asšsU i® dailr d.y« PROSVETA Ol«toUkl lu tkar m JkJML GLASILO s^LOV E NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, DL, pondeijek, L oktobra (October 1), 1928. B. l*wmU)a Asa Offltt of PublicAtton: •8S? Bonih Uvidih Av* STEV.—NUMBER 230 rust redi in debeli liegovi dobički segajo do 67 odstotkov. ew Voik, N. Y. — Tvrdka ier & Jelke Co. je sestavile jed profitov o centralizacij lopotrebščinakih družb. Ta jed se razteza na 28 glavnih pan i j in njih podruink, ki jo skupaj na leto $1,493,137, kosmatega dohodka. Vsota o visoka, da se normalne-, človeku kar zavrti v glavi jo čita.i Ta vsota je večja kot dveh tretjin 96 javnopo-inskih družb, o kateri je Iti*. depertment Združe-držav. Dobiček teh 28 glav kompanij dosega 67 odstot-od vložene glavnice. Z dru-ii besedami pomeni, da imajo tere izmed teh kompanij letih tako visok dobiček, je njih glavnica — vloženi pital, vrh tepa jim pa še osta-84 odstotkov dobička. Ta pregled pravi o centralizaci-teh kompanij, da dobe proizvodnjo in distribucijo električne ile popolnoma v svojo oblast Mpdarsko najmočnejše družbe, i zdaj 15 takšnih kapitallstlč-ih združenj kontrolira 80 od-»tkov produkcije in distribu-ije električna sile. Delničarji . teh 23 glavnih ompanij, ki kontrolirajo podru-lice, so prejeli čistega dobička 170,656,000. To pomeni, da jc i ogromni dobiček ostal po od-itku davka in obresti za obvez-ice. Osredotočenje teh 23 kom-mie izuje sestavljena wnj devet družb pripada k lonbright - Electric Bond k Ihare skupini, ki jo kontrolira lorganova General Electric tompanija. Podružnice teji kom-snij oskrbujejo z električno Ho 6,000 občin, ki štejejo pri-»litno pet in dvajset milijonov rebivalcev. Electric Investors inc. k6m-snija, ki je kontrolirana od E-Rtric Bond 8hare skupine, la-ije večje število delnic tri-Jstih glavnih kompanij, ka-H Ae drugih 23 kompanij. Dru-te kompanije so zopet združene K Insullovimi, Byllesbyjevimi in 8tone - VVebsterjevimi interesi, I*1' «kupaj imajo pa zopet stike J General Electric kompanijo. Naslednja tablica pokazuje ko-sriate dohodke in čisti dobiček. 6h»n» j»vno-druiba A»»rir« n f j, * KI«.......$ i.ight a Trv * Lt ........ »>>rk. C«tui«bi» f*, 4 IM, U Public *>,, ...... i Cui.tl„ KU*...... 1'ublk"" Xb ftOO 49.ft4.M4 hm* jm 1UJS,SI m.rtt.m II.1H.9M HMfljm n.mjm Hjmijm IM.itMM čtotl Ml* ; 01. s \*,mjm OTOS ■.711.»M t.Ml.OM tt>«4.*0« ujkum 741I.M0 imjm MtMS \ I.TSSI $.171*» Svilni delavci v Pa-Itreoai prti stavko Ce podjetniki ne odnehajo v tem mesecu glede \ njih sahtev, pride najbrže do stavke. - Patereon, N. J. — Organizirani svilni delsvci se pripravljajo sa stavko. Ako podjetniki ostanejo tako trmoglavi glede njih zahtev glede mezde in osemur-nega delavnika, kot so bili do-zdaj, tedaj pride skoraj gotovo do stavke v mesecu oktobru. Ko so svilni delavci obdrža-vali shod, da se pogovore o razmerah v industriji, je bilo splošno mnenje, da se tovarnsrji zdramijcr s stavko, ako še nadalje nastopajo v vlogi glušca» Delavci žele, da se odpravi po-nočno delo. Zato zahtevajo, da se delavcem, ki delsjo ponoči, poviša mezda za deset odstotkov. Ravno tako zahtevajo odpravo čez urnega dela in kot minimalna mezda za čezurno delo zahtevajo osemdeset centov na uro. Podjetniki na te zahteve še niso odgovorili. Prav nič se jim ne mudi, ker ne poznajo o-pasnosti položaja. Unija zdaj vrši zelo vztrajno propagando, da pridobi še deset tisoč članov še pred stsvko in tako pripravljena začne boj sa Izboljšanje žlvljensklh razmer. RM# t¥^ealtll AttfI^MadHr AUmUHiailUHI aiienai Vodja Tselmann mora v Moskvo na odgovor. U Berlin, 29. sept. — Ernst Thaelmann, komunistični voditelj in kandidat za predsednika nemške republike pri zadnjih volitvah, Je bil pozvan iz Moskve, da pride tja in se zagovarja glede prestopkov, katerih je obtožen. Thaelmann je obtožen, da je zamolčal poneverjanje velike vsote strankinega denarja, ki so ga zakrivili njegovi prijatelji v Hamburgu. • Škandal so odkrili nemški pristaši Trockija, ki so med silnim truščem kritike rszgsllli celo ItiRte Sw,if k! K J •• .k"' < «itr CT'" * L. uuijm ltt.MMM iMvm Ml.UMM a.7M jm s.tmjm .....it.4N.mjM %vnjmm "t,vilke bi morale odpreti J*"1^ f,či. kam piovemo s kn-^«t»čnim gospodarskim si-Ljudstvo seveda ne o vodil preiskavo. Preiskavo bo podpiral Ralph Easley, znan nazadnjak, ki je pomagal Isdelati poročijo Lusko-vega odbora. Odkar je bila revolucija v Rusiji, vidi Easlep vse rdeče. Ksko mu njegov vid kaže vae rdeče, akoravno je belo, modro ali rjavo, pove knjižica "Protfssijonalni Pstrijotje", ki jo Je spisal Norman Hapgood Leta 198S se Je zaletel Easley v Ameriški odbor sa odpomoč o-trokom v Rusiji. O kapitanu Paaton Hibbsnu je pisal da Js "lump in baraba". O John Hay nssu Je rekel, da Js ^zdivjal" in "sporel*. Henry Coffin Sioana, predsednika unijaksga bogoslov neg semenišče, je osnsčil kot rdečkarja, Raymond B. Foedl eka pa kot divjega rdečkarja. Nato se Js spravil na druge Mrs. Willard Straight, usUno-vitsljies "New RepubUc" Je blls v njsgovik očeh najbolj asvarns žena v Ameriki. Organizacijo krojaških delavcev Amalga-mated Workers js očrtal kot Balkan v Ameriki. O pokojni mrs. Hdtirr Villard Js msnll, ds je najbolj razglašena sagovoml-ca Nsmeev, Citiral Jo Js, da J« rekla: "Jes bi vsakega prokleU-ga kvskarja izgnala Is Amsri-ke." Ko ss Je ta gospoda zadosti zkašljala ia izkihala proti rdeč-karjem Je sasedls svoje drage avte In se odpeljala domov. Druge nesreče ni bilo. se Jene U, 1111 VKJtfeUki dlaki aa ai#e la Študirajo redne narodne In medna probleme. New York, N. Y. — Dijaki o-bračajo hrbet Cenenemu cinizmu, ki se je raspaael med njimi po vojni in postajajo razumno posorni na razmere v industriji in življenjUk v katerih žive delavci in delavke. Do približno takega zaključka je prišel dr. Harry W. Laidler. nadomestni tajnik Lig^ za industrijsko demokracijo. liga, ki je bila preje posnana kot med-učiliščno sodalistič. društvo. Js sastopana na dvajsst in še več tel Curtiss Fleld, N. Y. — Ous Graf. 21-letni smster v svijs-tiki ia grsdnji Istala, je 2t. septembra vsekakor doeeget višinski rekord, ko ss Je ns tuksj-j Injem Istailšču dvignil v zrsk 17>00 čevljev e leUlu, ki ga Je Rim, n. sept. — General Um-bsrto NebUe Je všsraj ponovno obiskal papašs Pijs, nakar sU 46 minut prijateljsko rasgo-verjela e slaval polarni skspe-dicijl, pri kateri je Nobile nsssl križ na sevsrni tsšaj in potem zapravil snajst čiovsšklh živ- ljonj. Sofija, Si. sspt. — Všsraj Je bilo erstlraalh 40 komunistov v Slivnu na obtožbo, da ee priprsv-IJsli pui preti vladi. Peticija pravi, de Je Ml načrt sa puč na-rs jen aa Dunaju. „ Federallzlranega tiska, da ss dijaki uče spoznavati industrljako razmere na ta način, da grsdo delat v tovarne. Tu je na pr. dijak, ki Js trikrst v eni minuti in skosl osem ur na dan dvignil dele Fordovega stroja, ki so tehtali 76 funtov. Na stotine dijakov je delalo skoil počitnice tekstilni industriji, svtnlh tovarnah in drugih Industrijah. Ko ss bo vršila konferenca na Brookuroodovem učilišču v mesecu oktobru bodo primerjali vesti o dobrohotnosti tovarnarjev s svojimi lastnimi likušnja^ ml v tovarnah ln podjetjih. Dr. Laidler upa, da se ustanovijo zopet novi Thomasovi ln Msurerjsvl klubi. To se je prvikrat zgodilo, da