OGLAŠAJTE V	101VT A AHTTVT/^OnP	ADVERTISE IN
NAJBOLJŠEM	H r\J hL i i N: /W/ i i ^ I	THE BEST
SLOVENSKEM	M L 1 ^ Jl\^ V J' JL v i ^ Cl 1	SLOVENE NEWSPAPER
ČASOPISU V OHIJU	^ JL. JKLm JMLm JšL, JML. T JL. ^ ^ JMLm	OF OHIO
★ Izvršujemo vsakovrstne	EQUALITY	★ Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND- OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 16, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 10
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND- OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 16, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 10
NOVI GROBOVI
agnes bavec
V	soboto zvečer je preminila na svojemu domu Mrs. Agnes Bavec, rojena Mihelčič, p. d. Speharjeva Neža. Stara je bila 65 let in je stanovala na 1097
66 St. Doma je bila iz vasi fflance pri Ložu, odkoder je pri-sla v Ameriko pred 41 leti. Bila 3® članica društva s v. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, društva sv. Cecilije št. 37 SDZ, po-<iružnice št. 25 SŽZ, Srca Marije (staro) in Oltarnega društva. Tukaj zapušča soproga Anto-dva sinova Anton in Frank, ^ve hčeri Mary in Mrs. JosepTi-iie Suback in vnuke, v stari do-•^ovini pa enega brata. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega pogrebnega. zavoda v cerkev sv. Vida ob ■30 uri in nato na pokopališče Calvary,
^ank zadel
^0 kratki in mučni bolezni je v soboto zvečer Frank Za-star 55 let. Stanoval je pri ^južini Brgoch na 659 E. 160 • Doma je bil iz vasi Postojna Knežak pri Bistrici, kjer ^^Pušča sestro in več sorodni-_ Delal 3e pri Fisher" B&aV O- in je bil član društva Vi-Pavski raj št. 312 SNPJ.
V	Pennsylvaniji zpaučša dva
Petra in Josepha ter več Sorodnikov. Pričakuje se brata, 1 bosta uredila zaradi pogreba se še ni določilo dan pogre-a, katerega oskrbuje Zeletov pogrebni zavod, 458 E. 152 St.
Anton jenc
v soboto je umrl v John-ownu, Pa., Anton Jenc, p. d. ®facov, doma iz Žirovnice pri fknici. v Ameriki je bival kt in sicer ves čas V John-wwnu, Pa. star je bil 73 let. več otrok in brata Jer--^ohnstownu, v Clevelan-, ^ta Josepha in v stari do-brata in dve sestri. Po-
® se vrši jutri (v torek).
#
^^ank drobnich
v soboto zjutraj je umrl v ^nger, Iowa, Frank Drobnich,
keu''	je bil iz Ra-
a na Notranjskem. Bil je <^Jan SNPJ.
° ^ ° j " i zapušča soprogo dva sinova in dve hčeri, je vršil danes zjutraj. ^PSreb so se podale z leta-Bi t Clevelanda Mrs. Anna ter (sestra Mrs. Drobnich) ^ Mrs. Mary Novak in Mrs.
(nečakinji Mrs.
^^ARI pravijo, da ^olovili "titovce"
jan. — Uradni i"ai tiskovni urad je vče-vii ^^"^anil, da so oblasti ulo-ko *^0 70 Titovih agentov, PreT X i^ovembru in decembru mejo in prišli v Bolho	pristavlja, da se njim kmalu začela
^vnava.
gosl	je napadena Ju-
"kot najbolj hudobna 8« ..^^'stična agencija," ki da
^ktiv poslužuje izzivalnih vnosti proti Bolgariji."
Premogarji so prezrli nasvet Johna Lewisa; 25,000 članov UMW za nadaljevanje stavke
PITTSBURGH, 16. jan.—Okrog 25,000 članov United Mine Workers unije v Pennsylvaniji je danes glasovalo za nadaljevanje stavke, čeprav jim je predsednik John L. Lewis svetoval, naj se vrnejo na delo.
Stavka premogarjev, ki se je
začela zadnji teden, je bila okli-cana, ker lastniki premogovnikov še vedno ne želijo slišati o novem kontraktu. Koncem tedna je bilo na stavki okrog 69,000 članov unije.
Lewis je premogarjem svetoval, naj se vrnejo na tridnevno tedensko delo, ker so lastniki premogovnikov in nekateri senatorji, posebno republikanec Taft, začeli pritiskati na Tru-mana, naj s Taft-Hartleyevim zakonom zlomi odpor premogarjev.
V Ohiju so tudi nekateri lokali glasovali za nadaljevanje stavke. Predsednik isabelskega lokala pri Weirton Coal Co., blizu Uniontowna, Paul Teretta, je naznanil, da je njegov lokal glasoval za nadaljevanje stavke.
"Za to akcijo so se odločili sami člani. Ostuden jim je sedanji položaj, ker bi hoteli delati pet dni na teden," je izjavil Teretta.
Za enkrat ni nobenih znakov, da se bo stavka razširila na vseh 400,000 premogarjev, ki delajo v rovih mehkega premoga. V severni Virginiji se bo po sklepu 31 unij vrnilo na delo 10,000 premogarjev.
Premogarji se s svojim sklepom niso direktno uprli Lewisu, pač pa menijo, da ne glede na ono, kar predsednik UMW pravi, še vedna velja pravilo: če ni kontrakta, ni dela. Premogarji očitno želijo, da njihov položaj postahe jasen.
Tridnevni delovni teden za premogarje je svetoval Lewis, ko lastniki premogovnikov niso hoteli pristati na novi kontrakt. Stari kontrakt je bil v veljavi do 30. junija pretekleta leta in doslej premogarji še vedno nimajo novega.
Soglasno z izjavami predsednika Southern Producers zveze Josepha E. Moodya, se zaloge premoga naglo črpajo. Sedaj je na razpolago še kakšnih 22 milijonov ton mehkega premoga. Na nekaterih področjih se premog deli na odmerke. Na splošno pa doslej se še ni tako kritično čutilo pomanjkanje premoga za hišno uporabo.
Nova prevozna linija CTS odprta na 116th St.
Včeraj je bila odprta nova busna prevozna linija Cleveland Transit Sistema in sicer na E. 116 St. To je od leta 1925 prva novo o tvor jena linija in je le del 30 sprememb, ki jih ima CTS v projektu soglasno s posojilom, ki so ga nedavno odobrili cleve-landski volilci.
Otvoritev nove linije je bila slovesna. Prisotni so bili koun-cilmani vseh vard, ki se bodo koristile z novo linijo. Vkupno je bilo v paradi 14 busov, ki so imeli vsak svojo tablo z imenom posameznih kouncilmanov.
Nova busna linija je od Miles Ave. do Euclid-E. 107 St. Busi bodo vozili kot sledi: Od Miles Ave. po E. 116 St., East Boulevard, Fairhill, E. 107 St. do Eu-clida. Za nazaj pa po Stearns, Cedar, Fairhill, East Boulevard in E. 116 St.
Z novo busno linijo bo zelo ugodna zveza s St. Luke's bolnišnico, John Adams, Benedictine, Aujiubon in Nathan Hale šolami, ^.JVpodland Hill^ parkom ter številnimi gledališči, trgovinami in cerkvami vzdolž linije.
Madžarski konzulat zaprt
Včeraj so v Clevelandu zaprli urade madžarskega konzulata v Carnegie Hallu na 1220 Huron Rd. Madžarski konzulat je bil zaprt na ukaz Državnega oddelka, ker so madžarske oblasti v Budimpešti aretirale dva ameriška državljana, ki sta obtožena, da sta se ukvarjala z vohunstvom in sabotažo.
Bolezen
V St. Luke's bolnišnico je bil odpeljan prošli četrtek Adolph Hlabše, sin obče poznane družine Mr. in Mrs. Anton in Marijana Hlabše iz 1082 E. 72 St. Prijatelji ga lahko obiščejo med 2:30 in 4. uro popoldne ter med 6:30 in 8. uro zvečer. Upamo, da se mu ljubo zdravje kmalu povrne!
Žalostna vest
Mr. Anton Marn iz 7303 Donald Ave. je prejel žalostno vest, da je 29. decembra umrl po dolgi in mučni bolezni njegov ljubljeni brat Franc Marn, posestnik v Dulu. Pokojni je bil star 63 let. V domovini zapušča otroke Franci, Rozi, Stanko in Lojze, sinaho Lojzko in dve sestri, tu v Clevelandu pa brata Antona. Pokopan je bil na farno pokopališče v Trebnjem. Bodi mu lahka domača gruda.
V Baltimoru bodo zažigali na grmadi sovjetske liste
BALTIMORE, 12. jan. — Mestni prosvetni oddelek je danes naznanil, da je vsem ravnateljem srednjih šol dal navodila, naj na grmadah zažge j o sovjetske publikacije, ki so poslane za šolske knjižnice.
Nadr a v n a t e 1 j baltimorskih šol dr. William H. Lemmel je rekel, da takšna "progagandna literatura ni za javne šole."
Zažiganje in uničevanje sovjetskih časopisov in publikacij so odobrili tudi nadravnatelji v drugih mestih, kakor v Bostonu, kjer so uničevanje sovjetske literature naznanili že pretekli mesec. Podobne ukrepe je ukazal tudi nadravnatelj okrožja Allegany dr. Charles L. Kopp.
V Frederick okrožju pa se je tem ukrepom uprl nadravnatelj Eugene W. Pruitt, ki je izjavil:
"Vsak poskus, da se takšen material zatre ima nasproten učinek."
Po mnenju Pruitta mnogi ljudje, ki drugače ne bi čitali sovjetske časopise in publikacije, jih, čitajo prav zato, ker se jih zatira.
Sovjetska ambasada v Wash-ingtonu je naznanila, da je pred več meseci začela pošiljati šolam publikacije in časopise, ki opisujejo življenje in delo v Sovjetski zvezi.
