Leto LXXV., št. 165 v LjnUjaiđ, sređa XX Julija l*f*-XX Cena 50 tJREDNLBTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCENIJSVA UUCA • IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kraljevine Italije In Inozemstva Ima UNIOVE PUBBL1CITA IT AJ J AN A S. A„ MILANO : Sl-22, 31-23, 31-M, 31-25 te Sl-2t prt po§tno čekovnem zavodu: Ljubljana itev. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne — Meseca a naročnina 11.— Ur. za inozemstvo 15.20 Hr OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Hali estera: UNIONE PUBBLICITA IT ALI AN A S. A., MILANO. Nadaljevanje bojev v Egiptu Mnogo sovražnih tankov uničenih — Deset angleških letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 21. julija nasdednje 784. vojno poročilo: Poskusi vdora v našo razvrstitev so bili odločno strti, pri čemer je bilo več oklopnih vozil uničenih, medtem ko je letalstvo, ki je ponovno napadalo zbirališča prednjih oboroženih sil, zažgalo več sovražnih tankov, med njimi nekatere težkega tipa. V spopadih so nemški lovci sestrelili 6 letaL g tiri nadaljnja letala je britansko kraljevo letalstvo izgubilo v letalskih dvobojih nad Malto med bombardiranjem, ki so ga izvršile letalske skupine osi. Ena naša podmornica se nI vrnila v svoje oporišče; rodbine posadk so bile obveščene. Gospodarske reforme v zasedenih področjih na vzhodu Obsežni ukrepi za sistematično izkoriščanje ogromnega naravnega in kmetijskega bogastva Berlin, 22. jul. s. List »Lokal Anzeiger« piše o gospodarski reformi v Bel: Rusiji in opozarja v tej zvezi predvsem na žalostno zapuščcnost. v kateri je sovjetska uprava pustila to zemljo, ki se nam danes kaže kot ogromno skladišče surovin, ki bi jih bilo treba povsem na novo izkoristiti. Zalo se tu pojavljajo povsem drugačni problemi, kakor so se pojavili nemškim oblastem n.pr. v baltiških republikah. Tu je obstojal popolni kaos, tako na poljedelskem kakor industrijskem področju. Ne glede na to, da so na svojem umiku boljševiki sami mnogo uničili one redke tvornice in kmetije, ki so še ostale, so bile. brez vodilnih ljudi. Tako smo tem podjetjem postavili takoj nemške voditelje, med tem ko smo delovne sile izbirali in jih postavili na novo socialno osnovo. Razen tega je bilo treba v največji naglici izdati ukrepe za ustvaritev pogojev, ki naj bi omogočili nagel pro-cvit pol jedel jstva, ki predstavlja po SO odstotkih glavni vir beloruskega blagostanja. Preteklo jesen so nemški poljedelci poskrbeli za žetev in letošnjo pomlad je bila uvedena nova poljedelski ureditev, razpu-ščeni kolhozi, kmetje pa dodeljeni raznim kmetijam. Sedaj se v Beli Rusiji pripravlja vse potrebno tudi za popolno in stalno iz- koriščanje podzemeljskih bogataSev, kar seveda ugodno vpliva tudi na ves ostali gospodarski sistem dežele. 2e doslej so bile težave, ki smo jih na začetku srečali v pogledu živinoreje, odstranjene skoro 100 odstotno. Nemške oblasti posvečajo nadalje vso svojo pozornost tudi obrtništvu, vzporedno s tem pa tudi splošni vzgoji in to navzlic vsem težavam, ki jih je zlasti na tem področju vse polno. Podoben članek objavlja tudi list »Rorsen Zeitung«, ki pa se posebej ozira na obnovo v bivših baltiških republikah, zlasti v okrožju Reval. List navaja v tej zvezi zelo zgovorne podatke, ki se nanašajo na živinorejo in na izkoriščanje zemeljskih bogastev. Na Estonskem, pripominja list, je vse polno rudnikov, ki jih. bo treba še izkoriščati, kakor n. pr. bituminska ležišča, ležišča mavca, itd. Posebno važna so bituminska ležišča, ki obsegajo področje kakili 2.500 kvadratnih kilometrov s proizvodnjo do 3.700 ton teh surovin, ki vsebujejo do 20 odstotkov oljnatih snovi. Vsa ta ležišča bodo sedaj na veliko izkoriščena, tako da je v najkrajšem času pričakovati tudi v tem pogledu nadvse zadovoljivih uspehov. Premoč Japonske na morju Amerika bi potrebovala najmanj 6 do 8 let, da bi dosegla prejšnje razmerje sil na morju Pomanjkanje surovin v Avstraliji Tokio, 22. julija a. Na zboru 3000 japonskih dijakov je zastopnik japonske mornarice kapitan Hira ide poveličeval pomorske zmage Japonske nad rdečimi Američani ter prikazal učinkovitost japonskega pomorskega orožja, spretnost japonskih mornarjev in neugnanega borbenega duha. ki preveva japonske borce. Omenjajoč hudi udarec japonske mornarice, prizadejan ameriškemu brodovju v Pearl Harbouru, je Hira ide pripomnil da bi japonska mornarica obdržala premoč nad Severno Ameriko tudi v primeru, da bi Japonska ne mogla zgraditi v bližnjih treh letih nekaj novih vojnih ladij, naiman; 6 do 8 let, ako bodo hotele doseči češ da bodo Zedinjene države potrebovale prejšnje razmerje 5 proti 3 svojih pomorskih sil nasproti japonskim pomorskim sirarn. Ob zaključku je kapitan Hiraide poveličeval duha mladih japonskih pilotov, ki dciajo čast japonskemu pomorskemu letalstvu Bangkok, 22. jul. s. Nov primer pomanjkanja sirovin, ki ga občuti Avstralija, nudijo vesti, ki so prišle iz Cannbere, od koder javljajo, da se je tam začel »teden za zbirko gume«. Kdor koli bo izročil rabljene pnevmatike ali kose gume, bo dobil v zameno vstopnico za kinemato^iafe. Frav tako bodo dobili vstopn.ee za kinematografe oni, ki bodo izrodili vsaj po eno 3i-bro dragocenih kovin. Bombe na Moresbv Bangkok, 22. jul. s. Kakor objavlja uradno avstralsko poročilo, je 27 težkih "japonskih bombnikov, ki so jih spremljali lovci, napadlo letališče Moresbv na Novi Gvineji. Zabeležiti je bilo škodo. Polom angleške politike v Indiji Tudi gloucestrski vojvoda nI imel sreče Bangkok, 22. jul. s. V tukajšnjih pristojnih krogih poudarjajo, da se je poslanstvo gloucestrskega vojvode v Indiji končalo s popolnim polomom. Po daljšem potovanju po Indiji in po obisku na otoku Cevlonu se je vrnil v Anglijo. Njegova naloga je bila, da bi ustvaril boljše odnose med Angleži in Indijci in da bi podkrepil lojalnost Indijcev do britanske krone. Toda v vseh indijskih krogih je naletel na Angliji povsem sovražno ozračje. Namesto da bi se bili odnosi med Angleži in Indijci izboljšali, so se v zadnjem času odločno poslabšali. Ob koncu svojega poslanstva je cloucestrski vojvoda doznal, da zahteva vseindijska kongresna stranka, ki se je sestala v Wardhi. umik Angležev iz Indije, grozeč v nasprotnem primeru s pokretom civilne neposlušnosti. Konec angleških intrig v Indiji Bangkok, 22. julija s. Radio v Kalkutt javlja, da se je predsednik vserndijskega kongresa Bal ena Azad. ki jc popolnoma ofcre-vad, podal vč-eraj iz Novega D&lh ija v Koraki. Pred svojim odhodom ;e zastopnileom tiska izjavi], da je glavni cilj kongresne stranke popolna neodvisnost Indije, k če- mer je še pripomnil, da &c bo sodolovjjije med s* ranica -mi avtomatično uvel javilo, čim bo Indija osvobojena., češ da so vsa do- • sedanja nesoglasja plod intrig britanske oblasti. Povratek japonskih diplomatov iz Amerike Lorenzo Marquex, 22. jul. s. Iz Amerike je prispel semkaj parnik >Geripe}iolm<, ki je pripeljal na krovu okrog" 1.500 Japonskih potnikov in diplomatov, med njimi tudi Nam uro ter veleposlanika Kuni so in Išija I taro. Kraljevi italijanski konzul se je takoj podal na krov ladje, da bi olajšal zadevno proceduro; z njim je bil tudi nemški generalni konzul. Not Sef ameriškega generalnega Štaba Buenos Air«, 22. juL s. Iz Washingtona poročajo, da je predsednik Roosevslt Imenoval za svojega šefa generalnega Stal« admirala Leanvja. Ta funkcija odgovarja približno funkciji šefa glavnega generalnega štaba, ker je. kakor znano, preds&d— nik Zedinjenih držav, vrhovni poveljnik vseh severnoameriških oboroženih siL Nemci 80 km pred Stalingradom Koncentričen napad na Rostov, ki ga napadajo nemške in zavezniške čete s treh strani — Nov udarec sovražni oskrbovalni plovbi Is Hitlerjevega glavnega stana, 21. Julija. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo- V južnem delu vzhodne fronte so nemške in zavezniške tete v koncentričnem napada z zapada, severa in vzhoda naskočile Rostov. Mesto je v plamenih. Mostovi čez Don so porušeni. Dalje severno Je nemška armada v naglem prodiranju proti jugovzhodu in se je v donskem odseku približala Stalingraču na 80 km. Sovražne zaščitnice in razpršeni oddelki so bil; uničenj. Letalstvo brez prestanka napada ceste, po katerih se umika sovražnik, ter prehode čez reke In železniške naprave v prostoru pri Rostovu. Severno od Voroneža so bili sovražni napadi zavrnjeni. V srednjem odseku je uničila pehotna divizija obkoljeno sovražno skupino. V ogorčenih borbah je bilo zavzetih 105 sovražnih postojank. Južno od I Imenskega jezera In na obko-Ijevaln- fronti pri Petrogradu se je Izjalovilo več sovražnih napadov deloma v hudih borbah moža protj možu. V Egiptu so bili prodori sovražnika zavrnjeni. Nočni napadi letalstva so bili usmerjeni na vojaške cilje pri Aleksandri ji. Na Malti so bili zabeleženi bombni zadetki na letališču Lucca. V Rokavskem prelivu so potopile lahke mornariške edinice vodilno ladjo angleškega bržega pomorskega oddelka In poškodovale več drugih sovražnih pomorskih edinic s topovskimi zadetki. V Nemškem zalivu so angleška letala brez vidnosti in brez cilja vrgla nekaj bomb. Zadeta je bila podeželska šola in pri tem ranjenih več otrok. V preteldi noči so Izvršila posamezna sovražna letala motilno polete nad Vzhodno Prusijo, ne da bi metala bombe. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so potopile nemške podmornice v močno zavarovanem konvoju, namenjenem z vojnimi potrebščinami v Afriko, na Atlantiku blizu Azorov sedem ladij s skupno 58.000 tonami, r*ied njimi veliko mani-cijsko ladjo, ki je zletela v zrak. Nemška -podmornica je prodrla v reko sv. Lovrenca In potopila v zavarovanem konvoju tri tovorne ladje s skupno 15.000 tonami. Nadaljnja ladja s 4.500 tonami je bila torpedirana in od posadke spravljena na plitvino ob obali. . , a ■ > u 10O M0, Razen tega je bilo potopljenih v ameriških vodah nadaljnjih šest ladij s skupno 41.000 tonami, ena tovorna ladja pa je bila s torpedi hudo poškodovana. Skupno je s tem izgubila sovražna oskrbovalna plovba v zadnjih štirih dneh po nemških podmornicah 16 ladij s skup«io 104.000 tonami. V angleškem in sovjetskem tisku razširjene vesti o položaju pri Voronežu so izmišljene. Tam boreče se nemške divizije niso niti odrezane niti se niso umaknile preko Doftia. Slej ko prej drže mostišče pri Voronežu in mesto samo in so bili vsi sovjetski napadi' krvavo odbiti. Potek fronte in položaj mostišča pri Voronežu bo objavljen v nemškem tisku. I Italijanska armada na vzhodni fronti z velikim uspehom sodeluje v borbah v doneski kotlini Monakovo, 22. julija s. List »Munchner Neuste Nachrichten« opozarja na sodelovanje italijanske armade pri operacijah v do-neJki kotlini. Italijani, piše list, so napredovali v treh kolonah vzdolž verige gričev vzhodno od Vorošilovgrada. V hudih borbah, ki so se včasih vrši'ie na nož in z ročnimi granata m i, so zasedli sovražno obrambno črto, razne rudnike in tvornice, ki so bile cesto spremenjene v prave trdnjave. Ti- mošenko je hotel preprečiti, da bi njegova skladišča in njegove dežele postale plen nasprotnika pa je zato pustil na mno-gih krajih velike edinice z nalogo, da «*e srdito upirajo. Navzlic temu pa so Italijani osvojili industrijsko mesto s 50.000 prebivale'' in tam zaplenili bogato gradivo. Takoj nato pa so že v nekaj dneh zasedli veliko industrijsko področje. . rajo zavezniki brez odlnšanja takoj izpol-I niti prevzete obveznosti. Najhujše šele pride Stockholm, 22. jul. s. Angleški list > Daily Mati« prikazuje položaj v Egiptu in piše med drugim: Sorazmerno zatišje, ki je nastopilo v bojih v puščavi, ne more preslepiti angleških čitateljev in angleškega prebivalstva. Biti moramo na straži proti vsem preuranjenim optimističnim zaključkom, kaiti najhujše šele pride. Mnenje Sven H edina Berlin, 22. jul. s. V nekem razgovoru a sotrudnikom lista »Deutsche Allgemeine Zeitung« je znameniti švedski raziskovalec Sven Hedin izjavil med drugim, da zasleduje gigantsko borbo Nemčije proti anglosaški plutokraciji in boljševizmu z živahnimi simpatijami. Ob koncu je izrazil svoj« trdno prepričanje, da bo tretji Rajh v tej borbi zmagal. Vojna na morju Buenos Aires, 22. jul. s. Poroča se, da so podmornice osi vzdolž braziljske obale potopile dva tovorna parnika, enega angleškega in enega norveškega v angleški službi. Nemško letalstvo neprestano uničuje sovjetske železniške proge in oskrbovalne zveze Berlin, 22. jul. s- Po vesteh iz vojaškega vira je nemško letalstvo na vzhodnem bojišču napadlo številne železniške konvoje na neki progi južnovzhodno od Moskve. 13 železniških postaj je bilo pri tem skoro popolnoma uničenih, medtem ko so bile proge na več mestih prekinjene. Zažganih je bilo več skladišč tekočega goriva, letalskih lop in zalog. Južno od Finskega 2'aliva so nemšk bombniki napadli neki boljše viški parnik v bližini Lavanzaaria. Parnik je bil nevarno poškodovan in ni mogel nadaljevati vožnje. Nemška letala v spremstvu drugih edinic pa so 19. t- m. na osrednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča sestrelila 20 sovjetskih letaJL Premoč nemških lovcev Berlin, 22. jul. s. Listi opozarjajo na premoč nemških lovcev in ugotavljajo med drugim, da je razmerje med izgubami nemških letal in letal britanskega kraljevega letalstva povprečno 1 proti 16. V ostalem ni nobena tajnost za nikogar, da so nemški lovci mnogo hitrejši in bolj gibčni kakor angleški. szo sovjetskih letal mučenih Berlin, 22. julija a Oficiozna'agencija D\B doznava, iz vojaškega vira.* da so nem-ilce letailsike sile v razdobju od 8. do 20. julija prizadejale sovjetskim oboroženim silam hude izgube. Po podatkih, ki Jih je prejelo nemško vrhovno poveljstvo, je bilo v tem razdobju uničenih 820 sovjetskih letal, od teh 540 v letalsskih bojih, 62 od protiletalskega topništva, ostala, pa na tleh. V teh številkah niso všteta sovjetska letala, ki so jih uničile obrambne baterije nemške kopne vojs&e. V istem razdobju se samo 70 nemških letaj ni vrnilo na svoje oporišče. S finskih bo|i$2 Het»nkiM 22. julija s. V" feranStadslcern zalivu so fvn&ke obalne baterije obstreljevale ' preteklo noč veliko sovjetsko pomorsko eskadro, rntmenjeno proti zapadu. Sovjetska trdnjava Uhmmaeki je na to obstreljevanje odgovorila z obstreljevanjem finske obale z granatami velikega kalibra. Preteklo noč je 9 sovjetskih bombnikov ponovno pos/kusalo prileteti nad Kotko. toda protiletalsko topništvo jih je zavrnilo in so zato odvrgli bombe v morje. V Helsinkih sta bila v zadnjih 24 urah dana dva znaka za alarm. Neki sovjetski bombnik je v veliki višini letal nad mestom, a ;e bil pregnan od protiletalskega topništva. Včeraj je prišlo do treh letalskih spopadov s sovjetskimi letalskimi skupinami: do prvega ob Karelijski ožini in ositalih nad ožino Aunus. Fin«.ki lovci so sestrelil? dva sovjetska lovca tipa »La£ču na ožini Aunus so Sovjeti ponovno napadli finske postojanke z močnimi izvidn&kimi oddelki. Finsko topništvo pa je uspešno rad&\a sovjetske oddelke in poveljstvo R^ke sovražne edinice. Na bojišču vzhodne Kamelije je bilo zabeležiti živahni dvoboj obeh pehot na odseku pri Maaselkae, , .Londonska sodba o položaju Rim, 