so učillščnl In univerzitetni dijski organizirali klube, da podpirajo soclallstlč-nega predsedniškega kandidata. Laidler ceni, da bo do novemlN^^tltanovlJealk .aaj* manj okoli petdeset Thbmas-Mauerjevlh klubbv. Dr. Laidler pripravlja knjigo, ki m bo pečala s protltokl v in duetrijl. V tej knjlffi bodo podstld ln primere o kapltsll stičnem naraščanju in o napredovanju socialne konfrols, o ia konodajl, pogodbah s strokovni ml delsvsklml organizacij srni, ki so jih podjetniki sklenili pro-s to volj no. iH. S. Rauschenbush,. ki je Lsldlerjem skupaj spisal knjl go ,'Power Control" analizirs od kritjs pred s vezno obrtno komisijo glede stikov, ki Jih elek trsrnsrski trust s tiskom, šolami In' politiko. Učillščnl dijaki bodo Majal! polmssečnt buletln, ki sa bo ba-vil s tolmačenjem narodnih in mednarodnih socialističnih problemov. Italljaaafcl kralji d|Vi( M amakae Naaladl ga vojvoda Aosia« Ta-ko poročajo i i. Ilelgljs. —-----ii "-'-J'- 90 aJnl ivruMiji imgija, tli aapi. — Tukajšnji "ObservsUur" Js ob-jsvil informacija, da Italijanski kralj Viktor Emanuel kmslu abdiclrs ln njsgov sin Umbsrt ns bo njsgov nsslsdnlk. Vset se glssl, da ss kralj odpovs takoj čim zbornica ratificira sklop, da vsllkl svet fsšistlčne stranke postane sestavni dsl vlade, nakar ss zbornica rszids. Kralj podpiše ta sklsp In formalni odlok razpusta parlsntenta, potem ps razglasi svojo abdlkaeljo In razloga, ki ga silijo k temu. Njsgov naslednik bo najbrž voj-ia d'Aosta, ki Je priljubljsa pri fsšistMi. AMERIKA 0DKL0-NILA BRITSKO FRANCOSKI PAKT Coolidgevs nota očita An«li| la FraaeiJI, da sU nastavil past Združenim državam. Waahlagton, D. C. — Držav-ni department je v soboto zjutraj objavil beeedllo protestne note, katero sU predsednik Coolktge in državni tojnlk Kellogg ssstavlla ln poelals pred neksj dnsvl v London ln Parit glsds tajnega mornartčnega pakta med Anglijo in Francijo. Is Ameriškega odgovora Je zdaj učiliščnih campuaih. M Prvič razvidno oficijslno Jsdro Laidler Je rekel poročevatou Anglija in Franci Unija Chicago. — Pet maakirsnlh benditov z revolverji v foksh js v petek zvečer v padlo t prosto-plsskarsks unijs št 14 ns 144« W. Adems st., kjsr so pri-silitf blsgsjnlčsrsko Msr> Ca-sey, da Jim Js odprls afcrambo Odnesli so 6J2M v gotevlni In dljamantno Iglo ter polag tegs le oropali tri člane, ki se Isto-prišli plačat ja sta povabili Ameriko, naj se pridruži paktu. Coolidge - Kelkoggov odgovor glasi v precej ostrem tonu, da Združene države odklanjajo pakt in sahtevajo, da os Velike Britanija in Francija držits .pogodbe Is leta 1922 v Wash-ingtonu, ki določa velikost ki kategorijo bojnih mornaric zs desst let, Amerika očita Angliji ln Franciji, da ne delata pošteno, ker sklepata nekaj sa hrbtom drugih velesil. Pakt je naperjen predvsem proti Združenim državam, ker določa, da smejo podpisane vlade graditi neomejeno število takih bojnih ladij, ki najbolj koristijo Angliji ln Franciji, omejiti ss ps morajo take bojne ladj* ki so najbolj Strebne Združenim državam, obveljs ts pakt, tedaj mora Amsrlka Uginiti s površjs kot pomorska sila prve vrste, kajti Detrolt, Mick. ~ Mike (Mei-ko) Petrovič, ki Je 81. julija t. Iv • kuhinjskim nošsm zabodel svojo ženo Leno do smrti v prepričanju, 4* je veren pred smrt-Edmšens morska sila Anglije iir«r*asa|jo - katera al v Ml- Francije mora nsdvladstl vae druge mornarice. Amerika dalje očita, da je angleško • francoski mornarlčnl pakt — slab doku dobre volje ss mirovno ln rasorošltveno gibanje Lige narodov, Edison Izaaial Slavni veteran na polju elektro. tehnike še vedno na delu West Orange, N« 1. — Thomas Alva Edison, linaJdlteU električne luči, fonografa in sto-turnih drugih koristnih stvsri, mm drui Iznašal radio bres statike. Vos šum In hreščanjs js odpravljeno v njegovem novem prejemniku, k I pride ns trg 10, oktobra. Tako poroča njegov tori-vatnl tajnik Wllliam H. Mae-doweraft. Edison Js star M 67 Ist, a šs vsdno ns dš\u. mmmmmmmm** / 11 # _ . s j Francoski učitelji ee dobro organizirani. Psrla, Kraarijs. — Nasprotniki učiteljsko organizacija, katera šteje nad 60.000 čUnov In j« pridrušens dslavsl(l konfsds-rsciji, so v zadnjem času rasvlli obširno propagando proti organiziranim učlteljsm. V svojem časopisju (Juto napadajo njih organisecijo In grozs uči-tel Jem z uveljsvljenjem zakonov, ki bi učiteljem prepovedo-vsll vstop y strokovno orgsnl-zaeijs. Učitelji ssvsds ns molčs ln v svojih giaallih odbijajo na-psds svojih nasprotnikov, katera podpira pramljsr Poincare. Organisacije učiteljev napravi veliko koriatnega dala. Ob času volilnih ksmpenj razpošlljs msd dslaves ln kmsts razne U-akane Informacije, v katerih do-kezuje. kako gotove grupe Izrabljajo svojo moč v vladi sa avoja intereas. Kandidat ( urila si Js Lawton, Okls. — Ssnator Curtis is Kenaaaa. republikanski kendldet ta podpradaednlka, si Je zadaj I petek zdrobil prst a vrstmi avtomobila na kampanjski Uri, Štirje stavkarjl r aretirani v Kenoshi Obtešeal so nasilja, nad Hsa-dilckeonom; unija saalka krivde. mmmmmmmm Ksnoshs, Wls. - Štirje mladi fsntje, isprti pleteninarjl ii tovarne Allen-A Co., so bili v petek aretirani na obtožbo, da so oni ugrabili stavkokaza Harolda Hendrieksona ssdnjo sredo ponoči in ga osmolili v hlevu na neki samotni farmi. Hendri-ckšon ne more Idantificirati nobenega, ker Je imel zavezane oči med aktom, pravi pa, da poina po glasu. Aretirani so: Earl M. Steele, Elmer Hackbard, Ollver Huz-hold (n De Wltt Jones. Najmlajši ima 2i in najstarejši 24 let. Fantje so bili ispuščenl proti jamčevini |6600 vsak. Krivdo »anlkajo, dasl pravijo detektivi, ki so izvršili aretacijo, da Je sden priznal dejanja. Voditelji unije isjsvljajo, da «o uverjeni o nedolžnosti fantov. Vsaj za Snega imajo priče, kje je bil dotično noč. PatravU tksoju Prvi alušaj, da Je bil umor aa-lašč Is vršen v državi, kjer al smrtne kasal. chiganu — Je bil 86. septembra obsojen v dosmrtni zapor s težkim delom. Sodnik Van »Is, pred katsrim Js bila obravnava zsdnji teden, je dejal, da Je to prvi elučaj, kolikor Js nJemu znsno, ds bi moš aarsdil načrt za umor v Psnnsylvaniji ln potem zvabil svojo žrtsv v Mlehi-gan. kjsr nI smrtns kasni, do-čim so vsšsla v PsnnsylvanlJI. Vsled tega je primoran naložiti zločincu nsJhtJšo kassn, ki Je lUcklgsnu doveljenk: sapor do smrti ob tsšksm delu In v ossmljsni calicl. Petrovič; ki Js star 46 let, ss Je izgovarjal, da Js bil tako pijan, da nI vedel kaj dela. Isgo-vor mu ni pomagal, ker sta preti nJemu pričala ajsgovs lastna otroka: 20-letnl slq. Peter ln SS-letita hči Marina. Oba sta Isjs-vila pred sodiščem, da js oče ve čkrst rekel, ko so še bivali Latrobu, Ps., da bi rad ubil njuao ms ter, s ss boji, ds §s obesijo. Neto Js Ismsnsvriral, ds ss J« družina prassllls v Detrolt, nakar je dejali "Zdaj Jo pa lahko ubijem. Tukaj nI ve-šal In zsprt bom mords Is par tot." Petrovič je mirno poslušal obsodbo. Sin in hči sts blls zado-voljns ■ONtrovIč js Hrvst ali Srb. Op. urad.) Ubežnl cerkveni defravdaat Prijet v Winnlpeg, Man., Clinton S. Carnss, bivši blagajnik mlaijonsksga odbora baptl-stlčn« cerkve v Atlantl, Oa., II S obtožen, da Js ponsvsril mili-on doisrjev cerkvenega denar-a, je bil v petek tukaj aretiraa. ^arnea, ki Je pc4iegnil Iz Atlan-te, se je tukaj