Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 6. DEC. 1962 Leto XIV. — Štev. 46 Cena 20 din V torek je bila v Gornji Radgoni prva širša razprava o občinskem statutu V torek je bila v Gornji Radgoni ob navzočnosti zveznega ljudskega poslanca Ivana Krefta in predsednika OLO inž. Mirana Mejaka razprava o osnutku zvezne in republiške ustave ter statuta občine Gornja Radgona. Razprava je bila v okviru kluba odbornikov občinskega ljudskega odbora, v njej pa so sodelovali tudi člani Izvršnega odbora občinskega odbora SZDL in občinski aktiv za tolmačenje ustave in občinskega statuta. Novi statut občine Gornja Radgona je eden izmed prvih občinskih statutov v Pomurju, o katerem so na torkorvnem posvetovanju že sprejeli predlog za javno razpravo med občani. Zato bo potrebno novi statut ne samo tolmačiti, ampak dejansko prepričati ljudi, da gre za nove odnose med ljudmi, za široke demokratične odnose, kajti v statutu je treba zajeti življenje občanov. Statut je razdeljen na deset delov, katerih členi so dokaj skrbno pripravljeni. V razpravi so se omejili predvsem na nekatera bistvena določila v novem statutu. Precej pozornosti so posvetili novim krajevnim skupnostim, ki imajo svojo dejavnost po novem statutu že dokaj konkretna določila. Tako naj bi krajevna skupnost v bodoče kontrolirala dejavnost posameznih organizacij na svojem območju, predvsem kar zadeva poslovanje trgovin in gostinstva. V razpravi so se tudi zavzeli za to, naj bi v občinskem proračunu bila fiksno določena sredstva za posamezne krajevne skupnosti, predvsem za njihovo osnovno dejavnost, medtem ko naj bi za večje dejavnosti krajevnih skupnosti dodeljevali izredne dotacije. Dalje je bilo na posvetovanju govora tudi o združitvi nekaterih svetov Občinskega ljudskega odbora, o centralizaciji in decentralizaciji občinskih sredstev, o vlogi Socialistične zveze, ki naj bi po novem statutu imela pravico in nadzorstvo pri določanju in izvajanju občinske politike. Kar zadeva turizem in gostinstvo, bo potrebno po določilih statuta konkretneje določiti vlogo in mesto turizma in gosredstva v programu turističnega razvoja tega območja. Predlagali so tudi, naj bi v bodoče spremenili naziv Gornja Radgona v Radgono. Sklenili so, da bodo o osnutku statuta organizirali široke razprave po delovnih organizacijah, svetih občinskega ljudskega odbora in krajevnih odborih Socialistične zveze in šele nato na osnovi konstruktivnih predlogov občanov do konično vsebinsko uredili statut. NOVI KLUB IN KNJIŽNICA V APAČAH Proslavo Dneva republike so v Apačah združili z otvoritvijo novourejene klubske sobe ter knjižnice. Na proslavil j e zbranim okoličanom spregovorila tov. Marija Cipot, kulturni program pa so izvajali pevci in recitatorji. Naj povemo, da so v kulturnem sporedu sodelovali tudi cicibani iz otroškega vrtca. Novi klub so sodobno opremili ter vanj namestili televizor, magnetofon, 30 šahovnic ter razno drugo opremo. Lepo Pa so opremili tudi prostor, v katerem je nova knjižnica. Kot smo zvedeli, je klub že prve dni zelo dobro obiskan, saj- se v njem zbere tudi do 100 ljudi. -js- INTERES in aktualnosti Razprave o predosnutku ustave so bile po vaseh petrovske občine izredno živahne in plodne, saj so občani pokazali veliko zanimanje za aktualna vprašanja na njihovem območju. Največ razprav se je sukalo prav okoli lastninske pravice, dedovanja, referenduma, 10 oziroma 3-hektarskega maksimuma, obravnavali so tudi neposredno pravico do dela, v krajih z madžarsko narodnostno manjšino pa o pravicah, ki jim jih daje nova ustava. Razpravljali so tudi o šolstvu — predvsem o možnosti obiskovanja srednjih šol v Murski Soboti —, o pomoči republike gospodarsko manj razvitim območjem, o rotaciji kadrov in delitvi dohodka. Razprave so bile organizirane v vseh vaseh, sodelovalo pa je 1280 občanov. Sedaj pripravlja poseben aktiv še razpravo o občinskem statutu. Podoba zgodnje zime na sob oških ulicah O KONFERENCAH SZDL V LENDAVSKI OBČINI KRITIČNA PRESOJA DOSEŽENE AKTIVNOSTI V LENDAVSKI OBČINI JE IMELO DOSLEJ LETNE KONFERENCE ŽE 13 KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL. Z UDELEŽBO SO V -VELIKI VEČINI ZADOVOLJNI, SAJ JE PONEKOD KLJUB SNEGU IN IZREDNO SLABEMU VREMENU PRIŠLO NA KONFERENCE KAR REKORDNO ŠTEVILO ČLANOV SZDL, PONEKOD PA SO MED ZBORUJOČIMI OPAZILI TUDI NEČLANE. V Genterovcih, Radmožancih, Gaberju in Kapci so organizacije SZDL životarile preveč oddvojeno od ostalih organizacij in društev v svojih okoliših, zato se tudi niso mogle pohvaliti s pomembnejšimi uspehi. V teh krajih je bil tudi močno pogrešan družbeni vpliv SZDL v kmetijstvu in splošnemu dogajanju. V Dolgi vasi je prišlo na letni konferenci SZDL do upravičene kritike na račun kmetijske zadruge, ki ni zagotovila redne pomoči strokovnjaka pri obdelovanju večjega zemljiškega kompleksa, na katerem so uveljavljali agrotehnični minimum. Člani SZDL so menilii, da se bo morala zadruga v prihodnje kadrovsko še bolj okrepiti, da se podobni primeri, kit slabo vplivajo na kmetovalce, ne bodo več ponovili. V lendavski občini tudi ugotavljajo, da so se organizacije SZDL letos dobro afirmirale s svojim vplivom pri izvajanju pomembnih družbenih nalog v kmetijstvu; to se odraža predvsem v boljšem pristopu do Občanov kakor tudi v ugodno spremenjenem odnosu kmetovalcev do uresničevanja teh nalog. Nekatere krajevne organizacije SZDL še tudi tare pomanjkanje prostorov ta najpotrebnejšega inventarja. Tako je v Turnišču, najbolj pereče pa je to vprašanje v Dolgovaških goricah, kjer se morajo sedaj občani sestajati kar po privatnih hišah. Ta problem bodo v prihodnje skušali. rešiti v okviru krajevnih skupnosti, tudi z dodeljevanjem večjih sredstev najbolj potrebnim krajem, čeprav so člani SZDL domala povsod tudi sami pripravljeni mnogo prispevati v ta namen. V nekaterih organizacijah so izdatno povečali, tudi število članov: v Kapci na pr. kar za 50 odstotkov! -sk Cicibani — na Dan republike sprejeti v pionirske odrede MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA V MURSKI SOBOTI Tudi v Murski Soboti je že pričela s poukom mladinska politična šola, ki jo obiskuje 72 mladincev in mladink. Slušateljev se je sicer prijavilo več, vendar je izmed prijavljenih kadrovska komisija občinskega mladinskega komiteja izbrala le najbolj aktivne, za ostale pa bo občinski komite organiziral krajši politični seminar z nekaj najbolj aktualnimi predavanji iz politične šole. METANOLKA sredi decembra Na Dan republike je v lendavski Proizvodnji nafte pričela obratovati kisikarna, oddelek ali prva faza tovarne metanola, v kateri bedo začeli poskusno obratovanje sredi tega meseca. Kolektiv se že pripravlja