22. jul. s. O položaju v Rusiji je včerajšnji londonskj »Times« zapisal med drugim" - Neposredna in posredna škoda, povzročena sovjetski industriji zaradi nezadržnega nemškega napredovanja proti Donu in preko te reke, je tolikšna, da mo- Kanada — nova zvezda USA? Buenos Aires, 22. julija s. List »Bo-rton Herald« pi>e, da bo novi zastavi Zedinjenih držav po washingtonskih načrt h dodana še naslednja: Kakor ;c znano, predstavljajo zvezde v ameriški zastavi posamezno zvezne države, med tem ko naj bi nova zvezda predstavilala še Kanadu, britanski dominjon. Navedeni ameriški list pripominja namreč, da ima Kanada po svoji usrtavi pravico pretrgati kadarkoli hoče zveze z britanskim imperije>m. ne da bi mogla Velika Britanija kakorkoli vplivati na ohranitev sedanjega stanja. Svečanosti na grobu kralja Ferdinanda Bukarešta, 22. jul. s. V kraju Hurtea de Arges, kjer je grob pokojnega kralja Ferdinanda, zedinitelja Rumunije m ustanovitelja reda Mihaela Hrabrega, je bila včeraj velika verska m vojaška svečanost. Po maši zajdušnici v škofijsKi cerkvi je kralj M tiael osebno izročil polkom, ki so se posebno odlikovali na vzhodnem bojišču, odlikovanja reda Mihaela Hrabrega. Nato je imel maršal Antonescu govor, v kalei-om je poveličeval velike prednike vladarjev, ki so doprinesli k edinosti rumun^kepi naroda in katerih kreposti so zglel monarhiji in državi, ki se izkazuje /redno svojega poslanstva med narodi, branečiml civilizacijske tradicije Evrope. Preganjanje tujcev v Ameriki Buenos Aire*. 22 julija s, V rvornicah «o v zadnjih tednih pozaprli 1471 mozemeov, ki so obtoženi vohunstva, Gasilci namesto strokovnih delavcev v Angliji Lizbona, 22. julija §. Navzlie vSudobsta«, na katerem so bila pravila soglasno sprejeta. Za predsednika je bil izvoljen Sepp Heinzel, za I. podpredsednika ravnatelj Alb:n Straffel (Glavna kmetijska zadruga štajerska) za II. podpredsednika pa dr. Erich Nickel (Centralna blagajna rajfajznevk, štajerska). — Novi grobovi. V mariborski bolnici je umrl strojni delavec Franc Lačen, star 25 let. V Studencih pri Mariboru je umrla žo-lezničarjeva vdova Pavla Pintar. stara 76 let. V Mariboru sta umrla bivši trgovec Josip Mernik, star 77 let in žena predilnega mojstra Emilija Petelinšek, stara 47 let. — Velik uspeh celjskega diletantskega gledaJ'šč*. Celjsko diletantsko gledališče je že .dvakrat nastopilo z razprodano dvorano Okrožnega doma. V soboto je tvrdka Wc-sten rezervirala del dvorane za svo'e nameščence in delavce. Prihodnji nastop celjskih diletantov bo v soboto. — Položaj glc»ie prehrane se je izboljšal. Na Spod. štajerskem se je že pričela žet°v. 2ito in drugi poljski pridelki sicer še niso pospravljeni, vendar je pa. Se jasno, da bo letošnja letina dobra in da se bo poglede prehrane prebivalstva zbol'šal. Zlasti mnogo bo letos krompirja in sočivja. Cbeta se pa tudi dobra sadna letina. OtroSta felcvadda med igranjem Naf&ttjšše sredstvo za popravo in odpravo raznih telesnih Mb — Premišljene otročje igre na3namestijo crtopedično telovadbo Ljubljana, 22. julija Morda bo ta ali ona mati rekla: čemu telovadba ? Otrok se že tako preveč natelo-vadi, ko se igra! Toda to ni res. Otrok se sicer dovolj naskače. a pri tem mu ostanejo vse napake, ki jih je morda* podedoval. Tudi podeželski ctroci, ki opravljajo že razna dela, so potrebni telovadbe, ker se pri opravljanju raznih del telo enostransko razvija. Najbolj je treba paziti pri otrokih na hrbtenico in noge. Otrok naj se sleče in stoji globoko naprej sklonjen. Z barvasto kredo mu narišemo na vsako hrbtenico vretence Vel ko piko. Ko se potem otrok zravna, vidimo na hrbtu takoj, ali ima res ravno hrbtenico. Manjše napake se često niti n>e opazijo. Plosko nogo nam često pokaže odtis mokre noge. Sredn-'i del mora biti čisto ozek. Ako se vidi cel podplat, je to znak, da je noga ploska. Takih majhnih napak Imajo otroci Še več-Zdravnik jim predpisuje za to telovadbo Pri kom pa naj ctrek telovadi? Seveda pri stroKOvnjaku, najbolje v šoU za telesno vzgojo, ako je priložnost za. to. S tem pa ne mislimo, da mora biti to prava ortope-dična šola. V Vsaki soli se lahko goji pra- vilna in koristna telovadba. Prav tako pa lahko ctrok telovadi tudi dema. Dobre so razne telovadne igre. Na primer otrok naj dela zajčka, ptico, žabo, leva, kačo. žirafo itd. Pri malih trocih je važpo lezenje (hoja po vseh štirih) in podobno, kar krepi in ravna hrbtenico, lopatico in ramena. Dalje naj otrok hedi večkrat po prstih in po vnanji strani nog. Zabavna in koristna je' na primer pobiranje časopisnega papirja z nogo na mestu z roko. Otrok stisne časopis med prste in del podplata pod njimi, vzdigne list z obema nogama. >Čita se je pa pognal v divjem skoku na ovčico. Z enim samim udarcem jo je ubil. In odvlekel jo je v gozd. Tedaj so postale vse ovce žalostne. Niso si znale pojasniti, zakaj je moč pogumne ovce enkrat Učinkovala, drugič pa tako kla-verno odrekla. Niso pač vedele, da je imela pogumna ovca pri prvem medvedu redko srečo, da je naletela na vegetarijanca, ki ni mogel trpeti mesa, zlasti ne ovčjega. Tudi stare ovce tega niso vedele, ker niso se nikoli slišale, da bi mogel biti medved vegetarijanec. Tako so pa kar skomignile z rameni in dejale: — Da, neumna ovca. , In ta pridevnik je ovci od tistega časa ostal. Zato se na vsem svetu nikoli vec ne sliši, da bi kdo dejal: — »Pogumen' kakor ovca«, temveč pravijo samo: >Ne-umen kakor ovca«. Gospodinje so se bale, da jih. ne bo tudi danes, a neupravičeno, saj zdaj nastopa prava sezona za te pridelke. Toda domačih paradižnikov je bilo v primeri z uvoženimi danes malo. Davi so trgovci s sadjem in povrtnino delili nove pošiljke uvoženega blaga z velikih tovornih avtomobilov. Prispelo je največ paradižnikov in sadja. S sadjem je trg zdaj dobro založen dan za dnem. Davi je prevladoval ringlo. Bilo je pa tudi precej hrušk, ki so se meščanom zelo priljubile, tako da je poraba vedno večja. č"e že naštevamo sadje, ki je naprodaj, naj omenimo kot redkost tudi ovalne oranže, ki jih še prodaja na Vodnikovem trgu neki branjevec. Naprodaj so tudi ci-trone novega pridelka. Povrtnine zdaj ne uvažajo posebno mnogo: trgovci se ravnajo pač po tem. kaj gre bolj v denar. Ko je nekaterih domačih pridelkov že mnogo, ne uvažajo več iste vrste od drugje. Temu je menda treba tudi pripisovati, da ni več uvoženih kumar. Zato je pa tem večje povpraševanje po domačih pridelkih. Pohvalili jih bomo tudi, če bodo pripeljali kaj več strečjega fižola, za kar jim bodo hvaležne zlasti tiste gospodinje, ki ne utegnejo obiskovati predmestnih zelenjadaric na njihovih vrtovih. Da je zdaj več zanimanja za paradižnike, je treba pripisovati tudi nekaterim spremembam jedilnikov. Tako so včerai gospodinje zelo povpra sevale po paradižnikih, ker je bila naprodaj tudi sladka paprika. To se pravi, gospodinje so polnile papriko z rižem in to dobroto polile s paradižnikovo omako. Sicer pa, al! si lahko mislite kakšno jed brez paradižnikovega soka? Nekatere kuharice celo trde, da imajo paradižniki dobro lastnost zabele. Zato se seveda zanimajo, ali bo trg poslej vedno dovolj dobro založen s paradižniki. Naj jih potolažimo, da so domači paradižniki že doslej zelo dobro obiodili ter da jih je od dne do dne več rdečih. Razen tega pa jih ho še precej zraslo, zlasti, če bo ugodno vreme. Ce bi bilo tudi zadnje tedne tako vroče kakor je bilo prej, bi bilo zdaj naprodaj že mnogo več paradižnikov. Med zelenjavo na Vodnikovem !n Poga-čarjevem trgu je zdaj največ zeljnatih glav, domačih in uvoženih. Zdaj zeljnata salata lahko dobro nadomešča glavnato, a zelje kupujemo predvsem za kuho. Tudi zelje letos dobro uspeva na naših vrtovih in doslej mu niso mogli posebno do živega gosenice, čeprav so napravile nekaj škode. Na zelenjadnem trgu je razen zelja še največ korenja in pese. Posamezne prodajalke prodajajo tudi zeleno kolerabo. Cvptače bi lahko prodale mnogo več, če bi jo pripeljale. Dobro gre v denar tudi že domaČa čebula, ki bo kmalu povsem dozorela. Vendar je še vedno veliko zanimanje po uvoženi čebuli. Danes je bilo naprodaj nekaj uvožene bele čebule. Kazen za tatvino poštnih V ar seva, 11, julija s. Posebno sodišče v Varšavi je obsodilo na smrt nekatere poštne uradnike na železniški postaji, med njimi I>oIegov9kega, Vijelonko in Ren a rđa, ki so bili obtoženi velikih tatvin poštnih zavojev namenjenih četam na Ruskem Sodba ie bila izvršena. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI, armijskega zbora OBJAVLJATA, da so 12. t, m. v kraju Dražici komuntetič-nJ elementi ubili nekega Slovenca In njegovo hčer, ker so nista hotela pridružiti njihovemu zločinskemu delovanju. Drugi komunisti so 13. t. m. v Borovnici iz . istega razloga umorili slovenski zakonski par in dva sinova. N'a temelju naredbo 24. aprila t. I. in po ugotovitvi, da je čns za aretaeljo storilcev zgoraj onvnjrtnih zločinov bre/usprsno pretekel, je biia odrejena ustrelitev 6 oseb, ki so gotovo krivi terorističnega in komuni-•*ti"noKrL5pln in nje-pova botrft« od bratov Riccijev. Izjemoma namesto v četrtek, v petek 24. t. m. v običajni zasedbi. Verd*: ccTmnadur«. Peli bodo: Lronora — Heybalova, Luno — Jankn, AjEUCeno — Golobova. Manrica — Franci. Ferrnnda v naši operi in radiu dobro znani pevec Tone Petrovčič k. g, Ines — Polajnarjeva, Ruiza — Kristančič. cigana — M. Gregorin. Dirigent Anton Neffat, nova bo tudi režija C. Pebevca. »Baletni večer«. Prva uprizoritev ho v začetku prihodnjega tedna. Izredno zanimivo izbrani spored v koreografiji ing. Golo-vina bo obsegal Chopinato, Dohnanijevo baletno skladbo »Pierctin pajčolan« in sPclovske plese« Iz opere Knez Igor«. Kot gost bo plesal na večeru Maks Kiirbos, ki je znan že iz samostojnih plesnih večerov. Dirigent D. Zebre, načrti za kostume Jela Vilfanova. OLAJŠEVALNA OKOLNOST Sodnjk vpraša obtoženca, če more povedati še kaj. kar bi se lahko smatralo za olajševalno okolnost. Obtoženec". — Da, gospod sodnik, prosim, da se upošteva mladost in neizkušenost mojega zagovornika. PRED SODIŠČEM Sodnik: — Obtoženec, kako je modoče, da ste se tako napili? Obtoženec: — Zašel sem bil v slabo družbo. Bilj ?mo štirje in popili smo steklenico žganja. Trije izmed navzočih so pa bili abstinenti. DARVIM7EM Julka štud ra z veliko vnemo medicino, tudi dobre volje in veselja za to ji ne manjka. Toda vse to je še premalo, ker ne more nadomestiti sposobnosti in znanja. Za očetov god nap;*e d ?artacijo o darvinizmu in že nekaterih drugih izumih. Pri tem nap le klasičen izrek: — Opica se razlikuie od človeka po tem, da ne zna govoriti. Ce bi pa moe'a reći »Jaz sem opica«, bi bila že človek. C AS KOT ZDRAVNIK — Cas zaceli vse rane, ker je dober zdravnik. — To je že res, toda žal ni zdravnik za '.epoto. v Soli Med uro prirodopisa govori učitelj o krtu. — Krt poje vsak dan toliko, kolikor tehta sam. — Oprostite, gospod učitelj, knko pa Krt ve, koliko tehta? — vpraša Mihec. ŽENIN GOD — Sam ne vem, kaj bi kupil ž>eni za god. — Veš kaj, vprašaj njo samo, to bo najbolje. — Ne, prijatelj, tega bi ji ne mogel kupiti. DVOJČKI — Mama, mama, pravkar je Dora dvakrat kopala Jurčka, mene r*a Spi0h ne. PRI ZLATARJU Mladenič pride k zlatarju. Prodajalec ga prijazno vpraša, kaj bi rad. — Hm — eh mm — torej — hm — za-jeclja mladenič sramežljivo. — Štefan, prinesi šatuljo s poročnimi prstani — pravi zlatar vajencu. PRIJATELJ SPANJA Gospodinja vpraJSa dobro rejenega podnajemnika, kdaj navadno vstane — Hm, takole cb 8.90. — se glasi odgovor. Stev. 1*5 »SLOVENSKI WirT*00«, «reda. 22. tihja 1?42-XX Stran 9 ©ste potrebovali številke a porabi krme za posamezne živali in račun, kakš&a naj bo zimska zaloga — Prireja Ljubljana, 22. julija Zdaj je čas, da opozarjamo ljudi, naj si preskrbi zimsko zalogo krme za živali. V pozni jesen, je navadno že prepozno zbirati krmo Tedaj marsičesa ne moremo več dobiti in krma Je tudi dražja Mea mešearii je zdaj toliko rejcev malih živali da je tudi vprašanje preskrbe krm« v pravem pomenu besede meščansko in s< ne tiče le redk h posameznikov Številni meščani so bili mnogo premalo pripravljeni za zimsko rejo živali, zato so morau precej živali poklati, a nekaterim so celo shirale. Tako je nastala vel ka škoda, zlasti še, ker je bilo uničenih mnogo plemenskih živali Ko bj rejci skrbeli za žv-vali že poleti, b- bdi pozimi lahko brez skrb:. Seveda pa zbiranje krme za zimo tudi polet: ni tako lahko in zaloge si ne moremo ustvariti v nekaj dneh. Vedeti moramo predvsem, koliko in kakšne krme bomo potrebovali Toda tudi nekater; Izkušeni rejci ne vedo. koliko krme porabijo posamezne živali. Zato je prav, da so zdaj d tem objavljene zanesljive številke v »Malem gospodarju« (inž. A Greif, iKo Liko priredim?«). Na podlagi teh številk lahko tudi izračunamo, ali je reja donosna, to se pravi, če prireja krije stroške za krmo. Koliko lahko priredimo, pa ni mogoče rako natančno ugotovit: prireja je odvisna od mnogih činiteljev, seveda tudi od znanja in spretnosti rejcev, a v veliki meri od kakovosti živali, od pasme, zdravja itd. Bolj tečno pa lahko doženemo, koliko bo veljala krma. ker vemo, koliko je porabijo posamezne živali To bi moral vedeti sleherni rejec in novinci bi se naj poučili naprej, al: bodo živali lahko prehranili. Marsikdo bi rad redil kozo, »kra-vico malega človeka«. Vendar tudi koza ne živi od samega zraka. Koliko krme porabi? V starost: do pol leta moramo računati po 2 kg sena na dan. To velja predvsem za čas, ko ni zelene krme. Poleti žival porabi največ kilogram sena na dan. Toda sama zelena krma in steno nista dovolj, čeprav je že poraba samega sena precej velika, saj znaša okrog 550 kg. V času molže pa moramo kozi še pokladati, in sicer tudi pol leta, po četrt kilograma ovsa. Potrebujemo ga torej okrog 50 kg. Razen tega je treba računati porabo do 100 kg korenja, pese in drugih ostankov v gospodinjstvu. Ce hranimo kozo tako, smemo računati, da nam bo dajala na dan po 2 d0 3 litre mleka ali 500 do 600 litrov na leto. Priredili bomo pa še enega ali dva mladiča. Ko je mladič star 8 tednov, ga lahko že prodamo in nam ni treba skrbeti še za njegovo prehrano. K vrednosti prireje je treba računati še gnoj, toda prav tako je treba upoštevati še stroške za steljo. Koliko pa porabi krme kunec? Nekateri mislijo, da je prehrana kuncev povsem postranska zadeva, češ. kunce lahko kr- mimo vedno le s sam mi odpadki, ki jih je vedno dovolj. Toda vsaj pozimi moramo imeti tudi za kunce primemo zalogo krme • Precej krme porabijo zlasti kune: težke pasme, in sicer na dan do 70 g. razen tega pa še do 50 g ovsa. Letna poraba znaša 20 kg sena in 18 kg ovsa. Preskrbeti si pa moramo še dovolj pese in korenja; kunec težke pasme porabi 30U g pese in korenja na dan, torej okrog 100 kg na leto. Pri tem nismo še upoštevali porabe ostankov . ž vil iz gospodinjstva. Koliko na znaša prireja? Računati moramo, da nam samica ne da vselej toliko mladičev na leto kakor bi želeli. Samica skoti na leto dvakrat ali trikrat, vselej Po 6 do 8 mladičev, na leto torej 15 do 20. Mlad Či v starosti 5 mesecev nam dajo do 4 kg čistega mesa. To se pravi, aa znaša prireja ene same samice na leto 50 do 70 kg mesa Upoštevati je pa