nastanil pod drugim Imenom, toda neks žsnska gs js apoznala In ovadila policiji. Odpsljen bo nasaj v Združene držsvs, kjer ga čaka mu-sika. Umrla Chicago. — Anaa Leraon. stara 60 let. Je v petek unirle radi opeklin, katere je dobfta prej-Šnjl dan na evojem domu, S40A W, North avon ko §e JI Je vnele ko je stala pri peči in pripravljala PROSVETA OLASIMJ HI.OVKNSSJK lUBOUNfŽ PlM/POBNE IBUNOTB LASTNIMA SLOVKNbKS NAKOONfc POUPOkNE JKIINOTK govoru gofcepiel ee — TTA^jo Zediojen* N.Ui in stik • Umu«: -PROSVETA" MS7«Sf IM. Uw»Sale IHlaM* -THE EN LIGUTENMENr OrfM ef Um Slov mm »a t lome I tieneflt SoHrtj. »s^srs^rcsi;— BuU*cnyuuu, Ubiim »tet* (est.pt Chicago) end Umm 9840 pm rwr, »Jura^o $7.60, e nc) forelfS eeuntlle« flJ-OO p«r 7MT. ' UElfBER O K THE VEDLEATET) PKEM Dettm v oklepaju a. p r. (A»f. »1-1928) poleg vašega Ii i« fia )e • te« dw»M poteki* MiMaiu. k e 'ii M »eter! UM _ Ml naulovu DOBA ELEKTRIKE JE TU. 1 .v,, t • > , —-- Doba elektrike je tu. I O tem ni nobenega dvoma več. Vsak jo lahko opazi, ki ima odi, da vidi, ušesa, da sliši in možgane, da misli z njimi. Pri Muscle Shoalsu so bili zgrajeni veliki jezovi z namenom, da Se zgrade velike elektrarne, ki bodo Spreminjale vodno silo v elek trično, ki se bo oddajala za pili privatni interesi, ki so poznaiii pod imenom elektrarnarski trust z namenom, da ga preprečijo. V obeh projektih so bile v zveznem senatti dolgotrajne razprave. Bližali smo se volilnemu letu $ tako je ostalo pri obstrukciji. Profesijonalni poiitičarji so se bali, ako elektrarnarski trust pograbi vodne pile in jih izkoristi za pomnošitev svojega lastnega premoŽenja, da v ljudstvu nastane tak vihar, da v volilni bortrf obleže kot politični mrliči. f Elektramarski trust ni opustil svojega namena. Ampak se je samo potuhnil in čaka ugodnejše prilike, da odnese plen, o katerem je zasanjal že zdavnej in ki je vreden milijarde dolarjev. Kako navihano in lisičje j* elektrarnarski trust vpregel v svojo propagando razne šole, učiliftča, profesorje, znanstvenike, da doseže svoj namen, odkriva preiskava, ki jo je uvedla zvezna obrtna komisija na podlagi resolucije, ki je bila sprejeta v senatu. Preiskava ie ni k.ončana ih se nadaljuje. Trust bi jo seveda najrajše ie zdavnej. zaključil in podal svoje poro* čilo z namenom, da se opere pred javnostjo. Obe stari stranki — republikanska in demokratična - sta se ognili tega vprašanja na svojih konvencijah. Predsedniška kandidata starih strank hodita na svojil) shodih okoli tega vprašanja kot mačka okoli vrele kaše, Nobeden se ga ne loti. odprto in ne pove jasno, kakšno stališče zavzema: Ali naj vodne sile, ki se dajo izpremenitl v električno, ostanejo lastnina ljudstva ali jih naj pograbi elektrarnarski trust? Ali naj te naprave, ki spreminjajo vodno silo v električno, ostanejo pod kontrolo vlade in naj vlada oddaja električno silo po svojih napravah alf agencijah konzumentom, ali se naj vse prepusti privatnim interesom, kot so se prepustili premog in druffi naravni zakladi, da jih izkoriščajo v svoj privatni dobiček. Ljudstvo naj bo na straži, če ne, bodo pristni inte* resi |>ograbili vodne sile in spremenili sedaj žimeče ljudi in njih potomce skozi več generacij v svoje podloinike, ki jim bodo plačevali davek od vporabe elektrike sile. Delavno ljudstvo, naj brez strahu vpraša, vsakega kandidata, kakšne so njegove misli glede tega vprašanja. Vodne sile so ljudska lastnina in nihče niiriiP pravice oddajati ljudske lastnine privatnim intq-esom, ako ljudstvo tega ne dovoli. s Ljudstvo ne voli svojih zastopnikov v kongresno zbornico in zvezni senat, da bodo tam razmetavali in darovali ljudsko lastnino privatnim interesom, ampak za to, da se ljudska lastnina izkorišča in upravlja v interesu ljudstva. Zato je na mestu, ako ljudstvo čuva svojo last-nino sedaj, ko je volilna kampanja. To pa nalaglje*Szvede, ako od kandidatov na volilnih shodih zahteva jasen odgovor glede vodnih sil, ki se lahko izpremenev električno in kdo naj kontrolira elektrarne za produkcijo in distribucijo električne sile: vlada ali privatni interesi, da je ljudstvo na jasnem, kdo je za ljudske in kdo za privatne interese, preden grr na volišče. Po volitvah bodo vse informacije glede tega vprašanja prepozne. Takrat bo usoda tega važnega gospodarskega vprašanja za ljudstvo K^ktrična doba je tu. Človeški ženij je • svoiimi iznajdbami tako Izpopolnil električno silo. da jo človek lahko povsod vpreže v svojo služIl Elektrarnarski trust ni polastil le itniiirih AU^eJUrik a—u... ____. . . O g VIT K mmmmmmm + i „ ■ i steza svoje kremplje še po ljudski lastnini za proizvajanje in .distribucijo električne sile. Ljudstvo imej oči odprte, če ne, bos kasneje obžalovalo, da sf dremalo, ko je bilo treba čuti. /v Nejasni odgovori in izmikavanja niso odgovori, ampak služijo pote&niti ljudstvu še bolj mreno na oči. Ne gre se za to, kateri ljudski zahtevi je kdo naklonjen, ampak kaj bo Odprto in brez strahu jasno, naravnost in boe? pritiklin zahteval, ko bo izvoljen v javni urad ali zakonodajo! To šteje. Priznanje, da je "Bog dal vodne sile za vse ljudi," še ne pomeni, da bo v imenu Boga zahteval odprto in ja*no oni, ki jih je izpregovoril v volilni kampanji, da jih vlada obratuje kot ljudsko lastnino, izključno le v ljudskem interesu, ko zasede mesto, na katerem bo njegova beseda vplivna. . POKPEUEK, 1. OKTOBRA. Kam grtt-SvMja?! Novintfvo pred tri tisoč M Pri vhodu v zgodovinski od deiek n« koelnski "Pressi" pozdravlja vsakega obiskovalca ogromno drevo, simbolizirajoče razmah novodobnega novinstva. V krošnji drevesa se spletajo vse vaje časnikarskega dela, deblo pa predstavlja steber vsega novinstva — dnevni tisk. Zemlja, iz katere dobiva t6 deblo svojo hrano, pa srka svojo žlv-Ijensko moč i z podjetnosti posameznikov fn iz naklonjenosti mas. Pressa" je eklatanten dokaz, da novlnstvo obstoji v svojem bi-stvu že odkar se zaveda človeški rod Svojega življenja. To ni nobeno iznenadenje. Cuvajnfte primitivnih narodov, grmenje vojnih bobnov med divjaki in sllč-ne naprave niso bistveno nič drugega, kot najstarejši in naj-primittvnejšl izrazi poročevalske službe ter nekak A na primir tivna podoba primitivnega tiska. Danes se seveda rogamo načinu takega poročanja, ker vidimo v prvi vrati njegovo nerodnost, netočnost in nepopolnost. Ampak obenem nam to prazgodovinsko poročanje izpričuje, da so ljudje tudi v starem veku bili izredno spretni v Širjenju vesti, ki so jih zanimale. Ko je padla Troja v starem veku. je mogla že naslednjega vačera, tedaj niti ne po celih 24 urah, oznaniti Agamemnova Žena Klitemnestra v Mikenah zmago svojim podanikom. 