ishsja dalj te m ■ ' /« GLASILO SLOVENSKE MARODNE PODPORNE JEDNOTE OrotelAklla uiravi^Aki *a&7 l«w»daU •v. leto-yearxv. i.H.it trssLz. -sat^urz firrc^VifiMTSs cwc*go, m., «.bou, 20. m« j* ilo že poročeno, je predaednik ftarding povabil jeklarske magna te na konferenco v Waahiogton. Konferenca, ki pa ni bila konferenca, temveč sijajna pojedina, se je vršila v četrtek zvečer v predsednikovi Beli hiši. Zakaj je bila konferenca prav zaprav sklicana, je uradna taj nost. Najbrž je bila v zvezi z na meravanim združenjem neodvis-nih jeklarskih družb v nov truat. Navzočih je. bilo 41 vodilnih magnetov v ameriški jeklarak Industriji. Po končani pojedini je Elbert H. Gary, predsednik Ameriške je klarske korporacije, povedal rc-|g®niM<»j« i, da eo pri pojedini f* Opemtora Poleg pomožnih šerifov imajo Še 'privatna polioaje, katere sami plačujejo. OOVEKNOR PENN8YLVANIJE JIH PA POTRDI. Somarie*, Pa. (Feder. Preas). — Premogovniški magnatje v o-kraju 8omeraet si eami tolmačijo in delajo zakone. To je dokazano, ko je preizkava dognala, da imajo premogovniški magnatje v tem okraju na plačilni listi 348 pomožnih šerifov, ki so bili imenovani po 1. aprilu, akoravno je to protizakonito v državi Pennayl-vaniji. Pomožne šerife, katere plačujejo premogovniški magnatje, izberejo magnatje aatni in jih priporočijo v imenovanje; razumno^ da potem ti šerifi delajo po navodilih premogovniških baronov. O resnici tega razkritja je obširno poročal " Penn-Oentral Ne wz'\'dela veki zadružni liaU katerega kontrolirajo premogarji v osrednji Pennsylvaniji, in to potrjuje tudi Unija za ameriške ei-vilne svoboščine, ki ima dva svoja zastopnika v okrajih, kjer ao bili premogarji pred kratkem organizirani. S preiskavo ao pričeli, ko je šerif Griffith odklonil vaako odgovornost sa zločine notoričnega po možnega šerifa Jack Bentleya, ki je poveljeval oboroženim hlapcem premogovniških magnetov v ča su, ko je premogaraka organizaci ja organizirela neunijeke rudar je. Griffith je v svojo opravičbo navedel, da nima prav nobene praviee nad Bentlejrem in da v tem osiru motajo govoriti s John C. Brjdenom, predeednikom or ganizaoije Somerset County Coal STARA GARDA POTROSILA TRI BOLJO« DOLARJEV'. SA VOLITVE v rana. Philadelphie, Pa. — (Federated Preea.) — Stara republikanska garda v Pennaylvaniji, ki je po-poluoma pod kontrolo jeklarskih kraljev, je na temelju gotovih poročil potrošila tri miljope dolarjev aa smafo svojih kandidatov pri primarnih volitvah, ki ao se vršile sadnj} torek. Kljub temu je propadel njen nominaeijeki kandidat za govemorja George Alter; zmagal pa je kandidat aa senatorja. Stara garda je dotivela največji poras v okrožjih, kjer bivajo rudarji in jeklenki delavei. Nt- Thomna, Virgin IaUnd. InH - Že nekaj dni je opešati, da je " r*čje napolnjeno a nekim drob-b|R> prahoa, ki pada aa aeaUjo; "zr«čje ja tako napolnjeno e pra >"»m. da je jma okoliea navita v »«*ak. Vremenaki opeeoralei ne noreje razjasniti tega pojava, ^ r se vei ognjeniki v Zaledni In *ji mM. Najprvo s> trdili, de » ta pojav porterjem, vorili o skrajšanju delavnika v jeklarski industriji. Harding je sugeetiral, da baroni skrajšajo dvanajsturui delavnik na oeem ur. Jeklarski .kralji so "v načelu sprejeli" sugestijo in sprejeli resolucijo, dn-je Gary pooblaščen imenovati odbofr petih magnetov. Odbor ima nalogo "preiskati, dali je praktično in zaželjeno odpraviti dvanajzturni delavnik". Gary j« dejal, da je Harding iz-rekel željo sa reformiranje razmer v jeklarski industriji, toda reforma mora priti od družb samih, kajti vlada nima pravice, niti se noče vtikati v privatne zadeve industrijalcev. Jeklarski mogotci so "atvar dobrd prerešetali" in obljubili Hardingu, da se bodo osi-rali na njegovo željo, ako "je le praktično"! Pri pojedini so bili tudi zvesni zakladničar Mellon, trgovski tajnik Hoover in tajnik za^ delo Daviš. Hardingov tajnik George B. Christian je poročal po končanem banketu, da je bil osemurni delav nik glavno vprašanje na eestenku. O drugih "zelo važnih zadevah", radi katerih eo bUi jeklarski kralji povabljeni v Belo hišo. Christian ni poročal. ■V delavskih krogih v Wsshing tonu so selo skeptični glede ob ljubljenega oeemurnega delavni ka. Vee »kupaj iagteds kot velika farsa. V jeseni so volitve za kou gre* in stara republičanska garda, v kateri imajo trusti najboljšo oporo, se boji poraza. Zato je tre-ha zbegati voliloe z svetlimi obljubami. t, 1 Prod pojedino s jekarakimi magneti je Harding posetil kon-veneijo ameriške trgovske zbornice in speli ral na zbrane kapitaliste, da naj "pokažejo več vesti v businessu". % V Južni Rusiji aa aa pojavila kobilice Moskve. 19. maje. - Prebivsl eem južae Rusije grozi zopet dni *s nadloga. V Kavkazu. Baku, K u banu in na polotoku Krimu so ae pojavile kobilice v vešji mao-žini kot lanako leto in grosije a ničKi vse pol>ke pridelke. Kmet je eo ae tak«j organizirali in po-sknšejo nnišiti kobilice « gnaaU-nam. Vlada ja paelala več j« vilo letni, a Ko zta prišla k Brydenu zastopnika lista "News" in sastop niki unije Americsn Oivil Liber-tiee, je Bryden odločno sanikaval, da bi imel eploh kaj opraviti Bentleyem. Tode nadaljna preiskava je potrdila poročila, da je Bentley dobival finančno podporo is Brydenove pisarne. Nadalje je bilo tudi dognano, da so vsi drugi pomožni šerifi dobivali pla Čo od poeemezaih premogovni ških operatorjev. Vse podrobnosti te preiakeve bodo objavljene. Tako eo premogovniški mag** tje organizirali močno privatno armado, ki lahko ubrani Izvedbo veakege zakona. In takšno poeto-panje je v smislu pennsylvanekih zakonov protizakonito. Z malimi izjemami ao ekoro val pomožni šerifi, ki ao bUi zapriseženi po I, aprilu, is drugih držav. Šerif je eelo odklonil vposliti pre-mogarje kot pomožne šerife, češ de bodo drugI pomožni šerifi pri ŽU navekriž s temi pomožnimi šerifi in da lahko iz tega izbruhne državljanske vojna. To izjavo ja napravil v nevzočnosti dveh za stopnikov nnije Civil Libertiee U nion. * List *'News" nedelje obtožuje šerife Griffitha, da dobiva od laat nikov premogovnikov po en dolar na dan od vaakega pomožnega šerifa, ki je v po« I en od premogovni ških magnetov. Ker ee je bal, da bi to njegovo protiaekonito po at open je ne raskrili pred javnostjo, je Griffith v nekaterih elnšajih sam preprečil brutalen napad od strsni pomožnih šerifov na organizatorje in etavkarje. Ko je neki privatni poHeaj premogovniške družbe Benrind White, kl je bil potrjen od govor-norje, posilil neko ženo sUvkarja, je Griffith izjavil, da ne va, kak« praviee ima do tefa polieaja, ki j« v privatni slnžbl, toda vprašal pa bo sodnika Berfcefe. Ako bi bili vei pomožni šerifi plačani iz okrajne blagajne, kot raken dološa, tedaj bi okraj Se mereet imel $1010 stroškov dnevno poleg drugih stroškov In ako hi bili pomožni šerifi v službi o kraja in ne premogovniških me gnatov in ako M biU v to elufbo eprejeti neprietraneki ljudje, tedaj M eploh na Mo traka take velike armade < kajti šerif Orif fith je pod priaefo iajavU pri in- GENOVSKA MUCK JE KONČANA. Pranoija in Belgija aa najbrž na udeležita hrtff^i konferenoe PAKT osemmesecneoa premirja. Haktrična želeanioa v Detroitu bo uvaiala živila to odvažala smeti. PRAKndm NAČRTI Dotroit, Mioh. — Poulična e-lektrična želesnioa v Detroitu, katero je mesto preVselo v svojo posest, bo od sedaj naprej v službi vseh davkoplačevaloev in sploh ljudstva in ne eamo v službi ns-keterih poeemezaih oseb. Tako je izjavil Župan meeta Detroita, ko je aklioal konferenoo divisijskih ravnateljev, na kateri ee je razpravljalo, kako bi bilo najbolje izvezti načrt, da bo ljudstvo v resnici imelo kake koristi od tega, ker je kupilo poulična želeanioo. Dokler je bila poulična želeanioa v privatnih rokah, je bilo kaj takega nomegoše, ker so lastniki gledali v prvi vrati sa ivoj profit in ljudska blaginja je bila na sad nji stopnji, v 1 . Da ja mogode mižati eeno ži-tU, je najprvo treba snižati prevozne stroške; to je najvašnejle. feetroit je ravno tako obdano 4 farmami kot je Chioago. Vsled ta-KM je meetoi župan v Detroitu ia-delal načrt, d« ee podaljža poulič-na Železnica za deželo, da bo lažja •važati mleko in drugo vrtno zelenjavo v meeto, kjar bo veš postaj za razdeljevanje teh šivU. Na teh postajah bodo konzumenti lahko dirsktno kupili svoje potrebščine in trgovel na drobno bodo lahko dobili svoje naročena etvavi kot vrtno zelenjavo, mleko, jajoa in surovo maslo, karkoli bodo že naročili pri bližnjih farmarjih in prevoani stroški bodo aelo majhni. Na ta našin bo lahko padla eena za dva do tri eente pri šetrtinki galona mlake ii> ravno tako bo lahko padla eena pri drugih ši-villh. Drugi nnšrt je, da bodo po poulični železnici odvažali ponoči smeti in kuhinjeke odpadke. Na ta način bodo tovorni avtomobili hitreje pobirali kuhinjske odpadke in smeti po stranekih uiieah. Prorečunjeno imajo, da bo meetu prihranjepega na ta način #800,-000 na leto ali polovico obreeti, katero bo moralo meeto plačati od kupne vaote. Hprevodniki poulične želesnioa bodo tudi nekaki pomožni poliaa-ji Dobili bodo namreč poeebne listine, na katere bodo napiaali ime šoferja in številko avtomobila, a-ko šofer krši kak aakon, ako n. pr. vosi prehitro. Sprevodniki ne bodo imeli nobene praviee izvršiti aretacije, ampak šoferje, ki krši kak način, bodo oaaM nesnenili policiji, ki bo potem zadevo pre- Poulična Šelezniea je prenehala biti aemo sa dobiček, t+mveš od sedaj naprej bo v eplošno koriet ljudstva. VMČMH mmL šinil, Tan. — Akoravno j« Ilenrjr Stesrart eter še 71 let, kljub tema še redno potuje in njegov dom je tnm, kamor obeel klobuk, kot ea je eam U je vil. Seda je aa peti is Sen Diegs, Cal., v WaehinftaR,'D. C., kamor npa deepeti aseeeaa januarje prihodnjega leto. ffanrjr je bil rojen na Akotakem ia ob rojstvu eo me amnda rajaniee poderil* popotno paliaa. Kot še mlad fantiš Ja Že prišel potovati In potuje eelo aro je življenje. Prepotoval je že vee dežela na sveta la obifkai naj-kvaje v UI Genova, 19, maja. — Medne rodna ekonomaka konferenca v Genovi, ki je trajala 39 dni, je bila zaključena danes opoldne Angleži so se teko j nato odpeljali domov a posebnim vlakom. Neka teri delogatje drugih držav ao že prej odšli, ne da bi čakali sadnje plenarne aeje. Rusi ostanejo tukaj do pondeljka in potom pojdejo v Berlin; nekaj ruskih delegatov počaka v Berlinu haške konfe renče. . : P) ■ Plenarna seja se je vršila pred poldne. Razne komisijo so prod lošile poročila, ki ao bila forma) no odobrena. Poročila, IsvaemŠi onega glede haške .konference in osemmesečnega premirja, niao poeebne važnosti. Nato ao ae ^šili zaključni govoril. Govorili ao Lloyd George, Barthou, (Hčerin iu drugI Zadnji je govoril itali japaki min istrski predsednik Faota, ki je saključll konferenco. L!oyd George je dejal, da kon feranaa ni dosegla tega, kar je on pričakoval, namreč pogodbe sa rekonstrukcijo Rueije, toda dala je upanje, da se to doeeže. Georgv je apeliral na Kuae, da naj 4'igra bijo in rešilno vrv, katero jim pd-nujajo zavezniki In eprejmejo častna pravila oiviiiaaeije." Čičerin je ponovil, kar je povedal na prvi plenarni aeji, da po omejenih potih, ki jih je odmerila ontente, K v ropa ne pride do rekonstrukcije. Niao Ruai, ki delajo sapreke, temveč voditelji zapadna Hvrope in Amerika, ki nodejo m> šumeti pobžaja kakršen je v res- Barthou je rekel, da nima sov raŠne besede napram Rusiji, da prav ja bil na podobi aešgan Petrogradu. Barthou jo tudi obljubil, da priporoči francoski vUU di pakt 'pntoirja in načrta sa haško konferenoo, Genofft, 19, maja. — Protivojn pakt, ki ima držati Hvropo in Afi* jo v miru prihodnjih oeem oev, je bil na včerajšnji aeji poli- jat. Francozov, Belgijcev In Nem oev ni bilo na M|| Pakt ni bil podpisan, pač pa ja bil iprejet obliki reeoluelje In delogatje ao ivečano isjsvili, da ga priporode svojim vladam v sprejem. Upati je torij, da bo pakt ratificiran brei kakšne spremembe. Pakt, ki ima šeet klavzul, določat 1. Zavezniške sile Imenujejo komisijo, kl bo nadaljevala e pre-MptfŠŠtai , jMMtoirlsaij med Sov jetako Kusijo in dniKimi država mi. Komielja a« snide s rusko komisijo ; obe komisiji imata enako oblast in pravioe, pano v komisiji, sporoča najkasneje 90. junija 1.1. imena članov komlalje ruski sovjetski vladi in HK lito/aano sporoči svojih komiaarjpv zavezniškim drŽavam. S. Obe komiaiji aa imate pešat sem o « vprašanjem dolgov, pri vatne laatnine in kreditov. 4. Člani obeh komkij morajo biti v Keagu najkaaneje 26. junija I I i. Komiaiji imata razpravljati o vprašanju, ki je navedeno v klavzuli, in eprejeti akupn-lueije. 9. Z namenom, da komiaiji dela U v miru to vpaatovita vaa> mn« zaupanje, aa Sovjataha Bosija svojimi alilranimi r«fMil»likaim sa-veše na eni atrani In drufe države ee savešejo na drugi strani, da ae vadrle vsakega agr»etvn«ga čina, propagande In vmešavanja v no trenje zadeva druge etraiike. Za veaa mora temeljiti na sedanjem (Dalja na S. atrani.) EVROPA VOOB ODLOtlTI O-KOtlA; MILJON OBORO tBirnusot. Žrueva, Švica, 19. maja. — Člani sačaane mešane komisije lige narodov sa raaorošenje ao mnenja, da države v Kvropi nikakor noče-o slišati o zmanjšanju armad na auhem. Saj še tri štiri leta ni pričakovati kakšnega napredka pri delu sa raiorolenje. Člani komi* aije lige narodov pravijo, da je danea mlljon mož več pod orožjem Kvropi kakor je bUo tik pred veliko vojno leta 1914. Chkago in okoliea: V nedeljo jaano. Severnovrfiodni to vzhodni vetrovi. Temperatura v ■Mlajih lil m pristmiiscni delavci v ,, zadružnem gibanju. OrgmnlsMi io podjetje aa ru-kladanje to nakladanja tovornega "blafiTr " delavci v mehiki postajajo podjetni Tampioo, Meh. (Feder. Press, Fred W. heighton). — Prvega maja, ko ao drugi delavoi proslav-1 jali delavski premik, eo prhta« niščnl raikladalei, organizirani v uniji Gremio Utiido Abijadores, pričeli delati v svojem podjetju, namreč raiklidatl in nakladati na želeanUke vozove v|e tovorno bla-go, ki doipe v priitanlšče Tampioo. Unija je napravila pogodbo 1 mehiškimi državnimi šelnniaami in mehiško iveano vlado, da ima le ona iiključno pravioo raikla-dati In nakladati tovorno blago na šaleiniške vozove, Unija KirupU*. od privatnih imdjetnikov, kl so imeli doaodaj pod kontrolo razkladanja in nakladanja tovornega blaga v tam pristanku, vso potrjbno opravo in stroje. Dobila je pod kontrolo ni državni pomol« in privatno podjitji na la« polju jf prane-balo,TVi Kako obsežno ji to podjitji, 11 lahko rasvidl ia toga, kar ja unija kupila pet velikih dvigaL na parno silo, štiri velike motoma vosov«, 900 aamokolnii, parni ■troj sa pnvašanji šalianlških vo, dilavnieo m popravljanja itro-jav, garašo itd. Tsmpieo ja drugo največje pristanišč« v Severni Ameriki 1 prvo je Niw Vork a o- 1 sirom na dohod in odhod pami- ' kov,'., -u 4.M/v ' .: - -h * Unija pristaniščnih razkladal* je iiijšmMi flftiji v tam maatu Uitanovljina ja bito lota 1911, ko ji mmto štilo ša samo l ft.OCK) ljudi t maito štiji dani« nad 100,000 ljudi. Unija štej« do tleoč članov, ki delajo v «8 od-deljcih v skupinah po 10 d« 14 mož. Unljake prlsianižčne riskls dalae vpoelujejo tudi lastniki privatnih pomolov j unija ima pogodbo z vsemi velikimi olj»Ttol družbami la pru«irol importniml in ekaportniml družbami. Itarkladanje tovornega blag* parnikov, zaaidranih ob drlavnih pomolih, se še vedno vrši po privatnih podjetnikih, ki vpaeiijo u-nijske delavce, Toda od tranutka, ko je blago risložeoo 1 parnikov m dokler ni varno naloženo na Aa> lesniške vozova, js p« odgovorna unija pristaniščnih rizkledaleev. Državs Tsmaullpas, v kateri je ineeto Tsmpieo, je potrdila Io ža* družno podjetje in ja peaodUa 100,000 pasov, katere je zadruga rabila pri nakupu potrebna opre Lm. Delavei io asmi podpiiili 4.1, 000 pezov kapitala. V izvrševel-nem odboru ali ravaateljelvii ae trije šleni. Delavei, hi delejo ze to podjetje, ki m imunuje "Rmpreie de Meniobras Meritimee", dobivajo |ieto plešo, kot jo prajemejo, ka delajo sa privatne podjetnike, nemreč pet peso v 1« osem urno delo 1 ako delejo ponoči, dobijo M' odatotuo povišanje, in ako dalaje nsdšas ponoši, dobijo sto odstotno povišanje. Delavei ae vrstijo, tako da vil delajo eneko število dni In nr. Končni dobišek bode raadelili m*d šlane nnije in eieer sorazmerno na število delevaev. T" zadružno podjetj« ne bo plešelo toliko šaee nobenih di vid and, doktor ne bo odplešan dolg, katerega ja a-ni je napravila pri dršavl( poleg bo pa uetaaovtla poseben »klad a« nakup novih etra jev. Drug* »Mevehe atrokovne o A/iji pr^poto re v Afriki to r,7 katero aa zahtevali najvišja 18361463 GLASILO >1 želi kaj pojasniti, naj pojasni, sa-mo v drugačnem tonn naj to stori, ds nas bo njegovo pojasnilo družilo in ne cepilo. — Valentin ▼ časopisih, tedaj je oni notri gotovo eden izmed njih.) Ker sem nekaj* moral reči, sem mu odgovoril: "You hsve right trum p, i Ooel 0o. št. Pa. se ie v starem kraju likih se vranami, sem med hudim viharjem padale debela toča, ki je naredila *nn sadnem drevju veliko Škddo. Toče je Z obiska v Delmon ma v trgovini donelo vso to, blišno tako dolgo, kolikor ste Vi stari," se je glasil sdraVnikov točni odgovor. PROSVETA SVET A SUIE g HASEUl* r£N5Kfc NARODNE* PODPOSNE JEDNOTE Cen* oglH»uv po dogovoru. Rakoplel se ne vraCajc - Martina: iiinj—I ^JUo Chiejgo) sU* aa L pel leta tali>*'» «** meeeeo; Chleego f«.50 ne leto, ll.tš |l.C6 za tri roa-ce, In m u.u^m^vo $b.QO. MmU ea «n, kar Imm »tik a HtmmT ro, Pa. — Vaem prijete lijem, snaneem in sorodnikom na-I znanjem, ds je umrl nač sobrat Jakob Račko, dne 15. aprila v bol doprinesem dokase. Boji se tudi, da bi ne bilo v moji glavi kaj po- ' flua Pranokoo, Cal. — lomlj.n.K* morda bi atoril bolj- ko ee zopet bližajo volitve, ic, če bi svojo obvsroval pred ke- čuje vse povsod - zs stavko. Toda družba do-6edej,|bro ve po svojih vohunih, da vla ds sedsj med delsvoi v tovarni najrazličnejša j uezapnoet in ao delavci brez vaa kim Jlomom za j to bi bUo naj-1 domnevanja za to eli ono stran- kih pravic. Samo za onega je več v korist njega samega. Vpra- ko. Tako §em naletel dne 11. ma- rešitev, k; si more pomagati, da Išuje ae da mu bom mogoče uge- ja v trgovini z grocerijo in pe- dobi delo drugje. Ravnotako bo z verjel,'da niso bile žene iz Jame- karno na 24. in Rhode Islsnd ce- vami premogarji, ki sedaj stav J — ------- 1—kapitalizem n* »PRT gvei A" ^ «TBE ENLIGHTEMMENT" 3007-00 fc. niči na Windberju, Pa. Preminnl Ltowna na Bxp0rtu pri seji stsv- sti ns precej zsnimiv pogovor, kokszite, kajti^^H^HI I je prenagle smrti za kruto moril- Lar«v hi so potem zaproeile or- Ne bilo bi vredno omenjati, če bi pozna uamiljenja. Sedaj vam -iru| ko jetiko in zepužče štiri aedore- LglliMiorja M organiziranje ta- se dotični pogovor vršil med tr žbe obljubi jejo med in mleko, nesle otroke ter soprogo, mster in jUmo4npremogsrjev. Ns leet goveem in nsvsdnim človekom; besa in gradove, toda če bo *tav- Isestro v starem kraju Lepa hvale sobrstom tamošnjih premogerjev. MH ne oči da jih je videl in celo zra slučaj je nsneael, da je bil v tr- ka izgubljena, gorje premagan društva I ven bil v tistem momentu. V govini bogat trgovec, ki laatuje cem, posebno še atavkokazem, ratee on Chimgo Sukecription: UnU AmaJa U per rcar; žili pc uro 16.60, and foreign coaatrlce »MO m foer. tajnik MEMBER of The FEDERATED PREST* mw. (A*rS m-ss) l^aa »lim aifalihi ■ ■■TOm P*»Bla »■«»•»•- t v ou«H*J« »• r> C 4m vaai je e da — vmnuo mtmmm Cerkniško jezero št. 248 in dru-|reHnici je bilo tiatega dne na Ea- veliko trgovino na Market eesti, ker vedno boste slišali kletve se štva Liburnia št. 421, ki so nos tu ^ gi0venk, ki eo priso- drugo ns Brosdwey ulici v Oak-1 dan jih stsvksrjsv, ki bodo lete počakali v Windberju in ee nMs-Lvova|e Mji »uvkarjev, toda s landu, tretjo ns Msin cesti v Los le ns vss, ki sedsj pomagste pogreba. — M. L., društveni tcm mi ^ niajn0 bili organizirani. Angelesu in četrto ne Južni družbsm plesti bič, de bodo u- pred organizatorja sts stopile Broedway ulici tudi v Los Ange- darjale po vaa^in stavkarjih. * Zato, kdorkoli še dela v rovih, Ko se jc pogovor sukal o poli- naj odloži orodje in pristopi na RUSKI M1UONI NISO SU DALEČ. dve . tuksjŠnjo premogarja in leeu. „W( . — Dopisi iz I vprašala za informacije, kaj nam K< . _ _ ^ ,niiri-IT- prihajajo bol j poredkoma i jo storiti, ds bomo čimprej orga- tiki, je oni bogstsš rekel med stran etavkarjev. S tem bo boj »^•iMMMtMlmL javnost Seve posebnih novic nizirani. Dobila eta organizator- drugim eledeče: "The socialiste prej dokončan in bolj gotovo dob- - ---^ i--^ ^ ^^ delo ^ ^ kgterih imo se potem rev are going to get thcir medicine ljen, kar edino bo koristilo vsm Lgjj # thie tirne; alnght, alright ; ha, ha, in vašim sotrpinom. Se enkrst re- Jsz nisem eden tistih, ki rajše hs." (Socialisti bodo že dobili čem: Gorje premegsncem! To i- |S prvim sprilom jf prenehala z obratovanjem tudi Lewiaeve _ Mn,i stranka ker je potekla pogodba debstirsjo radi podpornih jed- sedaj svoje, to je prav, ha, ha, mejte pred očmi! Stavkarjem že- I * j . a a e__i •__—a. , JI, — I L „ \ lf ..K Oi — maVaI nu I Km Ja L* !■—■ ai*%.L ^ med operatorji in unijo. ____not kakor bi agitirali za stavko ha.) Mali trgovec je rekel na lim, da bi kmalu končali stavko Le tu na tam malo" obratuje jo I kot to trdi dopisnik, saj sem tu to: "I was aocislist when I was Iz izpolnjenjem pravičnih zahtev. . iu. >__tL.L V.____ J! J„«n|{ i»nn nnVA(1«l Au Bpm I r»rwir " rSnciHliHt Mm bil. ko icm Pozdravi — Pran k Btulsr. Senator Borab — katerega Imajo mumije obeh sta- pr| mlLn^ih družbsh. Kar nas je di dovolj jasno povedal, da sem poor." (SocUlUt sem bU, ko sem Pozdrsv! — Prank Btular ŽIVITA BOČBTA KOT PRVA mmm človbka. Boston, Maes. — Kari A. Sut-ter in njegovo žene hočeta živeti rlh strank za "rodikaica" — je~spravil famoznega ruskega I bilo "**na Howšto^i strani", smo ia I svojim nasprotnikom prsv isto I bil ubožen.) Bogataš 10 je nato nn SiranK zu muiamv* ^ wy a o I u 0f€m mefecev in ko bo odpustil, ker je stavka. Neemisel-1 na ves glas grohotal. "poslanika" Bahmetijeva V zelo neprijeten položaj, toaa lkjenjena pogodba med operator- no bi bite danee medsebojno pre- V kotu jc stsl izmučen možak »do živega mu ni ie prišel. Lažiposlanlk je sicer prišel V ji ter unijo, še nič ne vemo, kdaj piranje, ko nam je potrebna slo- ^ gn(ito poslušal omenjeni po- n I z uu^Jl In II enkrst VM dokler ie in ^je dobimo delo, ker nas je ga. sko hočejo ds bomo kdaj do- g0vor. Mislil sem, da jih bo pre-nemilo lu£ publicitete — in to je zaenkrat vse, aOKier je LewjJci HowAtom ^ guapendi segli izpolnitev svojih zshtev. bodel z očmi in ko je mali trgo- Bahmetijev pod zaščito državnega departmenta. Iral. Imenitno opisuje, kako so mo- vec skonial svoje besede, se je o-1kot prvi"človek. Zadnjo"aoboto Preiskava V senatu proti Bahmetijevu, katero vodi V Proovcti dne 13 sprds semr.leiene pomsgat, k rešitvi * gl-H: "Ye., nowwhcn youareltj| odiU v g0Ed0vc v driavi Mai-rreiSKava v snnnwi v: , : * .. ... bral, da Hovrat apelira na rasne velike etvan; tode jameatownskc rlch, you ore ali bolsheviks." ne brej oWeke ali žwn Izjavlja. Borah, je brez uspeha, dokler se ji adminirtracija protlvl. itrokovne unije tt pomoč nam U- žene niso imele eprvi prav niče (Zdaj, ko ste bogati, ste ps vsi ta dft bodeta živela v gozdovih Državni tainik — kakor tudi ne predsednik in noben član občenim, ki smo se borili proti car oprsviti pri tej stvari. Velike bolševiki.) Po teh besedsh jo je tednov ^ ve, u čas bosts i-urzavni lajnrn luuvu ^ui « v w 1 indnatrilaki posuvi. Zelo bi bUo čast pa jim gre, da so drugi dan odkuril iz prodajalne. Malo nato , h dno ^JTl rib kabineta — ni odgovoren kongresu^ temveč aireauioipotrebno dt w ^ kje prejdi u igUvke tako hrabro nastopile pro- sem mu sledil in ga našel pred hn divjačino katero bodeta vjela Elti :J7 _ .. ' • __. . m . • V « *__J___l_4.il. m 1.1 * * a.A.1 lr.4a.imt nI i ____J__L!__! ____A * TT _____I - I * ' * "ljudstvu"; obrčun z ljudstvom pa pride šele čez dve leti|koj>odporo. in do tega časa ljudstvo rado pozabi. ^ •tsvkokszem, med ksterimi pa I trgovinskimi vrsti. Ko me ugle-L rokjimi tli'p<| orodjem> kitUre. Kar se tiče letine, sedsj vse le- nI bilo niti enega Slovenca. Zato da, pravi: "He got his medicineL^ bodeU naredUa brez"' kakega po koše. Breskve so polne in pše- jim kličem še enkrat: Zivilc ja-U0o, alright." (Tudi on je dobilLU0(le a orodja Mefto Amerika posodila Kerenskijevi vUdi, niso šli dalj kotliovii v pašnikih ...... do Wall Streeta. Tam w gospodje bankirji pokupUi v^čje ~ število bondcftr od carja in ko je šel carjev režim k vragu, dakajo, imajo malo jsjec. Enak niso bili bondi vredni deset centov na dolar. In tedaj je k^ovor M mj^^^ ^ ^ CUridjfU Pt M moram ameriška vlada rešila uboge bankirje! Dala je Bahmeti-dopiiniku i£ okolice Bxporu, predvscm zshvaliti rojaku m-jevu 187 miljonov dolarjev na račun "ruskega ^H^t&SSI| Ibut the gume is 1 Pa,dlof dv* _ ^fe T vi tnimf imsš, toda igre jc nepoštene.) Ne vem, keko prijetno jo može- golo in vrtna zel en jeva je popol noms uničens. AmT^jflri Z«ynfVfY» iggngn is Rusijo. soto no more oglssiti, ker so gs mordo "kozaki" s kostmi vred pojedli. les. de nesto^imo vsi In si ls-Oo imo urestmorelendski stsvksr vojujemo toliko, de nem bo se lcih agentov. Tako je ree toliko sovsstl kot pišs v svo- deetovelo sa polteno življenje, jik doplsik. sekaj torej posti, ds Prišle bo ura, ko bo sesijalo kdo drugi msoto ajega trpi. eolnee, toda ne onim. ki denee Kdor ee ne boji. vook nsj pride deUte In pamegeU aniševeti ru dan počitka in dan uživanja sadov njegovega dela na s provim imeOom aa dan. Provl, dersko orgaaisaeljo Pomnite, ds stare dni? Kaj mU Je dala družba, kateri Je tako zvesto •»koga' » i*'00" imeno-lbeate krivi vi. ki danss služil? Dala mu Je revolver v roke in mu rekla, naj gre počivat v grobi — Ne more se reči, da Je bil Dey za-pravljivec ali lenuh; kdor napiše dnevno 8000 besed, nima časa na lenarenje in zapravljanje. Kaj si zdaj mislijo založniki, ki so napravili s njegovimi spisi ogromne dobičke? NIČ ne mislijo! Dobili bodo drugega garača. Tako kapitalizem plačuje pridne delavoe I Takih slučajev jo mnoga Iniciativa posameznika? Crkni iniciativa fcrt pod at»Uo, kadar > kor s sužnji in nejbolj ndorUo ti-|vsl kmet Repšišf" — Veotni čo st« oddelke, ki eo se prvi odsvsli vej: "Del Cisto natančno sem prilianjenim besedam kompenij- slišel, ko je dejel. do ete vi velik bil odde- oael. kar morem todi piemeno po prizadet trditi" — Župan: 'No. aU ste so- lek s# žeblje najhujše Odkaaanih je bilo vsakemu po-megošu od 2 do 4 strojev veš in urnost strojev so povila li zs tri Ideeetinke, tode plečo se izdelenlh delate. | iooo funtov šebljev (takoimeno-▼anih 8 eommon) eo znižali ne de ul ulkogur a imenom val. Tepec bi bil, še bi ne rase-1 ako bomo podlegli v tej borbi. kom o»ri o dopisom. Ako se||Nspredni rojaki v Cleridgu. I vi«, dočim je pomočnik ss isde-Čulim prizadetega. ( tedej pre v i. kakor povsod drugod. o«lko,irr |avo igtm prvj prejel $14^. Od tode sem sam kriv. tods jes isssm imate še kaj odpadnikov, mialim,L^ p« dobi sedaj mošiniet (opera pri tem popolnoma čiato v^t lda bom« snali ceniti taks ljudi, kojtor) da pomagal končno Msraikomu se moru senjoti pe ta«{%S končala stavka, pe naj iate pe- oataa« le Sftc ■ kih dopiaih kot je bfl v št. SS. torej no Piše. de ss prišli sorodni slo jes šs ni kakorkoli. KoHkar seda} aajejo vai snaki. bo zmaga gotovo as to je treba, da Peš boljše vio 1000 funtov jenih šebljev.—Delal sem por me-eeeev kot isurjenee v tej otroki tode zaslužil sem le pe S4 do Sle ne uro. oni, ki so prej p/vl SU htevsli pismeno potrdilo f" — Čuvsj: "Bog ne dajl Verjeli-smo mu šs teko!" "Kje po st* po gospod profesor T " — Ker je pn.modila opoldne jed. emu jI seloifl sedsj se ks zen. de jo more do večere priprs • pro viti desetkrat pravilne." Dam sv. Petra. "Kje je bil do me sv. Petorf" je vprešel kote bet ušonea. "8 Kale," j* bil ea Kako tof" je vprošel kateket TiMPttcr M Slovenska Narodu AoU v angleškem jeaiku in jem Slovensko babiee, ki i« skuinjo m licenco. Sedal 1.1 M Slovenka poatane babica priučila odgovorov v en OflaoKe ee pri: ML A. AL SOUKUP, OBLO DOBI več mol ga delati drva. Plača $1.36 od eešnja (klaftre) aa Kemi-kal wood. Pridite ali pa pičite na naelov John IVnde, P. O. Ralph, Mick. (Adv.) Kavnoker aem prejel ls starega kraja s končnimi mejami krasao Udelane v II barvah mape, brca katerih bi ne smele bM sas slovenske C«»a j« EN DOLA* Potrudite ae hitro dokler salogn ne poide. JOHN SENICA, St« Ckeeslaol Bldg.. Ckleag*. 10. PODPIS imal tako vrednoet, my boete g fvajM priiadavaaji V tovarno V tovorni se sledčiee v Mi-gioo City, katere je lest s-n ntkege podjetnike 1. J. Boh :'n«. je pred enim tednom is-bruhnile atevke ss prisnenje nnije r> boljlo delovne resssers. Ker ps r"'It noče ničesar aličeti o ke-pogajanju, mn stsvksrji ne 'lovolijo vstopa v tovarno. Bakler J' ps tekej raskričal. de so stav-y"rji 'osegll tovarno In satekel ss J w i"-moč ns emerički koasulst Kr"*ol ge je pe pomiril, de nej t" nekolika potrpefljiv In da ko •m otiru p ser lds val pri a*ki ' v ledi. SKLENITE piaa bo aaratfala eoi prizedevaaJL -i U. S. SHIPPING BO ARD vam torej drage volje prodamo tudi 3 ter vaše ime in naslov, razločno pismu ali po (Money Order) pase vrta 11 izvrstno vrelcev, od katerih se pri< Hranilnice plačajo po 4% obresti na leto. Mi smo mmm ■r' kaže slika M& W 3 ..o uMmijžt1'■'< • m dividende " K MEDVOMNO ste slišali, da se ie v zadnjih nekaj mesecih pojavilo veliko število novih bogatih oljnih vrelcev v državi Texas. Največje mesto, kar bi se lahko imenovalo glavno mesto, kjer so se pojavila ta večja odkritja ofinatih vrelcev, je Mexia, Texas — mesto, ki šteje danes 20,000 prebivalcev, ki pa ie bilo še pred par meseci nazaj le mrtvo mestece na deželi, katero se je sedaj razvilo v metropolo v malo manj kot Čez noč. Vse to seveda, ker so se tu našli močni in bogati oljni vrelci. V neposredni bližini mesta Mexie se nahajajo vsi H bogati oljni vrelci, kar je dalo možnost in priliko Roller Oil & Refininp Company, da je iz dobička teh oljnih vrelcev lahko proglasila in izplačala petodstotno dividendo, in sicer dvakrat v enem mesecu, Če ravno družba šele malo časa posluje. Petodstotna dividenda in dvakrat v mesecu pomeni toliko kot, da je nekdo naložil $100.00 pri naši družbi in je prejel v kratki dobi dveh mesecev $10.00 dividende. To je iele začetek. Petodstotna dividenda je bila izplačana^ obratovanja ter iz čistega dobička še cela vrsta drugi Naložite v delnice pri The Roller Oil & Refining Co.! Cena našim delnicam je po $ 1.00 za delnico. Ker smo pri volji dati ena- i________i___..i__x__:x:__1- ____:__*:l :L____ Sicer je pa vaSa stvar, če k sednik družbe RoHer Oil &1 ■ i kupiti, $500.00 ali pa samo za $5.00. Pi Co., je Dr. H. C. Roller in z njim vred naj bolj i ^oouui/, IVJ ga pišete in mi vam damo vsa potrebna w j i • j • • * • « .. * Ako nameravate kupiti na- še delnice, tedaj izpolnite spodnji kupon. Označite natančno koliko delnic hočete, koliko denarja pošiljate i late in pravita H ■ mporocenem poštni nakaznici. do enako dobro w producirajo. Če bodo ti novi vrelci prinašali toliko kot prvih pet—ali recimo še več, bodo le boljši, tedaj to pomenja, da nam bo mogoče dati še več. kot po petodatotno dividendo mesečno. ROLLER OILdk REFINING COMPANY 806 ROS8WOOD BLDG., WILKINSBURG, PA. JUH fSvri ^/t^ H'".. { v'f • ■ . ' Priloženo najdete_ Za kar. prosim, mi pošljite Jaz r* nikdar o dohodko Ime dolarjev. _ delnic. razumem, da so te delaice s tem popolnoma plačane in da se ne morejo obdavčiti in da mi dajejo vse pravice do vseh sedanjih in bodočih v pri družbi. Naalov, - Mesto Država plačali — jo poet in tako dalje, ta reve! je sprejel t«« u suho zlato. Do nm je komaj eo trenotek dovolj sem itak zdavnaj vedela; in tako eem ee odloči ls. Nu, to je vse; naj vam zadošča, ia proeia. aič ve« pojasnil, drugače ee lehko skregava. N. bojte se nikogsr, vse vzamem nase. Operna ladja me je zapeljala, neumno kepričnieo in salonsko gospodično. . . Ah, veste, vseeno eem mislila, da me imate strsšno radi. Ne prezirajte neumna in ne smejte se radi aolziee, ki se je zdsjie utr nila. Neznansko rada se jočem, is sočutja • seboj*. Nu, dovolj, dovolj. Jas nisem za nobeno rabo, vi za nobeno; obriši va ee in bodiva potolaži na. Tako vsaj samoljubje ne trpi.** ** "Henje, blazne sanje!" je vzkriknll Nikolaj Veevolodovič stopaje po sobi in lomeč roke. "L; za, ubožice, kaj si storila s seboj?" "Osmodila sem se ob sveči, nič drugega. Pa ne da bi tudi vi jokali f Bodite spodobn«jii, bo »lite brezčutnejli... ." "Zakaj,' zakaj ai prišla k meni T" "Kari ne razumete vendar že enkrat, v kako smešen položaj se spravljate s takimi vpraša nji pred mnenjem sveta t" M Zakaj si se pogubila, tako grdobno in tako neumno, in kaj je zdaj storiti f" "In to "je Stavrogin, 'krvoiok Stavrogin', kakor vas imenuje neka tukajšnja dama, ki j* zaljubljena v vas! Poslušajte , saj sem vam £e rekla: postavila sem svoje življenje na eno uro, in zdaj sem mirna. Postavite še vi svoje — nu, vi nimate za kaj; imeli boste še mnogo 'ur' in 'tre notkov'." "Toliko, kolikor ti; svojo aveto besedo ti dam, niti ure veš od tebe!" (Dalje prihodnjič.) -■-1-j--- "Reeniea je, da je naj resnejši človek zmošeo staviti najbolj čudaška vprašanje. Zakaj se neki Uko vznemirjate? Pa ne is samoljubja, ker je naprej Šenska vse postila, ne vi nje t Veste Nikolaj Vsevolodovič, prepričala eem se med drugim, £ »te neznansko velikodušni do mene; in prav^ to mi je pri vae neznosno." Vstal je s mesta in parkrat prestopil po sobi. "Dobro, nsj se končs tsko, če je usojeno. . Le Uko ee je moglo vee to zgoditi f" "Lepa skrbi Ali najlepša je, da sami- veste, kakor bi bili na prste sešteli, in razumete vse to bolje nego kdorkoli pod božjem solneem Ur ste aami računali na to. Gospodična sem, moje a ree je vzgojeno v operi; tako se je začelo, to je ključ akrivnosti." ' \^'Ne." ' " ■ '/- - V' "" "Tu ai ničesar, ksr bi moglo mučiti vsŠe ea-moljublje! in vse, kar sem rekla, je čisU resniea.it Začelo se je z lepim trenotkom, ki ga nisem prenesla. Predvčerajšnjim, ko sem vas 'razšalila' vpričo vseh in ste mi ri Uko viteško odgovorili, aem spoznsls takoj, ko sem priŠU domov, da ste zato bežali pred menoj, ker ste oženjeni, ne- iz preziranja do mene, česar sem se jaz dekle iz dobre družbe najhuje bsls. Začutile aem, ds ste prizanašali meni neumnici, ko ste me &begafali. Vidite, keko' cenim veše velikodušje! In Ukrst je priakočil Pjotr Stepanovič ter mi nemudoma pojeenil vse. Razodel mi' je, ds vas prešinja velika misel, pred kaUro sva obsdvs, on in jaz, po-polni ničli, ali jaz ds sem vendar zapreka na vasi poti. Tudi sebe je prišteval zraven; na vssk način je hotol, da oeUnemo skupaj Ur čenčal etra-šno fantastične reči o ladji z javorjevimi vali iz nevem kakšne ruske pesmi. Pohvalila sem ga, da r. SL Dostojevski m BESI« -Preložil Vladimir (Dalje.) "Liza! Tak kaj je bilo potom všerajf" "Bilo je, kar je bilo." "To ni mogoče! To je okratoo!" "Kaj zato, še je okrutao! TrpiU, oko se vsm sdi ds je." " Mešču ju se nsd menoj u svojo včerajšnjo faoUsijo", je zamrmral s srditim nasmehom. Liza je ssUrels. Kako nizkotna mieel!" ''Zakaj aU mi potem darovali . . . 'toliko sreče'? Ali imam pravUo zvedeti?" "Ne, izkuŠajU si pomoti brez pravie ia ae dopolnjuj!«' nizkotnoeti evoje domneve Še z neum-nostjo; danea se vam ae poereči. Saj ree: eli se nič ne bojite, d^ vas mnenje družbe obeodi rsdi 'tolike sreče'f O, če je teko, se ss božjo voljo ne vznemirjejU. Vi nisU * zakrivili prav ničeesr in ne doljujeU nikomur odgovore. Ko sem včeraj odprla veše vreU, niste niti vedeli, kdo priheje. Vse to je zgolj moja fsntszijs, kskor ste se prej isrssili, in prsv niš drugegs. Smelo in zmsgosno lehko gledste vsem v oči!" "Hledna groza me oblive Še eelo uro, ko po-elušem tvoje beeede in U tvoj smeh. 'Sreče', o keteri govoriš tsko blszno, mi je vredna — vse-gs. Ksko nsj te zde j izgubim? Prisežem ti, ds sem U včeraj msnj ljubil. Zsksj mi jemlješ dene« veef Ali veš, koliko su je stalo U novo upoajef Z življenjem eem gs plačal.'! "Z laetnim ali tujim?" Plenil je aa noge. "Kaj pomeni U f" je izpregovoril, nepremično strmeč vanjo. "Ali eU ga plačali s avojim ali s mojim življenjem, bi rede vedele. Meri ne rezumeU alČe-aer več t" je vzkipela Liza. "Čemu eU mahoma tako poskočili? Zsksj me Uko Čndno gledate? Btrah me je vae. Ceee se venomer bojiU? Že zdavnaj aem zapazila, da se bojiU, posebno sdajle, prev ta hip. . .Moj Bog, kako bledi prihaja-U!" "Če ti ksj veš, Lize — kolnem se ti, jaz ne vem. . . in ko sem rekel, da sem plačal z življenjem, nieem niti mielil na tisto. ..." "Prav niš vas ne razumem", je dejala ona s plašno zaetajajočim glasom. _ | • Nazadnje ee je pokazal na njegovih ustnicah truden samišljen emehljej. Tiho je sedel nazej, oprl se z lahti na kolena ter ei pokril obraz s rokami. "Grde sanje, delirij. . . . Govorila svs o dveh različnih stvareh." "As malo ae vem, o čem ste vi govorili. . . Kaj včeraj nisU vedeli, de pojdem denee od vas? 8te vedeli eli ne? Nikerte legati: ate vedeli eli ne?" "Sem. . . /'je zemrmrel tiho. , "Nu, tsk $sss hočete? Vedeli sU in ste ai vzeli 'trenotek'. Kje so tu še kski rsčunif" "Povej mi vso resaieo!" je vzkliknil z globoko muko. "Ali si vedele ti ssma, ko si včeraj odprla moja vrsta, da jih odpiraš le za uro f" Hovrežno gs je pogledele.