HIDROGENSKA BOMBA TISOČKRAT MOČNEJŠA OD SEDANJE A-BOMBE
WASHINGTON, 15. jan. Trumanova vlada bo kmalu odločila, če bo financirala raziskovanje za razvoj hi-drogenske atomske energije, ki je po mnenju znanstvenikov daleč močnejša od sedaj znane atomske energije. Veruje se, da se tudi sovjetski znanstveniki ukvarjajo s podobnimi raziskovanji.
Po mnenju nekaterih znanstvenikov bi hidrogen-ska atomska bomba bila tisočkrat močnejša od sedanje atomske bombe. Toda obenem se veruje, da bi raziskovanja zahtevala ogromno vsoto denarja. Za raziskovanja, potom katerih se je iznašlo atomsko bombo, je bilo potrošenih dve milijarde dolarjev.
Hidrogenska atomska energija po mnenju mnogih znanstvenikov ne more služiti za konstruktivne namene, pač pa zgolj za uničevanje, Mnogi znanstveniki pa se obotavljajo, da bi sodelovali pri projektu, ki bi lahko opustošil svet in uničil človeštvo.
Progresivci bodo delovali za poraz sen. Tafta
Progresivna stranka Ohio bo imela 21. in 22. januarja svojo letno konvencijo v prostorih stranke na 1899 W. 25th St. Obenem se bodo iste dneve vršili tudi javni shodi v cleveland-skem Public Hallu.
Ohijski direktor stranke Hugh DeLacy je izjavil:
"Namen koncencije je, da se zbere vse progresivce s ciljem, da se organizira močno kampanjo za poraz senatorja Tafta in obenem za splošne napore v Ohiu za izvolitev progresivcev, ki so se zavezali, da bodo delovali za ohranitev miru, za polne civilne pravice in pravico na dela za vsakega, za konec de-portacijske blaznosti, za uzakonjen je mer za pospešitev zdravstva, zboljšavo stanovanj in zagovarjanje navadnih mož in žena."
DeLacy je obtožil demokrate in nekatere delavske voditelje, da sicer besedičijo o porazu Tafta, toda dejansko ničesar ne delajo,; da bi pognali delavstvo v borbo, da se Tafta porazi v volilnih kočah.
V Public Hallu, kjer bo 21. januarja prirejen javen shod, bodo med ostalim govorili nacio-nalni predsednik Progresivne stranke Elmer Benson, detroit-ska zamorska voditeljica Irma Henderson in Israel Epstein, ki je spisal knjigo "Unfinished Revolution in China."
Zedinjene države pripravljajo novi pomožni prmamiza azijske dežele
fašistične pesnike so napadli z jajci
CARACAS, Venezuela, 14. jan.—Predvčerajšnjim so štirje španski pesniki, ki veličajo diktatorja Franca, bili napadeni z jajci in paradižniki, ko so skušali v mestnem avditoriju preči-tati svoje pesmi.
Policija je izjavila, da ko je prvi pesnik komaj začel čitati, ga je velik paradižnik zadel ravno v prsa. Luči so se ugasnile in množica je začela vpiti: Dol s Frankom!
Ko so ponovno vžgali luči, je bil oder poln paradižnikov in razbitih jajc. Diplomatični predstavnik fašistične Španije je oči-vidno bil glavna tarča demonstrantov, kajti njegova obleka je bila od glave do pete omadeževana s paradižniki in gnjilimi jajci.
ameriški uradniki na kitajskem odpoklicani
WASHINGTON, 14. jan. — Ameriška vlada je danes ukazala vsem svojim uradnikom na Kitajskem, naj se nemudoma vrnejo v Zedinjene države. Navodila so bila poslana, ko so kitajski komunisti zaplenili poslopje ameriškega konzulata v Peipingu.
Ameriška vlada je v zvezi z zaplembo poslopja poslala kitajski komunistični vladi ostro protestno noto.
byrnes bo kandidat za guvernerja
SPARTANSGURGH, S. C., 14. jan. — Bivši državni tajnik James Byrnes je danes naznanil, da bo kandidat za demokratsko nominacijo za guver-nerske volitve v South Carolini. velike poplave
LOUISVILLE, Ky., 15. jan.— Več rek in potokov je danes povzročilo resne poplave, vsled katerih je v zapadnem delu Kentuckyja več kot 1,500 oseb brez strehe nad glavo.
papežev nuncij se zavzema za vojne zločince
FRANKFURT, 12. jan. — Visoki poverjenik Zedinjenih držav John McCloy je danes zavrgel predlog, da se pomilosti vse nemške vojne zločince, kakor so to predlagali nekateri nemški voditelji, katere je podprl sam papežev nuncij, škof A. J. Mupench, ki zastopa Vatikan pri nemški vladi v Bonnu.
V svojem odgovoru na pismo papeževega nuncija je McCloy poudaril, da svet na splošno še ni pripravljen na pomilostitev vojnih zločincet^.
Potovanje
Kakor smo že poročali, je pred par dnevi dospela iz stare domovine Miss Ivanka Lončar in sicer k svoji sestri Mrs. Sluga na Tracy Ave. Miss Lončar je potovala s posredovanjem agencije Mihaljevich Bros., 6424 St. Clair Ave.
Progresivne Slovenke št. 2
Članice krožka št. 2 Prog. Slovenk so vabljene, da pridejo na redno sejo v sredo zvečer ob 7:30 uri v Slov. nar. domu in St. Clair Ave. Na dnevnem redu bodo razne važne zadeve.
Upajo, da bo prišlo do sporazuma med zapadom in vzhodom
LAKE SUCCESS, 15. jan. — Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie in predsednik Generalne skupščine Z. N. brigadni gen. Carlos Ro-mulo sta danes izrazila upe, da bo v letu 1950 prišlo do sporazuma med vzhodom in zapadom, posebna kar se tiče kontrole atomske energije.
Trygve Lie je v svoji izjavi, ki je bila potom radio postaje CBS in CBC oddana za Kanado in Zedinjene države, med ostalim rekel:
"Moja najbolj goreča želja za tekoče leto je, da bi prišlo do zboljšanja odnošajev med vzhodom in zapadom, posebno do kakšnega sporazuma glede kontrole atomske energije. Bojim se pa, da nimamo dovolj časa na razpolago."
Predsednik skupščine Romu-lo pa je v svoji izjavi dejal;
"Moja srčna želja in prepričan sem tudi srčna želja vseh ljudi dobre volje je, da se države sveta sporazumejo za stalno odpravo atomskega orožja in da atomsko energijo Uporabljajo zgolj za cilje pospešitve miru in blaginje človeštva."
WASHINGTON, 15. jan.—Obveščeni diplomatični krogi so danes naznanili, da Zedinjene države pripravljajo za dežele južne Azije, novi pomožni program, s katerim upajo, da bodo ustavile širjenje komunizma.
Novi program za azijske države pripravlja Državni oddelek.
Sicer se razlikuje od Marshal-lovega načrta za zapadno-evrop-ske države, toda cilj mu je isti — da se ne-komunistične države ekonomsko podpre in s tem prepreči širjenje komunizma.
Soglasno s poročili bodo to novo ameriško pomoč prejemale Indija, Pakistan, Siam, Indo-kitajska, Burma in Indonezija.
Medtem ko Marshallov plan za dežele zapadne Evrope predvideva sodelovanje držav, ki to pomoč prejemajo, se bo azijskim državam odobrilo pomoč posamezno, to je z ozirom na posebne okolščine, v katerih se posamezne azijske države nahajajo. Veruje se, da bi se večji del ekonomske pomoči lahko poslalo v okviru Trumanovega programa štirih točk za razvoj nerazvitih področij sveta. Vpo-štev prihajajo tudi posojila ameriške Izvozno-uvozne banke ali pa Svetovne banke.
Za enkrat se ne ve, koliko bo stal novi ekonomski program,
toda nekateri krogi menijo, da bo to le mali del od ogromne vsote $15,000,000,000, ki je v okviru Marshallovega načrta odobrena zapadno-evropskim državam do leta 1952.
Poleg ekonomske pomoči se bo omenjenih azijskim državam poslalo tudi orožje. Obveščeni krogi verujejo, da se vojaške stroške lahko krije iz sklada v znesku $75,000,000, ki jih je kongres odobril predsedniku Trumanu, da. jih po svoji razsodnosti porabi na Daljnem vzhodu za pobijanje "komunistične nevarnosti."
Medtem pa je bilo naznanjeno, da se bodo najvišji ameriški diplomatični predstavniki iz vseh azijskih držav sestali v Bangkoku, Siamu, prihodnji mesec. Cilj sestanka bo, da se začrta strategijo za borbo proti komunizmu.
Prestala operacijo
V	Charity bolnišnici se nahaja Mrs. Frances Vadnal iz 15607 Holmes Ave., ki je v petek srečno prestala operacijo. Nahaja se v sobi 334, 3. nadst. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorašnje okrevanje!
Obisk v Evropo
Mr. August Kollander sporoča, da potuje v Evropo 19. avgusta z parnikom lie de France. Ako se želi kateri pridružiti in potovati ž njim, naj se čim preje zglasi pri njemu, da se mu rezervira prostor na parniku.
V bolnišnici
V	U. S. Marine bolnišnici na 124 St. in Fairhill Rd. se nahaja Mr. Frank Kraucar iz 527 E. 124 St. Prijatelji ga lahko obiščejo. Želimo mU skorajšnjo okrevanje!
Davčna posluga
Pogrebnik August F. Svetek iz 478 E. 152 St. sporoča, da bo tudi letos kot že dolgo let preje, izpolnjeval pole za dohodninski davek (income tax). Priporoča se javnosti v naklonjenost.
Kampanja March of Dimes
iDanes se je začela letna "March of Dimes" kampanja za borbo proti poliu. V cuyahoskem okrožju je za prostovoljne nabiralce prispevkov bila določena kvota v znesku $400,000.
Okrožni predsednik kampanjskega odbora Rudy R. Muller je opozoril, da je letošnja kampanja zaradi zvišanega števila žrtev polia izredno važna in da bi se na vsak pačin moralo zbrati omenjeno vsoto.
Lani je bilo v cuyahoskem okrožju potrošeno več kot $180,-000 za 850 žrtev polia. Stroški za zdravljenje posameznega bolnika znašajo do $2,000 na leto. Cuyahoško okrožje ima osem tako zvanih "jeklenih pljuč," od katerih vsaka stane $1,500.
Vsled resne epidemije polia lansko leto, ko je 18 oseb umrlo, se je moralo organizirati izredno nujnostno kampanjo, v teku katere se je nabralo $60,000.
March of Dimes kampanjo je včeraj odprl zvezni predsednik kampanje Basil O'Connor, ki je naznanil, da je lani bilo 42,376 žrtev polia, za katere se je iz sklada porabilo $31,100,000.
Kampanja March of Dimes bo zaključena 31. januarja.
Tajnik odpotuje
Mr. Mark Zivoder, tajnik društva Novi dom, št. 7 SDZ, sporoča, da bo odsoten iz mesta za mesec dni, ko se poda na počitnice v sončno Californijo. Članstvo se opozarja, da se v društvenih zadevah obrne na Mr. Joseph Cerjak, 13613 Diana Ave., tel. LI 2651.
Vile rojenice
I)
Vile rojenice so se zglasile minuli četrtek pri družini Mr. in Mrs. J. Stupka, 1393 E. 53 St., in pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca, ki je tehtal sedem funtov in pol. Mati in dete se dobro počutita v Mt. Sinai bolnišnici. Mlada mamica je hči dobro poznane družine Mr. in Mrs. Victor Hočevar iz E. 53 St., ki vodita gostilno Good Time Cafe na E. 95 St. in St. Clair Ave. Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
16. januarja 1950.
a
ENAKOPRAVNOST" NOVOLETNA BILANCA
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelahdu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)	..................$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) .... _______________________________________________ 5.00
For Three Months—(Za tri mesece)	.......................... ....... 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)	_ ..................... $10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) ___________________________________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) __________________________________________________ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
(Pismo iz Ljubljane)
KAKO "LAJKAJO" AMERIKO?
Vzelo bo precej časa, verjetno desetletja, predno bodo "ta novi Amerikanci" (begunci) pozabili na staro domovino in se osvobodili starega načina življenja. To sodimo po njih lastnih izpovedih, ko v klerikalno-domobranski Ameriški domovini odgovarjajo na vprašanja, kako prav za prav "lajkajo" to našo "fri kontro."
Naši stari priseljenci, ki se nahajajo tu 40 in tudi več let, šele sedaj lahko povedo, če "lajkajo" ali pa ne Ameriko. Novi Amerikanci pa večinoma govorijo o svojih prvih vtisih, ugodnih in neprijetnih, ne da bi Ameriko sploh razumeli, ker se v njo niso vživeli in je ne poznajo. Še vedno gledajo na Ameriko skozi očala svojega starega življenja v starem kraju, ki se je, sodeč po njihovih lastnih izjavah, zelo razlikovalo od življenja naših prvih priseljencev, katere so težke gospodarske razmere pognale v širok svet. Kajti za Janeza Resnico, ki je, kot pravi, pred begom leta 1945 bil upravni uradnik in imel pod seboj "petnajst podrejenih" uradnikov in uradnic, Amerika gotovo ni ono, kar je bila za naše prve priseljence. Tudi za detroitskega domobranca, ki je puške prav tako vajen kot rožnega venca, je ameriška demokracija in svoboda kaj čudna reč. To velja tudi za nekega Jezerskega, ki je prvi sprožil to vprašanje, "kako lajkam Ameriko."
Medtem ko so v dobi priseljevanja naših prvih kmečkih sinov in hčera gospodarske, socialne, kulturne in politične razmere v starem kraju bile obupne. Jezerski pravi, da so pred izbruhom druge svetovne vojne "naše socialne, gospodarske, kulturne in versko moralne razmere" bile na "zavidni višini." To seveda, le za nekatere izbrane . . , Sploh je po opisu tega Jezerskega Slovenija pod predvoj nimi diktaturami bila prava Amerika. Lepe, zidane delavske hiše so zadnjih 10 do 15 let pred drugo svetovno vojno "rastle kot gobe po dežju." Na splošno je Slovenija bila na najboljšem potu do lepega napredka.
Skozi taka očala gleda Jezerski na Ameriko. Zato je jasno, da o dobrih stvareh v Ameriki nima kaj drugega omeniti kot "veliko požrtvovalnost" katoliških ameriških Slovencev, ki so zgradili krasne cerkve, lepe šole pri župnijah, lepe narodne domove ... To pa vse "katoliški Slovenci," medtem ko so se "napredni" ukvarjali le s "farško gonjo" in niso nemara ustanavljali nobenih na rodnih domov, nobenih podpornih organizacij, nobenih pevskih in dramskih zborov, nobenih časopisov . . .
. Za Jezerskega je ameriška demokracija jako čudna in neznana reč. Ne more razumeti, da ni nujno potrebne v demokratični družbi, da bi vsi drveli za katoliškimi vo ditelji in da če je delovanje naprednih Slovencev šlo v drugi smeri, to še vedno ni "farška gonja," pač pa pozitiven prispevek Ameriki. Pravimo Ameriki, kajti njo smo sprejeli za novo domovino in ji posvetili svoje delo in svoja življenja. Pravilno je, da katoličani v Ameriki vzdržujejo veliko število šol in unizverz. Prav tako je pravilno, da jih vzdružujejo tudi druge verske skupine, protestant-je, židje itd. Pravilno je, da imajo katoličani svoje časopise, Prav tako je pravilno, da jih imajo tudi liberalci, socia listi, progresivci pa tudi komunisti. Kajti v demokratični družbi drugače ne more biti. Toda ko Jezerski v svoji izpovedi napada napredne ameriške Slovence, ki da se ukvarjajo s "farško gonjo" in "blatijo" duhovščino, škofa ter begunce, je to le zelo neresnična in neobjektivna trdi tev. Resnica je, da so prav napredni časopisi pokazali več tolerantnosti kot pa nekateri naši klerikalni časopisi. Samo Ameriško Domovino naj si v%«ime za vzgled ali pa detroitskega begunca, ki v A. D. obžaluje, da niso "dobro namer jene krogle iz puške," ko ta klerikalni časopis "udriha po smrdljivih komunističnih gobcih," ter priporoča, da bi se moralo na shode "naprednih" poslati par ljudi, ki znajo "dobro pičiti." Kakšna bi to bila "gonja" po mnenju tega Jezerskega?
Še bolj odkritosrčen od Jezerskega je neki "novi," ki se je podpisal "Janez Resnica." To je bivši upravni uradnik, ki je imel "pod seboj petnajst podrejenih uradnikov in uradnic." Delal je sedem ur na dan in zaslužil toliko, da je preživljal sebe in družino. Ko je bežal, je pustil doma premoženje vredno okoli milijon lir. Danes bi bilo vredno desetkrat toliko.
Za tega begunca je prav gotovo predvojna Slovenija| bila boljša kot mu je sedaj Amerika, kjer mu žena delai
V Ljubljani, 4. januarja 1950.
Ob naši novoletni gospodarsko kulturni bilanci je zvezna vlada razdelila 249 najzasluž-znanstvenim, literarnim in umetniškim delavcem vobče ter herojem naše produkcije 17 milijonov nagrad, povprečno tedaj vsakemu nagrajencu več kot 68 tisoč dinarjev. V časih, ko je bila naša država samo davčni eksekutor, ni bilo kaj takega mogoče, ker na eni strani ni imela za take namene niti milijonov, na drugi pa v svoji vseobči zaostalosti niti ni potrebovala umskih in fizičnih ustvarjalcev napredka. Danes pa je naša država v prvi vrsti producent s 163 milijardami letnih dohodkov, od katerih jih 106 milijard prispeva gospodarstvo s svojimi armadami pionirjev dela, s svojimi Sirotanoviči, Hukiči in sto-tisoči anonimnih udarnikov.
Nagrado 120 tisoč dinarjev je dobil tudi krotilec naših rek ali njih "potujoča ambulanca," kakor se sam imenuje profesor dr. Milan Goljevšček, o katerem sem že zadnjič pisal.
Ko sem pregledoval dolge sezname naših zaslužnih nagrajenih mož, mi je ob imenu profesorja dr. Milana Vidmarja, ki je za svoje znanstveno delo v vprašanju veleprenosa električne energije dobil 100 tisoč dinarjev, vstal grenak spomin. Dr. Vidmar je ponesel slovensko ime po svetu kot šahist in pionir elektrotehnike. Ko sem deset let pred vojno potoval mesec dni po Poljski in Češki, za Slovence tam niso vedeli, inženirji pa so dvigali glave rekoč: "Ljubljana? To je tam, kjer dr. Milan Vidmar piše svoje knjige, ki jih v Springerjevi nemški izdaji študirajo po vsem svetu!"
Prav tisto leto je profesor Vidmar sredi zime v plašču stopil v našo vseučiliško predaval-
nico in nam, študentom, ki smo po klopeh trepetali od mraza, spregovoril: "Svet mi ponuja, naj grem za dobre denarje predavat na ameriške, angleške, nemške in druge univerze, jaz pa hočem ostati tu, da bom odgajal vas, slovensko mladino. Toda od države bi smel zahtevati vsaj to, da mi zakuri kabinet, kjer delam, in predavalnico."
Pa mu jo niso. Priča sem bil celo, da so policaji neke noči navalili na cesti na ljudi in se tudi profesorju Vidmarju ob tisti priliki menda za tisti neza-kurjeni kabinet revanžirali. To je bilo takrat našemu, po vsem svetu znanemu učenjaku namesto današnjih nagrad.
Profesorja Vidmarja ne omenjam zavoljo kakih posebnih simpatij, ampak ker sem bil njegov učenec. Takih žalostnih zgodb naše žalostne preteklosti bi nabral lahko kolikor bi hotel Ali naj vam pripovedujem morda, kako so kemiki na vseučilišču kradli mestu elektriko, da so si ob .siromašni pečici greli otrple prste, ko so ustvarjali pomembno delo, in jim je nekega dne ista pečica pokončala sadove znanstvenega dela dveh let? Oblastnikom ni bilo žal zanje, saj niso vedeli, kam s kemično vedo.
Svoj roman bi imeli profesor Lobe, ki je brezdomec končno dobil ob Aškrčevi cesti svojo palačo, v kateri je sedaj potolkel znamenite švicarske konstruk-I torje orodnih strojev. In to ni majhna stvar.
Če bi se nam vseh 249 nagrajencev danes iskreno izpovedalo, lahko rečem, da ne bi bilo mnogo manj tragičnih in žalostnih povesti kot 249. To bi bila knjiga 249 obtožnic zoper stari svet in njegove advokate, ki se sedaj v jatah selijo v vašo ameriško domovino.
12 ur, on pa pravi, da dela povprečno po 16 ur. To pa za manjšo plačo, kot je delal v revni Jugoslaviji.
Tudi Janez Resnica, ki definitivno "ne lajka" Ameriko, govori o "duhovni plati" svojega življenja.
"Pod laško in hitlerjansko okupacijo so nam pustili vse svobodščine, ki smo jih uživali v svobodni Jugoslaviji. Ko sem stopil na svobodna ameriška tla, sem moral pa delati tudi ob nedeljah hlapčevska dela," pravi Janez Resnica v svojem dopisu.
Medtem ko Jezerski občuduje katoliške ameriške Slovence, ki so zgradili "lepe šole pri župnijah" in veliko število šol elementarnih, višjih in univerz, ki jih vzdržujejo ameriški katoličani, se Janez Resnica pritožuje:
"Tretje, kar me boli, je ameriška šola. Verouka ni. Bog pomagaj, če ga ni, potrpimo! Toda, da mi šola kvari otroke, mi je pa tako hudo, da me neprestano boli srce. Kaj pa je treba mesto telovadbe uvajati ples, da mora imeti še ne štirinajstletna deklica partnerja pri plesu. Fuj! Tega ne bom odpustil, pa če bi živel do sodnega dne."
Ni verjetno, da se bodo s to ostro obsodbo ameriških šol, ki temeljijo na principu ločitve cerkve od države, strinjali sami stari naseljenci katoliškega prepričanja. Kajti Janez Resnica ne dokazuje nič drugega, kot da mu je ameriška demokracija zelo tuja in nerazumljiva in da bi mu verjetno bolj ugajala "demokracija" v fašistični Španiji, kjer imajo obvezen katoliški verouk.
Kaj "ta novi Amerikanci" pričakujejo od Amerike? Janez Resnica je to kar naravnost povedal:
"Ce (pa) pomislim, da sem tudi jaz žrtev kratkovidne ameriške politike iz leta 1944, sem pa žalosten. Od takrat bo kmalu minulo šest let, pa še nikjer ne kaže, da bi Amerika popravile svojo krivdo in rešila jugoslovanske narode komunističnega tiranstva, beguncem pa vrnila domovino."
Jasno je, da begunci kot jč Janez Resnica menijo, da je njihovo sedanje bivanje v Ameriki le začasno, dokler Amerika ne bo vrnila beguncem domovino, kar pomeni Janezu Resnici položaj "upravnega uradnika," s "petnajst podrejenih uradnikov in uradnic" in premoženje "vredno milijona lir."
Te iluzije, da bo vso zopet po starem, so tragične. Kajti prav vsled teh iluzij se "novi" nikakor ne bodo mogli prilagoditi našemu ameriškemu načinu življenja in razumeti Ameriko takšno kot je. V začetku tudi našim prvim priseljencem, ki so prišli v Ameriko pod daleč težjim okol-ščinam, ni bilo lahko Ampak premagali so pogumno vse težave, ker niso bili mehkužni razvajcnci, ampak v vihrah življenja utrjeni ljudje.
O naši novoletni gospodarsko kulturni bilanci bi vam lahko pisal cele strani: kako smo v preteklem letu zgradili nov plavž v Sisku, valjamo debele pločevine na Jesenicah, Siemens Martinove peči v Smederevu in Zenici, osem novih elektraren in jih šest modernizirali; kako smo zgradili eno največjih evropskih tovaren za polivinilne plastike; kako so na široke oceane zaplule prve naše doma zgrajene pre-komorske ladje "Z a g r e b," "Skoplje," "Sarajevo," "Tito-grad," obalski promet pa povečale štiri nadaljne ladje in re-morker "Proleter;" kako so naši brodarji v najboljšem mesecu skoraj za trikrat prekosili najuspešnejši mesec prejšnjega leta; kako je pomorski blagovni promet dosegel že 250 odstotkov predvojnega iz leta 1939, potniški celo 298 odstotkov; kako je socialistični sektor dal že 20 odstotkov vsega odkupljenega žita in 50 odstotkov vseh odkupljenih prašičev; kako smo notranji tržni promet dvignili za 12.2 odstotkov na 87.5 milijard dinarjev; kako smo v poštno telegrafskem prometu že presegli petletni plan..
Kako smo potrošnjo električne energije dvignili za sto odstotkov v primeri s predvojno; kako smo dvignili rudno produkcijo v primeri z letom 1948 za 32 odstotkov; kako smo pogoz-dili 47,800 hektarov goličav in skalnatega sveta, več kot stara Jugoslavija v dvajsetih letih svojega neveselega življenja; kako so pred vojno dobile vse znanstvene akademije (v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani) skupaj komaj en milijon in pol, danes 197 milijonov; kako srrto predvojnim 23 vseučiliškim fa kultetam pridružili 44 novih in samo v preteklem letu ustanovili še 40 raznih drugih znanstvenih institutov, ki jim ni treba več krasti kurjave, da lahko žive in delajo.
Kako je že vsak drugi jugoslovanski študent državni šti pendist (mesečno izdajamo za štipendije 45 milijonov), v tem letu pa se bo njih število dvigni lo na 65 odstotkov vseh študen tov.
Noben grunt ne bo šel več na boben, da bo lahko šel sin v mestne šole; nobenih Kettejev in Murnov nam ne bo pogubljala več gladna jetika. Mi danes podpiramo nadarjeno mladino, da bo družbi vrnila svoje talente z obrestmi. Mi danes nadarjeno mladino potrebujemo.
Američani ste vajeni šte vilk, toda vaše številke rastejo iz številk, naše takorekoč iz nič in povrhu še v težki gospodarski obrambni borbi zoper tujino. Ali kakor je dejal Louis Adamič, ko je videl naš "Litostroj:"
"Za nas Američane ni Litostroj nič posebnega, občudujemo pa vas, kako ste ga ustvarili. Pri nas bi ga zgradile druge tovarne, vaš Litostroj se je izgradil sam iz sebe. To se mi zdi skoraj tako, kakor če bi se človek prijel za čevlje in se sam dvignil v zrak."
"Ameriško Domovino" pa bo še posebej zanimalo, kaj je pisal o orjaških naporih obnove po vojni 22. decembra 1943 njen bratec v stari domovini, pobožni "Domoljub:"
"Po mnenju naših- stavbenih strokovnjakov bo treba samo za obnovo razdejanih in požganih kmetskih hiš ter drugih poslo])ij 250 milijonov zidakov. Vse naše opekarne pa morejo na letq izdelat približno 12 milijonov zidakov; 20 let bo torej potrebovalo samo naše opekarne, da napravijo za obnovo razdejanih hiš potrebno opeko. Dejansko pa bo obnovitveno delo trajalo še mno- ^ ?o del.i, ker so razdejane tudi ce-, ste in železnice in se bo morala ^ potrebna opeka dovoziti v neka- j tere kraje le v. največjo težavo \ in šele i^otem, ko bodo prometne' zveze znova urejene."
Delo, ki so ga ožji prijatelji; "Ameriški Domovino" ))rckal-'
kulirali na 20 let, je socialistična domovina že v štirih letih daleč, daleč prekosila. Obnova stare revščine, za katero so stari oblastniki obetali rabiti 20 let, zginja spričo tega, kar je socialistična Jugoslavija ustvarila v štirih letih. Gorje nam, če bi nam gospodarili tisti kalkulanti iz Hitlerjevih časov, ki jih težki greh nezvestobe do domovine žene čez široko rhorje, da bodo sedaj Ameriko osrečevali z vsemi umetnijami propagande, ki so se je naučili od svojih nemških mojstrov v Ljubljani.
Prijatelji so mi poslali nekaj najnovejših člankov iz "Ameriške Domovine," ki so v svoji ne-krščanskj podobi res čisto kakor je bilo pisanje ljubljanskega "Slovenca" in "Slovenskega doma" v mračnih letih, ko je naši deželi od Šiške do Grosuplja vladal SS-ovski general Erwin R'>sener ter se z njim prijazno rokoval prevzvišeni.
In socialistična Jugoslavija je ponosna, da je naredila vse to sama, čisto sama, brez sleherne tuje pomoči, ali celo v težki obrambni svet, čeprav bi nam tuja pomoč o pravem času lahko mnogo pomagala v našem trpljenju. Neprijazni tuji svet se namreč boji naših uspehov in se v svojo uteho izmišlja prazne reči, kakor je bila tista, da izdelujemo za svoje izvrstne filmske projektorje doma v resnici le pločevinaste škatlje in noge.
"Ameriška Domovina" bo nemara ugovarjala: kažete zemeljske sadove svojega dela, toda zapisali ste se vragu in pogubili svoje duše; sejete greh in žanje-te moralno propadanje. Toda mi smo za novoletno bilanco naredili tudi štaMstiko greha in jo primerjali z grešnostjo tistih starih časov, ko so po naših cestah hodili še berači in so vladali še stari, veri vdani oblastniki. In te številke so kruto neizprosne; primerjaje z letom 1946 je v novi socialistični Jugoslaviji padlo zločinstvo let% 1947 za 20, leta 1948 za 52.3, leta 1949 celo že za 75.5 odstotkov. Že leta 1947 se je kriminaliteta zmanjšala za 30 odstotkov pod predvojno iz leta 1939.
Nekatere, vrste zločinstva, kakor trgovina z belim blagom, lažno bankrotstvo in oderuštvo, pa je vobče in povsem izginilo.
Čuješ, "Ameriška Domovina," nezaslišano stvar: socialistična Jugoslavija krepko izganja iz svoje družbe tudi zlo greha in ne prizanaša niti tistemu grešnemu vragu, s katerim je stara, tako imenovana "katoliška" družba živela s stropnem sožitju in vzgledni slogi ter mu zapisala domovinsko pravico v svoji hiši.
Socialistična Jugoslavija ima namreč zoper vse vrste grehov, ki so se kotili in redili v stari družbi, izvrstno zdravilo—delo, ki enim preje ni bilo potrebno, potrebnim ga niso privoščili, zato pa ga tretjim spreminjali v jarem prekletstva, tako da so grešili eni iz dolgega časa (človek mora nekaj pač delati), drugi iz mržnje do svojega lačnega prekletstva, tretji otresajo sedlo, ki so jim ga nadeli in se vanj zavihteli prvi. Vsem dela željnim in potrebnim smo delo dali. Delo-mrznežem, zločincem, špekulantom, oderuhom, črnoborzijan-cem, špijonom, belogardistom, domobrancem, č/norokcem in vsem drugim sortam okupatorjevih kolaboracionistov pa smo delo vsilili v kazensko poboljševalnih zavodih, ki ta zgubljeni s\et iz temnih globin nravstvene propalosti in greha rešujejo' in ga vračajo družbi, brž ko nji
hov odnos do dela pokaže, da so ozdraveli.
Čez 7,300 takih izprijencev in žrtev stare družbe smo samo za novo leto lahko vrnili družbi spet kot polnovredne ude, ker jih je delo moralno odrešilo. Tega globokega pomena dela za človeka v socialistični družbi se ljudje vedno bolj zavedajo.
Zadnji čas je priljubljen človek v Novem mestu potihoma vprašal upokojeno učiteljico, kdaj bo prišlo "drugače," ki ga obljublja "Matjažev glas" iz tujine; in glejte, kaj mu je verna; izobraženka, ki hodi redno V cerkev .odgovorila:
"Ne bo i:'.č drugače, delati bo treba začet." Ivo Pirkovic.
Pismo o bratovi smrli v domovini
Cleveland, O.—Iz stare domovine sem prejel pismo, da je 4. decembra 1949 v Rakeku na Notranjskem umrl moj brat Jože Pire. Takoj v začetku zadnje vojne so ga italijanski fašisti izgnali v Italijo v koncentracijsko taborišče, kjer so ga tepli in mučili do zmage osvobodilne partizanske vojne.
Po osvoboditvi je bil izpuščen in se je vrnil ves izmučen in bolan domov. Doma je našel vse j požgano in uničeno in za svojce' I ni vedel, kaj se je z njimi zgo-j dilo. Ni vedel, kaj bi počel, končno pa se je odločil, da bo vztrajal, kajti brez žrtev ni zmage. Naposled je izvedel o tragediji svoje družine. Italijani so izgnali tudi njegovo ženo in jo zaprli v ljubljansko ječo, kjer so jo toliko časa mučili in izstradali, da je reva mukam in vsemu slabemu podlegla.
Fašisti so preganjali tudi njune tri sinove. Mlajša dva sta šla k partizanom in sta padla v velikih bojih v kočevskih gozdovih, dočim so fašisti starejšega sin^ ujeli in ga odpeljali v Trst ter ga obsodili na 20 let zapora. Tam so ga mučili do zmage osvobodilne fronte, nakar se je vrnil domov. Danes je on edini sin in član bratove družine, ki je sedaj v vladni službi v novi Jugoslaviji.
Moj pokojni brat je bil pred par leti operiran, ko so mu odstranili dfel želodca, nekaj mesecev potem pa je zbolel, ker je imel raka na jetrih. Umrl je v hudih bolečinah. V stari domovini zapušča sina Jožeta in tri brate, tukaj pa podpisanega brata. Bodi mu blag spomin! • John Pire.

Društveni koledar
JA^^VARJA — mO
31. januarja, sobota—Ples društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ v SND, na St. Clair Ave.
22. januarja, nedelja — Veselica vseh klubov in pevskih zborov, ki se shajajo v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
28.	januarja, sobota — Veselica društva Loška dolina v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
29.	januarja, nedelja — 22-ob-letnicu društva Modem Crusaders št. 45 SDZ v SDD na Waterloo Rd.
FEBRUARJA
11. februarja — Valentine ple* pev. zbora Triglav v DoniU zapadnih Slovencev, 0818 Ue-nison Ave,
HIŠA NAPRODAJ
Zidana vonoer hISu—buiiKaloW * 4 .sobami, se prodH, garaža iii pol: solidni dovoz. Nahaja se od K. 18'' St. DajU- ponudbo. Pokličite lastnika—KEnmore 4758.
ZA DOBRO POHIŠTVO PO NIZKIH CENAH OBIŠČITE
JAMFS D. STAKICH
16. januarja 1950.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ZAKLAD, KI PRIPADA LJUDSTVU
V Ohridu, nekdanji prestol-iiici Samuelovega cesarstva in kulturnem središču skozi ves srednji vek, je nad 30 kultur-iiih spomenikov, ki so po svoji zgodovinski in umetniški vrednosti zelo važni. Ti spomeniki nikoli niso imeli toliko obiskovalcev, kakor v letih p o osvoboditvi, prav zato ne, ker v Ohrid in k njegovemu krasnemu jezeru nikoli ni prihajalo to-Uko ljudi.
Najpomembnejši spomenik je cerkev sv. Sofije, nekdanja stol-ohridskih patriarhov in OMškofov, zgrajena že v zgod-srednjem veku, najbrž na ^■ju neke antične stavbe ali poganskega svetišča. V XI. sto-®tju. so cerkev poslikali s fres-katerih ostanki so najsta-y^jše stenske slike v Jugoslavi-stoletju so cerkev do-avali in stare slike preslikali f ^ovinai. Turki so potem to cer-
spremenili v rnošejo, freske pomazali, ikonostas razbili, ^ atere kiparske dele raz sten ^idali v tla in dozidali mina-• Ko pa sta s tega minareta ° čudnem naključju padla in dva hodža, so prazno-erni Turki cerkev spremenili
^ cerkvi dela Jaroslav ina, kopirni slikar. To de-ni lahko. Potrebni so da'"'	preden ugotove,
k izdelanih toliko in toli-j.gv °Pij". Večina fresk je nam-debelo plastjo malte in '1- Zato je treba freske
odkriti"
To je bila prva nalo-
gg	JJIVO, liaAU-
sto	z dletom name-
Ijiv v roki so počasi, paz-tro°'	za centime-
ca '^.^'^^^^^^njevali plasti apnen-To	često tudi po 60.
Pe2l '^^° zahteva izredno potr-lali Toda umetniki so de-v® potrpežljivostjo, ki jo mo-bezn;?^^^ občudovati, in z lju-
»ezniin u- • r '
trnpJ,.' JO potrjuje prav po-
še n	JG stena suha,
Če J	če pa je vlažna in
strdi ^Pnenem zaradi tega
teri '• ®P^ijel z malto, na ka-
jiilj ^ -freska, tedaj lahko umet-
^ela ves dan, da "odkrije"

10
cm. Freske -pa merijo
po več kvadratnih metrov, nekatere po 20!
Ko je freska naposled očiščena, prido na vrsto tako imenovano "kalkiranje". Čez to fresko položi umetnik kopirni papir in na njim kopira poteze s freske. Potem prenese to ris,bo na platno, impregnirano s posebno zmesjo, ki napravi vtis stene. Šele potem začne fresko umetniško kopirati. Ekipe ko-pirjev so imele težavno nalogo. Določene freske je bilo treba prekopirati do določenega roka in dragocen je bil vsak trenutek. Ni pa dneva, da bi skupine obiskovalcev ne motile slikarjev pri delu. Toda slikarji se ne jeze. Nasprotno, ljubeznivo pojasnjujejo obiskovalcem, kar jih zanima, in pri tem jim bereš iz obrazov veselje in ponos, ker vidijo in čutijo v očeh, v stiskanju roke vsakega obiskovalca odkritosrčno in globoko priznanje za svoje delo.
Obiskati ekipe v Markovem samostanu ali v Lesnovu nikakor ni lahko.
Ekipe naših umetnikov so po več mesecev živele in delale tako v samoti, daleč od cest in našel j.
Freske teh samostanov so iz XIV. stoletja. Tista osvoboditev od kanonov bizantinske cerkve, katerega začetek vidimo na freskah v Sofiji, je tu popolnoma izražena. Še več, iz teh fresk diha nekaj, kar je specifično naše. Iz njih odseva okolje in čas, v katerem so nastale.
V teh samostanih, kakor tudi v drugih (Sv. Sofija, Mlado Nagoričane, Peč, Dečani itd.) lahko vidiš razen fiesk s svetopisemsko tematiko tudi freske vladarjev, mogotcev, vojskovodij. V nenehni medsebojni borbi za premoč so fevdalci gradili cerkve in samostane, da bi si tako pridobili takrat važno podporo cerkve in da bi pokazali svojo moč. Tako so delali Mi-1 ju Lin, Dušan, Uroš, despot Oliver in mnogi drugi. Cerkvene stene pa so krasili s svojimi portreti — s sijem okrog glave. In nehote se človek spomni besed tistega prismuknjenega tra-
MARCH OF DIMES
TIGHT
iNRANTILE MllAliVSIS
JANUARY 16-31
Brofhers-in-Arms
RPB—MA.703
'"ofheri s	MECHANICS" of the United States Air Force, the
yeorj "y* '•0*6 been in the Service together for more than six ''"tk! S	o third the time it takes to overhaul a big six-by-six
^'®ke r	Ambrose, and Jessie (left to right) doing o motor,
^	Wnccl lob in one fell swoob ni* Er/iiinn Ai» Fofco Dcpotf
Ija, ki ga je opisal Gorki; "Na vseh ulicah mest bo postavil kipe svojih prednikov. Ljudje bodo videli, koliko kraljev je bilo v preteklosti, in tedaj bodo priznali, da tudi v bodoče ne bo mogoče živeti brez njih."
Nerezi, cerkvica blizu - Sko-plja, stoji visoko v gorah pri vasi istega imena. Do nje drži samo kakih 10 km dolga strma steza. Cerkev je vsa okrašena s freskami iz XII. stoletja in je zato zelo važen kulturni in zgodovinski spomenik. Zdaj so jo spremenili v muzej. Dela v Ne-rezih vodi. slikar Dušan Ristič. V njegovi ekipi sta tudi dve francoski slikarki, Elizabeth Fore in Marth Flandrin. Kot strokovnjaka za kopiranje fresk delata v Parizu za sloveči muzej Palais d' Chaillot. Ti dve slikarki se po značaju zelo razlikujejo. Medtem ko je Marth Flandrin mirna, tiha, redkobesedna, je Elizabeth Fore zelo živahna, vedno nasmejana, glasna, vedno iiavdušena za freske, ki jih kopira, za svojo gostoljubno gospodinjo ali neznanega dečka, ki jo kar naprej prosi, naj mu da barv, potem pa po cele ure na soncu "slika" kozo. Obe pa se strinjata v oceni umetniške vrednosti naših fresk.	,
"Čudovite so, izredne!"
Da bi nekako podprle svoje besede, ki so tako pohvalne, da bi se utegnile zdeti konvencial-ne, privlečeta na dan revijo "Art sacree", v kateri sta objavljeni dve fotografiji fresk iz Nezerov:
"Glejte, tole sva videle in se navdušile. Zato sva tudi prišle sem. To je velika umetnost."
Veliko zanimanje ljudstva za delo umetnikov in za lastno umetnost smo videli na liašem potovanju povsod. V Ohridu so skozi vse leto vsak dan mnogi obiskovalci prihajali v cerkev sv. Sofije in se živo zanimali za vse, kdo je cerkev zgradil, v čem je vrednost fresk, kako jih kopirajo itd. V Andreašu so morali člani neke komisije za sprejemanje fresk dolgo pripovedovati skupini miličnikov o-zgodovinski vrednosti samostana, miličniki pa so pazljivo po-' slušaji in si nekaj celo zabele-
žili; ob koncu pa so resno obljubili: "Bodite brez skrbi, dobro ga bomo čuvali!" V Mladem Nagoričanu so zbrani kmetje dokaj presenečeno sprejeli na znanje, da je samostan velika kulturna vrednost ("Glej no, mi pa smo mislili, da je navadna cerkev, in smo bili celo nejevoljni, da jo država ščiti!"). Tako je bilo tudi v Peči, Dečanih, Studenici — sploh povsod. Ljudstvo se uči ceniti, spoštovati in ljubiti svojo kulturno dediščino. Treba ga je samo seznaniti z njo.
In če se živahna Elizabeth Fore ni smejala, ko je neizobraženi kmet prinesel košaro sadja, da bi tako na svoj način nagradil umetnike, se ni smejala zato, ker je tudi ona razumela, da se v tem preprostem človeku razvijale nove vrline.
Tako se nadaljuje veliko delo. kopiranja fresk za razstavo srednjeveške umetnosti jugoslovanskih narodov, ki bo napolnila 13 velikanskih dvoran palače d'Chaillot v Parizu. Ta razstava bo vsemu svetu razločno in ne-ovrgljivo pokazala, da so znali naši graditelji kulture v vseh časih in v vseh šolah umetniškega ustvarjanja v srednjem
veku kot plod dolgega in skupnega dela ter izkušenj, tehničnega izpopolnjevanja in močnih ustvarjalnih sposobnosti ustvariti dela prave in velike umetniške vrednosti. Zato je vsak izmed teh naših kulturnih spomenikov posebej in vsi skupaj za nas kulturna dediščina, ki jo znamo zdaj ceniti in ljubiti in na katero smo lahko po pravici ponosni. Ta nas kulturni zaklad dokazuje, da se je v naših krajih razcvetela velika umetnost, ki je nastala kot zrcalo velikega splošnega družbenega poleta prav tako, kakor je pozneje nastala renesanca.
Ta naš kulturni zaklad preteklosti je bil skozi stoletja skrit, pozabljen. Stoletja s o hitela preko njega, minili sta dobi fevdalizma in kapitalizma. In šele zdaj, v socializmu, je znova zagledal luč sveta ter postal last naših osvobojenih narodov.
Proizvodnja sladkorja v Avstriji
Po uradnih podatkih bo dal pridelek sladkorne pese v letu 1949-1950 približno pet milijonov kubičnih metrov sladkorne pese, kar odgovarja 70,000 tonam sladkorja. ■
ZAVAROVALNINO
proti ,
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
Letališče v Frankurtu največje v Evropi
Po načrtih ameriških strokovnjakov bodo letališče v Frankfurtu povečali, da bo postalo največje civilno letališče v Evropi.
Vročina v Buenos Airesu
V glavnem mestu Argentine (kjer je sedaj pomlad), je zavladala izredna vročina. V enem samem dnevu je 40 ljudi dobilo sončarico.
Children are
more get this:
to
When parents regularly buy these:


...................
Automatic saving is sure saving—
lis. Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. TTcasury advertisement-—
prepared under 3ur.pices of Tioasury Dep^rtment snd Advertising Coudci/.
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
^^02 Z DENARJEM
"p -v ^^^daljevanjc) ko, vendar," je dejal Mar-^e." lahko kdo kaj pokra-
"Oh " ■
bo	pohitel židčič. "Takoj
je tebe prineslo, vendar ne hodiš v
"S-
tudi jaz smem priti, mar
''Ol
te večkrat prinesi." Mark	luč, in šele tedaj je
Ijc pj,^ ^^gledal, da nekdo drem-je ^'zi. Ozrl se je natančne-
t ^PognalT.	je koj
"k V iz sosednje vaKi. ;	nisi ti Petrovič?" je
vprašal onega, ko ga je potresel rame.
"Kaj bi pa rad?" je dejal oni nejevoljno. "Tak pusti me vendar, saj ničesar nočem od tebe."
"No, dostojno sedi, da ga po-pijeva četrt. A to mi povej, kje si bil toliko časa, da te nisem videl žc več let?"
"Po svetu," je dejal oni malomarno. "Ameriko sem šel gledat. Po denar sem šel."
"No, pa kako je bilo z denarjem?" se je smehljal Marko. "Ali si ga mnogo prinesel? Pravijo, da je tam mnogo denarja."
"Da, denarja je mnogo," je govoril oni zaspano. "Tam je
preveč denarja. Ampak, vrag po denarju."
' "Kaj ti preseda?" Oni je zamahnil z roko. Zato pa je Žid dejal:
"Preveč mu ga je bilo; bolje— drugim. Ženi ga je pošiljal, ona pa je znala porabiti. Otroka mu je preskrbela, ko je bil tam. To ni tako preprosto."
"Slišal sem," je rekel Marko in nekaj mislil. Da, na svetu je mnogo stvari, na katere je treba misliti. Tu ni samo denar, tu je življenje, tu je žena, tu je vprašanje žene, otrok in vsega. In vsega je preveč. In tu je zemlja in človek, in to je tudi vprašanje. Stotero vprašanj je, ki bodo človeka vedno mučila, ker bo bolehal za njimi. Med njimi pa so malenkosti. Najvažnejše bo vendar vedno človek do človeka, potlej pa človek do zemlje.
"Daj še četrt vina," je naročil. "Sicer ni dosti prida, a to nič ne
de. Kakršen gostilničar, tako vino. Krščen Žid, krščeno vino."
Žid pa se je zvito smejal. Ko mu je prinesel drugi četrt, je dejal:
"Kaj pa vaš? Pravijo, da je prinesel dokaj denarja, kaj?"
"Tako? Si že slišal? To tebi prijetno de, kadar slišiš o denarju. Mene pa, da ti povem odkrito, ne briga mnogo."
"Bogatin, bogatin," je godrnjal Žid. "Zdaj lahko izplača vse pri vas in še tebe." Marko se je zasmejal.
"Zastran mene," je dejal, "lahko izplača vso vas." Dalje se ni prepiral. Nekaj je govoril sam sebi, potlej plačal in se poslovil, ko je stopil ven, je bila že pozna noč. Po vasi je bil mir, po hišah so gorele petrolejke, ljudje so molili in njihova molitev je za-teglo udar jala na cesto.
Ljudje molijo, si je dejal Marko, za vse molijo: za polje, za kruh, za obleko, za lepo vreme.
za denar . . . tudi za denar. Tako potihem mislijo na denar, ker z denarjem lahko vse dobiš. Kdor ima denar, tistemu ni treba moliti . . . Zato pa reveži toliko molimo. Bog pa sedi visoko na nebu in mu ni hudo. Nikdar ni okusil lakote, ne skrbi za obleko, in ne misli na drva, ki jih bo treba kupiti za zimo. Tudi na polje ne misli, na svoje polje.
Potem se je spotaknil in se zakotlil po cesti. Ko se je pobiral, je stokal, ker se je obtol-kel. Nekdo, ki je prišel mimo, mu je pomagal na kolena.
"Kaj ste to vi. Marko?" je vprašal oni.
"Jaz, jaz," je golčal Marko, "zakaj pa ne bi bil jaz? Imam pravico, da sem tu . . ." Pobral se je in kolovratil dalje.
Doma so svetili. Čakali, so ga in se pogovarjali. Pogledal je skozi okno. Žena je sedela pri peči, otroci so bili zbrani tudi pri peči. Samo Ane ni bilo tam.
Šla je najbrž v delavnico, da bi si postlala. Zato je zavil v delavnico.
Bila je res tam. Napravljala je ležišče na nizki postelji, ki jo je bil on napravil, da ne bi spala na tleh. To posteljo so podnevi vselej odnesli iz delavnice, da ne bi bila v.napotje.
Ko je Marko vstopil, se je ozrla po njem. Njegov pogled jo bil moten, utrujen.
"Kje ste pa bili?" je vprašala tiho. "Iskali so vas."
"Tako, iskali so me? To nič ne de. Celo lepo je, da so me iskali."
Molčala sta. Potem je Ana dejala:
"Marko je bil tu."
"Pravili so mi. No, prav, da je prišel. Pravijo, da je bogat."
"Bogat," je pritrdila. '^Denarja bo dosti."
Oče se je smejal.
"No, zaradi mene," je rekel, "ga lahko ima na voze. Jaz ni-
sem nikogar do zdaj prosil in tudi ne bom. Bog mu blagoslovi. —A tudi mi ne bomo pocrkali. Nikar se ne boj. Tudi tebi ne bo slabo. Naj si le pripravljajo, dosti denarja. Mi bomo pa s tem zadovoljni. Jaz sem živel v večji revščini, kakor zdaj ti, pa je šlo. Tudi tebi pojde. Življenje mora iti počasi naprej. Ni dobro, da so naenkrat spremeni. Ljudje se morajo privaditi." '
Zamahnil je z roko in pretrgal razgovor. Gledal je nekaj časa hčer. Ona se je pretegnila. Imela je na sebi samo tanko srajco, da so ji je tresla od prsi, kadar se je zganila. V obraz se je spremenila. Nič mladostnega ni bilo več na njej. Resna, skoraj trda.
Moža nima, je mislil Marko. In ženska pri tridesetih letih bi morala imeti moža. Drugače postane preveč zakrknjena.
(Dalje prihodnjič)
RTRAN4
ENAKOPRAVNOST
36. januarja 1950,
Prance Bevk:
REBEKOyi SE SELIJO
(Nadaljevanje)
Otroci so vsako nedeljo hodili gledat na breg, odkoder se je odpiral pogled na cesto in daleč v dolino, ali že prihaja oče.
Marjeti se je začelo muditi. Bala se je srečanja z bratom. Utegnilo bi se primeriti, da bi se Tonca vpriča moža ne mogla več obvladati. Nazadnje bi njo klicali na odgovor. Tisti hip je rahlo podvomila v verjetnost besed, ki jih je raz-našala. Ona ničesar ne more dokazati, ona ničesar ni videla, samo slišala je...
Vstala je in stoje pila vročo kavo, da jo je peklo v ustnice. Med požirki je z enim očesom venomer streljala skozi vrata, kakor da se boji presenečenja. A ni hotela izpustiti prilike, da ne bi še poslednje strelice sprožila v Tonco.
"Ti možu vse preveč zaupaš," je govorila v pretrganih stavkih. "To ti rečem, četudi je moj brat. Tudi jaz bi Drejcu ne zaupala, kakor je nadložen, če bi ga vedno ne imela na očeh . .. Kaj porečeš, če te Filip pusti s tremi otroci? S tremi otroci! In če se ne motim ... si zopet tako ..." je z enim samim pogledom premerila njeno telo.
Ko je odšla, je Tonca na njen pozdrav komaj zganila ustnice.
- Stala je ob ognjišču s skodelico kave v rokah, kakor da je za-strmela v neko misel. Pred Mar-* jeto se je premagovala do bolečine, tedaj pa je čutila, kako ji občutki prevzamejo vse telo. Roke so ji zatrepetale, dš ji je skodelica padla s krožnika na tla in se razbila.
Kakor da je začudena nad tem, se je za trenutek zazrla v črepinje pod nogami. Brcnila jih je v kot. Ni marala, ni mogla čakati moža. Tisti trenutek bi mu ne mogla pogledati v obraz ne z njim spregovoriti.
Stopila je na prag in se ozrla po klancu. Nikogar ni bilo. Odšla je za barako in se s svojim nemirom skrila v kot med razvaline.
Filip je tisti popoldan prišel domov razigrane volje. Triletnega Joška je imel v naročju, sedemletna Slavka in za leto starejši Jure sta poplesovala okoU njega in se mu zapletala pod noge. Začudil se je, da Tonce ni bUo niti v veži niti v izbi. Vselej ga je pričakala s tihim nasmehom zadovoljstva na obrazu. Morda je pospremila Marjeto.
Ko so se otroci igrali v soncu pred barako, je z očetom, ki se je medtem vrnil iz gozda, obsedel v izbi. Z rahlo usločenim hrbtom, s širokimi ličnimi kostmi in vencem sivih las okoli glave je bil stari Rebek kot maček, ki preži za plen. Od nekoč zajetnega telesa so mu ostale zgolj oglate kosti, nagosto po-
rasle s kocinami. Na vprašanje, če ima kaj tobaka, mu je sin vrgel zavojček cigaret na mizo. Ta je vzel eno, si jo prižgal in željno vlekel iz nje oblačke dima. Skoznje so se mu uporno svetile oči izpod košatih obrvi.
Filip je čutil, da ga oče namerava zaplesti v krvavo resen pogovor. Omenil mu je, da je v gozdu zaznamoval smreke za sečnjo. Bilo je otročje, da se je hotel narediti neumnega z vprašanjem: "Ali jih boste prodali?" Oče je sprejel besede kot norčevanje in nejevoljno stresnil z glavo. Filipu je bilo neprijetno kot vselej, kadar je pričal pogovor o zidanju hiše. Z očetom sta se že leto in dan lovila kot mačka in miš, a nikoli nista prišla do kraja. Ponovil je stare ugovore, a vse je kazalo, da se oče to pot ne bo dal tako poceni ugnati. Znal je sinove ugovore že na pamet, jih stokrat opo-vrgel v mislih, zdaj pa mu je drugega za drugim pobil z besedo. Večina pogorelcev v vasi si je bila že postavila nove domove, tudi nekateri izmed tistih, ki so živeli v težjih okoliščinah kot Rebekovi. Filip je čutil, da bi bilo najbolje enkrat za vselej presekati to vozel. Nudila se mu je prilika, ko ga je oče vprašal: "Povej, kaj misliš! Ali imaš kak drug načrt?" Že so se mu zganile ustnice, a ga je preplašil pogled v očetove oči, ki so v pričakovanju ostro sršele vanj.
No, da, tedaj se je na videz vdal. Največ zato, da je zaključil napeti razgovor, ki mu je dražil živce. S tem ni spremenil svojega sklepa, le potrdil ga je v sebi. A čutil je, da to ne more iti v neskončnost. Najprej bo govoril s Tonco, našel stanova,-nje in očeta postavil pred izvršeno dejanje.
Staremu Rebeku je od zadovoljstva sijal obraz, z glasno besedo je razpredal svoje načrte. Sin ga je le napol poslušal in nemirno hodil po izbi. Sramoval se je svoje neodločnosti, hkrati pa ga je skelela misel na Tonco. Venomer je pogledoval v okna', ki so zmeraj bolj temnela ob zahodu sonca. Ni se še zgodilo, da bi žena tako dolgo ostala z doma.
Ko je stopil v vežo, mu je Jure povedal: "Mama je za barako in joče." čudno ga je stisnilo za srce.
Tonco je našel na kupu kamenja; ni več jokala, le obraz ji je bil še ves moker od solz. Na zaskrbljeno vprašanje, kaj ji je, mu ni odgovorila. Obrnila
Sedaj je čas, da si daste nanovo cementiiati klel,'ali pa samo popravit.
Pokličite
A. MALNAR
1001 E. 74 St. — EN 4371
Uncle Sam Says

Planted wisely, the money you have this year of 1950 can be the seed that grows into dreams come true, a harvest of farm or ranch expansion, education for the children or that long vacation trip you've wanted. Invest every possible penny in U. S. Savings Bonds, then every $3 you plant today will yield S4 in 1960. Bonds are just as important a part of a well-managed farm as is land, livestock or machinery. With U. S. Savings Bonds, your financial reserves are in the safest possible form and readily available. Your bank offers a simple Bond-A-Month Flan for your convenience.	U. S. Treasury Department
je obraz proč, nato se je dvignila in odšla v vežo.
Filip ni vedel, kaj naj si misli. Bilo je prvič, da je ženo videl tako. Čisto narahlo se ga je dotaknila neka misel in ga zbodla. Odpodil jo je že v naslednjem trenutku. Iz samoljubja se je otepal vsake krivde za ženino žalost. Pomislil je na Marjeto. Prešinilo ga je, da je Ton-čino vedenje v kakršni koli zvezi z njegovim obiskom.
Da sta bila z ženo sama doma, bi bil stopil za njo in zahteval takojšnje razčiščen je. Pred otroci in pred očetom pa ga je bilo strah in sram kakih razburljivih prizorov. Še tako je oče med večerjo vprašujoče pogledoval zdaj njega, zdaj snaho. Tonca se ni mogla premagovati, ni ga pogledala ne z njim spregovorila. Le zdaj pa zdaj je brez vzroka zavpila nad otroci .. .
Pokrajina se je bila že zavila v temo, stari Rebek se je umaknil v svoj kot, otroci so že spali, Tonca pa je zunaj še vedno pomivala in pospravljala posodo. Tudi Filip je bil že legel, a ni spal. Sredi misli, ki so mu vznemirile dušo, Je zdaj pa zdaj prisluhnil v ropot v veži. Kadar je bil on doma, se še ni nikoli tako dolgo mudila.
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St., IV 6939
Se priporočamo za idelavo poročnih, družinskih in vseh drugih slik po zmernih cenah.
ODPRTO OB NEDELJAH
August F. Svetek
Javni notar 478 EAST 152nd ST.
Pole za dohodninski davek (Income Tax) izpolnjujem že od leta 1922, ter sem javnosti v poslugo tudi letos. Pokličite telefonično IVANHOE 2016 za dogovor. Ako slučajno nisem tedaj doma, prosim, da pustite vašo telefonsko številko s osebo, ki odgovori na telefonu.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvr, suje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
S pogledom uprtim v počrneli strop se je nervozno praskal po temnih, gostih, laseh. Gladko obriti obraz, ki ni kazal njegovih štiridesetih let, mu je vsak trenutek spreminjal izraz. Prisluhnil je v zdravo, enakomerno dihanje spečih otrok, v očetovo pokašljevanje za tenko steno, nato v klic skovirja, ki se je oglašal od gozda. Na mizi je gorela privita petrolejka in komaj za spoznanje razsvetljevala izbo. Ozrl se je v šipe, v katerih vsaki se je odražala medla podoba izbe.
Ni se mogel raztresti. Skozi vse glasove in podobe je pronicala tesnoba, ki ga je žgala v prsih. Globoko je vzdihnil.
Vstopila je Tonca. Njena senca se je prelomila s stene na strop in se groteskno premikala. Ugasnila je luč. Filip je slišal šumenje obleke, ki je kos za kosom padala na stolico. Tonca je legla čim dlje od njega, kakor da se ji gnusi njegova blj-šina. Vzdihnila je ječe, presunljivo, iz dna duše. In še enkrat.
Vsak vzdih je Filipa kot z ostrim nožem sunil v srce. Tega i ni mogel več prenašati.
"Tonca!" jo je tiho poklical, da bi ga ne slišal oče skozi steno. "Tonca!"
Žena je trdo molčala. A zde, lo se je, da pridržuje dih in napeto posluša.
"Tonca!" je ponovil malce glasneje. "Kaj ti je? Ali ne smem vedeti?
(Dalje prihodnjič)
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. , ČE IMATE NAPRODAJ, Dokličite
IV 7646
REALTOR MLAD PAR
išče stanovanje s 3 ali 4 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče RE 6715
PRODA SE FARMA
obsegajoča 40 a krov lepe zemlje. Hiša s 8 sobami, fornez, plin, voda in sploh vse udobnosti. Gospodarska poslopja, potrebno orodje, 15 glav živine in 275 kokoši. Za podrobnosti se zglasite pri
EVA STRUGAR R. F. D. 1, Rock, Creek, O. ali pokličite Rock Creek 3-2641 ,
^ blag spomin
ob 13. obletnici smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta in starega očeta
mm;:#!#
VICTOR
OPASKAR
ki je zatisnil svoje mile oči za vedno dne 16. januarja 1937 leta.
Dragi soprog in prcljubljeni oče, prezgodaj odšel si od nas, zapustil vse, ki si jih ljubil, ' zapustil svoje lastne drage.
Luč naj nebeška za vedno Ti sije, v mislih med nami boš vsak čas, in edina zdaj tolažba nam je še, da bo pri Bogu enkrat srečno svidenje!
Žalujoči ostali:
ACNES, OPASKAR, soproga VICTOR, sin
ALBINA, poročena RICH-
TER, hči in dva vnuka
Cleveland, Ohio, dne 16. januarja 1950.
NAZNANILO IN ZAHVALA
•.Kin"
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede ter da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni nepozabni soprog, sin in brat
1927
1949
lOSEPH BATICH, JR.
Umrl je za poškodbami, ki jih je dobil v avtomobilski nesreči dne 16. decembra 1949.
Pogreb se je vršil dne 20. decembra iz Joseph Želetovih pogrebnih prostorov v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po slovesni sv. maši-zadušnici in opravljenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen 26. junija 1927 leta v Clevelandu.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem za krasne vence cvetja, katere ste položili k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v teh strašnih dneh. Hvala sledečim: Mr. in Mrs. Rudy Cermelj ml. in družini, Mr. in Mrs. Osretkar in družini, Mr. in Mrs. Rudy Jelerčič in družini, Mr. in Mrs. Frank Smrdel, Mr. in Mrs. Frank Ste-fančič St. in družini, Mr. in Mrs. Frank Benčič in družini, Mr. in Mrs. Phillip Kalin in družini, Mr. in Mrs. Heroni Kravos in družini, Mr. in Mrs. Pete Gulich in družini, Mr. in Mrs. Howard Lohrey in sinu, Mr. in Mrs. Joseph Skrabec, Mr. in Mrs. Gus Bolko, Mr. in Mrs. Ralph Renzi in družini, Mr. in Mrs. Steve Kovach in družini, Mr. in Mrs. Anthony Lariccia, Mr. in Mrs. Frank Lisjak, Mr. in Mrs. Frank Kuhar in družini, Mr. in Mrs. B. Whaley in družini, Mr. in Mrs. Morris Kalin in družini, Mr. in Mrs. Victor Pozar in družini, Mr. in Mrs. Anton Satej in sinu, Mr. in Mrs. Robert Barry in družini, Mr. in Mrs. Louis Batichi in hčeri, Mr. in Mrs. Felix Vidmar ml. in sinu, Mr. in Mrs. Anton Vidmar, Tony Torre in Tony Trunkely, Mr. in Mrs. Max Kobal in sinu, Mr. in Mrs. Louis Jesek, Mr. in Mrs. John O bat. Miss Millie Pollman, Mr. in Mrs. Felix Vidmar St., Mr. in Mrs. Cy Traven in družini, Mr. in Mrs. Vincent Zgonik in hčeri, Mr. in Mrs. Anton Koloine st. in družini, Mr. in Mrs. Anton Koloine ml. in sinu, Mr. in Mrs. Edward Lah, Mr. in Mrs. Kenneth Talbot in družini, Mr. in Mrs. Joseph Jerkich in družini, Mr. in Mrs. Mike Karchina, Mr. in Mrs. John Marolt, Mr. in Mrs. Charles Drasler in družini, Mr. in Mrs. Frank Stefančič ml., Collinwood Shale & Brick Co., Thompson Old Guard Association, Aircraft Workers Alliance, Pesko Products Employees, City Hall-Light Department, društvu Kras št. 8 SDZ in društvu Vipavski raj št. 312 SNPJ.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, in sicer sledečim: Mr. in Mrs. John Sterlekar st., Mr. in Mrs. John Penharth, Mr. Anton Hrovat, Mrs. Mary Batich in Nada, Mrs. Angie Mozina, Mr. in Mrs. Leo SadIek, Mr. in Mrs. Joseph Mersnik in družini, družini Frank Stefančič, Mr. in Mrs. John Sterlekar ml., Mr. in Mrs. Frank Loushin, Mrs. Caroline Urbančič in sinu, Mr. in Mrs. Mike Repich in sinu, J. &. M. Zajc, D. Zimperman, Mrs. A. Stradjot in družini, družini Milavec, Mr. Anthony E. Tekavec, Edward in Angie Rossa, Mr. in Mrs. Rudolph Cermelj St., Mr. in Mrs. Charles O'Hair, Mr. in Mrs. Anton Kamin, Mr. in Mrs. A. Bolko, Mr. in Mrs. J. Klanchar, družini Avcin, Mr. in Mrs. Jouis Jurečič, Mr. in Mrs. F. Kravos, Mr. in Mrs. Jack Baraga, Mr. in Mrs. Henry Hayes, Mr. in Mrs. Paul Jane, Mrs. Kuhar, Mr. John Zaletel, Mr. in Mrs. F. Urbančič, Mrs. L. Rya, Mr. in Mrs. John Erzen, Mr. in Mrs. Michael Stradiot ml., Mr. in Mrs. Michael Stradiot st. in družini, Mrs. Jennie Dedek, Mr. Matt Mauko, Mr. in Mrs. Cebron, Mrs. Mary Kapel, Mrs. A. Lozar in družini, Mr. in Mrs. Louis Stopar, Mrs. Kozely, Mr. in Mrs. Louis Cermelj, Mr. in Mrs. Frank Kocin, Mr. in Mrs. John •Jalovec, Mrs. Filomena Sedej, Mr. in Mrs. O. Gulich, Mr in Mrs. Tony Zeleznik, Mr. in Mrs. Peter Ster, Mr. in Mrs. Edward Kirchner, Mr. in Mrs Frank Zeleznik, Mrs. Feni Petrovich, Mrs. Dorothy Sulen, Mrs. Terezija Ziberna, Mr. in Mrs. Andy Rijavec, Mr. in Mrs. Nick O'Neill, Mr. Mike Mandato, Mr. in Mrs. John Fink, Mr. Rudy Videtič, Mrs. Turk in družini, Mr. in Mrs, John Burjak, Mr. in Mrs. John Chinchar, Mrs. A. Ostrienic, Molley in Dave, Mr. in Mrs. Leo Bolko, Mr. in Mrs. Frank Farinacci in Cora, Mr. in Mrs. Frank Aubel, Mr. in Mrs. H. Batich/ Mrs. Josephine Zaman, Mr. in Mrs. Stanley Bizely, Mr in Mrs. Leo Trohp, Mr. in Mrs. Maurice Gulich, Mr. in Mrs. S. Cernigoy, Mrs. Mary Spilar, Mrs. M. Vinšek, Mr. in Mrs. R. Pollitt, Mrs. Angela Stermole, Mr. Krist Cermelj, Mr. in Mrs. Frank Gregorič, Mr. in Mrs. Henry Gulich, Mr. in Mrs. Andy Malečker, družini Sezun, Mr. in Mrs. A. Mausar, Mr in Mrs. L. Sanmartino, Mr. in Mrs. C. Sanmartino ter Mr. in Mrs. J. Sanmartino in družini.
Dalje hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Iskrena hvala vsem onim, ki so ga prišli kropit in se poslovil od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru. in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Zahvalo naj sprejmejo pogrebci, ki so nosili krsto. Hvala Joseph Žele in sindvi pogrebnemu zavodu za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Zahvalo izrekamo tudi Rev. Cimpermanu za opravljene cerkvene obrede.
Ako se je izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način pomagal ali prispeval, prosimo oproščen j a in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Izgubili smo Te, ljubljeni, in to je strašen udarec za nas. Bil si mlad, v cyetu mladosti, poln življenja in upov. Pa je prišel tako tragičen konec in vsi načrti so porušeni za vedno. Tvoja želj^ je bila, da zgradiš lep, prijazen dom za svojo družino, pa je prišlo drugače. Tvoj novi dom je temni grob, v kateremu boš spal večno nezdramno spanje.
Za Teboj bridko žaluje Tvoja soproga, kateri si bil dober in zvest zakonski drug. Objokujejo Te oče in mati, ki sla izgubila dragega sina, ter bral in sestra, katerima je bil odvzet ljubi bral. Zaman!
Vsaj smrt je kruta, brez srca,
kar vzame, več nazaj ne da.
Ohranili bomo vedno spomin na Te v naših srcih, dokler bodo utripala.

ŽALUJOČI OSTALI:

DOROTHY, soproga JOSEPH in MARY, oče in mati RAYMOND, brat HELEN TALBOT. tMlra in sorodniki
Cleveland, Ohio, dne 16. januarja 1950.