400 km v zračni črti in nad 700 kilometrov normalnega pota po kopnem v niti ne polnih 24 urah, ko še ni rilo kabla skozi. Egejsko mor-a niti ne telefonskih, niti brzo-aVnih zvez na balkanskem polotoku — to je nedvomno rekord poročevalski službi, kl dela vso čast staremu veku. Kdor ni bil v Koelnu in ni videl na lastne oči predočbe tega poročanja, ki se jc do danes ohranilA s tonlm tolmačem, v resnici ne bi mogel verjeti, d« sc je ta stvar tako zgodila. Klitemnestra govori v tragediji "Agamemnon" zbranemu ljudstvu na dvorišču svoje palača čisto jasno: "Hafajst je včeraj popoldne zažgal na Idi luč, kl je šla skozi vso deželo/' In nato spoznamo pot, po kateri je U važno poročilo prišlo v Mikene. Ponoči so švigali plameni, podnevi sa ja dvigal dim, ki sa ja kadil na gričkih In planinah. Preskočil je na evropski kontinent, šal po evropski obali na Atos, t Atosa na Maklst, dalje na Aa-topsko ravnino in preko Cltaj* ronskega gozda v Saronski tali v. Od tam je končno prišel v palačo Klitemnestre. !n kdo ne bd zdaj trdil, da ni Uko poročanje dokaz čvrste org^piiacije? Tudi v starem veku so ljudje hitro de* lail in poročali: Antonij ja streljal v Cesarjev tabor s puščica mi. da bi prisilil legijonarje na umik Harpak je poslal Ciru važen drtavni dokument v zajOjvin trebuhu, pesnik Ovid pa je svetoval prijateljem, naj pišejo lju-kavna pisma na hrbte sluškinj. ki jih te poneso svojim gospodi, njam Kakšna Je sodobna poročevsl* ska slutha, v* dobro vsak čitat*ij 4ans*njih dnevnikov. V par u-rah doznaš ta vsak dogodek. pa naj sa je zgodil še Uko dale* od tebe. Na samo ljudje, ampak tudi vsa prometna sredstva so da-naa opremljena s potrebnimi pripomočki sa poročanje. Na lad. jah, na aeroplanih. na viških U HMtU »r MftJ* MM MU*, ampak ^TZ^^^Z- \ ■r. haja pamik. ki ploVe čez morje. In tudi letalo lahko vsak trf-notek sporoči svojo i pozicijo v zraku. Radio je tisto sredstvo, ki nam odkriva tajne vsako uro in javlja o vsem, kar se je zgodilo. 0 [' , >V najnovejšem čdsu postajo jfclo važen'pripomoček modeme poročevalske službe 4udi aparat za prenašanje slik' in rokopisov. Ta izum, ki bistveno! ni nič posebno novega, pokazuje v glavnem paviljonu koelnske razstave pošta iz Porenja. foa valjar tele/rafsk^ga stroja položiš fotografijo s priloženim besedilom. Kmalu se vžgo svetlobne prizme, ki pošiljajo posnetke več 100 km daleč ter izgotavljajo fotografski fflm, ki se tam nekje v daljni ddtyi odvija v istem tem-pu, kakor se razvija Valjar oddn-jalca ter sprejema vje, kar mu ta "pošlje.* Za 50 dinarjev lahko telegrafira vsak posetnik koelnske razstave svoj rokopis v Berlin. Format rokopisa rtora biti 10x8 eni Brzojavno pfsmo je torej že danes dovolj cenena stvar in trotovo imajo prav tisti, M prerokujejo taj iznajdbi Veliko bodočnost v ' , Novinstvo n1 se je t nedvomno silno razvile od tistih časov, ko so lotela poročila s hriba na hrib, zgodovinska retrospektiva pa priča, da je bil narejen največji korak v poročevalski službi šele v polovici zadnjega stoletja. ' Kakšne s* bjle prve novink na svetu? Na koelnski '♦Pressi" je videti tudi primer prVih tiskov. Ti tiski so se Imenovali: Aviso, Relation ali Zeitung. Prvi primer te vnrte Je izšel dne 22. februarja 1609 »leta v KNemčiji in je nosil znadflen nadpis: "Was sich begeben lind zu4#tragen hat in Deutschland, Spartien etz." — (Kaj je ilbvefa na Nemškem, v Španiji itd.) Te^rioVhie" so iz-šle na osmilf štrane1i>:biale četr-tinke in so* prinesle iesti iz tedanjih političhih in'trgovinskih središč, Iz Kdelna ob Renu, Po^ žuna in Dunafa, iz Pfage, Rima, Benetk in drugod. O značaju tiska pove ta publU kacija zelo mnogo. Zato so jo re^ produeiralf in jo prodirajo ter si jo* kupi lafiko vstak posetnik razstave. Kaj vsega ne izveš iz tega prvega Usta! Francoski parlament je soglasno sklenil, da se generalom na Nizozemskem nudi eksistenca ne samo, dokler bo živel sedanji kralj, ampak tudi po hjegovi smrti. Na-drugi strani beremo vest Iz Nizozemske, kako vstaši prido* bivajo zaveznike za avojo stvar. Trotja vest poroča, d* je kralj Karol pravkar odpotoval iz Rtge. Poleg vseh resnih informacij, ki so posvečene visoki državni politiki. pa berttno tudi aensacije, kl so služile tedanji publiki v razvedrilo. V nekem "brzojavu." kl je bil oddan v Pragi 17. januarja. čitamo iakonično povedano tole: Ko se iskali tega in trga plemiča, ki Je ubil SvOje^. prijatelja v neki razvpiti hiši. so našli Um mesto nJega meniha iz najodlionojeva nismo*!«m.. I-etaJ ja pod eno odejo s... V ori-ginalu se bere to sel»'*raatf*no: M. . .bajr einer H u preti in Bott gefunden." Meniha so aretirali. p« so ga izpustili in ga poslali nasaj e samosatn k nje-irovim bratom. Se danes. 300 let pa tem dogodku, ne bo nihče dvomil, da Je vzbudila u vest med radovedno pubttfcft lisU ve-Uko veselje. Novine ao torej bile vedno a-rasna in zabavne, vljudne in nevljudne. Gotovo so uradniki vodno znali potipsU čitalalje ta pravo žilico In Jim smeli po- ^ **** * ji« ie bila točki ee ni-potrebna. liRV (inMM.) Glasno, z velikim hrupom, s streli v parlamentu, s tremi žrtvi. HrvaŠkega naroda, se je poglobil razkol med Hrvati in Srbfjanci. 'Vv parlamentu, so streli radikala Račiča ubUi tri predsUvnike hrvŠikega naroda in ^i.še izgleda, da se bo sedanji razdor skoro ublažil. Tudi ne poizkuša se, dasi je jasno, da bi se po vsej pravici moral najprej U okrvavljen parlament razpustiti. In edaj se gledata Srbija in Hrvatska kot dvoje škilavih očes. In zdaj zapušča Srbjjo tudi * ugledni profesor Reiss. Profesor Reiss je prišel v Srbijo pred 14 leti iz Švice na povabilo same srbske vlade, ki ji je primanjkovalo res aposobnih strokovnjakov. Profesor Reiss je bil imovit, vendar je prišel v Srbijo in je vzljubil srbski sa-morodni narod. V svoji službi je potrošil skoro vse svoje imetje, saj je smatral Srbijo za svo* jo drugo domovino. Zdaj pa sd je odločil, da zapusti Srbijo in da pojefe kamorkoli. Kako je prišlo do tega? Sam pravi Ukoie: "Nikdar nisem za svoje delo zahteva) nagrade, u pričakoval sem, da me vsaj nihče ne bo oviral v mojem delu. A nasprotno sem za svoja dela dobival brce. Prenašal sem vse to in nič nisem tožil. A vsako potrplenje ima svoje meje. Tako me ponižuje* jo v mojem delu, ds-jssno vidim, da sem tu odveč. Zgubil sem tu svoje imefje, a ponosa nisem izgubU in zato pojdeml Kam? Domov v Švico ne morem; tam vedo, kako ljubim srbsk^ narod, pa bi se mi rogali^ ki se vračam razočaran in osra^ močen." Tako dr. Reiss...... Jugoslavija bi si lahko pridobila vse več prijateljev, če jih ne bi spet tako pehala od sebe. Pride takl^ učenjak v Jugoslavijo pa \fik žrtvuje zanjo in nazadnje dol pest v obraz. Kam vsč to v< d i, je dobro vedel dr. Reiss je dejal: "Ce se bodo nad vašo dom vino šet enkrat zbrali črni ob ki, nikar se ne čudite! Zakaj ne bo drugega kot to, kar pi pravljajo Jugoslaviji njeni lastni ljudje!" Lahko verjamemo te besede Človeku, ki nas pozna, ki je živel ihed nami in ki je izrekel te besede kot zadnji blsgosloy, predno odide rszočsran in pref magan . . . Srbijo so okupirali mladi bo»-gatini, ki smatrajo državo zgol za objekt izkoriščanja. Pro Reiss jih je učil, da domovi nI za to tu. Poučeval je pol jo, odpravljal manire Glavnj če, ublaževsl surove nasto Vsa oficijelna Srbija se mu od časa do časa Javno zahvalj vala. Na znotraj pa so m "podvsljlvsli", "ga olekli", "L poniževali" — mofta, ki ima si; Jajne sposobnosti, so nsmestil! za malega uradnika v Narodno banko . . . Dolgo je trpel In u-Pfl, da bo boljše, ali razvoj zad njih dogodkov, ga je pognal ven iz druge njegove domovin Srbije in mu položil na Jezik be> sede. gori citirane, ki so huda obtožba današnjih mogoteev Beogradu. 