treba seveda, da moramo krmiti tudi mladiće, in sicer vsaj 3 mesece. Mladič porabi na dan 30 g sena. lo g ovsa, lo g otrobov, kar znaša v treh mesec h kilogram ovsa, 3 kg sena in prav tako kilogram otrobov. Za 15 mladičev potrebujemo 45 kg sena po 15 kg ovsa in otrobov m približno 100 kg pese. K prireji okrog 60 kg mesa je treba prišteti še 15 kož. Angorci nam dajo manj mesa. zato je pa njihova volna tem dragocenejša. Pri 16 mladić h in samici priredimo na leto okrog 3 kg volne. • Reja kokoši zahteva tudi precej stroškov. Odrasla kokoš porabi na dan 2 ao 3 dkg zrnja, pozimi še več, po 5 do 6 dkg. Poraba na leto znaša 17 kg. Razen tega pa še potrebujemo okrog 7 kg otrobov in 20 kg krompirja, pese, korenja ter raznih odpadkov iz gospodinjstva. Kokoš nam te stroške poplača s približno 100 do 200 jajci. Ce pa redimo piščance, je seveda poraba krme še precej večja. Ce krmimo 10 piščancev pol leta, porabimo 45 kg raznega zrnja, 20 kg otrobov in okrog 10 kg raznih dodatkov. Tako priredimo 15 do 20 kg najfinejšega mesa. Kaj nam kažejo te številke? Sprevidi-mo, da je reja precej draga, če hočemo kaj prida prirediti. Kdor preveč varčuje pri krmi. seveda ne sme pričakovati donosne prireje. To velja tudi za pr mer, če pitamo živali z raznimi nadomestki na-mestu zrnja in drugih močnih krmil. Cim slabša je krma, tem več je je treba, ce nam naj da toliko kakor dobra krmila Kdor noče izdati za krmo nič, naj tudi pripiše sam sebi, če ne bo nič priredil. To se večkrat zgodi tistim, k: skušajo prehraniti živali s samo travo; živali zbo-le in poginejo in tako imamo namestu dobička prireje ebčutno izgubo. Na podlagi navedenih številk naj bi si rejcj izračunali, koliko krme bodo potrebovali pozimi, da ne bodo zopet v stiski, ko bi se ne mogli več pomagati. Krmo naj zbirajo že zdaj in naj ne opuste nobene prilike, ko se lahko založe s krmili. DNEVNE VESTI — IV. nagrada Cremona. Razglašen je | bil natečaj za IV. cremonsko nagrado, ki bo podelj -na jeseni 1943. Razpisana nagra-da bo vzbudila živahno zanimanje tudi med nemškimi umetniki, slikarji in kiparji. V smislu sporazuma med predsednikom orga- ske ustanove min. Robertom Farina-cijjem ter rajhovskim tiskovnim in propa-. indnim ministrom dr. Gobelsom je zago-I vijena tudi številna udeležba od strani nemških likovnih umetnikov. Obenem z razstavo bo počastila Cremona spomin svojega velikega sina Klavdija Monteverdija. Počastttvene proslave bodo jeseni 1943 na pobudo posebnega odbora pod pokroviteljstvom kneginje Marije Piemontske. Razglašeni na tečaj predvideva sledeči temi v nagradnem likovnem oblikovanju: Za- slikarje — *Iz krvi nova Evropa« (po Duce-ju). Za kiparje — >Znamenitejse osebnosti osi«. Namen eremonske nagrade je izpod-buditi likovne umetnike k snovanju misli ter umetnin, pri katerih prevladuje nacionalni in politični pečat. Razpisane nagrade so sledeče. Za slikarske umetnine: a) Za italijanske umetnike prva nagrada 75.000 lir. Druga nagrada 55.000 lir, tretja nagrada 35.000 lir. b) za nemške slikarje prva nagrada 10.000 RM. druga nagrada 7500 RM. tretja pa 5000 RM. Nagradi za kiparstvo: a) za italijanske kiparje prva nagrada 35.000 lir. druga nagrada 25.000 lir. b) Nasrradi za nernjSke kiparje prva nagrada 5000 RM. druga nagrada 3000 RM. Razen tega ima žirija na razpolago še 35.000 lir za posebne nagrade italijanskim likovnim umetnikom ter 5000 RM za posebne nagrade nemškim likovnim umetnikom. — Koncert na čast 1500 plevkam riža. V zgodovinskem gradu Bentivoglio sredi slikovite bolognSke riževe pokrajine je bil pod pokroviteljstvom ministra za ljudsko kulturo in v organizaciji pokrajinskega Do-polavora umetniški koncert na čast 1500 plevkam riža. ki so pravkar končale svoje koristno d?lo. Tej manifestačni glasbeni prireditvi, ki je bila prva te vrste, so prisostvovali prefekt. Zvezni tajnik, drugi predstavniki, številni okoliški župani ter ostalo bentivoglijsko občinstvo, ki je zbranim plovkam rižo prisrčno vzklikalo. Izvajali so izbran koncertni program odlični virtuozi Tito Schipa, Francesco Battaglia. Alfonz Pravadelli/ Emil'ca Vera, Dolo As-sani in Corrado Zambelli. sodelovali so še znani maestri Josip Antonicelli. Rainaldo Zamboni in Dagoberto Polzinetti. Prireditev je nudila manifestacijo prisrčne povezanosti dela in umetnosti. — Ker sta prodajali rerilo brez točk. V Turecnu pri Torinu so odkrila oblastva tajno sklad š^e oerila in platna. V zvezi s tem sta bili aretirani Delfina Audisio in Adele Ferrando. Priznali sta da sta nameravali prodajati perilo in platno brez točk in po pretirani ceni. Skupno z niima je bil aretiran zaradi sodelovanja 571etni Silvij Bar-dassono. — Pet oseb se je zastrupilo z rastlinskim cvrtjem. 641etna Matilda Bordino iz novar-ske okolice je poslala svojega vnuka, da gre nabirat rastl:nje za cvrtje. Z zbranim rastlinjem je priredila cvrtje, ki so ga do- mači zaužili pri kosilu. Pri Bordinovi stanuje tudi snaha s tremi sinovi. Proti večeru pa so vsi začutili bolečine v želodcu. Zdravnik je dognal, da gre pri vseh petih za zastrupljonje z rastlinjem, s katerim je bilo pripravljeno cvrtje. Pri nekaterih je zdravstveno stanje precej resno. Ta primer nam kaže, kako moramo biti previdni pri nabiranju rastlin za cvrtje. — Iz telovnika izginilo 3430 lir. Posestnik Josip Chiovetti iz Bastie pri Mondovi je šel delat na polje. Ko se je zvečer vračal domev in ko je hotel vzeti iz telovnika, ki ga je pustil doma, denar neko plačilo, je opazil s strahom, da mu je v času odsotnosti od doma izginilo iz telovnika 3430 lir. Karabinjerji so tatinskemu zlikovcu že za petami. — 5000 otrok se je vrnilo nedavno iz Vzhodne Afrike v Italijo, šolska vzgoja teh otrok je zelo trpela, saj niso nekateri že več ko leto dni posečali nobenega šolskega pouka. Da se ta izguba leta nadoknadi, je minister ljudske vzgoje že izdal potrebna navodila, po katerih naj učitelji ob sodelovanju staršev in oblastev uvedejo iz Vzhodne Afrike vrnivšo se šolsko deco v šolski pouk ter normalizirajo njihovo stanje šolskih gojencev. — Otvoritev benoške operne sezone na prostem z »Aido«. Na polju San Polo v Benetkah je bila v navzočnosti velike množice občinstva otvor jena beneška poletna operna sezona »Gledališča 4000«. Otvoritev je bila na pobudo ministrstva za ljudsko kulturo in v organizaciji Dopolavora. Uprizorjena je bila Verdijeva »Aida«, ki je žela prodoren uspeh. V vodilnih vlogah Aide in Radamesa sta nastopila odlično sopranist-ka Karla Castellani in sijajni tenorist Francesco Merli. Dirigiral je maestro G. Barone. — Zaposleni delavci. Prvega julija je bilo zaposlenih po O. N. (Opera Nazionale) za bojevnike 5257 delavcev; od teh je zaposlenih pri zboljševalnih delih 1426 delavcev, na poljedelskih gospodarstvih pa 3821 in sicer Agro Pontino (Littoria) 1132, Al-berese (Grosseto), 249. Aurana (Zara) 339. Coltano (Pisa) 64, Montegrosso (Bari) 117, San Cataldo (Lecce) 105, San Cesareo (Rim) 89. Tavoliere di Puglia (Foggia) 875. Volturno (Napol!) 1986. Pri drugih gospodarstvih In zboljševahnih delih jih je zaposlenih 305. — Nesrečna karanmjerjeva smrt na progi. Pri Arezzu v okolici Ponticina je hotel 451etni karabinjer Gineto Scotaccia v zadnjem hipu čez progo. Bil je že čez tračnice, ko ga le zajel prednji del stroja, Id ga je potegnil več metrov s seboj. Nesrečno naključje je povzročilo njegovo smrt. Obležal je ob tračnicah z razbito lobanjo. — Dragocena oporoka je izginila, v Ca-stagnevizzi na Carsu je umrla pobožna žena 52 - letna Katarina Urdih, poročena Tram puž. Njeni sorodniki so našli po njeni smrti lastnoročno pisano oporoko, ki je bila prečitana po Josipu Oretiju v navzočnosti osmih oseb. V oporoki je določila pokojnica vse svoje premoženje cerkvi sv. Martina v Castagnevlzzi na Carsu. Po končanem pogrebu so zaupali sorodniki oporoko pokoj- L3U8L3ANSKI KINEMATOGRAF? Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30 16.30 In 18.30 KLNO MATICA — TELEFON »41 vredno zanimiv film globoke ln pretresljive vsebine^ Trgovec s sužnjami Annette Bach — Enzo Fierinonte KINO UNION — TELEFON 82-SJ Sijajna ženitvena komedija Siromaštvo in plemstvo V glavnih vlogah: Vincenzo Scarpetta, Elli Parvo, Mari a Donati, Dina Sassoll i\INO SLOGA — TELEFON £7-90 Imenitna burka z najboljšimi komiki Lov za dediščino V glavnih vlogah: Ugo Ceseri, Anto-nio Gand'.isio, Enrico Viarisio in C'5ara Ca.Ia.miki ničinem bratrancu Jcsipu Trampuzu. Ko 3e prišel k njemu vikar iz Castagnevizze F. Zaletel in povprašal Trampoza za oporoko, s katero je pokojnica namenila svojo hišo in polja cerkvi S. Martina, je Trani-puz odvrnil, da ni pokojnica zapustila no bene oporoke. Vikar F". Zalefel pa je izpo-sloval pri of?mih pričah, ki so bile pri čitanju oporoke, pismeno izjavo, da je pokoj-ničina oporoka resnično obstojala in da je bila v njihovi navzočnosti prečitana. Vikar F. Zaletel in povprašal Trampuza za opo-zahteva. da se ugotovijo krivci, ki so zakrivili izginjenje dragocene oporoke. — Drag kunec: 6000 lir. Trgovec Karol Balzi. star 46 let. doma iz Apuanije. ni hotel prodati neki stranki kunca. Preiskava je dognala, da je imel Balzi več kuncev shranjenih v neki bližnji ledenici. S tem je prekršil obstoječe predpise in je bil zaradi odtegnitve kuncev redni potrošnji obsojen pred pristojnim sodiščem na šest mesecev zapora in 6000 lir globe. — Zaradi' štirih številk je izgubila ženina. Redek primer se je pripetil v Novari Znan trgovec A. R. je moral po nujnih opravkih na pot. Pred odhodom je naroči! svoji zaročenki, naj igra v loteriji štiri številke, ki so bile povzete z dopisnice, ki jo je bil poslal z bojišča zaročenkin brat. Toda zaročenka je slučajno našla družbo prijateljic, ki se je z njimi pozabavala, tako da je popolnoma pozabila na zaročen-čevo naročilo. Toda igrala je š^le naslednji ponedeljek. Zaročenec pa je medtem razbral iz časopisov, da so njegove številke zadele 450.000 lir. Brž je depotoval domov, da bi proslavil z zaročenko loterijsko srečo. Toda zelo je bil presenečen, ko mu je zaročenka pokazala srečke z datumom naslednjega žrebanja. Razočaranega ženina je ta zaročenkina krivda tako razburila, da je odšel in da se ni več vrnil k njej. Toda čas iz leči še tako globoko rano in bo tudi spet povezal mladega zaročenca in zaročenko. — Gospodarski pomen gledališke umetnosti v Italiji. Leta 1936 so znašali kosmati dohodki od gledaliških predstav okrog 625 milijonov, leta 1940 pa že 856.300.000 lir, tako da je odpadlo na vsakega prebivalca 19.56 lir. Leta 1936 je bilo v Italiji subvencioniranih 83, leta 1940 pa 128 opernih sezon, ki so vrgle 36,000.000 lir. Subvencioniranih koncertnih zborov se je dvignilo v štirih letih od 26 na 93 še v prvem vojnem letu so priredili v inozemstvu 257 koncertov. — Žetev v Srbiji. Srbski kmetijski minister Kujundžič je v govoru po radiu pozval kmečko prebivalstvo, naj se z vso vnemo loti žetve. Naglašal je. da nemške okupacijske oblasti niso zahtevale od Srbije niti grama koruze. Notranji minister Acimovič je pa v svojem govoru pozival prebivalstvo k miru, redu in disciplini. — Krst in birma iz Vzhodne Afrike vr-njvših se Italijanov. V bolnici Vittoria Emanuela III. v Piombinu je bila zelo prisrčna slovesnost: podelitev zakramenta krsta, obhajila in birme iz Vzhodne Afrike vmivšim se italijanskim rojakom. Najprej je bila pontifilcalna maša, nakar je škof podelil vse tri zakramente. Svečanim obredom so prisostvovali predstavniki oblasti v Piombinu. — Problem hiše in stavbne estetike. Pod predsedstvom A. Begnottija se je sestal v Rimu v korporacijskem ministrstvu tehnični korporacijski odbor za hiše. Razpravljal je o vprašanjih, ki se nanašajo na stavbno estetiko. Odbor je sprožil celo vrsto koristnih pobud, ki so v zvezi s stavbno tehniko in estetiko, katerima se bo bodoča stavbna delavnost prilagodila na ta način, da se bodo nove stavbe v arhitektonskem oziru orilagodile estetičriim težnjam in duhu našega časa. Vendar bo treba pri tem upoštevati tradicionalni značaj arhitekture. — Srebrna svetinja je bila podeljena v spomin aJpincu Ivanu Mucchinu, ki je pripadal slavnemu 8. alpinskemu polku. Pokojni je bil po rodu iz Lusevere pri Tar-centu. — Starček je utonil. Pri tako zvanem mostu Anconetta v Monfalconu je utonil 621etni An 1 rej Brol, ki je stanoval v ulici Aris 59. Sel se je kopat, pa ga je zadela kap. — Strela je ubila 761etnega kolona. Nad pokrajino Empoli je zadivjalo hudo neurje. Sredi grmenja in bliskanja je treščilo pri Sanmontani v kolonsko hišo rodbine Taffanetli. Strela je oplazila 761etnega Kolona Angela Tarranellija, ki je bil pri priči mrtev. — Svetišče fašija v Sarzani. Prihodnjo nedeljo bodo blagoslovili v Sarzani svetišče fašija, posvečeno 15. fašistom, ki so padli za stvar revolucije 21. julija 1921. Svečanosti blagoslovitve se bo udeležil Minister za korporacijo, ki bo v posebnem govoru proslavil mučeništvo teh borcev. — Nagrade po 100.000, 50.000 in 10.000 Ur. Izžrebane so bile sledeče š.*vilke za nagrade po 100.000, SO.oOO in 10.000 lir zakladnih bonov, ki zapadejo 15. sept. 1950: Serija XX: Dve nagradi po 100.000 Ur za bona št. 1,195.602 in 1,583.796. Štiri nagrade po 50.000 lir za bone št. 284.001, 1,199.340. 1,693.741 in 1,765.599. Nagrade po 10.000 lir: štev. 2935, 183.957, 338.082. 429.623, 585.959, 694610, 850.501, 959.480. 1,003.532, 1,346.984, 1,433.554, 1,612.460. 1,945.838. Serija XXI: Dve nagi adi po 100.000 lir za bone št. 1,355.767 in 1.850.507. Štiri nagrade po 50.000 lir za bone št 1.277.895, 1.825.713, 1.925.711 in 1,966.929. Nagrale po lO.OoO lir: 30.525, 99496. 427.820. 478.091, 643.571, 741207, 948.822. 1.055.129, 1,148.144; 1,223.285, 1,271.900, 1.537.6S4, 1.863.215, 1,870.579, 1,741.967, 1.459.756, 1^68887, 1,216.485. — Nemška kmetijska šola na Hrvatskem. Nemška manjšina na Hrvatskem je sklenila ustanoviti kmetijsko šolo, v kateri se bo izobraževal kmečki naraščaj. Sela bo ustanovljena v bližini Osijeka. Pouk bo trajal dve leti in poskrbljeno je že za dobre učne moči. Sola bo otvorjerra že 15. septembra. — Jubilej nemškega lista v Novem Sadu. Te dni je izšla 7000. številka nemškega lista v Novem Sadu »Deutsches Volks-blatt«. Prva številka je izšla 25. oktobru 1919. Tudi zdaj je ta list glasilo Nemcev na ozemlju bivše Jugoslavije. — Hlinkova mladina na Hrvatskem. Vrhovni poveljnik ustaške mladine prof. Or-šanič je povabil 30 članov Hlinkove mladine v skupno taborišče hrvatske in slovaške mladine v Kupari. — Velik uspeh italijanske opere v Nemčiji. V okviru italijansko-nemških kulturnih dogovorov so bile v raznih pokrajinah Nemčije v zadnjem času operne predstave pod vodstvom diripenia Angela Oueste in ob sodelovanju sopranov I Jane Cortini in Marije Carbone, baritona Maria Basiola ter tenorjev Fi'ippeschia in Sal-varezze. Predstave so bile v državnih gledališčih v Dortmundu. Duisburgu, Dussei-dorfu, Friburgu, Stuttgartu. Dresdenu. Frankfurtu in Karlsbadu. kjer so italijanski igralci in umetniki prikazal; opere »Rigoletto«. »Tosca«, »Boheme« in >Ma-dame Butterflv«. Operni ansambl je povsod doživel najlepše uspehe. IZ LJUBLJANE —lj Pasje vreme — pred pasjim) dnevi. Jutri se začno pasji dnevj po koledarju, odnosno po nebesnih znamenjih. To se pravi, da bi se morali začeti najbolj vroči poletni dnevi. Zadnje Čase pa imamo sicer pasje vreme, a brez pasje vročine. Ob j u tri h in večerih je celo precej hladno. Včeraj dopoldne sm0 upali, da nam bo podarjen vsaj en lep dan. Ozračje se pa Še vedno ni povsem očistilo in je nabito z elektriko, kakor pravimo ob razpoloženju za nevihte. Tudi včeraj popoldne so se začeli valiti od juga in zahoda hudourni oblaki. Nevihta se je bližala dvakrat, zgodaj popoldne in zvečer, ni pa dosesla mesta. Pač pa se je zaradi nje precei ohladilo in zvečer je zopet precej močno deževalo. Davi se je spustila nad mesto gosta megla, vendar ni bilo mnogo upanja, da dobimo lepo vreme kakor navadno po meglenem jutru. —lj pofetnl jezikovni tečaji italijanščine, nemščine (dopoldanski, popoldanski, večerni ), tudi dopisna metoda za one, ki ne utegnejo k tečajem. Prijave Se do 1. avgusta: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. dnevno od 9.