na svečano otvoritev prve tovarne v okviru bodoče petrokemične industrije, ki bo na osnovi zemeljskega plina dajala plastične mase, razne lake in umetne smole. Pripravljajo pa se že tudi na drugo fazo izgradinje petrokemične industrije; prihodnje leto bodo predvidoma začeli graditi tovarna formaldehida, za katero že imajo v glavnem zagotovljena sredstva iz republiških lin lastnih virov. Druga tovarna jih bo predvidoma veljala okrog 300 milijonov din. Prihodnje leto nameravajo nabaviti tudi ustrezne naprave za predelavo plastičnih mas, kar jim bo omogočilo določeno preusmeritev odvišne delovne sile v okviru podjetja in usposabljanje kakadrov za bodoči obrat plastičnih mas. Hkrati se bo pod(Nadaljevanje na 4. strani) Nova šola - tesnejša vez V PETROVSKI OBČINI JE PRECEJ MANJŠINSKEGA PREBIVALSTVA, KI DOSEDAJ NI IMELO MOŽNOSTI ŠOLATI OTROKE V POPOLNI DVOJEZIČNI ŠOLI V DOMAČEM KRAJU. SAMO NA OBMOČJU ŠALOVEC JE OKOLI 600 PREBIVALCEV MADŽARSKE NARODNOSTI. MEDTEM KO JIH JE V KRIŽEVSKEM OKOLIŠU NAD 300. Da bi omogočili tem, pa tudi slovenski mladini, da se nauči madžarščine, so v Šalovcih zgradili novo šolsko poslopje, ki je že pod streho in bo po dokončni ureditvi stalo okoli 30 milijonov dinarjev, od katerih je polovico že prispevala republika iz posebnega sklada za podpiranje manjšinskega šolstva. Da bi lahko pouk v šoli nemoteno potekal in da bi si zagotovili tudi potreben strokovni kader, je Občinski ljudski odbor Petrovci v ta namen štipendiral nekaj učiteljev, ki bodo poučevali na tej dvojezični šoli. Gradnja podobne šole, za katero je lokacija že določena in bo prav tako z dvojezičnim poukom, je predvidena tudi v Križevcih. Omeniti je še to, da so pobudo za gradnjo šole dale družbenopolitične organizacije, ki so naletele pri prebivalstvu na vse razumevanje, saj so pri gradnji izdatno pomagali s prostovoljnim delom in gradbenim materialom. Sola bo pričela s poukom prihodnjo jesen. Poleg tega gradijo v Šalovcih tudi 4-stanovanjski blok, ki bo v kratkem dograjen in izročen svojemu namenu prvega maja. Stavba bo stala okoli 20 milijonov dinarjev; dela finansira občina iz svojih skladov. ARHEOLOŠKA RAZSTAVA V MURSKI SOBOTI Jutri dopoldne bo Pokrajinski muzej za Pomurje v Murski Soboti odprl v prostorih soboškega gradu arheološko razstavo. Razstava je skrbno pripravljena in bo zanimala vsakogar. Odprta bo vsak dan od 8.—12. ure in sicer do konca decembra. Na razstavo vabijo zlasti še šole. VREME OD 6. DO 16. DECEMBRA (Približno do 10. decembra suho oz. lepo in mrzlo vreme. Nekako od 11. decembra dalje nestalno s pogostimi padavinami prehodno morebiti dež, sicer sneg. Dr. V. M. Poleg konferenc SZDL so bile v zadnjih dneh izvedene tudi mladinske konference. Na sliki — delegati na konferenci v Lendavi NA DAN REPUBLIKE SO V LJUTOMERU ODPRLI NOVO tovarno redilnih krmil 29. novembra, na Dan republike, so v Ljutomeru odprli novo tovarno redilnih krmil. Otvoritveni svečanosti so poleg predstavnikov ObLO in občinskih družbenih organizacij prisostvovali tudi številni gostje, med njimi predsednik OSS Murska Sobota Branko Zadravec, direktor MAR ISA Rado Pušenjak, direktor Agrotehnike Ljubljana Anton Turk in drugi. Predsednik delavskega sveta vinogradniško-živinorejske-ga kombinata Ljutomer Franc Štrakl je potem, ko je toplo pozdravil navzoče goste in zbrano občinstvo, spregovoril o gospodarskem pomenu objekta, ki so ga ob letošnjem Prazniku republike izročili svojemu namenu. Po njegovem govoru je predsednik ObLO Ljutomer Tone Truden prerezal vrvico, odprl tovarniški objekt in vključil tovarno v obratovanje, tako da so si lahko udeleženci svečanosti v njej ogledali tudi potek proTovama, ki je stala okrog 359 milijonov din, spada med največje in najsodobnejše tovrstne objekte v državi. Odlikuje se zlasti po zasnovanem tehnološkem procesu in so- dobni opremi. Prav to pa ji bo omogočilo, da bo lahko proizvajala kakovostne mešanice po ekonomičnih cenah in določenih standardih. Tovarno redilnih krmil v Ljutomeru so začeli, graditi na pobudo Izvršnega sveta, ki se je zavzel za gradnjo mešalnic v okoliših, kjer so v živinoreji že dosegli ugodne uspehe in obstajajo naravni pogoji za še večji napredek te kmetijske stroke. Med take okoliše sodi tudi Pomurje, kjer ima živinoreja že kar lepo tradicijo in tudi ugodne perspektivne obete. Ta razvoj se očituje zlasti na področju pospešene investicijske izgradnje objektov za pitanje bekonov in mlade goveje živine. Izdatno povečane hlevske zmogljivosti pa so po- gojene tudi s stalno preskrbo živine s kakovostnimi redilnimi krmili, ki jih bo odslej dajala tudi ljutomerska tovarna. Pri tem je važno podčrtati, da vsebuje proizvodni program mešalnice tudi zagotovitev optimalnih pogojev: zbrati iz pomurskega pridelovalnega okoliša vse razpoložljive surovine ta organizirati tudi pridelovanje manjkajočih surovin v lokalnih okvirih, kar bo prav gotovo naloga vseh kmetijskih organizacij na našem območju. RAZPRAVA O ŠOLSTVU RAZPRAVA O USTAVI Nekolikanj zapozneli zapis bo dejali ta ali oni, zapozneli zato, ker je v skupščinskih prostorih bilo govora o teh stvareh že pred več kot desetimi dnevi. Toda ne, zadeve o katerih se bomo danes pomenkovali, so tokrat še prav tako pereče kot so bile pred dnevi in naloge, ki so nakazane, bomo morali uresničevati v bodoče. Na zadnjem zasedanju LS Ljudske republike Slovenije je bila na dnevnem redu problematika šolstva in družbenega upravljanja v vzgojno izobraževailnih ustanovah Podlaga za razpravo, ki se je je udeležilo nad dvajset ljudskih poslancev in povabljencev, tako v odborih kot tudi na samem zasedanju, je bilo poročilo sekretariata Sveta za šolstvo. To poročilo je obravnavalo važnejše probleme pri uveljavljanju družbenega upravljanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah. Opozorilo je na najvažnejše probleme šolske reforme. Ljudska skupščina je ob zaključku svojega zasedanja sprejela priporočilo da omenjeno poročilo prouče tako šolski kot ustrezni organi družbenega upravljanja in uprave v komunah, okrajih in republiki, gospodarske organizacije, zbornice in drugi. S tem priporočilom je naloženo, naj hkrati s to razpravo povežemo tudi razpravo o osnutku zvezne in republiške ustave, statutov komun in statutov šol. Ob tem naj se vsi ti organi zaustavijo ob konkretnih nalogah, ki jih glede na razmere štejejo za najbolj pereče ter jih rešujejo s skupnimi napori za učinkovito uveljavljanje družbenega upravljanja in šolske reforme. Tak je bil torej zaključek razprave o tej nadvse pomembni problematiki v skupščinskih prostorih. Sedaj pa se zaustavimo ob nekaterih problemih, na katere je opozarjalo poročilo, ki je