'inc. jev od akra. Farmarji v oko- «a ni bilo, zemlja pod papirjem lici Danvilla ao se že okoristili je ves čas osUla vlažna in KOr-in prodali družbi vsa polja le- ka in pridelek je bil podvoji tošnje koruznice, katero so na- veliko boljši in dozorel je ved vozili iz okoliša 50 milj. Kaj tednov prej kot po navadi! Naj-bodo počeli s koruznico, ki je večja papirniška družba v ^J naenkrat dobila komercijalno riki je že ustanovila poseben <*J. Vrednost? Družba bo iz koruz- delek za asfaltni papir, da z* niče s kemijskim procesom dosti ogromnim naročilom." B producirala tiskovni papir, u- (Rojaki, posebno oni na far-metno svilo in razno celulozo ter mah, lahko vzamejo zadnjo vest oljne snovi. Kemijska znanost na znanje in sami poskusijo.) | je odkrila, da so v koruznicl. Kaj to pomeni? številne snovi, ki se dajo izluš- Doati. Pomeni, da tovarne pr-čiti in koristno porabiti. hajajo na dežek). Farma se in- To je ena vest. dustrializira. Polje ne bo več Druga se glasi: "Medtem, ko dajalo samo kruh, sadež in kr-se politikaši prepirajo in zmer- mo, temveč tudi svilo, papir, o-jajo glede farmarske odpomoči, Ijs in kemikalije. Pridelovanje se na tihem razvija v industri- živeža samega se bo boljinbolj ji pridelovanje zelenjave Xpozor vršilo na nov način: s stroji, na na besedo "v industriji," ki je znanstven način, ne več z roka-v originalu 1) v Združenih dr- mlin živimo na primitivni nsčin. lavah revolucija, ki lahko v par Sčasoma pride vsa farmarska letih spremeni temeljne metode industrija v roke dobro organi-farmarstva. Neki plantažnik je ziranega trusU, s katerim bo Itnašel novo metodo, ki se bli- konkurenca posameznih farmar, skovito razširja. Metodo je U- jev nemogoča in izginjali bode koj apliciral na svoji pUnUži a- drug za drugim. Obratovanji nan (pineapples). Celo polje je farmarske industrije bo delo in-pokril z asfaltnim papirjem z ženirjev in strokovnjakov, luknjami, v katerih je vsadil a- In v smislu te revolucije nane. Papir je ležal na tleh vso agrikulturi se bo moralo spremo sezono in — olcopavati ter na- niti tudi socialno življenje Ijud-makati ni bilo treba. Papir je stva na deželi. Odmevi iz Detroita ClKA&KE VE8T1. S»rt ml.de Ptjenirke. - Miss Joaeph i ne Srpčfe. 902« So. Tur-»r av*.. sta rs komaj 80 let in od začetka članica dršt. Pi(,nep.« S. N. P. J^ Je v soboto pred-poldne umrla sa sušlco. Bila Je dva leti v Cook County san riju. toda zdravja ni našla. 1*0-»reb se vHA v torek ob dveh popoldne Zapušča starše In dve •estri JCarr *n Francea Prit«-detlm «ošalie» Dopolnilo k spisu "V Fordovem gih starejših naselbinah. To s« kraljestvu." vidi Že po tem, ker so tukaj ku Detrolt, Mlch. — Sodrug I- Pi,! 362 del.nic Zadružne banke \ van Molek je zelo dobro opisal Ljubljani, dočim ni bila na pri Detroit. Ako so bili malenkost- mer v Clevelandu niti ena delni ni deUjll malo pogrešni, se ne ca prodana. Kaj je temu krivo čudim, kajti — kolikor tai W vem.^ rj r : ; a c, znano — ni pisec tukaj delal no- Detroitska naselbina potreba bonih beležk. Vse si je vtisnil v je kulturnega središča in par do svojo malo repko, in pravi ču- brih InUlektuaksev, ki bi ne bil dež je, da mu je toliko osUlo v preveč "napredni" in ne reak nji. cijonarni — tako da bi se znal Detroitska naselbina ni tako prilagoditi ljudem, ki so prišli l slaba, kar se dela tiče. Večino- Jcmetskih šol in prinesli s sebo ma vsi, ki pridejo' iz drugih vse tisto, kar zadržuje naš na krajev, dobe delo. Industrije v rod v domovini, da se ne mon Detroitu rastejo in z industrija- sam Vladat^ Slika v tem oziru ji mi tudi mesto. Tukaj in v oko- tu in tam isU. lici se koncentrira avtna indu- H koncu še nekaj: Moderno* strija. Mala farmarska mesteca našega industrijskega režima a U Pontiac raatejo kot gobe po tudi v tem, da kar čez noč spre dežju, ker v njihovi bližini gra- minjamo gospodarje. V tovari. de velike tvornice. ni nihče hiC vedel, šele v novi Po sUtistiki, ki nam je na nah sjno čitali, da je Murra razpolago, so svtomobilske to- Corporation of America pr varne dosegle v sedmih mesecih šls v druge roke. Ako jej tega leU množino produkcije res, ne dela to za nas, nameščen celega leta prejStfjft najboljših ce, nobene razlike. Obrat pojd let. Kdaj bo trg poln avtov, ni neovirano naprej, kakor da se a še nobenega znamenja, joj pa, nič zgodilo; promena bo le pr kadar se to% zgodi. Tekom krize velikih glsvsh, ki vlečejo mart v letih 192«—«7 Je izgubilo 42,- no plačo, drugače pa so brez ko 000 druiin v Detroitu svoje do- risti, ker nimajo pojma o pro move (dogaja se to še danes, s izvodu, ki se izdeluje v tovarn ne v toliki meri). Takratni ob- Industrijski sistem je po urea rst avtne ii*ustrije je Ml 60 do bi in rszdelitvi deU lahko ie m 75 odstotkov. cialističen, dobičke pa ims » To dokazuje, da barometer U- Wall Street. Vso avtno industr: kozvane prosperitete v Detroitu jo v Detroitu kontrolirajo ne* je avto, oziroma Ford — kajti, yorški bankirji, samo Ford u če on ne dela, vse drugo šepa. "j«*ov sin se jim še «P|rlM Detroitski Slovenci po večini vsi drugi so fte kspitulirali. niso nazadnjaški kakor v dru« K Jež« Menton. MOŽGANI LEVIČARJEV. Znano je, da so možganski centri za neke višje duševne zmožnosti, kakor za govorjenje, pisanje Itd., razvijejo v eni polovici možganov bolj kakor v drugi in sicer leži U polovica ved« no na nasprotni strani nego roka. ki Je za vsakovrstna dela bolj rfzviu. Ker Je ogromne večina ljudi desničarjev. Jim je leva stran moiganov včasih komaj za spoznanje, včaaih pa prav očitno bolj razviU nego desna stran. Seveda sa da U razloček bolje opazovati pri ljuden, ki so v splošnem duševno razvitejši flago povprečni ljudje. ~ Pričakovati bi bik), da se pri viharjih deana stran moiganov., ^ močneje razvije Mgo leva. Toda i« v * jU U domneva Je Mla do danes no- kterk* LouU Mueller>a. ds . t r jena aamo Enkrat, ih ^ « * $4.40fli denar j«. ^ dobiti frankfurtekemu «drsvni ku dr. Rllseju pri obdukciji w dsrjenegm mladega človeka vičarja drugi dokaz za pr»vl1 nost navedene domneve. Nh*v' vi možgani so bili na desni str« ni odločno bolj razviti nego n levi. Ce Je teko malo UkliiH alučajev, je treb»■■fpmtoliti. * je že lev*čarstvo samo os ^ zelo redek pojav, a duševno M sposobnih ljudi med levičarji * veda še manj. In le neznat*^ delu med njimf preiščejo »drsf-nfki možgane. Rop v urad* | WM Chicago, - V petek sU v^ pila dva oborožena mc^ka v ur» Sinclair Reflning komi>*" 1147 W. 95. st. kjer sU i <*"* sltharia 'i ar. Se Je ki je bil uiK^regs Je imel v Je posrfčilo ^ Poljadna beeeda o hlgijenl in skrbi ss zdrgvje. KEMIČNO DELOVANJE JB-Illel ims največ opravka a keraič- LODCA IN ČREVES moremo se dovolj načuditi, te'pomislimo, kako se stvar, iz katere je sestavljeno naše tek), 9ilnu razlikuje od hrane, s kate-w smo prav za prav zgradili telo in ki ž njo posamezne dele neprestano' obnavljamo. S hra-w se potemtakem dogajajo čudovite izpremembe. To nas preda mora biti v našem no predelavo hrane, dočim drugi v prvi vrsti skrbi, da iztisne v črevesa hranivo in odvišno snov. Na koncu spodnjega dela je močna, prsteničasta miši sa, ki je nekak želodčni vratar, ki zapira želodčne duri pred dva-najHtnikom. Grižljaj smo ostavlli na poti v želodec. Ko je prišel v ta čudoviti kemični laboratorij, se zdravem želodcu nemudoma za- Zelodec grižljaja uriiuje, da mora ____ Mesu razen velikega kemičnega čenia odgovorno delo. laboratorija jeter, ki smo ga ie bil že pred prihodom _ »noznali ob neki drugi priliki na signaliziran, da prihaja hrani-„ ---------- Im R^i fkjoiog profesor Pa- vlov je dokazal s svojimi .znamenitimi poizkusi s psi, da že sam pogled na hrano vzbudi pri živalih želodčne žleze, ki jamejo takoj izločevati obilo želodčnih sokov. Ce je položil psom v požiralo cevko, po kateri je prežvečena in -pogoltnjena hrana prišla namestu v .želodec v zunaj telesa stoječo poaodo, je dognal, da je prazen želodec izločil toliko sokov, kolikor bi jih bilo trebs, da bi bil ves obrok kemično predelan, t. j. prebavljen. Tudi ljudje, pri katerih je bil Želodec zaradi poškodovanja ali operaeije odprt nazven, so kazali enak pojav. Tako iz ločevanje pa stavi za pogoj popolno slast do jedi, iz česar sklepamo, da je prebava znatno lažja in popolnejša, če človek je s slastjo. Toda izločevanje sokov je tako zanimivo, da si ga moramo posebej ogledati. Prvi izvejo za hrano možgani, katerim sporoče to vest Čutila, n. pr. oči, ki so jo ugledale, nos, ki jo je zavohal ali pa jezik, ki jo je nemara že poskusit. V tistem hipu Mte-legrafirajo" možgani vsem v poŠte v došlim žlezam. Brzojavne žice so fini živci; z njih pomočjo se na dotičnlh mestih razširijo krvne žile, ki kakor mreža obdajajo • vs#ko žlezno tem mestu še drug laboratorij v katerem se naša vsakdanja hrana kemično predela in izpre-meni v tvarine, ki dajejo našemu telesu stavbeno snov. Vsi vemo, da so to naša prebavila Večina izmed nas je že slišala v šoli to ali ono o sestavi prebavil in o načinu prebavljanja, vendar se bo vpogledov skrivnostne delavnice našega telesa bolj razširil, če se nekoliko dru in podrobnejše pomudimo pri prebavi. Vsi vemo, da je tO od sile važna zadeva, vzlic temu pa ima malokdo izmed nestrokovnjakov kolikor toliko jasne pojme o delovanju naših prebavil. Leto nam zopet razkriva nove skrivnosti organske kemi je v našem telesu. Hrana normalnega človeka obstoji iz treh poglavitnih hra-niv: beljakovin, maščobe, oglji kovih hidratov ter iz neke količine neorganskih soli. Belja kovine imamo predvsem v mesu, jajcih, mleku in v nekaterih vrstah sočivja, maščobo v sirovem maslu in siru, ogljikove hi drite pa v moki, krompirju, sladkorju, zelenjavi itd. Vsaka teh redilnih snovi zahteva, da ji da naše telo izvestne prebavne sokove, če hoče, da da svojo dragoceno snov organizmu na razpolago. Ti sokovi se ime nujejo encimi in imajo to lastnost, da hranivo kemično razkrajajo , in ga pripravijo -take daleč, da ga lahko telo skozi irevesa sprejme vase. Nikar ne mislimo, da se prebava začenja šele v želodcu. Se preden smo prinesli grižljaj \ usta, se je izločil prvi izmed teh prebavnih sokov. Vsi ga. dobro šlčje med želodcem in črevesom ae avtomatično odplrtf in zapira, tako da prihaja v želpdcu zmleta, kaši slična hra*a. ie v manjših množinah v črevesa. Ko je tu prepojena t alkalično teldbči-no, "vratar" znova odpre želb-dec in izpusti apet nekaj snovi. Prebavni sokovi * dvanajstnika P« niso njegov lasten izdelek, marveč nastajajo v trebušni sli-novki in v jetrih; žlebiči vodijo iz jeter skozi glavo trebušne slinovke v črevo. Na spodnjem robu jeter je mehur za žolč, ki je* času, ko nimajo črevesa ifl-česar prebavljati, rezervni nabiralnik za žolč, ki ga jetra izdelujejo prav na veliko. Trebušna slinavka daje približno vsak dan 60 cm soka, ki vsebuje-encime za razkrojevanje beljakovin, ogljikovih hidratov in maščobe. 2o! fa se izdela vsak dan tri Četrt litra; njegova poglavitna naloga je, da pomaga soku trebušne slinavke pri razkroju maščobe in da izloči iz masti maščobne kisline. ^ ■* "T PROBVEta Um, lahnih a Železniški prodor pod morjem Največji mest na svetu. r i' itanico. To razširjenje povzroči, da se zjHahjša odpor v teh finih žilicah, zato doteka kri hitreje in obilne je in žlezna koža postane močno podpluta s krvjo. Ta »proces imenujemo hlpe-raemija (stanje, ki je podobno vnetju.) Iz obilno dotekajoče ln segrevajoče se krvi lahko vsrkajo žlezne stanice kolikor, le •noči izčrpno vse, kar rabijo za svoj izdelek — bodisi za slino, bodisi za želodčni sok aH kako irugo izločenino. Po obilnem cosilu se tedaj ves trebušni drob močno napolni s krvjo, ki Jo je odtegnil med Iprebavo drugim telesnim delom, zlasti mišičevju ln možganom, *zato čutimo, da »mo neposredno po kosilii nekam leni in utrujeni. Želodčni sok vsebuje v glav-nem solno kislino in pepsin; s tem prebavlja zlasti beljakov!-ne. Hrana ostane v zgornjem delu želodca toliko časa kot zahteva nje značaj in sestava; tu 9e temeljito premelje in razdrobi. Sočne jedi začenjajo zapuščati želodec že po 15 minutah, iočim leži mdttoba v nJem kakih sedem ur,7e želodec normalno deluje. Kadar pa je hrana zadosti premešana in zdrobljena z želodčnim sokom, se Ishko je že na pol prebavijo* I odpro spodnje želodčna vrata in poznamo. Imenuje se slina (Naše ljudstvo dobro pravi: Temu »o se cedile sline za*jedjol) Zadostuje tedaj vnanji dražljaj ki nastane s pogledom na hrane »li pa z vohom, da je sproži prebavni aparat in izloči najprej •bilno množino slin. Kako pa nastajajo .sline? V ••tih imamo tri pare velikih in m vrsto manjših žlez, imeno-slinavke, ki izdelajo vsak w Poldrug jiter slin. Pogla-*>tm sestavini ustnih slin ste za prebavo ogljikovih hi-»»tov in mucin, sluzasta belja-Jovnasta snov, ki stori v usta grajajočo hrano bolj opolzko na P« le tedaj kemično vpli. ra & je grižljaj dobro prežve-O važnosti žvečenja zs pbavo imamo po večini kaj pojme, res pa je, kar trdi nemški pregovor: "Gut Waut ist hslb verdaut," to t ■v>: hrana, ki je dobro pre- ttena, M^H^HIHAMI Je tedaj grižljaj dobro pet in i>omešan s sli/io, na-nadaljnjo pot v požiralo. ™ vsakdanja zadeva, kaj ne? r vendar pa v bistvu požira P« tako zelo preprosto. Na> g;»Jo zapletena gibanja šte-^ miAKnih skupin v goltan ki ""k in krhelj Uko zapro, več kolikor znaša teleana dclžl- h ^»e more kan« k nekoliko te kaše zleze v dvanajstnik. Preden pa si ogledamo fiziološko delovanje čreves, si obudimo v spominu nskaters anatomska dejstva. Človeška črevesa se dele v ozko in široko črevo. Pri odraslem Evropcu merijo črevesa pribiiftno petkrat zaiti noben košček P^drug0 dupline, ki so v t|T,z mml- Tsko torej griž- ■ hitro v želodčno ■to._ ,v| du- toll. Kdor se brani izključno rastlinsko hrano, kakor n. pr. Indijci, mora imeti daljša čfe-vesa. Ozko črevo ima tri dele: dvanajstnik, ki se zaradi tega imenuje tako, ker M njegova iolžins ujema s širino dvanaj-potem lačnlk-nr Na prehodu, v Široko dupline ln omo-|črevo je Uko zvano slepo črevo, M« vidimo želodec v ži-|na katorem je prosluli črvlček, kl je le nekaj centimetrov dolg fn tverl pri zloglasnem vnetju ■obhktl normalnega želodca •'«M?li zdravniki dolgo čaas lh Pojmov, stoprav Roent-letih >«rki so nam posvetili v danks I! ^u in pri delu. IT »^mešamo brano s kske Bt «°IJo, ki ne prepušča »lepiča ognjišče vnetja. žarkov, dobimo t r1^ fot°frafljo želodca. Letuje v globokih Bi Hrana Je torej prestopila v dvanajstnik. Tu so pa razmere že precej drugačne kot v želod-*t. Dočim je bil preje grižljaj v zelo kislem soku, je zdaj nenadoma prispel v lužno (alka- kl '""UjO v gld C^jh. Tedaj vidimo, * Fw U: 7gorni[ p svvlnji pa M mena, da spravi odvlše snovi na» prej, marveč Jih mora tudi tei-meljito premešati in strditi, t. j narfditi blato. Zaradi tega o» stane hrana več ur v širokem aM debelem črevesu. Široko črevo ne vsrkava več toliko kot ozko, vendar vsame še precej snovi, zlasti vode in soli. Bolnike, ki se iz tega aH onega vzroka ne morejo hraniti skozi usta in požiralo, lahko hranijo še dalj časa Uko, da jim vbrizgavajo primerno prirejeno, tekočo hrano v debelo črevo. Ko Je blato v prvi polovici širokega Črevesa dovolj predelane, se v maj hnlh deležih loči od glavne gmote ln se pomika počasi h koncu čreves, napolnjuje danko ln draži živce, ki silijo k izpraznitvi. 8nov, ki jo naše Uk) izločuje skozi črevesa, tvorijo v glav-nem neprebavljive tvarine, vendar uhaja z njimi vred tudi nekaj hraniVa, kl ni moglo biti porabljeno bodisi zato, ker je šlo prenaglo skoti črevesa ali ker je bila hrana pfreelabo prežvečena; lahko ao tudi š« kakšni drugi vzroki. > Ce to, kar smo povedali, strnemo v nekaj sUvkov, dobimo o prebavi tole sodbo: ' Bistvo prebave je v tem, da se hranilne snovi uko izpreme-De, da lahko brez škode za telo preidejo v kri. Tu se porabljajo bodisi sa nadomestilo ali za tvorbo novih sUnk. bodisi sa vzdrževanje Ulesne toplote Hrana Je tedaj hranivo in kurivo našega telesa Po dr. V. Neumannu — 1-us. Najboljši jezik je tleti, ki skrbno brzda. Najboljši ■■ nik je tisti, kl ae skrbno pripravi. Kadar govoriš, mor s jo biti tvoje besede boljše od molka. ~ jl. rW> TeletaJ* Oceanografska merjenja so pokazala, da je morje nekaj 10 km zahodno od najožjega me-sU precej plitvejše. Največja globina je okoli 400 metrov. Seveda so se rajši odločili za prehod na tem mestu. Tunel bi se začel 15 kilometrov severovzhodno od mesU Tarife na Španskem. Potekal bi v ravni črti do afriške obale, kjer bi se preril pod mestom Tangerjem in bi devet kilometrov ln pol od tod prišel spet na površje. — Dolg bi bil v celem 48 km, od tega bi šlo 82 km na podmorski tunel, drugo pa na privosna tunela v Španiji in v Afriki. Naj večja morska globina, s katero je treba tukaj računati, je 860 m., Uko da bi bil tunel na naj globjem mestu 440 ip pod vodno gladino. Ta načrt pa nI edini. Umerili so še neki drug tunel, ki pa bi bil poldrugikrat daljši od prvega. Začel bi se pri rtiču Trafal-gar in bi v pohlevnem loku Ukel pod tangerskim zalivom na afriško obalo. Ta tUnel bi bil v oe-lem dolg 76 km ln od tega bi ga bilo 53 pose bo delalo tako, da bodo naj prvo zvrtali pomožen rov od enega kraja do drugega. Ta bo imel tri metre v premru. Za tem bodo vzporedno z nJim prebili oba glavna tunela, v katerih bo tekla železnica, ki bo dvotirna. PomoŽn rov bo pozneje služil za zračenje obeh železniških tunelov in p* za zasilni hodnik,za paznike Ur za potnike, ki bi bili v primeru kakšne železniške nesreče primo-ranl, da ae pel. rešijo Iz tunela. Prav zanimivo je, kako so si zamislili Izvažanje rastreljenih kamenin (z tunela. Navadno te naložijo n*, vozičke in Jllj odpeljejo "ha prosto. Tukaj pa bi šle to Innogo {prepočasi, ker Je tunel zelo <|olg. Pomagali si bodo Uko, da bodo kamenje kar v r polje med temi milijonskimi naselbinami. j« fce sedaj je New York slaven po svojih visečih mostovih, ki nimajo primere na vsem svetu. Štirje Uki kolosi se popenjajo Iz New Yorka čet Vzhodno reko (East river) na otok Brooklyn, PROPAGANDA TRITSTA ELEKTRIKE NA JUGIJ. Ljudstvo je moralo plačevati — Profesorji na ki je najobsežnejše predmestji *?kAtI ^»^agandi elektrar-ameriške metropole. 'ff^SSS^St V "L' K u rope nouvslle" s dne 25. avgusta t. 1. pripoveduje Marcel Ray o "pesniku brsz Imena." čigar pesmi dosezajo naj-i< i t umotvore nemške lirike. Zanimivo pa je predvsem ozad-hih šolah ln kolegijih, namenje-lJe teh pesmi, ki ga na kratko plačilni lb.il. Waahlngton, D. C. — NadalJ- vi imajo od *00-600 m razpeti- n,n : T ,n Koie™,n' namenje- u* l*" ne, so torej preoej manjši od n*i d* dow*e wmor,iko prebi- Podajamo: _ manjši „ hudaonskega orjaka, kl bo pre-moatil reko na najožjem kraju, to je Um, kjer je široka I 945 m. Most bo raspet toliko nad vodo, da bodo pod njim lah- valstvo, so bili zanešeni v roJ Lani sa bošič je obJavilTCer-korde zvezne obrtne komisije, novicah na Romunakem izhaja-ki preiskuje delovanje in propa-|Joči nemški dnevnik "Czerno- gando trusta unije. |"Ne ustrašite v rasnih državah [ wltzer Morgenblatt" članek, v katerem razpravlja o pesnikih v stroškov, blasnici, ko vozili tudi največji parniki L i\e T™*1*" »troškov, blasnici, o "cvetovih," kl vzni-Zaradi Uga bo treba"do^r^stuV***™ 1)0 V8e" bi,° n* tleh." Navedel propagandistom elek- nekaj takih pesmi, ki Jih Je trarnarskega trusta, kaUre je alotll v blasnici revni ključavni-limel v svoji službi, da so agltl- čar Karel Plehowies. rall sa njegove inUrese. Ta članek bi ostal najbrž ne- To navodilo Js dal M. H. Ayles-opažen, če ga ne bi Ml po na-worth, upravlteljski direktor ključ ju dobil v roke znani dunaj-, (National Electric Light aaoeiaci-ski pisatelj Karel Kraus, iada | je, r najmočnejše organizacije |jatelj revijo vDle Paokel." Le- zgraditi velikanske položne pri-rnivod,,° voze, ki bodo segali daleč v osrčje mesU. Na newyorški strani o. pr. bo moral privoz premoatiti široko obalno promenado "Rtver* side Drlve," preden doseže most, ki je 65 m visok nad vodo. Oba stolpa, med katerima bou 4 . B ... ■ fi • , - ,- P - -------- --- visel most, sU visoka po 196 m. V™*** ,n vod,,n! mIU »»kulisni-iU J« bil uprav oeupajen, ko Je Napravljena sta iz jeklenega *0V ln biroja, na bral v blasnici nastale pesmi; predalčja, prevlečena z betonom koSv^lolJ! v B1lrmltt»hlunu' Ala. saj so med njimi toli dovršeni, in obrobljena z rezanim kam- , ^nčanl konvenciji je aso- lirski proizvodi, da se lahko Ite-nom. Od enega stolpa do dru- f1**1^ r»BlK*1*1« »voje agente jejo med najlepše, kar jih fr do-tr. Ra bodo napeti štirje kabli iJln v-#h v^ih sedaj zložil kak pesniško na- jeklene žice. Ti kabli merijo v T1"1 Jttln,h d* deUjo vdlhnjen Nemec. Sieer nh bilo premeru 1 m in Ho najmočnejši J*? v ^ 1 Zborniki javnih PKvIČ, da so v blasnici našUle na svetu. Zasidrani bodo na *01,1" P^worJl v kolegijih, ka- dovršene pesmi. OenUalni Hoel-skalovju, naKV "! r f^^P0*^*1 PW>pagan. derlln je spisal v umobolnici ns-i, kjer je pe- ^tins Jn govornike, katera najlepši tvoja peaml.to- ššen avet jih bodo vzidali v be- katfrl v iV°J|h tvorih »a- da kdo ji U ključavničar It Čer-tonska sidra napravljena it 115 privatno lastništvo novic, kl se je predstavil a t d H tisoč kubičnih metrov betona. JpIno Po^^mMh naprav. «i»tlml pesniškimi proizvodi? desnem bragu v newyorškl strani pa, kjer je pe- Na kablih šele bo viselo m ost i-1 JVelskava Je imela preaenet- v voljeni vih na drobno zmleli, doblc pesek pa pomešali z vodo in ga skozi centrifugalne črpalke po Širokih ceveh splsvlli Iz tunela Preračunali so, da bo delo Ira* jalo 8 kil 6 let ln da bo za vsa dela treba odlUti 8 ln pol mili jarde dinarjev. Pogon v tunelu bo seveda električen In sU v proračun všteti že tudi veliki električni centrali, kl boaU proizvajali potrebno energijo. Vlaki bodo prevozili tunel v pol Ura, oziroma v tričetrt ure, še se bo gradil daljši tunel. V abeh sme-reh bi Jih lahko vozilo po 120 n« dan. 120,000 ton tovorov bi si dnevno lahko izmenjali Evropa Hi Afrika. To je praaej ln vpis-Sanjo je, ali bo Anglkem v Gl-bralUru prav, da bi ae Jim Uko velike množine blaga pod nosom, brez njihove kontrole, vti hotapile z enegs kontinenta na drugega, zlaati še v Času kak Snih zapletljajev sli v primeru vojne. Tudi Italijani niso g! brslUrakemu tunelu prav nič naklonjeni, ker bi U precej oškodoval njihovo počasno peroplov* bo v južno Ameriko. TI gospodje bodo seveda zadnji tzprego-vorlll, alf ae bo Cibrakartk! tu-nal gradil ali ae ne bo. ♦ Mlina v Ne* Vorfcu. Največji most na svetu grad" čez'reko Hudeon v New Yorku. si osi do visel man nvema ogrom1 nima stolpoma, ki sU oddaljena 10#7 m drug o^ drugega. Vezal bo polotok ManhaUn, ki je New Yorka in desni breg reke Hudson. kjer ae nahajajo nekatera predmestja z blizu 2 milijona prslrtvek''v. Doslej so vzdrževali promet čez Hudson semo brodovi, s železniške proga so speljane po tunelih, globoko pod reko. V najnovejšem času ao zgradili takten povodni tu-(H tudi ta eaebai promet sa, irtt* in avtomobil«*! Ali vsa to še na tadoiča; val tuneli ne zmorejo več ogromnega prometa, ______ TWfV nnm9wmi J»»«es T. Thomas, profe- ......... ..... šče, ki bo 82 m široko in 12 m\™ »ociotogije in ekonomije na Ijlv it|d: Karel Piehowlcz je bil visoko Ur bo Imelo 2 nadstropji, f»^vnl tmiv#ir«l v AlabimL ki med tem le sapustil blaz&Ico In V gornjem bosU dva hodnika eu v -krivnJitl ie bavl s svoji mdbrtom. Iijgv. ________r___________ . Pi««o od drtave, je bil v istem naplsal-^brat ortografl^, brit njem nadstropju pa so projekti- , Propagandlatlčne- ločll^v transu podobnim SU- rana štiri tirišča sa mestao že- »» blraja e^rarnarlkjja tru- nju. Ta ubogi ključavničar je letnico. Celo mostišče bo CehU- -*' " ™ ****** nelsobraše«, govori po^člni e lo tisoč ton. Mn Njegovo delo je ob- svoje domače narečje, ni bil nik- Na velikanske taave so nalo- »^Jglo v um, da je olnlržaval dar v Rimu in Italiji, ki jo Jezi-tsll pri gradnji tamiljev za no-l^0^ f zborovanjih, cer opeval v blaznlei, ne rasume silna stolpa. Bregova Hudsona n* kHter,h J« »aatopal ta Inte-1 besed kot so sarkofag, uma, 8a-■■^■MJBBMMMMM^i^MmMtt* M M jimrfTv njegovih sta namreč na Um mestu pe- ^ •hktrarnarskega truata, un h^1,-^0 JAVNA WU£BA 1K)ATNIH 14 m pod vodno gladino, doklerk paketov v mirami nlao zadeli na trdno živo akalo. r 1 AKKTOV v ( "ICAGU. mlh. Kako naki je torij mogel napisati pesmi, ki s6 našle toliko priananja? ~ ~ L. 1024. je vsUpil v franco-tujsko legijo In se je potikal Chicago, 1U— Clkafcki poštar Po Afriki. Tu je službovalo t Fantje ao si ob recitirali rasttr Most bo dovršen 1. 1982, in bo| Pričela bo dne 11. oktobre, velja) okroglo 8 milijarde dinar-jev. Zanj bodo porabili 860 ti- „ _ soč kubičnih metrov betona. 6o|mr. Luedir naznanja. daae"bi|»Ji» »«kaj avatrtjakih In m rwint«M kamwi vršila Javna dražba poštnih ps- M* vojakov. lao tlsdč ton SelezJa ln jekla.hfetov, kl.jlh ni bilo mogoče do- Prostem času _______ , oL^F*.^ tPebl1 P"*«^11 staviti nasloviJencem. V tek ?«*1' ^ »o »• J^ spominjali * ^ 11 T^Iui K*i ^vUi, perilo, I f , M nJ,ml -0 ^ ^^ Po«oda^grocerlje, lekl, gumija- ' " " ^iftldttunJrrL^h* ^ »Vtlli deli, zlit. tsTunil! T iv, . To blago Je ratdeljeno v maj. vo leto vozilo čezenj pol milijonaKZ w avtobusov in 10 milijonov dru.Efr"* **?**' .7** w' Mottfe» tih vozil, ki bodo v calotl prep^l^l^^^ "Jutr?Jul° IU U.all kakšnih 20 milijonov ljudlJrlh » tu- is šolskih čiUnk, is klaaikov, pa tudi It raznih humoristtčnih ša-soplsov tsr narodne pesmi, ki Jih neknj tna vsak Nemec. Ko se je PlehowIcs vrnil v domovino, je sbolel na umu in so «a zaprli v blatnico. Tu Je v blasnem sunju taplsoval vse pesmi, ki jih je slišal v Afriki— di I dne kaUlogl, Razprodaja prične!^. 6udo« kako ' II. oktobra od pol dsso|ih ^,t) Petemu možu y spo- 'min, na drugi strani |)a dekkt, , Fašistični Indska. Fašizem, I dopoldne ln traja do štirih popbl...M. . . - -- u-- ------- ki ima svojo hierarhijo, Imajo-Line ln prične zopet dne 12. oktn. | "k,rbnu 11 •hrinl;' T' čo oblast nad 40 milijoni lUll- bra t, 1. In traja, dokler ne bo-.......... janskege ljudstva, je sedaj se-|do prodani vsi predmeti. Položiti je treba Ukoj 50 od gel po novem sredstvu ubijanja ivojih Idejnih Fašistični prosvetni mlnisUrltrjen tek. PreosUwk nasprotnikov, stotkov od vrednosti aH . JItnl mlnisUrltrjen ček. PreosUnek njimi p. tudi tint«, kl «, p. minu. da s« v izjemnem duševnem stanju verno reproduclra. čeprav zavestno velja že za "po---liahl^o." Tajfo Je torej sapi-pa po-lsoval razne klasične, n. pr. ftchil-lerjevff pesmi in narodne pesmi. je tre- nlm knjižnicam v Italiji okrož nfcp, v kateri zapoveduje, da morajo knjižničarji nemudoma pregledati blblloUks ln IsločUi njih vse piigtilje In knjige, teku 24 ur po zaključeni dražbi. svoji Izvirnost! ln pristnosti vzbudile toliko občudovsnja. Da-nes, ko Je v normalnem stanju, se spominja zgolj nekaterih Zupan aretiran radi volilnih j elepari). Flint, MJch. — Mestni župani ml, ki pa Jih mila z drugimi, Te knjige ao kajpak dela so- pouk aretiran na obtožbo votli-1 leno, kar v blaznosti nI bilo. KJalistlčhlh plsaUljov, Naj-f!!h ^ , Ves ksše, da je bil med voja- opasnejšl so fašistom kl ".P V** *> « TIrali ob ifrMklh socljslizma, predhodniki. ma navaja pisateljs, katera je treba Isobčltl. Bvo jih: Rousseau, Jaures, Mara, Kra-potkin, Lenin, Kautaky, Bar-busee, Rolland, WeHa, Upton Sinclair, Enrioo Perri, B. Zooco-II Itd. Njihove knjige se ne smejo več prodajati v nobeni italijanski knjigarni. Italija, ki se Uko rada ponaša s svojo kultuno pred svitom, ima torij sedaj dva iodgksa; vetikanskegs ln ' fašističnega Zato ni čuda, da so nskdanje genije latinskega plemena sams-njaN partizanski eplgonl fašlz- pa tudi njihoviLudnl: 1 ?Jlm1/rif v pusum UborlMu ret- Okreftnlca I ms no- drugih njegovih potna- ne verts, tudi neki naitian pes- ,mBBiračev. Obtožnica proU njim nik, kl bi ae lahko uvretll med govori, da ao na veler vollUv prve nemške |xx»te, le bi bil Is rs prišli v mestno dvorano lnasoU|| svoj talent In se vnill v da-vtaknili nad tisoč sleparskih movlno. Kdo je, kaj je In kje? glksovnk' v volilne skrinjice. — Francozi gs sdaj iščejo — sa Obravnava proti njim ji doto-iNemee. Marcel Ray navaja več Čena na 5. oktobra. imMt, a nobeno nl algumo; pol« vedovanja se še nadaljujejo. AH ga bodo našli? Vsekakor je nenavadno, da ao l|le skoči bolne možgane morda MMjeaeg»t*varHa naši.- pesmi nasnansga poeta pot v daljno domovino,, • Morilec policaja obsojen na registre?! je (klragu. Clikago. — V sdboto, prvi da t registracije ta letešnj« pred^ nlšk* volitve, ae je v Gblcagu Chicago. — Ctarenc« Leviš, 28 let sUr zamorec, kl Je ustrelil policaja JVllIlam Sneeds T. a-prila 1.1., je bil v potok obeojen na smrt na elektrttnom stolu. Ralpb Baltks, kl je bil obtožen udeležit ve pri umoru, Je bil o-proščen. Obsodbo Je Itrsksl sod-v! nik Frank Comerford. UHreljea v pi^pIra« rhicsgo — Frank Oorlevskl, 85 let SUr, Je bil v petek večer vpisalo 864,727 , roMIrav, to Je ui!rt|jtn v Karl Caernl 816JM več kakor pred šUrlml leti. Med vpisanimi Je 867,724 žensk, flkupno število registri-ranih toftHeav v CNIragu, Okm\.. Hummltu in (likaao HHeht i*" MAŠ, 1 t „ - i ka, 1287 W. Iluron st. Ustrelil ga je John F!o*%tew!cs v prepiru, kateremu je sledil pretep. Florlrlesrkr Je p«*