—11. —lj Trgovce, peke in gostilničarje prosi mestni preskrbovalni urad, naj mu takoj prineso zelene in rumene knjige o prevzemu in oddaji blaga, seveda samo oni, ki mu knjig doslej še niso predložili. Iz pokrajine Trieste — Trieste za afriške vojake. Tudi v Trie-stu bo v zadnji tretjini julija zbirka v okviru splošne akcije prispevkov za zabojčke za vojake na afriškem bojišču. Zabojčki smejo tehtati do dveh kg. V vsakem bo tu-ti naslov darovalca,, na katerega se bo ob-darovanec lahko zahvalil. — Tudi v TrieStu »voja&ka v-a««. Na pobudo pokrajinskega Dopolavora bo urejena tudi v Triestu in sicer na Momtebellu takozvana ^vojaška vas«, ki bo imela slikovito prirodno ozadje. V okusno urejenih prostonh bodo čitalnice, sobe za pisanje kinematografske in gledališke dvorane, prodajalnice vsak dan potrebnih predmetov. Zagotovljena so tudi denarna sredstva za uresničenje tega načrta. — 15 prostih mest v zavodu »Fabio Fll-zi« v Pisimi. Minister za ljudsko vzgojo je objavil razglas, ki se nanaša na 15 prostih mest v zavodu »Fabio Filci« v Pisinu. V poštev pridejo srednješolci a področja Ve-nez:e Giulie ter Zare in ki niso starejši ko 12 let. — Koroški godbeniki v Triestu. V soboto je koncertiral v Triestu koralni ter instrumentalni zbor koroške Hitlerjeve mladine, ki je koncertirala že v Padovi. Koncert je bil namenjen nemški koloniji v Triestu, vendar pa so se ga udeležili tud; predstavniki G. I. L.-a in drugih triestin-skih društev. V zboru je sodelovalo 52 dečkov in deklic. — Brezp!aeni plesni tečaj. Več 1" * sto mladih Triestink se je odzvalo povabilu sred šča za petje in plese ter se vpisalo v brezplačni plesni tečaj, ki se vrši v Poli-teama Rossetti. številen odziv priča o ve- dikem zanimanju za ples med triestinskimi dekleti. — Cirkuska tribuna se je zrušila med predstavo v nekem cirkusu v Fiumi. Pri tem sta bili k sreči poškodovani le dve osebi in sicer 221etna Marija Custurin in 61 letna Albina Clagnan. Obe sta bili prepeljani v bolnico. Nekaj oseb ima lažje odrgnine in podplutbe. — Junaška smrt v Triestu znanega častnika. Na afriškem bojišču je junaško umrl rjoročnik Mario Righini. Pokojnik je bil rojen 3. marca 1906 v Foriiju, vendar je bil v Triestu zelo znan, saj je več ko 10 let služboval pri družbi »Eiar«. Njegovo truplo počiva na pokopališču v Halfayu V spomin mu je bila podeljena srebrna svetinja. Pokojni Righini se je udeležil , španske vojne kot prostovoljec, kjer se je odlikoval na aragonski in katalonski fronti. — Nemšk} literarni večer. Drevj ob 19 uri bo v dvorani zveze umetnikov ter pro-fesionistov v ulici Imbriani literarni večer, na katerem bo razpravljal o nekaterih izrazitejših nemških pesnikih dr. H. Brahmstaedt, lektor nemščine na tilestin-ski univerzi. — Nezgode. 511etno gospodinjo Josipino Bevilacqira je v Portogruaru ogrizel popadljiv pes in jo ranil po levj nogi. 62-letni mizar Josip Lagoi je padel na domačem dvorišču in si zlomil levo stegnenico. V drevoredu XX. Settembre je padei po nesrečnem naključju 46 letni uradnik Josip Tabbro. ki ima poškodbe na bradi. Levo stegnenico si je poškodovala pri nesrečnem padcu po stopnicah 811etna star- ka Roza Mura ni iz Muggije. Vs| ponesrečene? se zdravijo v bolnici Kraljice flelene v Triestu. — Odlikovanje. V sponvn je bila podeljena srebrna svetinja porotniku RemuJ S gnorettiju. Pokojnemu, ki je bil rodom iz Triesta, je bilo podeljeno odlikovanje v znak prznanja za hrabro zadržanje na francoskem in albanskem bojišču. Star je bil 23 let ter je bil vnet pripadnik tri-estinskega fašija. Iz pokrajine Gorlzie — Junaška smrt gorizijske^a .oJaka. Na polju slave je padel gorizjjski rojak Bruno Tvoano. čigar svojci stanujejo v Go-riziji. ulica Galileo Feraris. Pokojnikovo truplo počiva na vojaškem pokopališču v Segni. — Zbirka zabejčkev ta afriška vojake. Tuo%- v Goriziji zb.rajo od 20. julija dalje zabojčke. ki j h bodo poslali vojakom na afriškem bojišču Vsak darovalec bo položil v zabojček dopisnico s svojim naslovom, tako da se mu bo obdarovani vojak lahko zahvalil. — Ljudsko gibanje. V Goriz ji *o bila dne 18. juLija tri rojstva, 1 smrtn: primer ter ena poroka. — Zaprta trgovina. Gorjz j.^Kj prefekt je odredil, da se za mesec dni zapre trgovina Olge Kodermaz iz Savogne d'Ison/n, ker je prodajala lastnica testenine po višji ceni, kakor je predp sana. — Ponesrečenci. 31 letni Peter Skerlj fZ ulice Don Bosco 37 st je pr. stroju pore-zal desnico. St rileim Lucijan Camileti iz Prevacine si je pri padcu čez stopnice poškodoval levo i amo. 19!etn delavec Stanislav Murenich z Vertoibe 374 si je med delom poškodoval levo nogo Vsj trijt ponesrečenci Se zdravijo v bolnici Brigata Pa v i a. Rdeči križ poroča Pošto iz Srbije na i dvignejo v Poizvedovalnem uradu I. R. K v Puiurjtvi 2: Abram Suzana. Acimovič J Dane. Ark Josip, Brenćč Marija. Bed Ante, Rum k Bojan. Burnik Ivana. dr. Bevk Stanko. Bu-latovič Vera. Benet Marija. Bcnet S?an'slava. Bklovec dr. rVrnofd Bavelj Stane, Bric Ivan, Cotič Ratko. Ceian Nada. ("'evnja Jo-sipina. Cerne Franc. CcTOC lo/c «*"nćck Julija von FCleinmavr Duk č inž Adoli Lev, Djordjević Veda. D nuvk Josip.na. Julija Dodinar, Vida Dimnik, Ericn Anton, r n-«eiman M ra. Era t Svić Lep<>-sava. K<#> dr Franc Korit/kv M.mca Ko-bal Josip Kramar^ Magda. ICofesJ Katarina, Kolec Viljem Kuhal Mama Kor-mčan Lovto. Kavča dr Franc KorošalC fr Brunoj, Koderman Breda Klopcjc" Mart;i. Ki-rn Hugo. Keruc Kleonora. Kavčič le<> Kad uin Vikola. Kovač Alb:na. Kustrin Franja Klemene Jakr>b. Kiopcič Marta. Kettncr l\tm-lija. Lestkovar Olga. Leako-vsek mž Draj". Lrpovž Angela, Likozar Helena. Lendov>ck Bogdan. Leveč Anka. Miklavc Vlasta Mi-Sič- Milan. Mihelič Ela. NJaetič J Vladimir, Nikovec inž Janko. Niko'ić Vladisilava, Otrin MH ca, Os»terman Drapa Ocvirlc Stana, Pregelj Amalija Petejan Nennka. Pere Lada. Pere Marija Pottvčn k Kristina, Popov Boris, Premk Ana Poroka* Jus-ta, Pšeničnik Karel Polič Z«>ran Pirc Mart na, Petrič Alojzij. Pegam Nežka Pauhč Marija, Planinšck Dan:ca. Perko Alenka. Pavi č Anton, Pavlin Vinko. Pavlic Karel Pirkma-jer dr Otmar Pučnk dr !<>/e. Ravlu-n Jelka. Ružič Dragica Ranwik Polovica Su-pančič Drago Smrečmk Ivan. Sc prav *ako zglasi. Radio L,ubl$ana ĆETERTEK, 23 JI7I.IJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba. S 00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Koncert Klasičnega tria. 12.40: Napolitanske pesmi 13 00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Po\'eijstva Oboroženih Sil v slovenščini. 1C.17: Koncert radijskega orkestra; vodi dirigent D. M Sijanec — pisana glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Izmenjalni koncert z Nemčijo. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert tenorista Ivana Francla. 17.40: Koncert violinista Karla Sancina. pri kjavir:u škerjanc. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved &}■* — poročila v italijanščini. 20.20. Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: >Bdenje* — spisal Carlo Linatt — uglasbil Arrigo Pedrollo — >Nepričako-vani gost stusa? — je menil nekdo*. — Da, poznaj sem ga — je odgovoril Saint Germain mirno. .— Prav dobro sva se razumela. Samo po dogodkih v svetišču sem ga bil nekoliko izgubil :z vida. Mož( ki si je bil dovolil pripomniti to, se je obrnil bolj zbegan kakor prepričan na grofovega kom omi k a z vprašanjem: — Povejte m\ ali je vaš gospod res tako star, kakor pravi? — Veste gospod — je odgovoril komor-n'k — tega ne morem povedati, ker sem šele 301 let pri njem v službi. Ta anekdota spominja na neko drugo zgodbo, o kateri poroča že Johann Peter Kebel, ki se pa pr.poveiuje v varijantah tudi drugod. Zgodba pripoveduje o popotniku,' ki je srečal na cesti br.dko iokajo-čega moža, starega najmanj 70 let. — Zakaj pa jočete? — ga je vprašal popotn'k. — Zakaj? — Zato, ker me je oče našeškal, — je odgovoril starček. — Oče je vas našeškal — se je začudil popotnik, da ima tako star mož še očela in povrhu še takega, da naseška tako s tare g-a. SIUU — Zale a j je pa. vas našeškal? — Svojega starega očeta bi bil m oral odnesti v posteljo — pa mi je padel z rok. To se pač lahko človeku pri.peti, mar ne? — Kaj vaš stari oče tudi še i4vi ? — je vprašal r^opotnik presenečeno. To je neverjetno. — će mi nočete verjeti, stopite za vogal, kjer srtanuje pastor. On vam bo lahko to potrdil, saj je mojega dela krstil. Za hišo in dom Ogledala naj stoj« eM vise teico. da ne sije na nje solnce. V ogrledalu kamor sije solnce se namreč ne vidimo dobro, poleg tega pa solnčni žarki ogledahu škodujejo, ker postane motno. Pleve! na vrtu zatremo lahko s kropom, ki mu primešamo malo seli. Sobe ie treba prezračiti tako. da ne sije vanje sodnee, kajti solnčni žarki prinašajo seboj muhe. Če so srtene vlažne, je dobro podložiti slike in ogledala s» plutovino. Pri hudi vročini s»i pomagamo tako, da rjiresimo mokre brisače adi rjuhe na odprta okna. Okru seno kovinasto posodo lahko še vedno uporabljamo, če jo zalijemo s pečatnim voskom. Vosek mora kapljati na povsem .^uho kovino. Seveda je potem taka posoda p- rabna samo za hladne tekočine, ker vročina raztopi ^sek. Kis-lo mleko a.li sirotka z narezanim so-čivjem in koščkom sladkorja je izvrstna solatna omaka za najraznovrstnejše svrhe. : "Vsa zdravila se lahko pokvarijo. Pred uporabo ie treba vprašati lekarnarja, če so zdravila dobra. Vozel drži bolje, če nit ali trak poprej dobro zmočimo. Obnovite naročnino! Vzgajajmo otroke k samostojnosti! Vsakdanje malenkosti, ki se jih otrok igraje priuči, dvigajo njegovo samozavest in ga uče spoznavati življenje ter ga navajajo k samostojnosti Ena izmed najvažnejših nalog, ki jih iroa vsak roditelj, je vzgojiti pokolenje. katero bo nekaj vredno. Zgodovina naroda ne bo odvisna samo od nas temveč tudi in morda še bolj od naših otrok. Zato je pravilna vzgoja bodočega pokolenja ena najvišjih in na;važnejš:h dolžnosti. Otroka je tr^ba v zgodnji mladosti učiti razumevati življenje. Otrok, ki ne razume vnanjega življenja, se ne bo nikoli naučil samostojnosti. Za to je dobro in potrebno, da učimo otroke zlasti tak:-h stvari, katerih jih šola ne bo nik*>li naučila, ki pa so važna sestavina življenja. • Naučite na primer otroke kupovati. Ni treba, da bi dolgo izbirali, spraševali :n si ne vedeli pomagati. Vedo naj, kaj morajo zahtevati, kadar gredo kupovat in naj z nekupom ne zadržujejo nikogar: niti sebe. niti prodajalca niti drug'h kupcev. Nikakor pa ni prav, če ponižno sto e in čakajo, da jih odrasU odrivajo. Ce znajo vljudno čakati, da pridejo na vrsto, potem je njihova pravica, da si izb rajo blago enako skrbno kakor odrasli. Silno važno je, da zna otrok ravnati z denarjem. Nauči naj se menjavati denar in se vljudno zahvaliti, ko ga je menjal. Nauči naj se natanko prešteti denar in si zapomniti, kaj je ke izdal. Prav nič ne bo otroku v škodu, ako ga naučite, kako se mora samostojno gibati na pošti. Zna naj oddajati denar, izpolniti nakaznico, oddati brzojavko in telefonirati. Pojasnite mu. kaj je krajevni in med krajevni telefonski pogovor. Ve naj, kaj se more in sme zahtevati od telefonske centrale. Razložite mu, da je včasih mogoče Blagovni promet med Italijo in Bolgarijo Vse blagovne pošiljke fz Italije v Bolgarijo s Midva nisva bila. z njo v prijateljskih odnosih, veste, moj mol jfe dobil to mesto šele pred šestimi leti, & vendar SV* bila povab- ljena na ples in na vrtno veselico. Neko zimo sva tudi večerjala v Manderlevu. Da, očarljivo bitje je bila. Tako polna življenja.« »Videti je, da je znala vse tako dobro napraviti,« sem rekla z malce ravnodušnim glasom, da bi se pokazala neprisiljeno in se pri tem poigrala z rokavico. »Težko je najti žensko, ki bi bila tako bistroumna, tako lepa in tako vneta za sport,« »Da, prav gotovo,« je odgovorila gospa. »Bila je polna vrlin, to je treba priznati, še zdaj* jo vidim, kako je na večer plesa ob znožju stopnic pozdravljala goste, s tistim oblakom črnih las, ki Je podcrtavaj njeno belo polt; in kostum, takisto ves bel, se ji je tako krasno prilegal. Da, res je bila lepa.« »Sama je vodila vso hišo,« sem rekla in se nasmehnila, kakor da ji pritrjujem. »Prav nič mučno mi ni, saj mnogokrat govorim o nji. Kdo ve, koliko časa in koliko vneme je bilo v to potreba. Za svojo osebo rajši prepuščam vse to gospodinji.« »Oh nu, vsega ne moremo sami opraviti. A vi ste še zelo mladi, kaj ? Sčasoma, sčasoma, ko se do dobrega udomačite v tem ozračju. 1. Razen tega pa slišim, da imate svoje posebno delo, kaj ne? Pravijo, da radi rišete in slikate.« »Oh, to...« sem odgovorila. »Res ne vem, ali je kdo ve kaj prida.« »Prijetno je, če ima kdo dar za slikarstvo,« je rekla gospa. »Vsi tega ne znajo. Vztrajati morate. Manderlev mora biti poln kotičkov, ki se sami ponujajo za lepe sličice,« »Da, oh, da... « Te besede so me nekam potrle, in v duhu sem se mahoma zagledala, kako tavam po travnikih z zložljivim stolčkom in risalno škatlo pod eno pazduho in »svojim posebnim delom c, kakor je bila rekla gospa, pod drugo. »Igrate tenis in golf? Jašete? Lovite?« me j« vprašala gospa. »Ne,« sem odvrnila, »Ne tega ne onega. Prav rada pa hodim,« sem dodala, da bi jo do dobrega razočarala. »To je najbolj zdrava telesna vaja na svetu,« je odgovorila in našobila ustnice. »Midva z možem tudi mnogo hodiva.« Videla sem ju, kako romata okrog stolnice, škof z duhovniškim klobukom na glavi in golenicami na nogah, ona pa ob njegovem komolcu. Jela mi je pripovedovati, kako sta bila pred leti peš v Peninskih gorah, kjer sta prehodila povprečno po dvajset milj na dan. Pritrjevala sem in se vljudno smehljala, na tihem pa ugibala, ali niso Peninske gore nekaj podobnega kakor Ande; Šele Čez čas sem se spomnila, da je to tisti gorski greben, ki je bil s senčno črto zaznamovan sredi rožnate Anglije v mojem šolskem atlantu. In videla sem škofa v duhovniškem klobuku in goleni-cah, kako hodi po hribih gor in dol. Neogibni premolk, pogled na uro, ki je bil sicer odveč, zakaj prav tisti mah je bila štiri; vstala sera. »Zelo me veseli, da sem vas našla doma, gospa. Upam, da naju obiščete.« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Pran Jeran — Za Loseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v LJubljani