bilo podlaga za razpravo im prej omenjeno skupščinsko priporočilo. Uvodoma je rečeno v poročilu, da kljub doseženim uspehom pri reorganizaciji vzgojno izobraževalnega sistema proces šolske reforme ne poteka dovolj hitro in skladno. Posebej velja to za vsebinske spremembe pri vzgoji in izobraževanju, tako glede na razvoj znanosti in tehnike kot tudi glede na naloge, ki jih narekuje razvoj družbenih odnosov. Šolstvo je poslej postavljeno v drugačen materialni položaj kot je bilo doslej, oziroma pred letom, dvema. V novih pogojih šola ne more biti več »proračunsko breme«, ampak nastopa nasproti družbi kot partner, ki ima vsebolj pogodbene in vse manj administrativno določene naloge in sredstva. Toda, opozarja poročilo, ljudski odbori in upravni odbori skladov so se v prvih dveh letih različno loteval razdeljevanja sredstev. Tudi sedaj je še opaziti težnje nekaterih upravnih organov, da šolo, o- ziroma financiranje te dejavnosti še vnaprej obravnavajo po starem, skorajda bi rekli, na administrativen -način. Takšno obravnavanje tako pomembne dejavnosti seveda poraja določene posledice. Posledica takšnih ozkogrudnih. lokalističnih in duhu časa ter nalogam zastarelih ter nesprejemljivih stališč je bila, (in je še) da so se znašle mnoge šole pred skoraj nerešljivimi problemi glede sredstev za osnovno dejavnost. V poglavju poročila, ki govori o realizaciji učno-vzgojnih smotrov je opozorjeno, da na tem področju zaostajamo, čeprav predstavlja to bistvo reforme. V naslednjem obdobju bo potrebno med drugim: — načrtneje reševati pomanjkanje učnega kadra; — zagotoviti le temu materialno stimulacijo z osebnimi dohodki; — ustvariti močnejšo materialno -osnovo za učno delo, za učna sredstva, kjer so pomanjkljiva in zastarela. V skupščinskih prostorih je bilo rečeno, da si ne moremo predstavljati na primer industrije, da se ne bi obenem razvijala tudi prosvetna dejavnost. In zato bodo morale, tako je rečeno v poročilu, tudi gospodarske organizacije prispevati svoj delež za uresničitev smotrov na področju izobraževanja z — recimo jasno izdelanimi načrti kakšne strokovne kadre bodo potrebovale glede na svoj razvoj v bodoče; — še bolj razvijati svoje izobraževalne centre in — tudi prek teh oblik izobraževanja omogočiti doraščajoči mladini vstop v delovna razmerja, hkrati s tem pa si seveda zagotoviti ustrezen strokovni kader za posamezna delovna mesta. Razen financiranja za redno dejavnost, je bilo opozorjeno, pa bo treba posvetiti več skrbi (in seveda predvsem sredstev) investiranju v šolstvo, ki je bilo doslej hudo zanemarjeno. S tem v zvezi bo treba prejeti določene ukrepe. P. D. OB DNEVU REPUBLIKE PO VSEM POMURJU PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE OB DNEVU REPUBLIKE SO BILE PROSLAVE IN AKADEMIJE PO VSEM OKRAJU — ODPRLI SO VEG NOVIH OBJEKTOV — SVEČANI SPREJEMI CICIBANOV V PIONIRSKE ODREDE — NA VSEH PRIREDITVAH MNOŽIČNA UDELEŽBA Sobočani, Radgončani in Lendavčani so se v sredo zvečer v velikem številu zbrali na svečanih akademijah, ki so jih popestrili z bogatimi kulturnimi sporedi. V Murski Soboti je akademijo priredila krajevna organizacija SZDL. govoril je podpredsednik Ob LO Janez Lanščak, v kulturnem sporedu pa so sodelovali člani DPD Svoboda in učenci glasbene šole, učiteljišča. osemletke in srednje medicinske šole. V Lendavi je priredil akademijo občinski mladinski komite ter k sodelovanju povabil recitatorje in pihalno godbo DPD Svobode. Z raznimi efekti pa so ponazorili tudi NOB. Pester program pa so imeli tudi na akademiji v G. Radgoni. Za razliko od prejšnjih let so ob letošnjem Dnevu republike v Ljutomeru priredili telovadno akademijo. Obsežen in dobro pripravljen program, ki mu je v domu kulture sle- dilo veliko število ljudi, je dokazoval, da se je TVD Partizan pri pripravljanju programa precej potrudil. S proslavami ob Dnevu rep tolike -pa so bile v Ljutomeru povezane tudi otvoritve novega sodišča, tovarne koncentriranih krmil ter odseka tlakovane ceste. Tudi Beltinčani so praznik republike lepo proslavili na proslavi, ki jo je v sredo zvečer priredila v kinodvorani krajevna organizacija Socialistične zveze. Obsežen kulturni program pa so na proslavi uspešno izvedli beltinski ciciba- ni ter šolski pevski zbor. Čeprav dvorana v Črensovcih še ni dograjena, se je v njej zbralo na proslavi precejšnje število okoliških prebivalcev. Podobne proslave so imeli tudi v Gančanih. Dokležovju in D. Bistrici. Dobro pripravljene proslave pa so imeli tudi v številnih večjih krajih petrovsko-šalovske občine, kot na primer v Čepincih, na Hodošu in v Petrovcih. Pri Gradu so imeli proslavo v četrtek dopoldne v zadružni dvorani. Na proslavi se ie zbralo, razen šolske mladine, nad 100 starejših okoliških prebivalcev. Zbranim je na proslavi spregovoril o pomenu 29. novembra Janez Berden, nakar se je na proslavi zvrstil pester kulturni program. Pri Negovi so priredili v soboto zvečer skupno proslavo za šolsko mladino in ostalo prebivalstvo, pri Vidmu ob Ščavnici ,pa so proslavo, ki je bila, v četrtek dopoldne, združili s sprejemom cicibanov v pionirski odred. Svečane sprejeme v pionirske odrede s podelitvijo rutic in pionirskih čepic pa so imeli tudi v številnih drugih krajih Pomurja. -js- DAN REPUBLIKE NA GIMNAZIJI Tudi dijaki gimnazije so proslavili Dan republike. Na razredne proslave so povabili uglednejše javne delavce, ki so jim povedali nekaj o 29. novembru in o NOB sploh. Na skupni proslavi v telovadnici je najprej spregovoril ravnatelj- gimnazije, nato pa je bil obširen kulturni program z recitacijami in glasbenimi točkami. Po končani šolski proslavi so se funkcionarji dijaških organizacij- in predsedniki razrednih skupnosti udeležili otvoritve mladinske sobe na terasi, ki. je bila svečano izročena svojemu namenu. Mladinci — dijaki gilmmazije — se bodo v lepo opremljeni' sobi zbirali -na raznih predavanjih in sestankih. Na to pridobitev so lahko res ponosni, saj ima le malo-katera šolska organizacija prostor, ki je popolnoma njen. -vm- PREDAVANjE O USTAVI NA ESŠ Profesorski zbor na ESŠ je na eni prejšnjih sej sklenil, da bodo organizirali predavanje o ustavil, ki bi bilo obvezno za vse dijake, predvsem iz višjih letnikov. Predavanje je bilo pretekli teden. Predaval je tov. Horvat in še nekaj profesorjev. Dijaki so izvajanjem sledili z zanimanjem, ne zaradi ocene, ker to ni bilo ocenjeno, pač pa zaradi končnih izpitov, kjer bodo potrebovali pridobljeno znanje. F. R. Pomenek v vlaku USTAVNA RAZPRAVA TUDI V ŠOLAH V novembru so začeli na vseh srednjih šolah ter v VIL in VIII. razredu osnovnih šol obravnavati predosnutka zvezne in republiške ustave. Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Murski Soboti je pred začetkom obravnave ustave v šolah organiziral seminar za študij predosnutka ustave z namenom, da bi ustavno gradivo ustrezno in stopnji učencev primerno obravnavali na šolah, zlasti še v VII. in VIII. -razredu osnovne šole. Seminarja so se udeležili upravitelji osnovnih šol. ravnatelji srednjih in poklicnih šol ter učitelji in profesorji, ki poučujejo zgodovino v osnovnih, srednjih in poklicnih šolah. Na seminarju so udeleženci najprej poslušali uvodno predavanje o ustavi, nato pa so se seznanili z napotki za študij predosnutka ustave v šolah, ki jih je izdal Svet za šolstvo LRS. Na seminarju so sklenili, da bodo učitelji za predavanje in diskusije o predosnutku ustave v šolah uporabili okrog 16 ur, tedensko po dve uri. Z razpravo o predosnutku ustave v šolah bodo končali do konca prvega polletja. SEMINAR ZA UPRAVITELJE OSNOVNIH ŠOL Za večjo učenčevo samostojnost pri pouku Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Murski Soboti je organiziral 19. in 20. novembra dvodnevni seminar za upravitelje in pomočnike upraviteljev osnovnih šol. Seminar je vodil prosvetni svetovalec prof. Viktor Švajger. Tema seminarja je bila: Kako navajamo učence k samostojnosti pri pouku. Kljub temu. da smo v dosedanjih reformiranih prizadevanjih osnovne šole dosegli vidine uspehe, je naša šola še vedno pretežno izobraževalna. Vzgojne funkcije šole niso v zadostni meri poudarjene in povezane z izobraževalnim procesom. Dejstvo je, da šola premalo spodbuja uveljavljanje osebnosti učenca kot aktivnega činitelja v učno-vzgojnem procesu. Krivdo je iskati v tem. da nismo dosegli bistvenega napredka v učnovzgojnih metodah. Premalo smelo uvajamo aktivne metode, ki bi razvijale pri učencih veselje do osvajanja novega znanja. Reformirana šola mora prispevati velik delež k oblikovanju vsestranske človekove osebnosti; osebnosti samostojnega in kritičnega duha, prispevati mora k oblikovanju zavestnega graditelja socializma, ki bo sposoben kritično presojati, se hitro odločati in samostojno ukrepati. Šola lahko to doseže z učnovzgojnim procesom, z učnovzgojnim delom. To delo pa mora biti široko, notranje 'bogato in raznovrstno Šola mora biti delovna. Sestavni del takega učno-vzgojnega dela mora biti vsestranska aktivnost učencev. Učenec torej ne sme biti samo objekt učnovzgojnega procesa, ampak dejaven, zavesten soudeleženec pri učnovzgojnem delu. Zato morata učitelj in šola pri svojem delu ustvarjati take pogoje, odnose in metode, ki bodo kar najbolj! razvijale živo dejavnost in iniciativo učencev. Smisel sodobnega pouka in vzgoje ter njun uspeh ni odvisen samo od učiteljeve dejavnosti in aktivnosti, ampak od aktivnosti učencev. Učitelj mora učence na to navajati. Najti mora take oblike dela, da bodo učenci tudi samostojno ustvarjalni. Vzgajati in navajati jih mora k samostojnosti. In ravno to je bila vsebina navedenega seminarja, namreč: kaj in koliko lahko pouk prispeva k razvijanju samostojnosti učencev in katere so glavne možnosti za razvijanje samostojnosti učencev pri pouku, Menimo, da je seminar uspel in dosegel svoj namen. Upravitelji so bili zelo zadovoljni z referatom. Razprava je bila živahna. Upravitelji so tudi navajali primere iz prakse. Nekateri pa so še povabili tov. Švajgerja, da bi o tej temi predaval tudi učiteljskim kolektivom na šolah. Tovariš Švajger se je vabilu rade volje odzval. -el TESNEJŠE SODELOVANJE Na občinski mladinski konferenci, ki je bila pred kratkim v Lendavi, je prišlo še posebno do izraza sodelovanje mladinske organizacije s samoupravnimi organi in vodstvi podjetij. S tem v zvezi je bilo na konferenci izrečenih precej kritičnih pripomb, saj stanje v tem pogledu nikakor ni zadovoljivo. Mladinska organizacija in ostali činitelji se bodo morali odločneje zavzeti za odpravo pomanjkljivosti Precej so obravnavali tudi odnose na vasi, med mladinsko in ostali mi organizacijami, predvsem pa odnose s kmetijskimi zadrugami, ki dosedaj niso bile dovolj zavzete za konstruktivnejše sodelovanje. Dogajalo se je, da so celo odrekale mladini prostore, kjer bi bi se lahko shajala. Prav tako so kritično ocenili pojave, da se starejši ne udeležujejo sestankov, na katere jih vabi mladina, pozneje pa stališča in sklepe popolnoma drugače obravnavajo in prikazujejo. Na konferenci so razpravljali še o samoupravi na šolah, idejnovzgojnem delu, premalo pa o kmetijstvu in mladini na terenu. Sklenili so, da bodo obravnavane probleme in sklepe konference posredovali vsem samoupravnim organom in vodstvom gospodarskih organizacij, ZK in šolam s priporočilom, da jih obravnavajo in tudi dokončno rešijo. Konferenca, katere se je poleg gostov udeležilo 75 delegatov iz mladinskih aktivov, je dobro' uspela; to nam dokazuje tudi razprava, v kateri je sodelovalo 28 mladincev in mladink. FOTO KROŽEK NA ESŠ V bližnji prihodnosti bo začel delovati na ESŠ v Murski Soboti foto krožek. Za denar, ki so ga dobili v ta namen so ob pomoči Hochstedterja že naročili potrebne instrumente. Ravnatelj je v ta namen že določil prostore, kjer bo deloval krožek. Na šoli se dijaki izredno zanimajo za slikanje. Štirje dijaki že hodijo na tečaj, ki ga je priredil foto klub Murska Sobota; ti bodo ob zaključku tečaja takoj prevzeli krožek na šoli v svoje roke. F. R. Obrat težke konfekcije — Tovarna oblačil, pletenin in konfekcije »Mura« v Murski Soboti. 2 POMURSKI VESTNIK 6. DEC 1962 NOVE KNJIGE IN REVIJE PROBLEMI V drugi številki nove revije Problemi objavlja na prvih straneh Miško Kranjec svoj sestavek Ena mati, štirje fantje, štirje cadillaci, dvanajst pomaranč. Sledi Brede Pogorelčeve razmišljanje o slovenskem pravopisu 1962. Janez Pirnat piše o monografiji slovenskega slikarja Gojmira Antona Kosa. Miloš Mikeln objavlja nadaljevanje in konec svoje Administrativne balade, ki je na našem osrednjem odru. ljubljanski Drami. žela velik uspeh pri občinstvu. Andrej Kalan je prispeval iz daljšega proznega teksta odlomek pod naslovom Človek je zmeraj sam. Pesniški del druge številke predstavljajo pesmi Janeza Juvana, Svetlane Makarovičeve in turškega revolucionarja in pesnika Nazima Hikmeta »Pisma za Ta- ranta Babu, ki jih je izbral in prevedel Miroslav Košuta. Franc Zadravec v sestavku Ali marksizem ali idealizem kritizira Kocbekovo interpretacijo Blochovega pojmovanja marksizma, Božidar Debenjak pa objavlja nekaj polemičnih misli o Ernstu Blochu. Da bi številka nosila še večji poudarek na razmišljanju o Blochovi filozofiji, sta objavljena dva njegova odlomka in sicer iz II. in III. dela »Principa upanje«. Jože Drganc je za bralce Problemov posebej priredil poglavje iz Gibanja human relations in problema humanizacije dela pri nas. Številko, ki ima za prilogo reprodukcije slikarskih del G. A. Kosa, zaključujejo običajne ocene, poročila in pojasnilo v zvezi s polemiko o novi reviji. UO UTRINKI Utrinki, glasilo literarne skupine na Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti imajo že lepo tradicijo, saj stopajo z letošnjo prvo številko že v sedmi letnik. Pri tem je poleg dolge »vzdržljivosti« izhajanja lista še neka zanimivost: Utrinki so bili sprva nek predhodnik kasnejših Topolov in Sveta ob Muri. Danes ni več ne Topolov ne Sveta, Utrinki pa se še vztrajno utrinjajo in tako kažejo, da imajo mladi zmeraj voljo zapisovati in objavljati svoje misli, svoja čustva, svoja spoznanja. Prva letošnja številka lista je pestra tako motivno kot oblikovno. Na osemnajstih straneh je poleg poročila šolskega komiteja LMS obilo proznih sestavkov in pesniških poskusov. Motivi večine pesmi so prva rahla ljubezenska razmišljanja. Tem, pa tudi ostalim pesmim pa lahko očitamo pomanjkanje pesniških vzorov, če ne celo avtorjem, da premalo bero pesmi. Prozni sestavki so globlji in mnogo bolj doživeti, čeprav tudi v teh ne manjka zagrenjenih ljubezenskih občutkov. V celoti je številka zanimiva in vredna branja. Tisk in oprema sta lična. Moti le to, da se mladi pisci striktno držijo svojih naj- nevarnejših, včasih celo »amerikaniziranih« psevdonimov (za primer: Sendy, Kitty, Viol, Brol itn.). To bo nastala lopa podoba! Morda pa res. čez čas! KURIRČEK Četrta številka Kurirčka je že v znamenju pričakovanja dedka Mraza. Dedek Mraz se nam namreč že iz dneva v dam vse bolj in bolj bliža in letos nam je že zelo, zelo zgodaj zagodel s snegom, za katerega pa ne vemo, če bo počakal nanj, da bi se lahko pripeljal s sanmi. No, naj pride s sanmi ali peš, otroci mu bodo tako ali tako pisali in zato je tudi Franc Fostnerič napisal za to številko Kurirčka pesem Kurir piše dedku Mrazu. V številki se vrstijo poleg rednih zgodb v nadaljevanjih, ki jih že dobro poznamo, najrazličnejši sestavki. Janez Perovšek-Pelko je napisal zgodbo Jaz — ti — on, Vlado Firm Jazbino, Lojze Zupanc Sedem mitraljezov, Franček Saje spominski zapis V svobodnem Črnomlju, Jože Zorn pa sestavek o komponistu in dirigentu, ki je partizansko pesem ponesel v svet — Radu Simonitiju. Na straneh četrte letošnje številke Kurirčka je seveda še mnogo drugih zanimivih sestavkov, pesmi, križank, dopisov mladih bralcev in drugega. Na zadnji strani je kot vedno zgodba v slikah, ki jo je ilustriral Milan Bizovičar. TREPETLIKA Fred kratkim so učenci Srednje šole za telesno vzgojo v M. Soboti izdali že drugo številko svoje Trepetlike. Ta je vsebinsko še pestrejša in zanimivejša od prve. V glasilu se vrsta mladih avtorjev poskuša v prozi in pesmih. Prozni prispevki obsegajo motivično v glavnem spominske in priložnostne zapise (Iz mojih otroških dni, Dan mrtvih, Sprehod v jeseni), pa tudi globlja razmišljanja (črtica Izgubila sem mamo. Rojstni bratje). Od pesmi še najbolj privlači Sivo mesto, le konec je nekoliko medel, neizrazit. Druga številka Trepetlike prinaša še zapisek o republiškem tekmovanju v badmintonu, uganke, rebuse in dve križanki. List krasi tudi vrsta ličnih ilustracij. Sploh je cela številka lična, moti le to da v vsej ni prispevka, ki bi bil podpisan s polnim imenom. Zakaj se mladi avtorji krijejo pod najrazličnejšimi »vezi«, »nezi« in »kovi« ? NAŠA SODOBNOST Zadnja številka letošnjega letnika Naše sodobnosti nam prikaže le po enega avtorja izvirne poezije in proze. To sta Marjan Kolar s prozo Zakaj lete ptice na jug in Svetlana Makarovič s sedmimi pesmimi. Prvi del revije obsega še Resnico neresničnosti, polemično razmišljanje Dušana Pirjevca in prevod Spremembe Michela Butara. Toliko pestrejši je ostali del revije, ki ne obsega niti polovico vseh strani. Tu piše France Stelč o razstavi »Anton Ažbe in njego- va šola«, Franjo Tudjman pa objavlja nadaljevanje O procesu destalinizacije v mednarodnem delavskem gibanju. O romanu in poeziji razmišlja Michel Butor, Ivan Bratko pa objavlja četrto nadaljevanje Možnosti in okvirov. Franc Zadravec piše o antologiji »Slovenačka poezija«, Marjan Brezovar pa recenzira Mladi mesec Mire Miheličeve. Slede rubrike »Polemika«, »Glose in komentarji« itn. Likovna priloga te številke je Dekliški portret Antona Ažbeta. IJO OBZORNIK Obzornik je ljudska revija Prešernove družbe, ki si je uspela naj ti pot med najširše kroge bralcev. Vsebina Obzornika je pestra in zanimiva in nas že leta in leta zabava, kratkočasi, poučuje, nam svetuje ter nas vodi na sprehode po preteklosti in po eksotičnih, daljnih deželah. Razen vsebinske pestrosti in bogastva prinaša Obzornik vselej tudi bogat ilustracijski in fotografski del. ki bralce še posebno privlači. Letošnja dvanajsta Številka Obzornika s to tradicijo nadaljuje. Z bogatim fotografskim gradivom pod naslovom »Živi naravi preti pogin« nas seznani z vrsto tropskih in drugih divjih živali, ki počasi izumirajo. Na herojske dni Divjega zapada nas spomni Vitko Musek v sestavku »Miti Wester-nov in kavboji«, kjer piše o priljubljeni filmski zvrsti. Poleg humoresk in drugih kratkih literarnih zvrsti iz zakladnice svetovne književnosti so v tej številki Obzornika še sestavek »Lov na tjulenje« popestren s fotografijami podobe iz narave, opis pori Marinerja proti Veneri in drugo. Nova knjiga Pomurske založbe v Murski Soboti: Progresivna preusmeritev političnega gibanja med vojnama v Sloveniji in Trstu Ivan Regent — Ivan Kreft. Uvodna beseda dr. Jože Potrč. Uredil Vanek Šiftar. Oprema Ivo Roškar. Izdala Pomurska Založba. Murska Sobota 1962. Čez dvesto strani obsegajočo politično-zgodovinsko knjigo sestavljata deli dveh pomembnih avtorjev, Ivana Regenta O socialističnem in komunističnem gibanju v Julijski krajini in Istri in Ivana Krefta Progresivna preusmeritev ljudskega gibanja v Sloveniji med vojnama. Obe razpravi se časovno in vsebinsko dopolnjujeta in tako tvorita dragocen prispevek k pojasnitvi vloge slovenskega in jugoslovanskega delavskega gibanja. narodnosvobodilne borbe in socialistične revolucije v Jugoslaviji (dr. J. P.). Knjigo mogoče najbolje o- predelijo besede, ki jih je Ivan Regent povedal v razgovoru ob svojem jubileju: da je treba vendarle poznati ne samo obdobje našega osvobodilnega boja, ne samo obdobje Komunistične partije Jugoslavije in Italije, ampak da se je treba potruditi, da bi ljudje spoznali tudi tiste klice, iz katerih je zraslo to sedanje. tako veličastno socialistično in komunistično gibanje. Zasledujoč te cilje piše Ivan Regent o borbi proletarskega gibanja za najboljše rešitve nacionalnega in družbenih vprašanj, oslanjajoč se pri tem krajevno na Julijsko krajino in Istro, časovno pa na obdobje nekako do takrat, ko se je Komunistična partija v tem predelu že utrdila. Ivan Kreft v široki dokumentarni razpravi, v kateri opisuje napore partije med najširšimi ljudskimi množicami, razdeli obravnavano dobo med dvema svetovnima vojnama nekako na sedem med seboj povezanih obdobij. Ljudsko gibanje prikazuje v luči objektivnih On subjektivnih činiteljev tu- di širšega- mednarodnega in svetovnega značaja. Knjiga je z uvodno besedo dr. Jožeta Potrča, pripombami in bibliografijo partijskih, sindikalnih in splošno progresivnih listov v Sloveniji v razdobju 1919-1941 ter spremno besedo Vaneka Šiftarja o delu Ivana Regenta ne le dopolnilo k poznavanju naše revolucionarne preteklosti, pač pa tudi luč v spoznavanje osnov, iz katerega so zrasle najnaprednejše smeri delavskega gibanja na Slovenskem. Zato bodo prav gotovo z veseljem segli po njej vsi tisti, ki jih zanimajo izhodišča in razvoj naše socialistične stvarnosti. Jože Olaj Kaj pa jaz, mislite, da nič ne veljam? Svečana podelitev nagrad sklada Š t e f a n a K o v a č a MINULO NEDELJO JE PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA SKLADA STEFANA KOVAČA, ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC IVAN KREFT SVEČANO PODELIL LETOŠNJE NAGRADE DVANAJSTIM UDELEŽENCEM RAZPISA. NAGRADE SO PREJELI: DOC. DR. FRANC ZADRAVEC, DR. EMAN PERTL, BOŽIDAR KERT, INŽ. PETER PERŠ, NIKICA BRUMEN, JANKO PUČNIK, ŠTEFAN KUHAR, BORUT BELEC, INŽ. EDO PERHAVEC, DRAGO NOVAK, FRANC CER TER INŽ. ŠTEFAN DRAGOŠIČ Čeprav mlad, ustanovljen šele pred dvema letoma, je sklad Štefana Kovača že pokazali. da ima razvojno perspektivo. Do danes sicer še ni uspelo v polni meri popularizirati njegovih nalog, zastavljenih s širokim programom. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da se iz leta v leto dviga kvaliteta predloženih del. ki jih je letos bilo dvanajst. S tem je Sklad že bistveno začel uresničevati zadane cilje in obenem upravičil svoj obstoj kot okrajna institucija. Tu pa se mu nudijo še širše možnosti: da se bo v perspektivi povezovali z nekaterimi republiškimi znanstvenimi institucijami ter se mu bosta s tem tako raven kot pomembnost še potencirali. Sklad je svoje prve organizacijske težave že prebrodil. Tako lahko pričakujemo njegovo še uspešnejše delovanje, predvsem zato. ker so nam danes že znana vprašanja, ki se tičejo nadaljnjega vsestranskega razvoja našega predela. Ko je Upravni odbor Sklada prišel do teh vprašanj, je ob- enem mislili že na njegovo nadaljnje razvijanje in si zadal nalogo, da v prihodnji razpis vnese še nove elemente, ki bodo še bolj vzpodbudili znanstvene in umetniške delavce k sodelovanju s kvalitetnimi deli, ki bedo obravnavala problematiko Pomurja. NEKATERA NAGRAJENA DELA Dr. Franc Zadravec: IDEJNO-ESTETSKA GENEZA IN STRUKTURA KRANJČEVE PROZE (1930-1935). Delo je doktorska disertacija, v kateri je avtor ne le pokazal izredno natančnost in zavzetost pri obdelavi gradiva, pač pa tudi vnesel nekatere nove elemente marksistične znanstvene obravnave literarne zgodovine. Delo bo pri- hodnje leto izšle kot redna knjiga Pomurske založbe. Božidar Kreft: PROD IN PESEK NA POMURSKI RAVNINI Razprava, ki obsega 33 strani teksta, vrsto fotografij, granulacijskih diagramov in drugega dodatnega gradiva, vsebuje mnogo dragocenih podatkov. Nikica Brumen: POMURSKO ČASOPISJE Avtorica je pokazala veliko resnost pri delu na tem področju že z delom »Tiskarne v Pomurju«, še bolj pa s sedanjim nagrajenim. Podatke je zbrala iz vseh dosegljivih virov doma, tem pa še dodala material iz Budimpešte in ZDA. Štefan Kuhar: DRUŠTVA KMEČKIH FANTOV IN DEKLET V POMURJU To je adaptirana razprava, za katere je avtor prejel že nagrado zgodovinske komisije CK ZKS. Razpravi je avtor dodal še kronološki pregled vseh važnejših dogodkov. Drago Novak: PRISPEVEK PRLEKIJE V ZGODOVINI DELAVSKEGA GIBANJA Avtor je zbral bogato gradivo o razvoju delavskega gibanja v vzhodnem delu Slovenskih goric, predvsem iz NOB. Franc Cer: LEDINSKA IMENA ZEMLJIŠČ V SODNEM OKRAJU MURSKA SOBOTA Predloženo delo čaka na celovitejše obravnavo z najrazličnejših vidikov. Predvsem bo nudilo bogat material predvsem jezikoslovcem. Gradivo je avtor skrbno sestavil, kar je tudi odlika nagrajenega dela. Ves december v soboškem okraju razstava fotografij »VOJAŠKI DNEVI« Ob letošnjem prazniku naše Armade. 22. decembru, bo Pomurje obiskala potujoča razstava fotografij »Vojaški dnevi«. Ta slikovna ilustracija bo državljane seznanila z življenjem in dejavnostjo pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade. Težnja režiserja, da s pomočjo fotografiji prikaže, če sa se vojak uči in s čim se seznanja v času služenja vojaškega roka, kakšni so odnosi v Armadi, kolikšne napore vlagam komande in starešinski kader na področju vojno-strokovnega in splošnega izobraževanja vojakov, je povsem uspela. Poleg tega so prikazana tudi prizadevanja, ki so usmerjena k stalnemu izboljševanju življenjskih pogojev v vojaških kolektivih. Razstava ni strogo razdeljena na določena področja vojaškega življenja, toda pazljivemu obiskovalcu ne bo ušlo izpred oči, da je dana dokajšnja prednost kulturno-zabavnemu življenju, svobodnim aktivnostim in telesno-vzgojnemu delovanju. Prikazani so tudi dosežki na področju vojakovega standarda, sodelovanja Armade pri izgradnji domovine in sodelovanja v raznih oblikah z mladino in ostalim prebivalstvom mest in va- Na nekaj panojih je tudi prikazano kako uspešno o- pravlja Armada tehnično izobraževanje mladih ljudi. Na tej pestri in bogati raz- stavi je človek postavljen na prvo mesto, pa če upravlja s tankom, topom, avionom ali ladjo ali pa je v službi svetovnega miru v Odredu na Sineju. Razstavni material kot celota tudi prerpičljivo posreduje spremembe, ki jih človek doživlja v Armadi, spremembe, ki pravzaprav pušča- jo neizbrisne sledove v njego- vih nadaljnih stališčih in bodočem življenjskem poklicu. Teksti na panojih so dokaj kratki. Tu in tam se najbolj markantni številčni pokazatelji o aktivnostih pripadnikov JLA. posebno koristnih in pomembnih za skupnost. Tudi tehnično je razstava solidno urejena; panoji so na aluminijastih nosačih in fotografije kaširane na lesonitu. Razstavo spremlja potujoča kino aparatura z večjim številom umetniških filmov s temami z narodno-osvobodilne ga boja in dokumentarnih filmov iz življenja in dela enot JLA. Razstavo fotografij Vojaški dnevi« so odprli v Ljutomeru včeraj v prihodnjih dneh vse do Dneva JLA, pa bodo z njo obiskali še Lendavo. Beltince. Mursko Soboto in Gor. Radgono. V vseh teh krajih so organizacije SZDL in NOJ zelo zanimajo za razstavo in se zanjo tudi pripravljajo, kajti zagotoviti hočejo čim ugodnej- še pogoje za njeno namestitev in otvoritev. Razstava »Vojaški dnevi« je zelo pomembna manifestacija letošnje proslave Dneva< naše Armade v Pomurju in bo po pričakovanju prav gotovo tudi množično obiskana. D. K Kadar tovariška pripoveduje pravljice, partizanske zgodbe in povesti. Prisrčen sprejem CICIBANOV Na Osnovni šoli II v M. Soboti sta dva pionirska odreda; odred Karla Destovnika-Kajuha in odred Bojana Gabrijelčiča. V nedeljo 25. novembra so na tej šoli sprejeli v pionirsko organizacijo nad 80 učencev prvih razredov. Sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo je bil dobro pripravljen, zato so pionirji s te svečane prereditve odnesli najlepše vtise in jim bo ta dan ostal še dolgo v spominu. Na začetku je zbrane cicibane-pionirje pozdravila predsednica Kajuhovega odreda. Nato so cicibani za njo ponavljali svečamo obljubo. Sledila je razdelitev pionirskih rut in čepic. Potem je nanovo sprejetim pionirjem čestitala Hela Sreš, predsednica starešinskega sveta. Pionirje je spomnila na naloge, ki so pred njimi. Toplo jim je zaželela, naj stopalo po korakih Karla Destovnika-Ka-juha in Bojana Gabrijelčiča. V zvezi z 20-letnico pionirske organizacije jih je seznanila z vlogo, ki so jo imeli pionirji v času NOB. Za tov. Srešovo sta nanovo sprejetim pionirjem čestitala še predstavnik mladinske organizacije in upravitelj. Sledila je pionirska himna in tako je bil svečani del sprejema zaključen. Za zaključek svečanosti so si pionirji in zbrani mladinci ogledali lutkovno predstavo Pavlihove strahopetnosti, ki jo ie pripravila lutkovno skupina na šoli po predstavi pa je starešinski svet pogostil nanovo sprejete pionirje. POMURSKI VESTNIK 6. DEC 1962 3 Razgibana ustavna razprava tudi v lendavski občini UPOŠTEVANJA VREDNA POBUDA Skopo poročilo o dosedanji ustavni razpravi v lendavski občini bi se moralo glasiti takole: o predosnutkih zvezne in republiške ustave so razpravljali že v 22 vaseh in vseh delovnih organizacijah, razen v lendavskem zdravstvenem domu . . . Udeležba v glavnem dobra, saj se je doslej udeležilo razprav že nad 5 tisoč občanov. V delovnih kolektivih so bile najbolj žive razprave o temeljni ustavni pravici — pravici do upravljanja. Razpravo so ustvarjalno povezovali tudi z notranjimi problemi: organizacija im produktivnost dela, nagrajevanje po vlože nem delu ipd., kar je dalo razpravam še večjo privlačnost in neposrednost. V lendavski kmetijski, zadrugi so se zanimali, kakšne pristojnosti bo imel v prihodnje zadružni svet. Sedanji predpisi, ki prepuščajo zadružnim svetom podobno vlogo organa upravljanja kot jo imajo delavski sveti, so namreč v nasprotju z ustreznimi dotočili v novi ustavi. (54. člen predosnutka republiške ustave), zato jih bo potrebno, vsaj kar zadeva člane zadruge, ki niso člani delovnega kolektiva zadruge, čimprej, spremeniti. Prav tako bo potrebno rešit' tudi vprašanje novega sistema volitev v zadružne svete glede na predvideno rotacijo polovice članov. V Žitkovcih so se občani zavzemali v zvez: z 61. členom predosnutka zvezne ustave za obojestransko uveljavitev dolžnosti: kakor so namreč starši dolžni skrbeti za otroke, talko bi tudi slednji morali skrbeti za starše, ko seveda dorastejo in se dokopljejo do ustreznih virov za preživljanje. V vaseh z madžarsko narodnostno manjšino so ugotavljali, da so v praksi že uveljavljene pravice, ki jih vsebujejo novi ustavni dokumenti, zavzeli pa so se predvsem za izobraževanje kakovosti osnovnošolskega pouka, kajti sedaj je še precej učiteljev, ki slabo obvladajo slovenski jezik, pa zaradi tega trpi predvsem jezikovni pouk na osnovnih šolah. V Gaberju, Petišovcih in Dolgi vasi so se občani zavzeli za ustanovitev otroških vrtcev. Njihovim zahtevam bodo skušali vsaj delno ustreči že prihodnje leto. V Pincah so predlagali, naj bi imel Pomurski vestnik vsak teden tudi posebno prilogo z najvažnejšimi, v madžarski jezik prevedenimi članki. Vprašanja otočanov so se v ustavni razpravi nanašala še na družbeni sestav zvezne in republiške skupščine, način volitev delegatov, volitve predsednika izvršnega sveta (206. člen zvezne in 191. člen republiške ustave) in bodoči status sveta federacije (214. člen zvezne ustave), predvsem v tem smislu, ali bo to stalni ali samo občasni' organ zvezne skupščine, kakšne pristojnosti bo imel in ali bodo imele njegove odločitve enako veljavo kot odločitve ostalih domov skupščine. KOPICA PROBLEMOV IN PREDLOGOV Nad sto članov SZDL in tudi več nečlanov je obiskalo nedavno konferenco SZDL v Petšovcih. Ob razpravi o kmetijstvu, pridelovalnem sodelovanju in jesenski, setvi pšenice visokorodnih sort so prišli na vrsto tudi številni problemi, ki tarejo prebivalce tega kraja. Popraviti bo potrebno vaške ceste in urediti kanalizacijo ob njih. Regulacija Kopice, ki teče skozi vas in zaradi slabega odtoka že resno ogroža imetje in prebivalce same (pri nekaterih hišah je že dosegla hišne stene, dvorišča in vrtove), je prav tako zelo aktualna. zlasti še sedaj, ko bodo hiše neposredno ob potoku še bolj ogrožene zaradi obratovanja tovarne metanola. Opozorili so tudi na problem pitne vode, ki postaja zaradi dotoka nafte v vodnjake vedno manj uporabna in tudi iz zdravstvenih razlogov neužitna. Tako so nekateri vaščani primorani dokaj daleč hoditi po pitno vodo. Na konferenci so ostro grajali tudi odbor vaške skupnosti, ki je bil skupno z občinskim odbornikom premalo aktiven. Med predlogi kaže omeniti zlasti nekatere: občanska LU naj bi pripravila za vaščane kmetijska predavanja in organizirala enkrat tedensko tudi kino predstave. Vaščani se namreč kljub temu, da imajo v kraju televizor, še vedno zelo zanimajo za predvajanje filmov. In končno: zakaj šolski otroci in mladi vaščani še nimajo ustreznega športnega igrišča, za kar bi lahko služilo občinsko zemljišče. MLADINSKI AKTIV NA CVENU Mladinski aktiv je že dalj časa aktiven. Na letni konferenci iso sprejeli, obširen delovni program, katerega že uresničujejo. Za Praznik republike so priredili pester kulturni program, sedaj pa se že pripravljajo na silvestrovanje. Pozimi nameravajo uprizoriti tudi dve dramski deli, organizirati šolo za, življenje, več predavanj o ustavi itd. Nekaj mladincev obiskuje tudi politično šolo v Ljutomeru. Aktiv ima svojo klubsko sobo s televizorjem in živahno sodeluje tudi s sosednjimi aktivi, zlasti še z aktivom LMS iz Nunske grabe. RAKIČAN Pred dnevi so dijaki SKŠ izdali že tretjo številko svojega glasila V senci topolov«. Glasilo je izšlo na 16 straneh in prinaša poleg dopisov o delu organizacij na šoli tudi leposlovna dela, sestavke za razvedrilo, ilustracije itd. Slikanica Srečanje izhaja v na- daljevanju, v tej številki pa so uvedli še novo rubriko Utripi ljubezni. Po izidu vsake nadaljnje številke bo uredništvo glasila razpisalo anketo o najboljšem dopisu in skušalo tako posredovati, mladim bralcem čimveč zaželenega branja. MAČKOVCI Krajevne ceste v okolišu so že močno zanemarjene. Krajevna skupnost jih bo predvidoma začela kmalu urejati. Zgradili bodo tudi dva mosta. Dela bodo terjala precej denarnih sredstev, ki pa jih krajevna skupnost nima dovolj na razpolago, zato bodo morali pritegniti občane tudi k prostovoljnemu delu. da bodo lahko predvidena dela pravočasno opravili. MOŠČANCI Mladi zadružniki so letos pridelali koruzo. Pridelek je bil sicer povprečen z izkupičkom pa bodo opremili mladinsko sobo. Parcelo so preorali in jo hoteli zasejati s pšenico. vendar pa jim je to preprečilo slabo jesensko vreme, saj jim tudi zadruga ni pravočasno posredovala strojev. Zamujeno bodo skušali nadoknaditi spomladi s setvijo ovsa. NA KONFERENCI PREDSTAVNIKOV POMURSKIH OPEKARN: Enotna stališča o združevanju Kakor vsako leto, tako je bila pred dnevi tudi letos na Jeruzalemu tradicionalna konferenca predstavnikov pomurskih opekam, sklical in vodil jo je direktor podjetja »Imgrad« Ljutomer Viktor Pintarič. Poleg predstavnikov vseh pomurskih opekam so se konference udeležili tudi zastopniki Biroja gradbeništva LRS (med njimi prof. Pur), predstavniki Opekarne Ormož in drugi opekarniški strokovnjaki iz mariborskega okraja. Udeleženci konference so razpravljali o integraciji v gradbeništvu din planskih nalogah za leto 1963, povezanih s proizvodnjo opečnih proizvodov, proučevanjem tržišča in enotnimi cenami izdelkov, o statutih gospodarskih organizaciji, delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov za leto 1963, o investicijah za prihodnje leto im o razširitvi proizvodnje v posameznih pomurskih opekarnah. Razprava o obravnavanih vprašanjih je bila burna in so zborovalci tudi prišli do enotnih stališč. Zaključni govor je imel zastopnik Biroja gradbeništva profesor Pur, ki je pohvalil delo konference, zlasti še izvajanje tov. Pintariča, ki je .nakazal uspehe komaj pred nedavnim združenih podjetij, bivše Opekarne Ljutomer in GP Remont; dejal je še, da bo konferenca ob doslednem izvajanju sklepov in sprejetih stališč nedvomno mnogo pripomogla k nadaljnjemu razvoju posameznih opekam v soboškem okraju in tudi vse naše družbe. Udeleženci konference so izrazili željo po čestih takih ali podobnih sestankih, kjer naj bi prišlo do izmenjave mnenj in izkušenj, tako da bo poslovanje posameznih opekarn, ki nimajo dovolj strokovnega kadra, lahko potekalo nemoteno in uspešno. V PETROVCIH KMALU NOVA P E K A R N A Tudi v Petrovcih je dobava s kruhom precejšen problem, saj morajo tega dovažati z vlakom ali kamioni iz Murske Sobote. Tudi potrošnja kruha v tem kraju je narekovala čim hitrejšo rešitev tega vprašanja. Tako so pričeli že lani z gradnjo modeme pekarne v Petrovcih, kjer so gradbena dela sedaj, že skorajda zaključena in čakajo le še na montažo peči, ki so juh nabavili v Novem Sadu. Pekama bo obratovala v okviru komunalnega podjetja Pertovci, ki ima svoj mlin in bo v prihodnje oskrboval z moko tudi ta obrat. V dograditev pekarne so doslej vložili že nad 3 milijone dinarjev, z obratovanjem pa bo pekama pričela spomladi. Z LETNE KONFERENCE SZDL V RADENCIH KMETIJSTVO Tudi v Radencih so člani SZDL z lepo udeležbo pokazali zanimanje za letno konferenco svoje organizacije. Na njej so poudarili važno vlogo Socialistične zveze v novi ustavi. Poročevalec je kritično ocenil delovanje sekcije za kmetijstvo, ki je premalo napravila za napredek kmetijstva. Tudi sekcija za izobraževanje ni povsem izvedla programa. Se najbolj aktivna je bila sekcija za komunalo in turizem. V razpravi so kritizirali delo krajevnega odbora, ki ni v celoti uresničil programa, zaradi česar tudi ni izčrpal finančnih sredstev. Nekatera dela niso bila izvedena zaradi vremenskih nevšečnosti, še bolj pa zaradi neaktivnosti posameznih članov, kar pa seveda ne velja za Boračevo, kjer so vaščani s prostovoljnim delom uredili cestno razsvetljavo in vodovod. Vaščani Radenec so na konferenci upravičeno negodovali nad šibkim električnim tokom, ki onemo- goča med drugim dobro cestno razsvetljavo kakor tudi dobro delovanje radijskih in televizijskih sprejemnikov. Velik problem za Radence je pomanjkanje sladke pitne vode. Že obstoječi vodovod zdravilišča ne prenese več priključkov, zato bo treba v bližnji prihodnosti začeti z gradnjo novega vodovoda. Teren in vodo že raziskujejo v ta namen. V Apačah nameravajo zgraditi rezervoar, ki. bo napajal vse vasi na Murskem polju. Na konferenci so sprejeli delovni program. Med drugim so predlagali, naj bi KO Socialistične zveze organiziral javno tribuno, kot je to v Radgoni in še kje v občini. Skupno s poslovno enoto KZ Radenci bo sklical sestanke po vaseh; na teh se bodo pogovorili o dognojevanju žitaricam, uporabi umetnih gnojil, občinskem odloku o agrotehničnem minimumu itd. Organiziral bo več strokovnih predavanj. Uredili si bodo tudi prostore za sprejemanje in shajanje članov. Ika IZ RAZGOVORA S SEKRETARJEM ObK LMS GORNJA RADGONA PO LETNI KONFERENCI V PREDKONGRESNEM TEKMOVANJU Kljub vremenskim nevšečnostim je letna mladinska konferenca občinskega komiteja uspela. Od 65 vabljenih delegatov jih je prišlo 50. V referatu na konferenci je bilo obravnavano delo mladine v kmetijstvu in proizvodnji. Delegati so na podlagi referata in svojih problemov na terenu nakazali smernice za bodoče delo. V občinskem okolišu je 24 mladinskih aktivov z okrog 850 organiziranimi člani. Mladina se je predvsem udejstvovala pri zabavnih prireditvah (afere, proslave, družabni večeri itd.), premalo pa se je poglabljala v socialno problematiko na vari, zato je precej mladine na vasi še neorganizirane. Tudi mladina v gospodarskih organizacijah še ni našla pravih oblik za delo. Premalo se je borila za večjo proizvodnjo in se seznanjala z gospodarjenjem v podjetjih. To pa zato, ker vodilni organi v gospodarskih organizacijah niso posvetili dovolj pozornosti mladim ljudem. Delo te mladine se je odražalo pred vsem v občasnih akcijah pri urejanju okolice prostorov, pri izobraževanju mladih ljudi v osemletkah, predvsem pa pri vajencih. Zvezne delovne akcije se je udeležilo 25 brigadirjev. »Aktivnost mladine se je močno povečala po končanih letnih konferencah«, je poudaril sekretar. »Vsi aktivi so se z vnemo vključili v tekmovanje, ki ga je razpisal občinski komite v počastitev VII. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo meseca januarja v Beogradu«. