenadoma zagledala pred seboj učiteljico.
»Ali je ta tista, ki te je zagnala?« je vprašal oče.
»Da.«
»Nikar se ne žalosti zaradi tega. Se bolj učen boš lahko kot je ona!«
Potem sita še nekaj mrmrala in vse je že kazalo, da se bo oče spozabil. Sinko pa mu je hitro Odraslo rekel:
»Kaj se boš z oslom bodel.«
Janezek, Marjanca in Jožek bodo ponavljali. Zgubili bodo leto. Starši so lahko prepričani, da jih bodo zaradi toga ko dorastejo, obsojali. Z loti bodo videli, da so bili silabo vzgojeni, da ni m! skrbel zato, kako se bodo učili in da je bila učiteljica z vsemi v razredu enako dobra. Morda je zaradi njih izgubila še več časa, ker je za vsako ceno hotela iz njih izvleči toliko, da bi jim lahko v redovaLnico zapisala vsaj dvojko. Starši jim niso hoteli pomagati niti toliko! Dajali so jim le podu ho in jih tolažili, da oni pač znajo, le da učitelji nič ne vedo.
FaBo
ge bodo letos v sodelovanju z zadrugo na 15 ha pridelovali italijanske sorte pšenice.
Zadruge tržiške občine se ob temeljiti pomoči SZDL tudi pridno pripravljajo na volitve v zadružne svete. V ta namen bodo po vseh vaseh sestanki političnih aktivov, občinski odbor SZDL pa je o novih nalogah v kmetijstvu razpravljal na posebni seji. 3-
PRVI USPEHI SODELOVANJA MED ZADRUŽNIKI IN ZADRUGAMI
Po podatkih, ki smo jih dobili na Okrajni zadružni zvezi, so bih letos pri sodelovanju kmetov-zadružnikov in kmetijskih zadrug doseženi lepi uspehi. Pogodbeno je sadilo krompir 346 proizvajalcev v 36 zadrugah na 144 ha, pšenico 584 proizvajalcev iz 32 zadrug na 263 ha in sadje 73 proizvajalcev iz 9 zadrug na 59 ha površine. Skupaj so sodelovali z zadrugami 1003 kmetovalci, ali 14 odstotkov vseh kmetovalcev v okraju.
Pravkar sklepajo predstavniki kmetijskih zadrug pogodbe za gojitev pitane živine. Dosedanji rezultati te akcije so zelo ugodni.
-ik
MLADINA NA GORSKIH POTEH
Planinsko društvo v Kranjski gori bo v nedeljo, 14. septembra 1.1. organiziralo izlet za svoje pionirje in mladince. Skozi Malo Piščenico nameravajo na Vršič, od tam pa h koči na Gozdu, kjer jim bo društvo postreglo s kosilom. Izlet organizirajo ob sodelovanju prosvetnih delavcev z osemletke. Mladina je njihovo namero navda »zdravila.
Sprašujemo se, ali ne bi taki izleti mogli postati stalni način dela z mladino? Brez dvoma fraze, ki jih sprejemajo društva na občnih zborih: »Pritegniti je treba v naše vrste več mladine!« tudi ostanejo frazi«, re se društvo potem ne odloči za tak način dela, ki je mladim ljudem blizu in jim je všeč. Pri tem zlasti v planinskih društvih ne bi smeli prezreti že nekaj let stare izkušnje, da v v<xlstvo mladinskih in pionirskih odsekov lx>lj spadajo navdušeni pla-, ninci, ki imajo veselje do dela z mladino, kot pa dobri pixi«vet-ni delavci brez posluha za planinstvo. S.
POMANJKANJE KVALIFICIRANE   DELOVNE SILE V RADOVLJIŠKI OBČINI
V mesecu avgustu je bilo po podatkih Poslovalnice za delo pri občinskem ljudskem odboru v Radovljici precej prostih delovnih mest. Podatki kažejo, da je premalo visoko in srednje kvalificiranih delavcev, katerih primanjkuje kar 88, od tega 27 finomehanikov. Potrebnih bi bilo nadalje tudi 30 polkvalifici-ranih in 109 nekvalificiranih delavcev.
Podobno je stanje tudi z uslužbenci. Teh manjka 69 (17 inženirjev in 52 srednjestrokovnih uslužbencev).
Skupaj primanjkuje preko 300 delovnih moči, kar sicer ni tako zaskrbljujoče, so pa ta prosta delovna mesta zelo važna za nadaljnji dvig industrijske proizvodnje v občini. Posebej velja to za Kemično tovarno v Podnartu, tovarno verig v Lescah in »Plamen« v Kropi.
Omenjena podjetja pa bodo seveda morala uravnavati svoje načrte o zaposlovanju z možnostmi, da bodo1 novo zaposlenim preskrbela  ustrezna stanovanja.
N. R.
PRED VOLITVAMI V ZADRUŽNI SVET NA DOVJEM
KZ Dovje-Mojstrana se je na volitve v zadružni svet že dobro pripravila. Razpravljali so o predlaganih kandidatih (7 jih prir pada delovnemu kolektivu zadruge, 24 pa so jih izbrali iz vrst zadružnikov) in se pomenili o ureditvi volišča. Menijo, da bodo volitve v zadružni svet po temeljitih pripravah tudi dobro uspele. JELENI V REVIRJU NAD BELCO
Obsežni gozdovi v Karavankah med .zgornjesavsko dolino in samotnimi koroškimi kmetijami so idealen teren za jelene. Čeprav se le-ti drže največ na koroški strani, pa so kranjskogorski lovci opažih, da se je tudi v njihovem revirju nad Belco naselila jelenja družina, katero zdaj ljubosumno čuvajo. Lovci na Dovjem pa trdijo, da se na njihovem področju zadržuje kakih 300 do 400 gamsov.
S.
ZANIMIVA RAZSTAVA
V Kamniku je te dni odprta razstava keramično-kemične industrije, ki je zelo zanimiva in okusno urejena. Številni obiskovalci lahko vidijo na razstavi izdelke obratov v Moravčah, Ihanu Ln Mengšu, ki so bih pred 10 leti priključeni podjetju V Kamniku. Razstava bo odprta do nedelje. * Z.
Odmeri nai člankov
KRIMINAL ALI MALOMARNOST?
Članek z zgornjim naslovom, ki smo ga objavili v 69. številki našega lista v ponedeljek, 7. septembra, je vzbudil med bralci precejšnje zanimanje. Vsi se zgražajo nad takim početjem. Od Ribiške družine v Kranju smo dobili s tem v zvezi naslednje pojasnilo:
»Uprava za ceste je obvestila starešino družine, da bodo morali zaradi popravita mostu na Beli zapreti vodo. Na kraju samem je bil potem med predstavnikom Uprave za ceste tovarišem Grašičem in starešino družine sporazumno dosežen naslednji dogovor:
1. da bodo vodo delno zaprli v četrtek, 4. septembra zjutraj in nato popoldne spet odprli in da bodo isto ponovili tudi v petek;
2. "da bodo ves čas, ko bodo popravljali most, pustili po sredini struge jarek, po katerem bo tekla voda in
3. da bo Uprava za ceste vsako morebitno spremembo takoj telefonično sporočila starešini Ribiške družine Kranj.
V resnici pa je bila voda v četrtek zjutraj zaprta, odprta Pa šele naslednji dan dopoldne na intervencijo starešine ribiške družine, kar je povzročilo <>]>•' sano škodo. Zaradi takega postopanja ho ribiška dru/.ina uvel javljala <xi.škodniinski zahtevek •
Po izjavi predstavnikov Ribiške družine Kranj, so bile v potoku v večini žlahtne ribe, in sicer potočne postrvi in amerikan-ke. Zato je škoda, ki je nastala zaradi nevestnega reguliranja vode, toliko večja.
^08273
KRANJ,   12. SEPTEMBRA 1958
Gla» Gorenjih® 3
Sem in tja po cerkljanski občini
Brez sodelovanja ne gre
oe o2i marveč razširja samoupravljanje
Kmetje se branijo sodelovanja s kmetijskimi zadrugami - Občina ima že nad 4 milij one proračunskih dolgov - Priprave na volitve v zadružne svete
(aadaljevanje s 1. str.) Bistvena razlika med zadruž-
Križe, Kovor im Leše. Ponekod nim svetom in sedanjim občnim pa so seveda ozki lokalni inte- zborom KZ je v tem, da bodo resi prevladali nad razumno pre- v zadružni svet lahko izvoljeni sojo in zato do združitve še ni predvsem tisti člani kmetijskih Tokrat je bil naš namen, se- le kaj bomo z njo. Zadruga mi Cerkljah mnogo preprostejše. Le Posebno priznanje gre tudi Ve- prišlo. Zlasti so težave pri po- zadrug, ki imajo gospodarske 2naniti bralce z načrti, ki jih jo bo dala, vrniti bom moral do- takrat o dolgovih občine ne bo lesovčanom. Leta in leta so imeli izku£ru> da bi se združile KZ odnose s kmetijsko zadrugo. Ti Predvideva perspektivni plan ob- ločen procent in spet bom na moč govoriti, še manj pa, da bi šibak električni tok. Nekaj časa Podbbca z Besnico, KZ Rateče, ljudje bodo potem tudi resnično Cerklje. Zal pa nam o tem istem, kot če posejem domačo, občinskim uradom pošta bloki- so zaradi tega sicer godrnjali, po-- Podkoren in Kranjska gora ter skrbeli za razvoj zadruge kot ■e ni mogoče pisati, ker bo treba le dela imam več. Nekaj kmetov rala telefon. Pred tem dejstvom tem pa odločili — s prostovolj- Kz Predoslje in KZ Bitnje, vsa- organizatorja kmetijske proiz-P cerkljanski perspektivni plan spet" pravi, da se ne izplača sa- so bili v Cerkljah letos že dva- nim delom in z nekaj lastnimi k* ^2 enim delom KZ Kranj, vodnje. Občni zbori kmetijskih BFjtii še najmanj mesec dni. diti toliko krompirja kot lani. krat, toda občinskemu ljudske- sredstvi si bomo zgradili trans- Kaže, da do volitev pri teh KZ zadrug so imeli doslej obvezno r°da nič za to! V razgovoru z Bolje je polovico manj in tega mu odboru je pomagala zadruga forma tor. Načrt so uresničili. Na- ne bomo mogli urediti vseh teh preobsežen program. Zato . so ^fckaterirni občani smo v s krom- prodati dvakrat draže! in med pošto ter občinskim ljud- sprotno pa že dlje tarnajo pre- Problemov. sklepali na hitro in površno, več-
Takšna so dejstva, ki pa niso skim odborom je bilo sklenjeno bivalci Pšenične police, ker ima-     Gospodarski razvoj in življe- krat  celo neodgovorno in for-
^° zameno zvedeli vrsto novic: dobrih in slabih — te bodo, upaj-^o, vsaj deloma prikazale življe-Je prebivalcev pod Krvavcem.
brez posledic.
premirje.
OBČINSKI URADI BREZ TELEFONA
Vprašujemo se: mar bi
OPEKARNA CESNJEVEK V NOVIH PROSTORIH PRED VOLITVAMI vprašujemo se: mar  di bila     Kaj je moč narediti s skupni-
V ZADRUŽNE SVETE občina tudi potem v dolgovih, če mi močmi, kaže primer Opekar-
bi bilo kmetijsko gospodarjenje ne Cešnjevek. Kolektiv opekarne cani Člani   kmetijskih   zadrug   po bolj načrtno? Dovolj je prime- sam gradi novo krožno peč, ka-Pj Gorenjski se skrbno pri- rov na Gorenjskem, ki to zani- tere otvoritev bo 29. novembra. Pravljajo na volitve v zadružne kajo. Občina Cerklje je izrazito Nova peč bo edinstvena tega ti-pete. Nič manj temeljite pri- kmetijska. Takšna je tudi Gore- pa. Kolektiv bo z novo krožno
jo tudi slab električni tok. Po- nje samo pa bo verjetno prisi- malno. Ker pa se je občni zbor praviti bi bilo treba električno lik> prizadete zadružnike, da bo- po navadi sestajal samo enkrat omrežje. Toda Poličani čakajo do morali kdaj kasneje sami po- v letu, je v mnogih primerih de-in čakajo, kdaj jim bo kdo dal novno razmišljati o združevanju, jansko odločal o poslovanju za-denar, čeprav bi ga sami mnogo DeI° kmetijskih zadrug in še druge ozek krog ljudi v uprav-laže zbrali kot so ga Velesov- posebej zadružnih svetov bo od- nem odboru. Tudi volitve zavisno v veliki meri od ureditve družnih organov so izvedli mno-kadrovskih problemov, ki tare- gokrat na hi trico in površno.
STANOVANJSKI BLOK _       BO J° domala vse zadruge. 20 KZ še Novi način volitev zadružnih
ALI NE BO                nima upravnika; za upravniški svetov zategadelj ne oži, mar-
Stanovanjško vprašanje je v tečaj Pa imamo le enega kandi- več   še   razširja samoupravno
"c"JDlia-             j v. v  - ~T"           ~~~*\T7~ ., .«x„i rwviiaTi Trče. hniinprppp Načrti data. Menim, da bi morale za re- osnovo v   zadrugah. Zadružni
^ve niso v Cerkljah. Upravni njevaška, vendar ta nima tohks- pečjo proizvodnjo lahko povečal Cerkljah vse bolj perece. Načrti nrohloma skrhPti vse sveti se bodo morah na leto šti-
^bori kmetijskih zadrug Zalog, rJh težav. Tako bi moralo biti za petkrat.   Medtem ko doslej za gradnjo stanovanjskega bloka Xat obvemo^teU S razprav-
fcrniki in Cerklje so  preteklo tudi v Cerkljah in to precej la- dnevno lahko izdelajo le 5.000 so ze  dlje   gotovi,  vendar  za f^^^^ S «1^^*^
«*eljo obširno   razpravljali  o že, saj  so pogoji pri njih za enot (zidakov), jih bodo z novo gradnjo ni dovolj sredstev. Ne- m obB£kM udski <^^kajto gat\^ J^^S^SSSk ker
fejih volitvah. Razen priprav kmetijstvo mnogo boljši. In če bi pečjo izdelali 25.000 enot. Razen ^ ™£ Ka SSfflRjSSSS ne ^^"S X
* volitve pa je bilo tudi tokrat, sedaj hoteli narediti zaključek, tega pa bo opekarna vehko pri- ^jjo, toda Se• v^°P^ceJ SJJ ^ prizadeVanja za moderni- do imeli možnost vsi najboljši
Jot tudi že pred tem, slišati več moramo reči, da so občani Cer- hranila na gorivu. Za staro peč ^o^°daC^P^ zacijo kmetijstva,                       zadružniki    tudi    med letom
^razumljivih pripomb, ki ne le kelj sami krivi, vsaj  v večini je porabila pn proizvodnji 1 mi- oocino Kranj, oa O) jim de-ta iz
f^etom in zadrugam onemogo- primerov, da ima njihova komu- lijon 500.000 enot 600 ton premo- svojega   stanovanjskega sklada
*ajo boljše gospodarjenje, tem- na skoraj vsako leto enake teža- ga (ksilita) in več ton premogo- posodila nekaj denarja. Prošnjo
Več tudi občini. Za sortno pše- ve. Brez sodelovanja ne gre! Z vega prahu, medtem ko  bo v so med drugim utemeljili tudi
^co je v Cerkljah že precej dol- večjim prizadevanjem vseh ob- novi  peči  (uporabljala  le  pre- s tem, da je v Kranju iz Cerkelj
*»a borba.   Kmetje pravijo, češ čanov, bi bilo gospodarjenje v mogov prah.
S posvetovanja živinoiejcev OZZ Kranj
zaposlenih 400 delavcev, vendar
Kako ocenjujete, tovariš spremljati in odločati o kmetij-predsednik,    prve    občinske ski in gozdarski proizvodnji.
V pripravah na volitve zadružnih svetov bo potrebno sodelovanje vseh članov Socialistične zveze. Kakšne se po Vašem mnenju s tem v zvezi naloge osnovnih in občinskih organizacij SZDL? Organizacije SZDL bi se mo-
G°RENJSKA RAZDELJENA NA TRI RAJONE: ZA PROIZVOD-   namenskim križanjem je pred-
njo  mleka,   za   proizvodnjo  plemenske  živine in
Kombinirani rajon — pozitivne ugotovitve molzne kontrole — lani 1874 umetnih   osemenitev, letos ze 3430
vsem selekcija živine v specializiran molzni tip in umetno ose-
konference, ki so razpravljale o volitvah?
Občinske konference v Zireh, odgovora doslej še niso dobili. Kranju, Cerkljah, Bohinju, Ra-Prva novost v Cerkljah pa bo dovljici in na Bledu so lepe zdravstveni dom. Otvoritev te uspele. V Tržiču bi sicer bila pomembne ustanove, na katero lahko boljša. V Gorenji vasi je Cerkljani že toliko časa čakajo, konferenca pokazala, da bi bilo
bo v začetku oktobra. Do konca dobro občinsko komisijo še ne- rale zavzeti za politično stran letošnjega leta pa bo zgrajena koliko okrepiti, da bo le-ta zmog- priprav na vohtve. Na rnnožič-tudi avtobusna čakalnica. la izvršiti vse naloge v zvezi z nih sestankih po vaseh naj se
In končno, občinski ljudski od- vohtvaml To velja tudi za Je- obrazloži sedanja kmetijska po-bor Cerklje tare še neki problem: senice. litika in skrbno pretrese pred-
kdo bo vzdrževal cesto Cerklje—     Občinski štabi bi morah sploh loge  za  kandidate, v zadružne
žičnica?   Občina   je   ne   more. delati bolj kolektivno in obrav- svete. Zadružniki — člani SZDL
menjevanje, ki naj bi širokemu Sredstev nima niti toliko, da bi navati probleme v celoti, ne pa, bodo  te  predloge utemeljevali
krogu rejcev zagotovilo seme ti- lahko  nastavila  v  občini  vsaj da se zanašajo na poedince, ki na občnih zborih  KZ, kjer se
stih pasem oziroma specializira- enega cestarja. Ker pa je cesta jih določajo za pomoč posamez- bodo kandidature dokončno spre-
V ponedeljek so se živinorejci ročju je mleko. Rajon za vzrejo nih živali, ki jih rejec za namene z otvoritvijo žičnice na Krvavec nim kmetijskim zadrugam. jele. Na ta način bo SZDL zago-
^orenjske   posvetovali   o   novi plemenske živine obsega v glav- svoje    proizvodnje    potrebuje, postala   nadpovprečno obreme *heri v živinorejski politiki v nem Bohinj, Selško dolino, Bled, Molzna kontrola, ki se je skozi njena, je vsekkaor treba najti ^ezi z organizacijo blagovne pro- Radovljico,   Jesenice,   področje pet let vršila v skoro vseh na- rešitev — kdo bo vzdrževal ce-^odnje  v  živinoreji  in  izpol- severno od Tržiča in Jezersko, ših KZ, je ugotovila, da govedo, sto. FaBo ^tvUo 5-Ietnega načrta za raz- Zanj je predpisan le izrazit tip ki se na splošno redi na Gorenj-
« kmetijstva. cikaste pasme. Uvajanje kakrš- skem, ni enotno v tipu in ni ena-
Ir»g. Engelman, ki je govoril o nihkoli tujih pasem je tu pre- kih proizvodnih sposobnosti in ^nienu rajonizacije in speciali- povedano. Tretji, kombinirani ra- enako rentabilno za rejo. Imamo T^Je živinorejske proizvodnje, jon, pa je omejen pretežno na pa med vso našo čredo določe-]e Poudaril, da ima težnja po po- področje Poljanske doline. Tu je no število živali, ki pripadajo ^^ni samoproskrbi proizvajal- glavni tržni pridelek mlado pita- molznemu tipu, sposobnemu za cev, ki se je gorenjski kmetoval- no govedo in mesnati prašiči, ceneno proizvodnjo mleka. Red-01 še močno držijo, za posledico Petletni načrt predvideva letno na plodnost, število telet, poveliko več porabljenega dela za tržno proizvodnjo okoli 750 ton prečna dosežena starost in sploš-r°ločen proizvod, zato naj bo v mesnatih prašičev. no zdravstveno stanje je pri na-
r^oče rajonizacija osnovni za-     Gospodarski tip krave, ki naj ši živini celo mnogo boljše kot *°n v  živinoreji.   Rajonizacija bi dajala mleko, meso in bila pri živalih tujih pasem, ^hteva vzgojo popolno speciali- celo sposobna za delo, je torej    Umetno osemenjevanje, ki se branega tipa živali. To bodo do- zdaj dokončno zavržen. je na področju kranjskega okraja
8e8U z odbiranjem speciahzira-     Nadalje so govorih o namen- pričelo v letu 1952, je letos do-
n^Sa mlečnega tipa ali pa bodo skem ah uporabnem   križanju, seglo že tak uspeh, da bodo z    V tržiški Tovarni kos in srpov lahko zagotovilo za dobro kva-°bstoječe    kombinirane    živali To je medsebojno parjenje živali letom 1958 ukinjene vse pleme- polletnega plana letos količinsko liteto. Letos so v prvem pollet-^'Porabno križali s pasmami za- različnih specializiranih pasem z nilne postaje na področjih, kjer sicer niso dosegli zaradi zastoja v ju izvozih za 21 mihjonov de- Banka pravi, da jim denar sicer elenega tdpa. namenom,  da  združimo  v  po- je uvedeno umetno osemenjeva- izvozu slamoreznih  klin v  In- viznih dinarjev blaga, medtem da, a le za stroje, ne pa za zi-
v ta namen so strokovnjaki tomcu odlike ene in druge pas- nje. Živinorejci so začeli spo- dijo, presegli pa so ga vred- ko so ga lani vse leto le za 17 davo obrata. Menijo, da taka azdelili Gorenjsko na tri rajo- me in da potomca uporabimo znavati prednosti umetnega ose- nostno, ker so ostale izdelke, ki mihjonov deviznih dinarjev. V politika ni pravilna, posebno še, ? Rajon za proizvodnjo mleka samo za namene proizvodnje, menjevanja pred naravnim. Med- so sicer lažji, imajo pa isto ali koprodukciji z zemunsko tovar- ker se kolektiv trudi, da ustva-^ega v glavnem ves ravninski Potomci takega križanja se odli- tem ko je bilo lani vsega skupaj celo boljšo ceno, dobro prodah, no poljedelskih strojev »Zmaj < ri čim večji izvoz. el Gorenjske, od Škofje Loke, kujejo s hitrejšo rastnostjo, bolj- 1874 osemenitev, jih je bilo le- Svoje proizvode, ki so po zaslu- so letos začeli delati vložke (no- Povprečna starost moških v crkolj, Mavčič in Trboj preko šim izkoriščanjem krme in večjo tos do 31. avgusta že 3430. Tudi gi celotnega kolektiva (ta šteje že) za kombajne. kolektivu je okoh 40 let. Pov-
j/anja,  Šenčurja in  Nakla do mlečnostjo, za nadaljnjo plemen- ustanovitev okrajnega živinorej- 185 ljudi) kvalitetno na zelo vi-     Kolektiv Tovarne kos in sr- prečna starost žensk pa nekoliko rRddvora,  Križev  in  Kovorja. sko rejo pa so nesposobni. Nalo- skega servisa v Naklem bo ve- soki stopnji,   zdaj   izvažajo   v pov se bori s precejšnjimi teža- nižja.  Ta   podatek  nam jasno
Bi nam lahko povedali ne- tovila   uspešen   potek volitev,
kaj o vlogi zadružnih svetov hkrati pa organizacijsko in po-
z ozirom na sedanje uprav- litično utrdila svoje vrste, ne organe kmetijskih zadrug? -ik
joči izvoz - zagotovilo njihove kvalitete
V TOVARNI KOS IN SRPOV V TRZlCU SO PLAN V PRVEM Leta  1956  jim  je požar uničil
POLLETJU VREDNOSTNO PRESEGLI   —  REKONSTRUKCIJA nekaj  delavnic  za proizvodnjo,
OBRATOV JIH BO STALA 45 MILIJONOV DINARJEV — TE- pa pomožne delavnice, ki
. . so  jim  nujno potrebne. Elabo-
ZAVE S KADROM — ALI STANOVANJA  ALI  IZBOLJŠANJE rat J
DELOVNIH POGOJEV
za rekonstrukcijo, ki jih bo stala 45 milijonov dinarjev, je že izdelan. Podjetje bi pri tem sodelovalo s precejšnjim zneskom, težave   pa   imajo   s kreditom
Ol
avni tržni pridelek v tem pod-
ga živinorejske službe v zvezi z llko pripomogla k nadaljnjemu Švico,   Perzijo,   Egipt,   Grčijo, vami, med katerimi nikakor ni kaže, da imajo velike probleme
_ dvigu   živinorejske   proizvodnje Belgijo,   Vzhodno   Nemčijo   in na zadnjem mestu rekonstruk- s kadrom sploh, zlasti z mlaj-
na  Gorenjskem, kateri se, kot Bolgarijo.  Ze samo to, da so cija celotnega obrata, ki današ- šim. Vajence zelo težko dobijo,
N|. _     „ kaže, obetajo boljši časi.   3-ler    prodrli na švicarski trg, nam je njim  p»gojem  ne ustreza  več. kljub temu, da so jim povišali
3 S ©II©    lil"© Id JO mesečne nagrade in jim brez-
plačno dali vse šolske potrebščine. Vsa dela v tovarni zahtevajo kvalificiran kader. Delo je
Razprava o šolstvu - najvažnejša (očka ivmm reda
*    Čeprav  novo stanovanjsko naselje v Slražišču še ni dosra-
!y °- vendar prvi stanovalci že hite urejati svoj novi dom. Zad-
dni so udarniško ravnali velike kupe prsti in jo nasipavali "a —-
j.v ,,r°stor, kjer bodo imeli za prihodnje leto lepo urejene vr-^ ,0• Čeprav so prvi stanovalci novega naselja skupaj šele nc-!T1ese<'ev' vse kaže, da so se že dobro spoznali in da so trdno °«eni sami urediti vse, kar bodo v prihodnosti še potrebovali.
FaBo
(nadaljevanje s 1. str.) stavljen nov način šolske in-LŠpekcije. Le-ta je omogočala zlasti obveznemu šolstvu, trdnejša tla in vodstvo, ki mu lahko zaupa.
Pri tem so odigrali pomembno vlogo tudi šolski odbori, ki so bili izvoljeni pri vseh šolah. Pri nekaterih pa so. izvolili že tudi nove. Šolski odbori so napredovali. Ne ibavijo se več samo z materialnimi vprašanji, ampak se zanimajo tudi za socialna in vzgojna vprašanja. Zavzemajo se za roditeljske sestanke. Le-teh je bilo v kranjskem okraju v zadnjem šolskem letu okrog 20. Šolski odbori so zlasti sodelovali v razpravi o reformnih načelih in socialnih vprašanjih. To razumevanje in prepričanje odbornikov, da je reformno gibanje pravilno in namenjeno predvsem delovnemu človeku, je pripomoglo, da letos ni bilo težav pri organizacijskih spremembah niti pri uvajanju novega notranjega dela v šolah.
V poročilu, ki ga je podal predsednik Sveta za šolstvo tov
Ogris, je bilo nanizanih še vej drugih problemov in podatkov o celotnem stanju šolstva v kranjskem okraju.
Tudi razprava je bila živahna in zanimiva. Tovarišica Smilja Gostiša, ki se je prva prijavila k besedi, je govorila predvsem o izobraževanju odraslih. Poudarila je, da je to sicer nova stvar, vendar pa so tudi na tem področju dosegli že pomembne uspehe. Naštela je vrsto večernih šol, kot večerno gimnazijo, oficirsko in posebno gimnazijo za aktiviste, nadalje razne tečaje itd. V teh šolah in tečajih se je osposobila že vrsta ljudi, ki danes uspešno opravljajo svoje delo.
Govorili so tudi o materialnem stanju šol in o strokovni vzgoji učiteljev. Tov. Sveto Kobal, podpredsednik OLO, je poudaril, ko je govoril o materialnih možnostih za razvoj šolstva, da gre vsako leto več sredstev za namene negospodarskih investicij. In prav tako za šolstvo. Letos so določili za namene negospodarskih   investicij   1,688 milijo-
nov ali 28,1 % vseh investicij.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL France Popit, ki je zlasti podčrtal politični pomen današnje seje. Kranjski okraj je namreč prvi, ki je pristopil k izvajanju šolske reforme in ima za seboj že eno leto izkušenj. Bil je mnenja, da bi bilo dobro, da bi v poročilu Sveta za šolstvo obravnavali malo več te izkušnje in probleme, posebno iz družbeno-političnega vidika. — Družbeno upravljanje je storilo velik korak naprej. Razširjene so tudi pravice šolskih odborov, vendar je nerešeno vprašanje, kako naj organi družbenega upravljanja vplivajo na vsebinsko plat pouka.
Po končani razpravi so odborniki soglasno glasovali za poročilo s predlogom, ki ga je dal predsednik OLO tov. Vinko Hafner, naj Svet za šolstvo analizira vse predloge odbornikov in Sveta za šolstvo ter jih pripravi v ustrezni obliki za eno prihodnjih sej Okrajnega ljudskega odbora. -k
naporno, delovni pogoji pa zaradi zastarelosti obratov težki. Fluktuacija delavcev v ostala tržiška podjetja, kjer so delovni pogoji, pa tudi plača, boljši, je zato na dnevnem redu. Dogaja se, da jim kvahficirani kovači bežijo za prirezovalce v čevljarske tovarne ah Bombažno predilnico in tkalnico. Menijo, da je bistvo problema v tarifni politiki. Osnove tarifnega pravilnika so namreč prenizke. Prizadevajo si, da bi razliko krili iz ustvarjenega večjega dohodka. Za izboljšanje so letos uvedli obratno okrepčevalnico, ki delavcem za sedaj nudi le mrzle malice in organizirah za člane kolektiva ^taborjenje na morju, kjer so bih dnevni stroški zelo nizki, in sicer le 270 dinarjev.
Nujno potrebna bi bila tudi gradnja stanovanjskega bloka. Toda zdaj se je treba odločiti: ali za rekonstrukcijo obratov in zboljšanje delovnih pogojev ali za gradnjo stanovanj. Obojega ne bodo zmogli.
3-ler
8534
4    Cio* Gorenjske
KRANJ,   12. SEPTEMBRA 1958
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila ca prevoz bolnikov, telefon 01.
Privatnikom ne objavljamo malih   oglasov  pred vplačilom.
Cona malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 20 odstotkov popusta.
Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475.
Prodam travnik. Pogačnik Fa-ad, Linhartov trg 14, Radovljica. 1550
Kupim 3 vprežne vozove za 2 konja, nosilnosti po 2000 do 3000 kilogramov, po možnosti za volovsko vprego. Ponudbe z opisom, v kakšnem stanju so in ceno pošljite na naslov Pariš Ivan, Puliči 82, Št. Peter u Sumi, Istra.     . 1556
Na Zlatem polju sem izgubil poročni prstan (graviran 28. septembra 1934 in 4. januarja 1958). Najditelja naprošam naj ga proti nagradi vrne v tajništvo podjetja  * Gorenjski  tisk«, Kranj.
1563
Prodam kotel (za kuhanje prašičje krme) rabljen in kozo. Naslov v oglasnem oddelku. 1564
»Singer« levoročni čevljarski in krojaški stroj prodam. Skof-ja Loka, Poljanska cesta 34. 1565
Volkswagen prodam. Cena nizka. Sk. Loka, Poljanska c. 34.
1565
Prodam travnik senožet 1,5 ha. Volčič Mici, Gor. vas pri Ratečah, p. Sk. Loka. 1566
Prodam motorno kolo »Panonija« 250 c cm s prevoženimi 8 tisoč kilometri. Praše 34, p. Kranj.
1567
Prodam  dobrega  psa čuvaja. Naslov v oglasnem oddelku. 1568 Prodam psa ovčarja. Suha 17.
1569
Prodam plošče (šifer). - Ambro-žič, Ljubno 65, Podnart. 1570
Iščem sobo. V prostem času pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »poštena». 1572
Ženski, lahko tudi moškemu nudim brezplačno stanovanje v okolici Podbrezij, blizu avtobusne postaje. Ostale informacije dobite v oglasnem oddelku. 1573
Službo dobi samostojna frizerska pomočnica, mlajša moč. Nastop takoj. Primožič Meri, Kranj.
1574
Iščem vajenca za izdelovanje rolet. Mlakar Jože, Pivka 9, Naklo. 1575
Kmetijska zadruga Naklo obvešča vse interesente, da prične prešati sadje z novo hidravlično stiskalnico. Obenem lahko dela tudi sladek sok z Bauma-novim pasterizatorjem.
KZ NAKLO 1571
Iščem 1 ali 2 gospodinjski pomočnici. Naslov v opisanem oddelku. 1576 Trgovskega pomočnika manufakturi sta sprejmemo takoj. Delovni čas neprekinjen. Ponudbe poslati  na   Trgovino »Gorenc« v Radovljici. 1577 Preklicujera avtobusrmo vozovnico Kranj  — Golnik. Skodlar Ivan, Golnik 16. 1578 Preklicujem vozovnico Zg. Bela—Kranj.  Orehar Alojz, Zgornja Bela 28. 1579 Kupim  suhe  smrekove deske 25 do 30 mm. Ažman Karol, mizar, Kranj, Savska cesta 12. 1580 Izgubil  sem  zlato zapestnico od Tekstilne ulice do Kokrške-ga brega (Primskovo). Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na ime Sosič, Tekstilna ulica 7, Kranj. 1581 Izgubila sem denarnico pred mlekarno v Pokojninskem zavodu v Kranju. Poštenega najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne v mlekarno. Otroški kombiniran voziček, tapeciran,  skoraj   nov, ugodno prodam. Poizve se pri vratarju Gorenjskega tiska v Kranju. Dr. Tuma Vela, specialist za otroške bolezni ima novo telefonsko številko: 789. Ljudska knjižnica v Kranju sprejme v službo knjižničarja-ko s popolno srednješolsko izobrazbo (maturo). Nastop lahko takoj. Prošnje je poslati na upravo knjižnice. Izgubil sem 19.000 din s kuverto od »Delikatese« do »Uniforme« v Kranju. Poštenega najditelja naprošam, naj proti nagradi vrne na ime Horvat Jože, natakar pri »Jelenu«, Kranj.
Kinematograf, podjetje Kranj se oprošča vsem kinoobiskoval-
cem ker v soboto 6. septembra tega leta ob 22. uri ni moglo predvajati filma »NAJHITREJŠI  REVOLVERAŠ ZMAGUJE«.
Železniška postaja v Zagrebu je poslala film šele naslednjega dne. Prejeli smo ga 7. septembra 1.1. ob 16. uri.
ADMINISTRATORKA z znanjem strojepisja in materialnega knjigovodstva dobi stalno zaposlitev.
Pogoji: nižja ali srednja strokovna izobrazba in praksa v administraciji.
Plača po uredbi, položajna plača po Pravilniku zavoda.
Ponudbe je poslati Vajenskemu domu Kranj, Tomšičeva 44.
STROJEPISNI IN STENOGRAF-SKI TEČAJI Začetek vseh tečajev je danes, 12. septembra ob 16. uri, na Ekonomski srednji šoli v Kranju.
►STORŽlC«, Kranj: 12. septembra ob 16., 18. in 20. uri slov.-m-m. barv. film »DALMATINSKA SVATBA«. 13. septembra
TRGOVSKA PODJETJA S POIJEDELSKIMI PRIDELKI KMETIJSKE ZADRUGE
KMETOVALCI
Nudimo Vam po ugodni ceni gajbice — jabučar* velikosti JUG standarda.
ROLET A-MIZARSTVO
KRANJ
ob 16., 18. in 20. uri slov.-nem. barv. film »DALMATINSKA SVATBA« ter ob 22. uri premiera amer. barv. filma »SIMFONIJA LJUBEZNI«. 14. septembra ob 9. uri matineja danskega filma »PAT IN PATA-SON« (vstopnice po 30 din), ob 10.30 uri ital. - jug. barvni canemascope »CESTA DOLGA LETO DNI«, ob 14. uri franc-jug. cinemascope barvni film »GAUBBIAH«, ter ob 16., 18. in 20. uri slov.-nem. barv. film »DALMATINSKA SVATBA«, zadnjič.
»PARTIZAN«, Kranj: 12. septembra ob 19. uri premiera ital. filma »KROV«.
»TRIGLAV«,  Primskovo:  13. in
14. septembra premiera ital-jug. barv. cinemascope »CESTA DOLGA LETO DNI«. V soboto ob 19.30 uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri. »SVOBODA«, Stražišče: 13. septembra ob 20. uri franc.-jug. cinemascope barv. film »GO-UBBIAH«. 14. septembra ob It. uri matineja danskega filma »PAT IN PATASON< (vstopnice 30 din) ob 14. uri slov.-nem. barv. film »DALMATINSKA SVATBA«, ob 16M
18. in 20. uri franc.-jug. cinemascope barv. film »GOUB-BIAH«.
NAKLO: 13. septembra ob 20. url danski film »PAT IN PATA-SON«. 14. septembra ob 16. in
19. uri amer. barv. film »SIMFONIJA LJUBEZNI«.
»RADIO«, Jesenice: 12. septembra amer. barv. film »ČLOVEK BREZ ZVEZDE«. Od 13. do 16. septembra češki film »PROSIM ZAOSTRITE«.
»PLAVŽ«, Jesnice: 12. septembra amer. barvni film »NA OVINKU REKE«. Od 13. do 16. septembra amer. barvni film »CLOVRK BREZ ZVEZDE«.
ŽIROVNICA: 13. in 14. septembra angleški barvni film »JUNAKI IZ SCERWOODSKEGA GOZDA«.
DOVJE MOJSTRANA: 13. in 14. septembra amer. barvni film »NA OVINKU REKE«.
BLED: od 12. do 15. septembra francoski dokumentarni film »SVET TIŠINE«. V petek in soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 14., 16., 18. in 20.30 uri ter dopoldan ob 10. uri matineja.
RADOVLJICA: od 12. do 14. septembra italijanski glasb. barv. film »SIMFONIJA LJUBEZNI«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri ter dopoldan ob 10. uri mladinska predstava jug. šport, filma »GIMNAESTRA-DA«.
LJUBNO: 13. Jn 14. septembra amer. barv. film »DO POSLEDNJEGA«. V soboto ob 20. uri.
V nedeljo ob 16. in 18. uri. »SORA«, Skofja Loka: od 12. do
14. septembra jug. film »NASE POTI SE RAZIDEJO«. »KRVAVC«, Cerklje: 13. in 14. septembra amer. film »NA RAZPOTJU«. V glavni vlogi Bete Daviš. V soboto ob 20. uri.
V nedeljo ob 16. in 20. uri. »DUPLICA«, Kamnik: 13. in 14.
septembra amer. barvni film »TO JE LJUBEZEN«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 17. in 19. uri.
GIBANJE PREBIVALSTVA
S seje Delavskega sveta Železarne Jesenice
Letos za 420 milijonov gradenj družbenega standarda
(nadaljevanje s 1. str.) julija zložili v rednem delovnem času 1038 ton koksa, v prostovoljnem delovnem času pa 11.152 ton ali 91,5 odstotka vsega koksa.
LETOS ZA 420 MILIJONOV DIN GRADENJ DRUŽBENEGA STANDARDA
Ravnatelj Železarne ing. Matevž Hafner je poročal tudi o izgradnji stanovanj in drugih objektov družbenega standarda. — Tem gradnjam je podjetje letos namenilo 295 milijonov dinarjev, 107 milijonov pa je najelo posojila iz stanovanjskega sklada. V gradnji in pripravah je za 814 mihjonov 500.000 din objektov; letos bodo dogradili za 420 mihjonov, ostalo pa prihodnje leto.
Trenutno stanje: ena izmed 3 stolpnic — v njej bo 20 dvosobnih in prav toliko trosobnih stanovanj ter dve garsonijeri — je že pod streho, pri ostalih dveh pa sta v gradnji 9. oziroma 8. nadstropje. Stanovanjski blok XVI bo vseljiv že letos, medtem ko sta dva četvorčka na Koroški Beli že pod streho. Naselje Podmežakljo, kjer bo v 9 blokih 72 družinskih stanovanj, je v gradnji. Gradijo namreč 3 hiše, ki bodo že letos vseljive. Stanovalci, ki bodo zasedli teh 24 stanovanj, delajo na objektih prostovoljno. V sredo so začeli pripravljati tudi teren onstran železniške proge, kjer bodo zgradih več četvorčkov.
Omenjene so bile tudi nekatere priprave za gradnjo kopališča na
PABERKI
z Gorenjske
KAJ BO S TRGOVINO NA DOVJEM?
V novem zadružnem domu na Dovjem je KZ pred leti uredila lep trgovski lokal z vsemi potrebnimi pomožnimi prostori. Trgovina je doslej odkupovala tudi vse kmetijske pridelke, zlasti krompir in volno. Ker pa bo KZ po novem letu prenehala s trgovskim poslovanjem, je zdaj vprašanje, kaj bo z lokalom. Zadruga ga namreč namerava obdržati, ker nima primernejših prostorov za izvrševanje odkupa. — Vprašanje pa je, kam se bo potem vselila trgovina.
Svoje dni so bile na Dovjem 4 trgovine in prav toliko v Mojstrani. Zdaj je na Dovjem ena, v Mojstrani pa tri. Zato ne bi smeh dopustiti, da bi Dovje ostalo brez trgovine. Zadruga potrebuje prostor za odkup samo jeseni, trgovina pa vse leto. S.
POMANJKANJE UČILNIC
V MENGŠU
V Mengšu se bo pouk na osemletki začel šele 12. septembra, ker šolski prostori niso bih pravočasno preurejeni. Za 15 oddelkov osemletke in za 8 razredov vajenske šole imajo v šolskem poslopju na razpolago le 6 učilnic. Uredili pa bodo še dve zasilni učilnici, tako da bo pouk v nekaterih razredih kar v treh izmenah. Razveseljivo pa je to, da so že pričeli kopati temelje za novo solo. Z.
SZDL NA DOVJEM SE ZAVZEMA ZA UREDITEV POKOPALIŠČA
Pokopališče na Dovjem — po-lega tega, da je premajhno — boleha na dvt*h občutljivih mestih: brez vode je in nikjer ni prostora, kamor bi ljudje lahko odvrgli smeti ali plevel. Vse do predlanskim je večina zajemala vodo v 300 m oddaljenem Sedelč-nikovem potoku. Zdaj, kar je potok reguliran, morajo Mojstran-ci nositi vodo četrt ure daleč v viKirih   in  karvghcah.   — Dov-
mi pa prav tako iz vasi. Ko S3
vračajo, so mreže in torbice polne plevela in smeti .. .
Da bi ta odvečni problem dokončno uredili, se je SZDL skupaj s krajevnim odborom odločila za množično akcijo: aktivi-zirala bo prostovoljce za izkop, cevi za vodovodno napeljavo pa bodo pripravili na Jesenicah in tako speljali vodovod na pokopališče. Tako posrečeno sodelovanje množičnih organizacij z občinskimi organi bi morda kazalo uporabiti tudi za ureditev smetišča. Izgovor, da bodo obenem z razširitvijo pokopališča rešili tudi ta problem, je že zastarel -zk
TRGOVINO POTREBUJEJO
V Špitaliču v Tuhinjski dolini je kamniško trgovsko podjetje »Kočna« prevzelo zadružno trgovino, ki pa jo je moralo zaradi pomanjkanja najnujnejšega trgovskega kadra zapreti. Prebivalci okoliških hribovskih vasi želijo, da bi bila trgovina čimprej odprta. Z.
Javorniku in Jesenicah, trgovske hiše na Javorniku itd.
V KAZINI NAD 2.200.000 DIN POSLOVNE IZGUBE
Se posebno živahno razpravo pa je sprožilo poslovanje delavsko-uslužbenskih restavracij in tovarniške Kazine. Slednja izkazuj** nekaj nad 2 milijona 200.000 din poslovne izgube, od tega nad milijon dinarjev dejanske izgube; samo na blagu je bilo za 729.000 dinarjev primanjkljaja. V prvom polletju je bilo kala za 240.000 dinarjev. Tu gre predvsem za na-lomarno poslovanje. Delavski svet je sklenil, da izguba ne bo krita z dotacijo, temveč jo bo moral povrniti kolektiv. Razen tega je zahteval, da se krivce izroči sodišču.
Posebna komisija pripravlja tudi program za združitev vseh delavsko-uslužbenskih restavracij r enotno gospodarsko organizacij« z istim vodstvom.
ZARADI DOPUSTOV IN DR'' GIH TEŽAV PLANA V JULIJ« IN AVGUSTU NISO IZPOLNILI
Na seji so govorili tudi o proizvodnji in drugih problemih Plana proizvodnje v juliju Ln <W gustu niso izpolnili predvsem zaradi dopustov. Težave so nastopile tudi v martinarni, kjer Je bila nova SM peč dograjena 4S dni pozneje, kot je bilo predvideno, -k
ŽREBANJE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE ki je bilo dne 10. septembra
195«
v Beogradu
Srečke, ki se končujejo s spodaj označenimi številkami so zadele dobitek dinarjev
NESREČE
V TRŽIŠKI BISTRICI JE UTONIL
V ponedeljek proti večeru oo v Tržiški Bistrici našli Mirka Markuna (rojenega 1945) iz Pristave 1 pri Tržiču. Isti dan je šel ob 13.30 z doma in vse kaže, da je ob Bistrici nabiral staro železo in med tem dobil živčni napad, padel v potok in utonil.
SMRTNI PADEC Z MOTORJEM
V noči med 8. in 9. septembrom so našli na cesti III. reda med Preddvorom! in Belo motorista Andreja Žagarja iz Hotemož, zaposlenega v »Avto-servisu« Kranj. Kako je prišle do padca še ni znano. Tov. Žagarja so takoj prepeljali domov, kjer pa je kmalu umrl.
SPREJMEMO V UK 2 ZDRAVA VAJENCA ZA STROJNO KLJUČAVNIČARSKO ali   KOVAŠKO STROKO. Pogoj: uspešno dovršena osemletka.
Elektrarna  Sava  — Kranj,
Stara cesta 3
Delavski svet podjetja Elektro-Kranj razpisuje štipendije
za naslednje šele:
2 za Tehniško srednjo šolo -elektro oddelek 1 za Mojstrsko šolo -elektro oddelek
Za mojstrsko šolo imajo prednost delavci, zaposleni pri podjetju
NA JESENICAH Poročili so se: Mu jo Pivač, d<v lavec in Aza GrbiČ, delavka; Jakob Reichard, brusač in Silvestra Reichard, gosp. pomočnica; Bilal Suhonjič, delavec in Bahira De-lič, delavka; Poter-.Iulij Rovan, strugar in Marina Bevc, učiteljica.
Umrli so: Breda Zemlja, novorojenček, Stanka Zemlja, novorojenček, Jože SibaJ, zasebnik, Rado Frelih, dijak.
V KRANJU Poročili so se: MIlan Celifiga, tekstilni tehnik in Ljudmila Kos, nameščenka; Viktor Hafner, upokojenec in Angela Ziherl, upokojenka; Franc Juvan, pleskar ln kumarice Viktorija   Sulcer,   nameščenka; ... .,
Valentin Rupar, kamnosek in Ga- Paraa,znl1 brijela Kržišnik, delavka; Jane/, paprika Ster,   učitelj in Marija   Rožnik, slive učiteljica; Ignac Slak, posestnik aobe in Emilija Krevs, kmečka delavka; Franc Vončina, rezkar in Marija Križaj, bančna uslužbenka.
Tržni pregled
krompir . . . čebula . . . česen .... solata . . . špinača . . . cvetača . . . fižol v stročju korenček . . peteršllj . . . zelje . . . . kumare  .   . .
S8 v'aganj.'
V TRŽIČU
Poročila sta se: Peter Somi <> uslužbenec in Marija Nemec, tovarniška delavka.
Umrl je: Simon MilaČ, profesor.
jabolka hruške smetana sir . . surovo n jajca
KRANJ	SK. LOKA
10—12 kg	10 kg
45—50 kg	60 kg
5—15 kom.	
50—60 kg	40—50 kg
20 merica	20 merica
50 kg	50 kg
35 kg	50 kg
30 kg	1—10 kom
10 šopek	10 šopek
20 kg	tO—25 kg
10—12 kg	10 kg
60 kg	70 kg
30—50 kg	20—30 kg
30—50 kg	50—60 kg
35—40 kg	
200—220 kg	
15—20 kg	15—20 kg
30—40 kg	20—30 kg
•	15 zajem.
90 kg	12 kom.
400—180 kg	400 kg
20—21 kom.	20 kom.
00
540 8830 88970
274260 372060 515640 217490 1
8131 88061 65861 395571 083411 2
3882 86132 52782 064422 035632 505622 3393 86993 68223 45863 057353 506753 539953 021303 320503 84 74 64 44 9384 5334 97964 49484 69344 085494 121814 21805 P!).r):!5 371565 498625 566 8776 54266 67306 25546 13456 200486 767 377 977 687 967 737 6447 47107 00!) 187 996
02118 3781!»! 250D68
04649 017799
1.000 2.000 10.000 40.000 100.000 100.000 100.000 400.000 200 10.200 40.000 80.200 100.000 100.200 200 20.200 40.200 80.200 100.200 800.200 1,000.200 10.000 40.000 40.000 60.000 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 400 400 600 800 10.400 20.000 40.600 40.400 80.800 100.000 600.000 40.000 80.000 100.000 100.000 6.000 20.000 60.000 60.000 60.000 80.000 200.000 2.000 2.000 2.000 4.000 4.000 8.000 10.000 40.000 100.000 2.000 40.000 100.000 100.000 60.000 100.000
15<>
Skupno je bilo izžrebanih ^ u ipč L8 dobitkov in pet prem« skupm vrednost! 80,400.100 <i'n-
i ^plačevanje dobitkov «an*> ™
uradni žrehni listi.
350
kranj,   12. septembra 1958
GIom Gorenjske 5
ihed novo gledališko sezono v Kranju
OTVORITEV BREZ
NADALI E VAN] A
Komedijantski atelje gostoval v kranju — kdaj fio prva premiera domače igralske družine? — namesto domaČih uprizoritev — gostovanja?
Prešernovo gledališče — čeprav 0rez .igralskega ansambla — je v Petek, 5. septembra prvič v novi Sez»ni odprlo vrata gledališkemu ob_ćinstvu. Gledališka hiša je namreč sprejela gosta — Komedijantki Atelje iz Ljubljane, ki se je to Pot prvikrat predstavil tukajš-nJi kulturni javnosti. O nastanku Poslanstvu tega potujočega gledišča ne bi govoril. O tem smo plsali že pred gostovanjem. Ne bo Pa odveč, če zabeležim nekatere ?t**> ki jih je bilo ob tem sre-canJu deležno občinstvo.
Prva ugotovitev, ki ni tako re-
e^ gost pni naših gledaliških za-Paža.njih: obisk predstave je bil *eIo pičei   Komu bi naprtili kriv-
°- Slabi propagandi ali reperto-*rJu? Morda pa število nastopajo-**«, ni bilo posebno vzpodbudno, iaJ sta ves večer nastopala le dva l9ralca.
Monodrama Jeana Cocteauja "Uoveški glas« je pisana za žen-. 0 vlogo, medtem ko nastopata v 4hkotni komediji Poljaka Niewia-*°vicza »Ljubim te« dve osebi — Zenska in moški. Zasedbena plat £ePertoarja, tako namreč del ob-"istva pogosto vrednosti dramska a> je bila za mnoge nezanimi-Va- Prav gotovo bi doživela uprizoritev 2 večjim ansamblom boljši obisk.
Morda bi kazalo spregovoriti še sedo,  dve  o   uprizoritvi obeh jamskih del. Ne bi vsiljeval svo-vtisov; rajši bi se to pot ome-
he
jil zgolj na zapažanja in nestrokovne, vendar kritične pripombe občinstva.
Nekateri gledalci odločno zavračajo uprizoritve brez vizualnega dogajanja, tako imenovane kon-verzacijske drame, kjer slonu vsa teža dogajanja na monologu, ali kvečjemu na dialogu. Psihološka poglabljanja v tragiko človeka, analiza človeških značajev in konflikti, rastoči iz odnosov med ljudmi ter kompleks podobnih dramaturških komponent — vse to zahteva od gledalca preveč umskega napora. Mnenje nekaterih gledalcev pa je približno tako: Cocteaujev ; Človeški glas« je izrazito dramsko delo, nekakšen »eksperiment«, ki je napisan gledališkim sladokuscem »na kožo«; širšega kroga občinstva pa taka dela, čeprav jim umetniške vrednosti ne kaže oporekati, ne bodo nikdar osvojila.
O igri Alje Tkačeve v »Človeškem glasu« in komediji »Ljubim te«, so mnenja publike zelo deljena. Večina se strinja, da je Tka-čeva solidna igralka z dokajšnjo igralsko kulturo. Menijo pa, da ,je bila Tkačeva v nekaterih prizorih drame v kretnjah in premikih prisiljena ter izumetničena. To naj bi veljalo tudi za režijo (Janez Sršen) nekaterih prizorov. Bolj pa je Tkačeva ugajala v komediji, kjer je zelo sproščeno in z velikim smislom za situacijsko komiko, zaigrala očarljivo ljubimko. V Milanu Kendi je dobila močnega in
svojega poslanstva bolj zavedajo kot igralska družina.
Uverjen sem, da utegnejo te vrstice naleteti na odpor posameznikov, ki bodo skušali nedelavnost dramske sekcije zaviti v obnošeni plašč »amaterizma«. Pod tem varnim pribežališčem se namreč amaterji pogosto zelo radi skrivajo. Plašč »amaterizma« pa je preveč obnošen, da bi še skrival našo goloto. Poiščimo si raje vzornike' Ne bo jih težko najti. Mar ansambla Cufarjevega gledališča na Jesenicah ne tvorijo prav amaterji? Ocena njihovega požrtvovalnega in zagnanega dela — najboljše amatersko gledališče v Sloveniji, ki je preteklo sezono podarilo svojemu občinstvu osem kvalitetnih premier.
In česa se lahko nadejajo Kranjčani od svojih igralcev - amaterjev? Ce bodo amaterji krenili po rakovi poti dosedanjih neuspehov, tedaj bo vsa teža kulturnega poslanstva napTtena Prešernovemu gledališč — ustanovi brez igralskega ansambla. v tem primeru bodo redka gostovanja poklicnih in amaterskih gledališč rezala kranjski gledališki kulturi le tanke kose kruha.
s. s.
S slikarske razstave v Kranju
simpatičnega soigralca, do katerega so bili gledalci bolj prizanesljivi. — K temu kritičnemu zapisku občinstva, čeprav še zdaleč ni popoln, ne bi hotel dodajati svojih mnenj. Takšno je pač površno ocenjevanje povprečnega gledalca.
Ne morem si kaj, da ne bi dodal pripombo k repeTtoairni politiki Komedijantskega Ateljeja. Morda bi kazalo izbiro repertoarja prilagoditi povprečnemu okusu občinstva, čeprav ne trdim, da je bil to pot repertoar povsem zgrešen. Komorni dramski repertoar si šele utira pot med povprečne gledalce. Upajmo, da bodo požrtvovalni člani Komedijantskega Ateljeja ob prihodnjem snidenju de-leini boljšega obiska!
kaj nam obeta domaČa igralska družina?
Ob tem bežnem razmišljanju za-denemo ob novo vprašanje: kako napreduje delo dramske sekcije DPD »Svoboda« Kranj - center? Prvi korak v novo gledališko sezono je storil Komedijantski Atelje. Kdaj bomo gledali naslednjo uprizoritev? KateTa dela tvorijo letošnji repertoar? Teh vprašanj sem se dotaknil tudi v pomenkih z nekaterimi člairai »Svobode*. Prav nič vzpodbudni niso bili njihovi odgovori. Kar zadeva repertoarni načrt, je bilo nekaj okvirnih predlogov, ki pa se mi ne zde posebno preudarni. Bojim se, da je dramska sekcija segla le previsoko v vrh dramatike in izvlekla nekatera dela, ki jim igralci ne bodo kos.
kdaj bo prva premiera in kaj bomo gledali?
Tudi z odgovorom na to vprašanje, moram, žal, razočarati. Ce- zaželenega obsega prav se naglo približujemo drugi polovici septembra, kar pomeni (jledališčem isto kot začetek sezone, dramska sekcija »Svobode« še ni začela z delom. Tudi imena prve uprizoritve, ki naj bi jo gledali na začetku sezone, ne bi vedel povedati. Po vtisih, ki sem jih dobil, sodim, da se bo dramska sekcija le težko znašla v tem brezvetrju; kaže, da so še tiste redke pobude izza lanske sezone obtičale na slepem tiru.
Krivičen bi bil, če bi delo dram- nja nič manj prijetna ugotovi ske sekcije docela razvrednotil, tev: zanimanje občinstva za dru Trav te dni nameravajo prirediti v okviru društva igralsko - režiserski tečaj. Snov bodo tolmačili nekateri člani SNG Drama iz Ljubljane. Seveda se bo tečaj začel le v primeru, če se bo priglasilo zadostno število interesentov.
CESTA DOLGA LETO DNI je italijansko-jugoslovanski črno-beli cinemaseopski film, ki ga je zrežiral sloviti italijanski režiser Giuseppe de Santis. Morda še nismo pozabili njegovih odličnih filmov -Grenki križ«, -Tragičen lov« in -Rim ob enajstih«. In kaj obeta njegovo zadnje delo -Cesta dolga leto dni«?
Ce bi vprašali de Santisa med snemanjem, tedaj bi dobili odgovor: -Ta film bo moje najboljše delo!« Ce pa bi mojstra vprašali potem, ko je bil film končan, tedaj verjetno nad uspehom svojega dela ne bi bil tako navdušen. Ta film utegne biti dokaz, da tudi dober režiser kdaj  pa  kdaj spodrsne.
Filmska zgodba pripoveduje o revnih ljudeh, ki žive v od sveta odmaknjenih krajih. Iz želje po boljšem življenju se porodi drzna (pa tudi za lase privlečena) misel, da bi zgradili cesto v dolino. In cesto gradijo leto dni, vmes pa doživljajo žalostne in vedre trenutke. Film pravzaprav tvorijo štiri, med seboj organsko povezane zgodbe, ki se prepletajo na dokaj izviren in nenavaden način. Ob površnem vrednotenju utegnemo
biti z zgodbo zadovoljni, brž ko pa sežemo globlje, bomo izpod dokaj trdne dramaturške gradnje izluščili piškavo jedro. Film mora pognati korenine iz resničnega življenja, povezano mora biti z resničnimi ljudmi in nepo-tvorjeno zemljo ter njenimi značilnimi problemi. V tem primeru pravimo, da je film polnokrven, življenjski in prepričljiv.
Kaj pa igra? Ob tolikšni galeriji dobrih igralcev (Sil-vana Pampanini, Eleonora Rossi-Drago, Massimo Girot-ti, Bert Sotler, Gordana Mi-letić, Hermina Pinić, Neda Pataki, Tonči Vrdoljak in novo odkritje jugoslovanskega filma Ivica Pa jer, ki ga nekateri imenujejo jugoslovanskega Jamesa Deana) se pravzaprav slabe igre ne moremo niti nadejati. Navzlic temu pa se igralska prizadevanja razblinijo ob anemični zgodbi. Liki nastopajočih so papirnati.
V celoti je film premalo iskren in preveč mrzel, da bi mu verjeli. Kljub temu pa gledalce pri vrednotenju s preračunljivostjo zavaja na kriva pota. Tehnična stran filma je brezhibna.
Tako je treba začeti
Nekaj misli o delu in načrtih škofjeloške »Svobode',
Delavsko    prosvetno   društvo meri odvisna od smotrnega na- sekcija naštudirala vsaj en kva-
»Svoboda« v Skofji Loki se je črta, ki ga bodo podrobno pre- liteten program,  vsi programi
preteklo sezono borilo s podob- gledali na občnem zboru. Pred- pa bi bili združeni v javnem na-
nimi  težavami,   ki   spremljajo vsem nameravajo vso pozornost stopu. Najtežjo nalogo pa so na-
malone vsa prosvetna društva: posvečati  vzgoji  svojega  član- deli igralski skupini, ki naj bi
skromna finančna sredstva nam- stva.                                          letos naštudirala 5 ali 6 kvali-
reč niso dopuščala, da bi se po- Od vsek sekcij se menda igral- tetnih odrskih deL
samezne sekcije razmahnile do ska družina bori  z največjimi
Tudi reper- tezavami- Se posebno težavno je
,  .. prirejanje   gostovanj poklicnih
toarna politika dramske sekciie „_ i            .            , ,
r             «~ »».c ocA^jc igralcev;   zato   se   bodo mo-
ni bila najbolj posrečena, kajti rale ostale sekcije, ki delujejo
režiserski svet je moral z izbiro v društvu, bolj  marljivo lotiti
odrskih del predvsem ugoditi dela- ^ 60 mi&Jene predvsem . ,„ . .,     , . ,     ,      likovna sekcija, ki jo bo vodil
okusu   povprečnih  obiskovalcev ^ T<me lu^ovna ^
kar je v pretekli sezam izzvalo vodstvom tovariša Gašperšiča. celo kritiko. Seveda je bil orne- godbena z dirigentom Guličem. njeni zapisek uglašen na nepo- daIJe   orkester   pod vodstvom
lojze zupanc
Bo ostalo le pri načrtih?
Prihodnost pevovodskega in diri-. .   gentskega oddelka na glasbenih
znanje težav, s katerimi se bori jo ^ vodn toyariš pirC) medtem šolah v Kranju in na Jesemcah
škofjeloška  -Svoboda«. Nasled
štvene nastope, akademije in gledališke uprizoritve ni najboljše.
ko bosta moški pevski zbor vodila tovariša Božnar in Svoljšak ter ženski pevski zbor prof. Janko Jocif. Gledališki list, ki izhaja ob premierah dramske sekcije, bo tudi v prihodnje urejeval   dosedanji   urednik, slavist
še vedno v temi
Zaradi občutnega pomanjkanja •zborovodij in dirigentov na Gorenjskem, je Svet Svobod in prosvetnih društev OLO Kran;
sprejel predlog glasbenega so-
Jože Ciuha:  Krjavelj, tempera olje na steklu, 1958
IN KAJ OBETA OBČNI ZBOR »SVOBODE«?
Ta bo sklican konec septembra. Nadejamo se lahko, da bo temeljito opravil s slabostmi v društvu, predvsem v dramski dejavnosti. O delu ostalih sekcij to pot ne bi (jovoril. Kaže pa, da se te sekcije
Kaže, da se bo društvo tudi letos borilo z enakimi težavami, o čemer je upravni odbor društva doslej že večkrat razprav-
Kulturni paberki iz Nakla
o vodstvu igralske družine in režiserskega sveta posvetovali na občnem zboru.
Dela torej  ne bo zmanjkalo,
ljal. To je bila tudi ena izmed zlasti, če se bo upravnemu odbo-
glavnih točk zadnjega posveta v ru in vodjem posameznih sekcij
četrtek, 4. septembra. Društvo se posrečilo v prihodnji sezoni pri-
tudi z vso zavzetostjo pripravlja tegniti k sodelovanju zlasti de-
na občni zbor, ki   bo  začetku lavsko mladino, ki se bo predano
oktobra. Vsi se namreč zavedajo, in požrtvovalno borila za kultur-
da bo letošnja sezona in kultur- ni obraz Škofje Loke. Sklenili
na žetev v Skofji Loki v veliki so tudi, naj bi vsaka društvena
KIJI)
• i tobrava-
? teta v leto bori z večjimi te- kovne vsebine, ^ami. Glavni problem je pro-     Letos je bil
iz Nakla se izobraževalne in kmetijsko-stro- sli za revije in novejše knjige,
poslušajo   radio   in igrajo šah.
problem je pro- Letos  je bila  ustanovljena v Vsako leto priredijo eno ali dve
Dom kulture sicer imajo, okviru KUD tudi sekcija godbe- rastavi knjig, združeni s preda-
J-^dar jc> v njem kino, ki dra- nikov. Nekaj finančnih sredstev vanjem. V knjižnici uvajajo nov
J^^ki .sekciji delo skoraj popol- za instrumente so člani prispe- način poslovanja — prost dostop
?<>rn^ onemogoča. V pretekli se- vali sami, drugo pa .so jim dale do  knjig.  Obiskovalci si knjige
i >ni  jim  jo  uspelo  naštudirati razne organizacije, največ KUD. v omarah lahko sami izberejo.
j6 °ho mladinsko igrico. Vse ka- Zbrali so okoli 300.000 dinarjev, Ta način pri nas še ni vpeljan,
°- da ko stanje tudi letos ne bo imajo pa še nekaj dolga, ki ga medtem ko je v drugih državah
j*boljšalo. KUD in upravni od- morajo poravnati do konca leta. že precej  razširjen.  Upajo, da
Doma   kulture   bi   morala Godbeniki   zdaj   pridno  vadijo, jim bo do jeseni uspelo dobiti
^°riti pač VSCt da se stavba, ki Za   29.   november   nameravajo nekaj denarja za nakup važnej-
tako zveneče ime, uporablja prirediti manjši koncert.
žrtvovalnosti knjižničarke Aniee 1'eldin se je troba zahvaliti, da
ših novitet letošnjega leta, sicer
3-ler
n<vsi
j.^vscrn za dvig kulturnega živ-     Knjižnica je menda edina, ki bodo  bralci  izgubili zanimanje
,e*ija v Naklem. Vloge  filmov je v  Naklem delala skozi vse za branje.
j^1 vzgoji mladih ljudi danes ni- leto. Odprta je enkrat tedensko
2*°* He moremo /-mikati, ven- in jo združena s čitalnico. Le po-
*Ulturno i/./.i vi janje.
^     Pretekli   sezoni   so bile v ob izredno težkih pogojih z iz-
u^l" ni pr, , ,jšnje težkoče tudi posojanjem knjig še niso prene-
romozna
Problem pomožne šole v Kranju, ki Jo obiskujejo otroci s psihičnimi motnjami, ni nov. Težave so se začele že pred leti, ko je bila pomožna šola še gostač v osnovni šoli France Prešeren. Stiska z učilnicami na tem zavodu pa je zavoljo dotoka novih učencev postajala iz leta v leto občutnejša; na začetku letošnjega šolskega leta se je morala pomožna šola končno umakniti s tega zavoda. Se določneje povedano: na cesti je 54 učencev.
šol
a na
cesti
r
v°diLnim kadrom KUD.  Pro- hali  Knjižnica nima svojih pro-
■**tnj
delavci,   učitelji,   ki so štorov, inventar pa je že zdav-
tll-~Vsorn  poklicani,  da  izobra- naj doslužil.  Prosili so za pod-
( J°je ljudi — ne samo otroke, poro Svet za prosveto in kultu-
v^Več tudi odrasle! — se izgo- ro in ker ta ni imel sredstev,
It0 Jai<» i prezaposlenostjo. V ta- jim je predlagal, naj se obrne-
Klrt   1*''°/;|J,>   je   predsedstvo jo na Ljudsko knjižnico v Kra-
u D moral prevzeti kmetovalec, nju. Le-ta jim je dala 20.000 di-
in ^Pr;ivlja razen dela na polju narj(v. Vseh novitet si letos še
t|.<lu,>ia, tudi eno vodilnih funk- niso mogli nabaviti, čeprav nove
\Lv KZ. knjige ljudje največ ln najraje
^ b^ega zbora pred novo se- berć. Trenutno imajo 1085 knjig.
^W *G nilSO  imon' ntf"UJ° Pa Preko leta izposodijo dnevno 15
2?" "Pet poživiti izobraževalno do 20 knjig, pozimi pa povpreč-
rjr^ClJ'*, ki bo ob sodelovanju KZ no 80.  Največ je bralcev med
T^\\hx več predavanj splošno- mladino. Bralci SS /.animajo zla-
Novice iz ateljev na Košutnjaku
Ni še dolgo tega, kar je bil filmski festival v Puli končan in že snujejo naša filmska podjetja načrte za prihodnje filmsko leto. Kaj pripravlja -Avala - film« v Beogradu?
Režiser Pogačic nas je že dvakrat presenetil z odličnima filmoma -Veliki in mali« in -V soboto zvečer«, zato kihko upravičeno pričakujemo, da bo uspešno tudi njegovo tretja delo pod na-
slovom -Sam«. Zgodba po romanu Mihajla Ranovčevića pripoveduje o obkoljenem partizanskem bataljonu. Pripoved je spretno prepletena s psihološkimi razmišljanji.
Na Košutnjaku pravkar končujejo kratki film režiserja Puriše Djordjeviča -Dekle z naslovne strani«. Isti režiser bo kmalu pričel s snemanjem filmske pravljice -Otroci z meje«. Scenarij je napisal    srbski književnik
V.
Janko Krek, medtem ko se bodo sveta, naj bi na glasbenih šolah v
Kranju in na Jesenicah ustanovili pevovodski in dirigentski oddelek. Na obeh glasbenih zavodih naj bi oddelka začela z delom že na začetku novega šolskega leta.
Čeprav je pouk ze' začel, je vprašanje obeh oddelkov, navzlic precejšnjemu številu prijavljenih kandidatov, obtičalo na mrtvi točki. O tem je ponovno razpravljal glasbeni sosvet Sveta Svobod in prosvetnih društev OLO na svoji seji v torek, 9. septembra.
Ob tej priložnosti so sestavili okvirni učni program obeh oddelkov, ki ga bodo tvorili pred-" meti klavir, solo petje in teoretični pouk. Popolno šolanje na takšnem oddelku naj bi trajalo 3 leta, učno snov pa bi obravnavali v treh stopnjah: nižji, srednji in višji. Ure in dnevi pouka bodo določeni pozneje. Oddelka na obeh šolah naj bi začela s poukom oktobra. Pouk bo dvakrat tedensko.
Sklenjeno je bilo, da bosta nova oddelka priključena ostalim, že obstoječim oddelkom obeh glasbenih šol. — Organizacijska plat bi bila s tem nekako rešena. Težav-nejša pa je finančna plat, kajti sredstev za vzdrževanje obeh oddelkov še nimajo. Zasilno pot iz zagate so našli v predlogu, naj bi stroške ukovine nosili glasbeni šoli v Kranju in na Jesenicah, prevozni stroški udeležencev tečajev pa bi bremenili občinske Svete Svobod in prosvetnih društev. Če pa občina tega sveta nima, tedaj se obveznost prenese na občinski Svet za prosveto in kulturo. Vprašanje pa je, če se bodo sveti s temi novimi obveznostmi, čeprav niso velike, strinjali?
Eno je jasno: če ne bodo sredstva pravočasno zagotovljena, tedaj bo ta mnogo obetajoča pobuda, ki obeta zborovski kulturi na Gorenjskem lepšo prihodnost, še pred rojstvom zamrla.
J S. s.
Kje dobiti prostore, kjer bi lahko začeli z nemotenim poukom? To se vprašujejo pedagogi pomožne šole in starši učencev. Upanje, da bo dobila šola svoje učilnice v prvem nadstropju vrtca »Tugo Vidmar«, je šlo po vodi. Temu ukrepu se namreč upira predvsem Svet za zdravstvo. Kje torej dobiti druge prostore? Prav bi bilo, če bi se odločujoči činitelji z vso resnostjo lotili tega perečega problema.
Vladko Vladković. V načrtu imajo tudi koprodukcijski film z Norvežani pod naslovom -Grobovi«.
Zaradi nekaterih uspehov so se za Avalo-film začeli zanimati tudi tuji producenti. Tako je prišlo do koprodukcije z Rusi -Aleksa Du-dič«, medtem ko z angleško družbo ATC sklepajo pogodbo za snemanje filma -Zlata cesta«. Za koprodukcijo se zanimata tudi ameriški producent Maurice King in francoska družba Lndusfilms.
jm.
Računi o malenUostih
„Družina in gospodinjstvo 1958"
V Zagrebu so te dni odprli razstavo »Družina in gospodinjstvo«, na kateri si Dodo obiskovalci lahko ogledali, kakšno naj bo življenje v stanovanjski skupnosti in kako naj delujejo otroška zavetišča, pralnice, krpalnice, menze in druge ■služnostne dejavnosti, namenjene članom skupnosti. To bo dalo pobudo za ureditev mnogih novih naselij, v katerih do sedaj še niso znali ustanoviti potrebnih servisov. Obiskovalci bodo tudi letos lahko izrekli na razstavi svoje mnenje o izdelkih domače industrije, o oblačenju, obutvi, stanovanjski opremi itd.
Vgospodinjstvu lahko pri navideznih malenkostih mnogo prihranimo, če pri domačih opravilih in nakupovanjih ravnamo vsakokrat premišljeno. Da boste to laže napravile, poskušajte upoštevati opozorila v naslednjih vrsticah.
— Vode za razna jedila ne solite kar na slepo, da potem šele ob zavretju ugotavljate, da je preveč slana in jo morate potem odliti, doliti novo in vse ponovno segreti. S tem trošite po nepotrebnem čas in gorivo.
— Oprano perilo, ki ste ga do sedaj rade močno ožemale, odslej samo stiskajte. Voda se bo prav tako azcedila, morda za spoznanje manj, zato pa bodo niti ostale cele in tkanina bo trajnejša.
— Pri pečenju mesa ne razsipavajte z mastjo. Prepražena mast ni več tako okusna, je slabše prebavljiva, pa tudi meso, pripravljeno v veliki količini maščobe, je manj dobro.
— Kadar dobite obisk, zmeljite za goste le toliko prave kave, kolikor je boste porabile. Ostanek zmlete kave hitro izgubi svojo aromo in prihodnjič boste morale zaradi tega skuhati večjo količino.
— Vsak prihod znancev ali prijateljev terja določene »stalne« izdatke. Mizo morate pregrniti s čistim prtom, kupiti svež šopek, pripraviti kavo in prigrizek, po odhodu gostov pospraviti sobo itd. Če je le mogoče, povabite na obisk več ljudi skupaj. Prihranek časa in denarja bo kar precejšen.
»Moda pomlaja« pravijo zagovorniki modnih domislic za jesensko sezono. Če pogledamo novosti nekaterih modnih hiš za to obdobje, bomo res ugotovile, da so modeli mladostni, čeprav so namenjeni tudi starejšim.
Na Dunaju se ogrevajo za vrečasto linijo. Krila so skrajšana skoraj do kolen, spodaj zožena, ramena spuščena, životki prosto padajo, pasu ni ali pa je naznačen samo kratek del v višini bokov.
Vrečaste obleke imajo športne ovratnike za dopoldanski čas in mehko padajoče, drapirane životke za popoldneve in večere.
Dvodelne obleke in kostimi, ki so v ženski garderobi jeseni skoraj nepogrešljivi, so prav tako prilagojeni novim modnim zahtevam. Krilo je kratko, jopica ravna ali pa ima obliko nahrbtnika.
Za večerne prireditve in plese so najpogostejši modeli s širokimi plapolajo-čimi krili iz muslina, sifona, nylontila in podobnih lahkih tkanin.
Italijanke so že nekoliko opustile vrečasto linijo. Zelo rade nosijo pas, bodisi usnjen, žametast ali običajen iz blaga. Kostimi so rahlo oprijeti ali ravni, krilo pa je skrajšano. Plašči so predvsem široki in udobni. Posebnih novosti ni opaziti ne v kroju in ne pri izbiri blaga.
m
Pariški modni časopisi propagirajo spet pas in nabrane životee. Kaže, da so na vrečo, ki smo jo pri nas komaj prevzeli, Parižani že pozabili. Vrečasta, spodaj zožena krila ne zbujajo več pozornosti in namesto njih se uveljavljajo nekoliko širša krila, a prav tako kratka.
Za novo jesensko linijo so značilne predvsem malenkosti: izrezi brez ovrat-
Gospodinje so že dolgo pogrešale posodo, v kateri bi se pri konservirasnju živil ohranili vitamin-i, sadni sladkor, mineralne soli in svojstveni sadni vonj. To vrzel je zdaj izpopolnil kombinirani lonec za pripravljanje sadnih sokov, marmelad, dže-mov, kompotov, želejev, sočivnih, zelenjavnih in sadnih sokov, ki ga je izdelala Tovarna emajlirane posode v Celju. Sokovnik je obenem tudi sterilizator. V njem pripravljamo sokove s pomočjo vodne pare. Sadne celice pod vplivom toplote popokajo in sok se odceja.
Sokovnik prihrani gospodinjam pri vku-
kor pa bosta v reprezentanci Klemenčič in Kranjčan Jama.
FaBo
Avto-moto
Atletika
Mil,
SPEEDWAY DIRKE V KRANJU Zagotovljena udeležba Poljakov, Fincev, Nemcev in Avstijcev
Ljubitelji moto-športa na Gorenjskem so že kar nestrpni. Razen ljubeljske prireditve so kranjske speedway dirke vedno najbolj mikavne za številne gledalce. Toda dobre štiri mesece Jjn pol speedwaya ni bilo in končno bodo gledalci 20. in 21. septembra spet prišli na svoj račun. Vsekakor pa bodo dirke tokrat še privlačnejše kot kdaj-koh. Prireditelju je uspelo zagotoviti močno mednarodno udeležbo, kakršne doslej v Kranju še ni bilo. Poljaki se bodo udeležili prireditve s svojimi štirimi najboljšimi tekmovalci; Avstrijo bodo zastopali tekmovalci, ki jih poznamo še z junijskih dirk: Hartel, Holaubeck, Senk in Schingenschlogel; za Finsko in Zahodno Nemčijo bosta nastopila po dva tekmovalca. Doslej prireditelj še ni dobil odgovora o udeležbi Švicarja Aebija, ki ga je tudi povabil. Kdo bo zastopal Jugoslavijo še ni znano. Vseka-
DVOJNA  ZMAGA KRANJSKIH ATLETOV
Preteklo nedeljo je bil v Litiji atletski dvoboj med AK Triglavom iz Kranja in AK Litijo. — Kranjski atleti so zmagali pri moških z rezultatom 52:43, pri ženskah pa z 39:34. Kranjčani so zopet dosegli kopico osebnih rekordov in dobrih rezultatov. Od posameznikov se je pri moških najbolj odlikoval 17-lotni Franc Blenkuš, ki je bil kar trikrat prvi.
Rezultati — moški: 100 m: Po-nebšek (L) 11,9, Velikonja (T) 12,0, Skumavec (T) 12,1; 400 m: Ponebšek (L) 54,7, Grašič (T) 55.3, Stružnik (T) 56,0; 1500 m: Florjančič (T) 4:20,2, Kordež (T) 4:24,4, Grebene (L) 5:19,0; daljina: Namestnik (L) 609 cm, Velikonja (T) 597 cm, Koren (T) 557 centimetrov; višina: Koren (T) 160 cm, Strus (L) 160 cm, Toma-žič (L) 155 cm; krogla: Blenkuš (T) 11,60 m, Tomažič (L) 11,05 m, Hafner (T) 10,67 m; di.sk: Blenkuš (T) 33,50 m, Vozel (L) 33,40 metra, Hafner (T) 33,08; kopje: Blenkuš (T) 44,12, Strus (L) 43,60,
Strelstvo
L. S.
STRELSKI TROBOJ V IZOLI
V soboto in nedeljo so bili strelci iz Predoselj in Javornika pri Jesenicah na obisku pri strelcih v Izoli, s katerimi imajo že več let prijateljske stike. — Kot vsako leto, so tudi ob tem srečanju izvedli prijateljsko strelsko tekmovanje z zračno puško v strelskem domu v Izoli. Rezultati tekmovanja so bili nepričakovano zelo dobri. Vrstni red je bil naslednji: Člani: Izola 836, Predoslje 777, Javornik 761 krogov.
Mladinci:    Javornik 821, Izola 691, Predoslje 603 kroge. Članice:    Predoslje 694, Izola
— Nikar ne nosite ves teden istih čevljev in iste obleke. Preoblecite se vsaj vsak četrti dan. Obvarovali boste obleko im vzbudili vtis večje urejenosti.
— Na električni likalnik rade pozabljate. Iz malomarnosti ga pustite greti tako dolgo, da morate z likanjem počakati, sicer bi se perilo zažgalo. Da ne boste več tratile časa in elektrike, si napravite vrstni red likanja. Najprej zlikajte nylon, nato svilo in potem bombaž. Nazadnje, ko likalnik iztaknete in ni več tako vroč, likajte spet svilo in nylon.
— Ako vam tekočina v posodi na kuhalniku zavre, prekinite za nekaj časa električni tok, kuhalo se bo dalje in porabile boste manj goriva.
— S posebnim nožem za lupljenje krompirja ali sadja boste prihranile 5 do 10 odstotkov teže omenjenih živil, to je 3 kg krompirja mesečno v 4-članski družini.
—■ Ce si za kuhinjo nabavite jedilni pribor in razne druge predmete iz nerjavečega materiala, boste prihranile čas in sredstva za čiščenje.
— Milo in ostala pralna sredstva uporabljajte v primernih količinah. Preveč tega nima za posledico lepše opranega perila, le-to pa tudi ni hitreje oprano.
— Nakupovanje v oddaljena trgovini ni ekonomično, čeprav so živila tam cenejša. Prevoz oziroma pešačenje ne odtehtata nižjih cen.
— Bodite oprezne pri tako imenovanih reklamnih razprodajah in pri nakupovanju tekstilnih  ostankov.   Pogosto  vam bodo
nikov, kratki pasovi, gube, pliseji, man-šete, odstopajoči ovratniki in goljufivi modeli oblek, ki samo spredaj vzbujajo vtis kostima ali dvodelne obleke.
Moderne bomo torej lahko brez posebnih kapric. Nekoliko bomo skrajšale krilo, spremenile ovratni izrez, dodale lep gumb in predelale klobuk, pa bo naša stara obleka spet nova.
Sadne sokove
bomo kuhale doma
havanju sadja in zelenjave veliko denarja, časa in truda. Posebno v družinah, kjer so majhni otroci, se bo nakup takšnega lonca za sodoben način konservira-nja bogato obrestoval. Gospodinja bo lahko iz odpadnega sadja pripravila družinskim članom za zimske in pomladne mesece zdravo, vitaminsko bogato domačo pijačo. Upamo, da bo sokovnikov tudi v trgovinah kmalu dovolj na zalogi in bodo prodajalci lahko ustregli številnim ženam, ki zdaj marsikje še zaman sprašujejo za novi izdelek Tovarne emajlirane posode v Celju.
Povšnar (T) 41,20m; štafeta 4 krat 100 m: Litija 47,4, Triglav 48,3.
Ženske <— 60 m: Pravst (T) 8,7, Jevšnik (T) 8,7; 200 m: Jevš-nik (T) 30,5, Jamnik M. (T) 31, daljina: Kores (T) 425 cm, Majcen (L) 423 cm; višina: Brezni-kar (L) 125 cm, Puhar (T) 120 cm; krogla: Dečman (Litija) 8,31 m, Baumhircher (L) 7,90 m; disk: Dečman (L) 27,73 m, Baumhircher (L) 25,40 m; štafeta 4 krat 60 m: Triglav 34,8, Litija 37,5.
Končni rezultat: Triglav : Litija 91:77.
Sadni sok iz »Sokovnika« se pretaka v steklenice
ponudili preležano, nemoderno blago. Ako vam od tega kak kos ugaja, se prej prepričajte o cenah v ostalih trgovinah.
■— Milo, ki se nekaj mesecev suši, se raztaplja veliko hitreje in tudi manj troši. Zato si priskrbite vedno nekaj za zalogo.
— Brisačam prišijte pentljo za obešanje na obeh straneh, da bo povsod enakomerno izrabljena.
— Mastne kozmetične kreme postanejo zelo rade žarke. Zato jih kupujte v majhnih kozarčkih, posebno še, če jih ne uporabljate vsak večer. Sredstva za odstranjevanje šminke in mleko za čiščenje kože pa kupujte v večjih posodah, ker je tudi poraba večja.
To je samo nekaj malenkosti in kot vidite, jih ne gre podcenjevati. Zapisujte jih in začudile se boste, kolikšno vsoto ste prihranile v enem mesecu.
JEDJLNJK
KOSILO
Gobova juha
Krompir v kosih, dušeno zelje Sirove rezine
Gobova juha: 4 krompirje, četrt kg gob ali lisičk, 6 dkg masti, 7dkg čebule, ze" len peteršilj, sol, česen, poper, kisa P° okusu.
V vreli slani vodi skuhaj na kocke zre-zan krompir in zabeli s svetlim prežga-njem. Posebej prevri gobe in jih nekaj časa duši na masti s peteršiljem, pridaj h krompirju in vse skupaj prevri.
Dušeno zelje: 7 dkg masti, 3 dkg sladkorja, 7 dkg slanine, 1 čebula, 5 dkg moke, 2 paradižnika, sol, zelen peteršilj 'n
1 kg zelja.
Na masti zarumeni sladkor, dodaj čebulo in moko, nato pa še na kocke zre-zano slanino, pridaj paradižnik in zelje ter vse skupaj duši ter odišavi.
Sirove rezine: 35 dkg moke, 15 dkg margarine, 8 dkg sladkorja, 1 jajce, pol Pe* cilnega praška, sol, mleko po potrebi.
Nadev: 40 dkg sira, 6 dkg margarine,
2 rumenjaka, sneg 2 beljakov, 15 dkp; sladkorja, 1 vanili, 2 žlici ruma.
Napravi krhko testo, razvaljaj v dva dela v obliki pekača, 1 del daj na pomazan pekač in na pol speci, nato daj nadev in ostalo testo. Za nadev vmešaj margarino, nato primešaj sladkor, vanili, rum in prepasiran sir, na koncu pa sneg * sladkorjem; zapeci svetlorumeno.
VEČERJA Džuveč — salata
Džuveč: pol kg paradižnika, pol kg paprike, četrt kg riža, 10 dkg čebule, 10 dk0 masti, četrt kg svinjskega mosa, vode p° potrebi, zeleh peteršilj.
Na masti prepraži čebulo, dodaj narezano papriko in jo duši, nato dodaj olup-ljen paradižnik in duši. Ko je vse mehko, naloži v pekač plast zelenjave, plast riža, plast sesekljanega mesa, to ponavljaj dvakrat ali trikrat, malo zalij, osoli iB duši v pečici, da se zmehča. Ko je kuhano, potresi z zelenim peteršiljem.
iff
658 krogov od 1000 možnih. Naj omenimo, da je mladinka Groz-dana Drakslar iz Predoselj v reprezentanci članic, z zelo dobrim rezultatom, 165 krogi, osvojila prvo mesto. -an
Odbojka
V prvi tekmi slovenske ženske odbojkarske lige je ljubljanski Krim premagal ekipo kamniških odbojkaric s 3:1.
Nogomet
Mladinci: Slovan : Mengeš 6:1 (5:0); II. razred: Mengeš : Medvode 6:3 (3:0).
Z.
KAJ
Kegljanje
BO Z JESENIŠKIM KEGLJIŠČEM
Slišati je, da je uprava športnega društva Jesenic odločila, da začasno zapre novo 4-stezno kegljišče. Svoj sklep utemeljuje s tem, da ima kegljišče vsak mesec primanjkljaj, ki ga mora kriti uprava iz svojih sredstev. Res je, da je poleti — junija, julija, avgusta — mrtva sezona za to vrsto športa. Za-
radi tega, pa ni bilo nujno zapreti kegljišča, še posebno ne, če je bilo v sezonskih mesecih aktivno.
Kegljaški klub se ne more sprijazniti s tako odločitvijo. Igralci so sicer v dobri formi, vendar se morajo še temeljiteje pripraviti za gostovanje v Zahodni Nemčiji ter za nekatera druga srečanja. Zato bi bilo škoda, če bi ostali brez treninga.
Ali je sklep uprave Športnega društva pravičen ali ne, naj presodijo drugi. Novo 4-stezno kegljišče je bilo zgrajeno za potrebe športa in naj temu tudi služi. Nikjer pa ni rečeno, da bo takle objekt rentabilen ali da se bo sam vzdrževal skozi vse leto. Lahko bi se sicer, če bi bilo kegljišče kot celota pod eno organizacijo. Tu pa je tudi buffet, ki je pod upravo ŠD. To je delno prav, vsekakor pa bi bilo pametneje uvesti enotno podarjen je in vzdrževanje. Če že ostane buffet odprt, naj ostane še kegljišče. Kegljaški klub pa je dolžan poskrbeti, da bo kegliiišče bolj obiskano. V ta namen je treba organizirati razna tekmovanja in skrbeti za večjo propagando med kolektivi.
II«
\ KRANJ,   12. SEPTEMBRA 1958
Glas Cermrn^^uo 7
Gorenjske
bodice
A Strašansko me je ondan zaskrbelo. Kako tudi ne, ko Pa sem opazil, da stanovalci Hlebševe hiše in tisti, ki stanujejo  v  neposredni bližini
zati manj kot za celo obleko. Izgovarjali so se, da jim na koncu ostanejo manjši kosi, ki jih težko prodajo. V zameno za to pa so mi hoteli
tega poslopja na  Gasilskem vriniti  kos blaga, ki  mi še
trgu v Kranju,  iz dneva v malo ni  bil po volji. Lepo
dan  bolj  venejo.   Ne  vem. sem se jim zahvalil za kul-
morda   gledam   vse   preveč turno   postrežbo in   odšel v
črno, toda podoba je, kot bi drugo trgovino, kjer sem lah-
ubogi ljudje čakali samo še ko do sitega izbiral blago,
smrti. Naposled me je rado- A   Zdaj    Pa pokramljajmo
vednost tako pestila, da nisem   več   vzdržal. Vprašal
še o našem gostinstvu. Na neslo je tako, da sem pred \
sem znanca, kakšna bolezen  tremi dnevi srečal nekega av-
se je lotila tamošnjih prebivalcev.
»Kakšna bolezen neki,-« je ves obupan vzdihnil. »Bolezni, če ni posebno huda, se že nekako ubraniš. Tu je pa po sredi nespečnost, huda nespečnost .. .«
»No, potlej pa ni tako hudo,* sem ga tolažil. »Ste že Poskusili z uspavalnimi praški, pa tudi knajpanje pomaga?«
Možakar je trudno zamahnil z roko. »Kaj uspavalni Praški in knajpanje! Vse sku-Paj figo pomaga! Veš, Jaka, zoper tistega malega kričača v Hlebševi hiši te ne ubranijo nobena zdravila. Neka-
strijskega državljana. Vpraševal me je po tem in onem, končno mi je pa povedal še zgodbico o prvem srečanju z našim gostinstvom na jeseniški postaji.
»Tauern Express« se je ustavil na Jesenicah. Prodajalka pijač se je ustavila z vozičkom pod mojim oknom. Zahotelo se mi je, da bi nekaj popil. Povprašal sem, če ima coca-colo, prodajalka pa mi je ponudila cockto. Nič nimam zoper takšno postrežbo. Navsezadnje je tudi co-ckta čisto okusna pijača. Precej neokusna pa je bila cena, kajti prodajalka je steklenico cockte zaračunala 100 di-
ko do polnoči je mir, potlej narjev. Kaj sem hotel? Plaše pa tista mala »žvirca« oglasi in se dere kot bi jo iz kože dajali. Včasih posluša-n»o to nočno muziko uro in še đlje. Seveda gre dostikrat ■oč k vragu.-«
»Opozorite otrokove starše, naj vendar poskrbe, da ne bo otrok jokal vse noči!-« ' »Nič ne pomaga. To smo že storili. Nekaj noči smo »meli mir, potlej se je pa spet začelo. Ce bo šlo tako naprej, bomo ob pamet. A Kako pa v Kranju rešujejo stanovanjsko stisko, bo Pa najzgovorneje povedala tale zgodbica. — Nekako pred štirimi leti je neka občanka umrla. Leta so tekla in spomin na pokojnico je Počasi utonil v pozabo. Niso je pa pozabili vsi. Pred nekaj dnevi se ja pokojnice •Pomnila stanovanjska uprava s pozivom, naj se »izjasni-«, če še potrebuje stanova-
čal sem. Zdaj, ko vem, da lahko kupiš cockto za 35 dinarjev, se pa vendarle vprašujem, od kod tolikšne razlike v cenah. — Nisem vedel odgovoriti tujcu, mislim si pa, da ni nič lažjega kot osušiti tujega turista, še preden  spozna  pravo vrednost našega denarja. A   No, in končno še jezikovni pomenek v zvezi s turizmom. — Ko sem pretekli teden taval krog Zbiljskega jezera, sem prihlačal tudi do čolnarne. Oko mi je obstalo na napisni tabli. Takole sem bral: »ČOLNI   ZA, OSEBO 50   D.   NAURO CUVAJTE-LISTKE DOKONCAVOŽNE«. Verjemite mi, kar lomil sem se od smeha, ko sem se naslajal ob tem čudovitem pravopisu. Pa še nekaj sem opazil. S to slovenščino se je že pred   menoj   ukvarjal neki »jezikoslovec-«.  Našel  je bil
nje. Pokojnica je namreč lep   namreč napako. Takole je po-
cas pred smrtjo zaprosila za dodelitev stanovanja. A   Da bom Kranjčanom, tistim, ki nameravajo nabaviti blago za nove hlače, prihra-
pravil: »dokoncavožnje-«. Z ostalim besedilom se je pa menda povsem strinjal.
Prav rad bi vam še kaj povedal,  pa  se  mi neznansko
nil nepotrebna pota, bom po-   mudi. V Zbilje se bom po vedal, kako sem sam kupoval hlače.
Potrudil sem se v manufakturno trgovino »Pri Kranj-•*« in zahteval primerno bla-Bo za hiače. Ko sem blago izbral, so mi žc povedali, da od kosa ne morejo odre-
tegnil in popravil tisto napisno tablo, da slovenščina ne bo več strašila obiskovalcev jezera. Bom pač tisto, kar bi moralo storiti tamkajšnje turistično društvo, popravil jaz. Vas pozdravlja Vaš Bodičar!
SORIŠKA PLANINA — KRAJ, KAMOR »NI STOPILA« NOGAležišči, ki pa bo grajen tako, da
TURISTA — SE GORENJSKI RES OBETA NOV ZIMSKI ŠPORTNI CENTER? — HOTEL IN POČITNIŠKI DOMOVI V OSRČJU GORA — LE SVETOVNO ZNANA SMUČIŠČA LAHKO TEKMUJEJO S SORIŠKO PLANINO — IZ LESC DO SORIŠKE PLANINE 10 MINUT (S HELIKOPTERJEM) — POBUDNIK GRADENJ NA SORIŠKI PLANINI: GORENJSKA TURISTIČNA PODZVEZA
i dvoma — marsikdo se bo ob tem malce zvenečem, vsekakor pa nenavadnem naslovu ustavil in se zamislil. Prav gotovo bo trčil ob roj vprašanj: kje je na Gorenjskem kraj, m stopila noga turista« — le kamor ni stopila noga turista, malce pretirana trditev? Prav pa usoda zimsko-športnega cen- gotovo, zato je pa tudi v nare-tra — Planice ga bo zaskrbela; kova jih. Morda bi storil bolje,
no: Soriška planina leži na meji med goriškim in kranjskim okrajem in je oddaljena od Bohinjske Bistrice približno 15 km. Kaj ni tisto — »kraj, kamor
ga bo moč z nadgradnjami in prizidki večati v skladu z naraščanjem turističnih potreb. Poleg hotela bo tudi poslopje z garažami za zimsko parkiranje in parkirni prostor pod milim nebom.
Urbanistični načrt predvideva tudi zaselek 12 počitniških domov, ki jih bodo zgradila nekatera podjetja. Doslej se je priglasilo 6 interesentov. Prostrani ravnici med hotelom in zaselkom bo zaupana nenavadna naloga, s kakršno se menda ne more ponašati — če odmislimo Alpski letalski center v Lescah, no-
zelo zanimivo je tudi tisto o he- ko bi. napisal, da so bili le redki benQ gorsfa) središče ^ corenj-
likopterju ... turisti,   ki so doslej obiskovali
Da ne bo preveč brezplodnega prostrana smučišča, obdarjena z
ugibanja, vam bom skušal raz- idealnimi   snežnimi razmerami,
galiti skrivnosti, M se skrivajo O tej sicer neobljudeni gorski
pod imenom Soriška planina. pokrajini bi vedeli kaj več po
skem: tu bo pristajališče za helikopterje, morda tudi zasilno letališče za manjša letala.
Po idejnem osnutku ing. arh.
Marsikomu bom ustregel, če vedati litostrojčani, ki imajo tu Toneta Mlakarja iz Škofje Loke se bom najprej lotil opisa, kje svoj planinski dom. bo seveda treba storiti marsikaj,
leži   tolikanj   opevana   planina.    Kako,  da   je   planota  ostala da bo pokrajina s pridom in za-Ne sramujte se, če niste posebno skrita vse doslej? Predvsem za- res gostoljubno sprejela v svoje trdni v znanju zemljepisja. Naj tegadelj, ker je pred vojno večji okrilje prve turiste. Zgradili bo-vam bo v uteho — tudi jaz sem del tega ozemlja pripadal Italiji, do vodovod, kanalizacijo ter po-si pomagal z geografsko karto. — Planota je bila iztrgana sameva-Soriška planina deli južno alp- nju  šele po vojni  ob gradnji 6ko predgorje od Jelovice. Se- gozdne   ceste   Vresje — Petrovo verni del planote se imenuje Bo- brdo,  ki  je zbližala predvsem hinjsko sedlo; obkrožajo ga vr- Bled in Bohinj z dolino Soče.
Tu pa so trčili ob vprašanje: kako približati to pokrajino športni in turistični javnosti.
Iz vprašanja je vzklila pobuda vanj v vseh disciplinah. Ne bo in ni več daleč dan, ko bo sredi golo naključje, če bo dobila 120-geografskim  opisom  niso  opo- idilične gorske pokrajine zrasel metrska smučarska skakalnica v mogli, pa še preprosteje poveda- hotel, sprva manjši, z 20 do 30 Planici   svojo    posestrimo na
hovi Možic, Zlatnik, Travh in Laj nar. Pobočja teh slikovitih hribov so travnata, spočetka strma, pozneje pa preidejo v ravnino. Za tiste, ki si tudi s tem
stavili električni daljnovod iz Sorice. Da bo mikavnost smučišč še večja, bodo na eno izmed pobočij potegnili tudi žičnico. Prostrana pobočja s smučišči za začetnike in tiste, ki so na smučeh »doma«, bodo primerna tudi  za prirejanje smuč. tekmo-
enem tukajšnjih strmih pobočij. Soriška planina z višino 1010 m, ugodno klimo in bujno gorsko floro, se bo razvila ne le v eno najlepših gorskih letovišč Gorenjske, temveč bo njen sloves kaj kmalu segel preko meja naše domovine.
Kaže, da so prve priprave za ta projekt med obema turističnima pod zvezama — goriško .in gorenjsko — rodile mnogo obetajočo pobudo. Upajmo, da ne bo ostalo le pri idejnem načrtu!
S. Š.
Turistična tuka ali bezniea
Žičnica na Krvavec privablja vsak dan mnogo izletnikov. V sobotah, posebno pa v nedeljah, je ljudi toliko, da komaj prideš na vrsto, še posebej ob povratku. Zanimanje ljudi je povsem razumljivo, saj je to prva žičnica na Gorenjskem.
Zaradi tolikšnega obiska je tudi razumljivo, da okolje ob zgornji postaji žičnice ni več najprikup-nejše. Trava je vsa pomandrana, ostanki hrane, papir in konzervne škatle ležijo raztresene naokrog itd.
Manj razumljivo pa je, da se ta množični turizem, posebno ob nedeljah, sprevrača v množično popivanje, tako da že precej prevladuje mnenje, da se Krvavec počasi spreminja iz turistične točke v navadno beznico. Pohvalna je odločitev SAP-Turist biroja, da bo koči ob žičnici, ki jo oskrbuje P D Kranj, brezplačno dobavljal hrano in pijačo, pod pogojem, da bodo cene ostale iste, ali pa vsaj približno iste, kot so v dolini. Manj pa je razumljivo, zakaj to velja tudi za alkoholne pijače. Mar ne bi bilo bolje, prav te pijače namerno izdatno podražiti in potem iz izkupička pokriti stroške prevoza tudi za ostalo blago? Najbolje pa bi bilo, če se alkoholne pijače sploh ne bi točile v planinski koči. Nadalje ne bi bilo tudi odveč, če bi uslužbenci žičnice nekoliko bolj upoštevali opozorilo, ki je nabito na vidnih mestih na obeh postajah žičnice: vinjenim osebam naj bi ne dovoljevali dostopa do žičnice.
Čeprav so morda te napake samo posledica prvega navala, bi bilo vendar prav, da se jih energično zajezi. Kajti ne bi bilo ravno žičnici v korist, če bi se zaradi teh napak raznesla žalostna »slava« o njej po domovini.
O. K., Kranj
Kakšna prihodnost se obeta tej slikoviti in romantični gorski pokrajini? Upajmo, da bo podoba ^ŠMMM^^^^^^^ Soriške planine čez nekaj let precej spremenjena! vv.v.v»&^
Leta 1900 je na področju Jese-rjc in okolice umrlo za tuberkulozo 143 ljudi, lani pa samo 8.
^ bi se zadovoljili samo s steklarni, bi lahko rekli, da o tu-/*rkulozi ni več potrebno raz-P/avljati. Da pa temu ni tako, ^()r;imo vedeti še to, da na Jericah vsako leto odkrijemo Iv! novih obolenj. Jetika še zda-ni pregnana, ampak je pri ^ močno zakoreninjena.
bomo razpravljali o tem, ^kšno vlogo ima pri ogromnem ^•Predku zdravstvena medicina. *)l°vo jo ima. Gotovo so nova ^aviia   mnogo   lepši   in po-0rhbnejši   dogodek   kot izum u>nvske bombe.  Toda krivulja ^iranja v zadnjih sto letih ka-3 da je bolezen ponehala že ^n°go prej, preden smo odprli ^Panzerje, začeli z operacijami ?e mnogo prej, ko so zdrav-v'ki iznašli stroptomvcin. Odgo-*'ri na to zagonetno vprašanje "P različni, vendar bi se danes r^'iili samo na eno in to Je: ,,tJ'-banje umiranja /a tuborku-*° zaradi zviša nega standarda. vsak živ organizem je dovolj ^<H:'an, da se bori proti bacilom. ()i<,K'u Če zanj m- skrbimo, se moč j,L^;inizma    tako   zmanjša, da JliU1'" °r8aniznii Hitlerjevih uj«t-VllK<)v v taboriščih so bili tako j^čoni  zaradi  lakote, trpljenja d, Ml'<ihu p«, večnem teli snem m pj^vnern mučenju, da je od-^a sila  njihovih organizmov t-ak<> rekoč na ničlo in so
Misli ob protituberkuloznem tednu
Strast, ki ubija
Na Jesenicah vsako leto 100 novih tuberkuloznih obolenj ijučni rak, nov sovražnik kadilcev
Plji
vo svetovno vojno, življenje, ki lesa, to je menda vsakemu jasno. Toda nikotin ne se sploh ne da primerjati s se- Toda o tem ne bomo govorili, lesne teže; zmanjšuje jo pomanj-danjim. Glavna prehrana v ti- ker ne bi nikomur ničesar no- kanje teka. Ce bi šlo samo za stih časih sta bila kruh in krom- vega povedali. Treba pa je, da zmanjšanje telesne teže, to ne pir. Kruh je bil običajno po- spregovorimo nekaj besed o ka- bi bila nobena škoda in če bi s kvarjen, star teden dni ali še jenju. Pri nas se kadi gotovo že tem krotili svoj tek, bi bilo ka-več, ki se je v poletnih mesecih več kot stoletje. Toda kajenje jenje pravi blagoslov, vlekel in gotovo ni povzročal kot ljudska razvada še ni tako ^ slin v ustih, kadar si ga pogle- staro. Danes je tisti moški, ki dal. Mesa smo jedli malo, ko- ne kadi, že bela vrana. Temu sta maj ob nedeljah. Toda kljub precej krivi obe vojni. Kajenja temu je bilo to življenje še ved- so se oprijele tudi že ženske in no boljše kot ono v prejšnjem lahko trdimo, da je kajenje po-stolet ju. Dokler pa ni bilo želez- stalo ljudska strast, ki predvsem nic, je bila prehrana ljudi od vis- škoduje zdravju. Večina, posebna izključno samo od letine. — no oni, ki kadijo, se bodo ob
občutijo. Začudijo se pa takrat, ko se odločijo, da ne bodo kadili. Kako se jim v glavi zjasni, kako se nenadoma počutijo lahke in zdrave. Vendar jim strast ne dopušča, da bi vztrajali.
Dobro se zavedam, da zaradi tega članka nihče ne bo prenehal kaditi, treba pa je vedeti, da kajenje ni navadno igračka-nje, da ni to nekaj takega, kar zmanjšuje te- Prmaša samo užitke, pa nobene škode. Dejansko je prav narobe.
nizem je urejena celota. Vse si so
Kajenje je najbolj škodljiva razvada. Lahko jo kar primerjamo s pitjem opija pri Kitajcih.
Gotovo ste že slišali, da mnogi kadilci zbolijo za pljučnim rakom. Danes je popolnoma jasno, da je porast pljučnega raka v
le, ki  jih imamo, so  potrebne Amerika in na Angleškem pa tu-
predvsem za to, da to celoto ob- di *™S<* f° sv*tu v tef1 ZVe"
držimo  tudi vnaprej  uravnove- zi 6 'Plastom kajenja   Lani je
šeno.  Zaradi nikotina nastopijo na Jesen1Cah in v okoher umrlo
v srcu in ožilju močni krči. Krči 8 ljudi za pljučno tuberkulozo
v ožilju pomenijo zmanjšan do- ™ 14 za Vhuimm rakom To ste-
tok krvi, ta pa slabo prehrano
vilo se veča iz leta v leto. Za-
Lahfeo trdimo, da je tuberkulo- tem nasmehnili. Tisti, ki pokadi- OT 'Ce       . n  filabo lostno pa je, da medicina prav
Tako Prot:i raku ne pozna nobenega
za   ponehavala v tem   stoletju jo 20 cigaret ali več, si bodo mi
predvsem zaradi tega, ker se je slili: kaj bodo govorili, da ško-
nenehoma dvigal življenjski duje, ko vendar pokadim vsak standard.
zdravila  razen operacije in  še ^jj
Nla
*Crl    '''"'"i Prosto pot v organi-l^o ;    Vsi  starejši  ljudje vedo, sno jo bilo življenje pred pr-
Kaj so glavne napake v načinu življenja gorenjskih ljudi. lGledc prehrane ne bi mogli reči kaj posebnega. Ljudje danes dobro vedo, da potrebujejo izdatno hrano, da mora biti sveža, da ne 6me biti enostranska.
Znano je, da je pijanstvo vko-reninjena razvada, razvada, ki nas   Stane   mnogo denarja
hranjen,  tudi slabo dela. pogosto dobijo tudi kadilci močne srčne  napade,   ki jim   tudi °Peracija po navadi redko po-lahko podležejo. Srčne žile do- maša.
bijo močne krče, srce ni prehra- Ce je na svetu nekaj pamet-njeno in odmre. Nekateri hudi nega, potem je pametno delo za kadilci ne morejo hoditi, ker do- zdravje. Treba je zdravo živeti, bijo pri večjih naporih krče v to se pravi uživati primerno hra-dnevu. Opazovanja trajajo dolgo 0~nju nog> nogQ ne dobijo krvi ^ primerno delati> zmerno piti in vedno pokažejo, da je kajenje m gibanj0 je onemogočeno. Isto in se vzdržati kajenja. Kako glavni vzrok bolezni na pljučih.
dan celo škatlo cigaret in ničesar ne čutim. Prav res da je tako, toda tako opazovanje je zelo primitivno. Škode ne moremo ocenjevati   v enem samem
se ponavlja v črevesju. Največja majhne so zahteve   za dosego škoda pa so krči v možganih, ki trdnega zdravja. In koliko je ljulja živčni sistem. "Ženske, ki bi povzročajo težak glavobol. Moč- di,   ki   to   delajo? Neverjetno se rade znebile svojih preokrog- ni kadilci nikdar nimajo jasnega malo!
Prim. dr. Tomaž Furlan
Nikotin je strup, ki zastrup-
mnogo zdravja. Da ne krepi te- lih  oblik,  začnejo s  kajenjem, čela. Seveda tega oni ze vec ne
BARIKADE ALI NARAVNO
SUŠENJE DRV? Prvo skoraj ne more biti, drugo pa bi ne smelo biti! Za sušenje drv prostor na že tako preozki stezi gotovo ni primeren. Toda v Poljanah je vrsta hiš, ki jih ob cesti »krase« na poseben način zložena drva, ki za številne turiste, in teh je iz leta v leto več, tudi ne morejo biti nikakršna zanimivost. FaBo
Mož s šestimi prsti   fcibe slišijo in »govorijo
Kaj takega pa verjetno še niste videli! Invalidski upokojenec Gros Matevž It Srednjega Bitnja, ki je pravkar dopolnil 61. leto, ima na desni roki namesto S kar 6 prstov. Šesti prst ga pri delu ne ovira. Tako se narava ne poigra pogosto. Povedal nam je, da podobnega primera še ni videl, razen nekoč v avstrijski vojski, ko je neki njegov vojni tovariš imel na rokah namesto 10 tudi 11 prstov.
Možakar svojo posebnost ljubosumno čuva. Ko je delal v Linzu, si je svoj drugi palec zlomil in so mu ga hoteli odrezati. »Nak, tega pa ne! Če sem s prstom prišel gor, bom šel z njim tudi nazaj!« Tak je bil njegov odgovor.
Laiki pogosto misJijo, da ribe sploh ne slišijo. To pa ne drži. Novejši poskusi so namreč pokazali prav nasprotno: čeprav ribe nimajo ušes ali kaj podobnega, lahko dojemajo glasove, ker je voda gostejše sredstvo kot zrak. Ribe slišijo celo bolje kot dvoživke in kače. Visoke ali pa zelo nizke ultrazvoke, ki jih človek ne more zaznati, ribe slišijo. Tako n. pr. sliši pisanec, če rahlo žvižgamo ali udarjamo po akvarijski steni ali igramo na kitaro ali orgle. Ugotovili so, da ta ribica lahko dojame do 7000 tresljajev v sekundi, samic pa celo 13.000. Mnoge ribe se vznemirjajo že, če hodimo po bregu ribnika ali če vržemo na vodno gladino košček kruha.
Ribe slišijo s pobočnico. To je nekakšen kanal, ki poteka od glave do repa in je napolnjen s sokom. Ko tresljaj pride do pobočnice, se ta pritisne na čutnice in se prenese naprej po živcih do možganov. Tako sliši cela kopica rib. S pobočnico dojemajo le nizkofrekvenčne tresljaje. Znanstveniki so ugotovili, da riba uporablja pobočnico le za sprejemanje zvočnih dražljajev, smer toka pa ugotovi z očmi.
Zanimivosti
GAMA ŽARKI POŽLAHTNIJO VINO
V Franciji uporabljajo v nekaterih institutih gama žarke radioaktivnih izotopov za kon-serviranje živil in za umetno pospeševanje biokemičnega procesa staranja vin. Določili so tudi že doze gama žarkov za požlaht-nenje konjakov.
OSTANKI STARE RIMSKE LADJE
V zalivu Sirakuze so na dnu morja odkrili ostanke rimske ladje velike tonaže, ki je prevažala marmor. V notranjosti so bili najdeni impozantni marmorni stebri dolžine desetih metrov in orodje, ki bo omogočilo, da se rekonstruirajo nekateri grško-rimski tehnični procesi.
AVTOBUS BREZ ŠOFERJA Po ulicah Leningrada je pred kratkim vozil avtobus brez šoferja. Kljub temu se je ustavljal pred rdečimi lučmi zaprtih prometnih signalov, vozil mimo zelenih in se v vsakem pogledu premikal tako, kot običajni avtobusi. Na mestu šoferja je bil v njem posebni elektronski aparat - robot, ki je avtobus povsem varno usmerjal v mestnem prometu .
Na Zemlji živi milijon
vrst
Aristotel, »oče zoologije*, je v 4. stoletju pred našim štetjem opisal 450 živalskih vrst. Razdelil jih je v dve skupini: živali z rdečo krvjo in živali brez rdeče krvi. Njegov prirodopis je bil 2000 let
REDKA IGRA. NARAVE Pravijo, da je na svetu vse mogoče. Kar poglejte sliko, pa boste temu pritrdili. V Udnem borštu je na klobuku gobe zrasla še ena, manjša. Našel jo je šolar Janko Markič iz Spodnjih Dupelj.
alfa in ornega vsega zoološkega znanja. Utemeljitelj moderne sistematike Carl Linne je l. 1758 naštel že 4379 vrst. Danes nihajo cenitve zoologov med 900 tisoč in 1,200.000 vrstami, medtem ko po nekaterih podatkih poznamo okoli 265 tisoč rastlinskih vrst.
Med vsemi živalskimi vrstami je dve tretjini žuželk. Linne jih je poznal le 1937. Samo v ZDA imajo na listi »ne-prijateljev človeštva* 10.000 škodljivih vrst žuželk. Žuželke se odlikujejo z izredno plodnostjo, množičnim nastopanjem in nemajhnim poseganjem v človekovo gospodarstvo. Par hišne muhe bi dal v petih poletnih mesecih, če bi vsi potomci živeli, skupno 191,000.000,000.000,000.000 muh.
V zadnjem času so ugotovili, da poznamo 8590 ptičjih vrst, sesalce pa cenijo na 3500 vrst. Klasifikacija je zelo težka, ker si zoologi še niso edini, kaj je vrsta. Tako n. pr. naštevajo različni avtorji pri školjki brezzobki (Anodonta) 20 ali celo 400 vrst, v bistvu pa gre le za eno ali dve vrsti, drugo so enačice.
Zanimivo je, da v morju, zibelki življenja, živi samo 20 % živalskih vrst, na kopnem in v sladkih vodah pa ostalih 80 % vrst. Morske živali se zaradi večje stalnosti ekoloških činiteljev (svetlobe, temparature, kisika itd.) teže spreminjajo v nove vrste kot kopne ali sladkovodne. Žuželke so se n. pr. v 240 milijonih letih razvile v približno 700.000 vrst, pretežno v morju živeči raki pa so v 520 milijonih letih dali le 25.000 vrst.
3-
Nekatere ribe lahko prenašajo tresljaje preko lobanjskih kosti na notranje uho. To je nastalo v razvoju, ko se je del pobočnice ugreznil in se oblikoval v vrečico. Čeprav je to najpreprostejša slušna naprava, ribe z njo slišijo kot kopenski sorodniki s pravimi ušesi.
Strokovnjake zanima tudi vprašanje, ali ribe lahko proizvajajo glasove. Zakaj naj bi ribam služili vsi bi slušni organi, če ni glasov, ki bi jih slišali? Iz zunanjega sveta pride v vodo prav malo glasov, ker se odbijajo od vodne gladine, le prav močni prodrejo v ribji svet. Športni ribič
V zadnjem času se strokovnjaki vse bolj zanimajo za roje meteorjev, ki se gibljejo v vesolju. Po mnenju nekaterih, bi lahko te meteorje uporabili za
prenose radijskih signalov na velike razdalje.
Pri svojem gibanju meteorji puščajo za seboj iomvzirano ali električno sled, ki bi jo mogli izkoristiti kot neke vrste ogledalo, ki odbije in prenaša radijske valove z ene točke Zemlje na drugo točko. Ta naelektrena sled sicer lahko obstaja v ozračju komaj nekaj sekund, kar pa zadostuje za oddajo precejšnjega števila vesti.
Kljub temu, da so meteorji tako majhni, saj jih skoraj ni moč videti, računajo, da pade vsak dan na Zemljo najmanj tisoč ton meteorskega prahu.
Niagara je utihnila za 30 ur
Bilo je v noči 29. marca 1848. Ljudi, ki žive v okolici Niagarskih slapov, je prebudila nenavadna tiš ina. Prihiteli so n. hiš 'in začudeni strmeli v suhe čeri in to-1 mune, kjer se je včeraj še penila ogromna gmota vode. Niagarskih slapov ni bilo več. Pojavile so se govorice, da prihaja konec sveta. Vedno več ljudi je prihajalo in se čudilo. Ko se je zdanilo, so bile suhe skalne stene videti še bolj pošastne. Ljudje so bledih obrazov strmeli v nebo. Polaščala se jih je groza. Tedaj pa so zaslišali v daljavi zamolkel šum, ki je vse bolj naraščal, in zagledali visoko steno vode, ki se je z veliko naglico bližala in končno zagrmela preko skalnih čeri. Ningara je spet zaživela, okoličani so se oddahnili. 30 ur so živeli v prepričanju, da se bliža velika nesreča.
Na Eriejskem jezeru je namreč vihar nagrmadil toliko ledenih plošč v rečni iztok pri Buffalu, da se je struga zamašila in voda ni odtekala iz jezera. Šele ko je močnejši pritisk vode te plošče odplavil, je voda odtekla in Niagarski slapovi so spet zapeli svojo tisočletja staro pesem.
3-
pa bo vedel povedati, da nekateri ujeti krapovci »mrmrajo«. Tudi činklja da od sebe čuden glas, če jo primemo s prsti.
Te glasove delajo ribe slučajno, ko jim n. pr. uide zrak iz vzdušmega mehurja ali pni drsanju koščenih plavuti, s škrta-njem z zobmi itd. Druge ribe pa jih proizvajajo namerno, ki sicer stiskajo z močnimi mišicami vzdušni mehur. Navadno so ti glasovi le neznatna. V oceanih in jih celo človek lahko sliši, če se potopi morjih pa žive glasnejši »muzikanti«, ki pod morsko gladino. Ribe torej niso gluhe in ne neme.
Ti meteorski roji privlačujejo pozornost učenjakov tudi iz drugih razlogov. Avstralski strokovnjak za vre-menoslovje dr. Bowen je analiziral rezultate 60-letnega proučevanja meteorskih rojev in atmosferskih sprememb v raznih deželah. Po njegovem mnenju obstaja določena povezanost med meteorskimi roji in povečanjem padavin.
Tndi kite markirajo
Po drugi svetovni vojni so Norvežani začeli z markiranjem kitov v Antarktiki, da bi dobili približno sliko njihovega premikanja in razporeditve V ta namen so uporabljali numerirane markice, ki so jih izstrelili iz posebnega topa za harpuniranje tako, da so se te ustavile v kitovem podkožnem maščobnem sloju ali pod njim. Pred vojno je bilo tako markiranih okoli 5.000 kitov, vendar se jih vsako leto ujame le majhen del. V letu 1953 so n. pr. ulovili 10 markiranih primerkov.
Sedaj so Norvežani spet opremili ladjo »Enern«, s katero opravljajo s pomočjo holandskega učenjaka R. H. Claekea markiranja. Pomaga jim tudi Narodni oceanografski inštitut.
ZA RAZVEDRILO
Nikar več ne loputaj z vrati, saj j« podnajemnik že davi odšel na dopust!
(Iz "Delavske Enotnosti«)
r->   FRANK OWEN:
£J EDDIE CHAPNAN
PRIPOVEDUJ E
Potrkal sem na kabino ladijskega komisarja. Vrata mi je odprl visok, truden mož ozkega obraza. Videti je bilo. kakor da ima mačka ali pa da je nedavno umrl.
»Pomožni natakar sem,« sem spregovoril.
»K vragu!« se je zadri. »Še en prekleti natakar! Za kriščevo voljo! Dobili smo že dva! Kaj to pomeni? Mar je stari ponorel?«
Nisem upal odgovoriti.
»Dobro,« je rekel mrtvaški obraz in se pomiril. »Pojdi in pripravi vse za kosilo.«
Pravzaprav nisem vedel, kaj mi je storiti. Na srečo se je tedaj pojavil še en natakar. Predstavil sem se mu in ga prosil, naj on uredi jedilnico, ker bi želel spraviti svojo prtljago.
Ugotovil sem, da bom moral spati med topničarji, ker sta natakarski ležišči zasedla že dva druga fanta. Odšel sem na krmo in se na koncu hodnika znašel med osmimi topničarji vojne mornarice. Poveljeval jim je neki stari Londončan.
»Oficir, za vraga, mar vi spite tu?« sem se začudil. Zagodrnjal je nekaj, nato pa me vprašal: »Imaš ležišče?« »Nimam,« sem odvrnil.
»Dobil ga boš,« je rekel stari in vrgel nekaj starih cap in rešilni pas na ležišče. Bilo je umazano in skozi stroj je curljala voda. Ker pa moje potovanje ne bo dolgo trajalo,
sem se pač sprijaznil s tem, kar sem dobil in si uredil posteljo.
Privlekel sem na dan steklenico whiskyja in si tako brž pridobil prijateljstvo mornarjev vojne mornarice. Nekateri izmed njih so bili že dvakrat ali trikrat torpedirani. Niso se ustili s svojimi pustolovščinami, marveč so jih imeli za nekaj povsem razumljivega. Občudoval sem jih in občudoval sem jih tudi tedaj, ko nam je grozila nevarnost, da bomo zleteli v zraku ali utonili.
Ko sem se tako nastanil, sem odšel gor pomagat natakarju. Razložil sem ladijskemu komisarju, da je to moje prvo potovanje in ga prosil, naj mi pove, kaj imam delati. Druga dva natakarja sta stregla, jaz pa sem pripravljal slanino in jajca. Ko je bila jed" pri kraju, smo pospravili mizo in pomili posodo. Nato so nam odredili nadaljnje delo; meni so rekli, naj očistim kabine kapitana in treh radiotelegrafistov.
Dopoldan je prispela na ladjo tudi hrana. Štiri ure smo nosili vreče s sočivjem in velikanske kose mesa na ladjo. Kdor misli, da je delo ladijskega natakarja podobno letovanju, naj samo eno sezono poskusi vleči te vreče.
Popoldne, ko sem vse postoril, kar mi je bilo naročeno, sem prisostvoval dvoboju med topničarjem, čistokrvnim londončanom, in irskim kurjačem. Mali Londončan je bil drzen, toda mišic ni imel prida. Konec je bil že vnaprej določen — njegov veliko močnejši nasprotnik ga je podrl s strahotnim udarcem. Bil je res usmiljenja vreden z oteklim nosom in črnimi podplutbami pod očmi.
Posadka ladje je štela kakih trideset ljudi. Med njimi je bil kapitan in trije častniki, glavni strojnik in njegovi trije pomočniki, trije radiotelegrafisti in mešanica mornarjev, natakarjev in topničarjev. Dejansko so bili v posadki skoraj sami liverpoolski Irci; to je bila žilav* skupina.
Tisto noč smo odpluli iz Merseva, da bi se pridružili konvoju, ki se je zbiral nedaleč od Severne Škotske. Kon-
voj je štel okrog petdeset ladij, vštevši spremstvo štirih korvetnih ladij. Ladje so bile tako razporejene, da so bile na sredini tiste z najnevarnejšim tovorom, se pravi tankerji in nosilci streliva. Tudi naša ladja je bila na sredini, čeprav smo vozili pošto, pakete za vojne ujetnike in cevi za plinske napeljave. Vozili smo v vrsti s šestimi drugimi ladjami. Skupaj je bilo sedem vrst. Spremstvo je plulo na čelu, zadaj in obakraj konvoja. Naša ladja je bila oborožena s topovi za deset in dvajsetfuntne granate, dvema protiletalskima topoma in dvema strojni cama.
Hitro sem se znašel pri svojem delu. Ob šestih zjutraj sem odnesel čaj kapitanu in radiotelegrafistom. Ob osmih sem serviral zajtrk. Od desetih do dvanajstih dopoldne poribal prostore; ob eni sem serviral kosilo, nato opral posodo itd. Potem sem bil prost.
Prvo noč na ladji sem odprl svoj sveženj, privlekel na dan pižamo in se začel preoblačiti. Topničarji so me začudeno in molče opazovali. Tedaj je spregovoril glavni topničar:
»Čuj, kolega, tega ne bi smel storiti.« Vprašal sem ga: »Zakaj?«
Odgovoril je: »Če Švaba pošlje ribjo konservo v to prokleto barko, ti ne bo toplo na kakem splavu s tole rečjd na sebi.«
Ponos je človekova vrlina; nisem se zmenil za te modre besede in kmalu sem v svojem nočnem oblačilu trdno spal-
Pluli smo okrog Severne Irske v Atlantski ocean. D° tretjega dne naše plovbe se ni nič neprijetnega pripetile-Morje je bilo razburkano, in čeprav nisem obolel za mor~ sko boleznijo, me je mučil glavobol. Nekaterim topničar' jem je bilo precej slabo. Ubogal sem nekega Londončana. ki jo bil že petnajst let v mornarici, in jedel kolikor sem le mogel. To zame nenavadno sredstvo je izvrstno učifl' kovalo, ker sploh nisem zbolel.
870970
6.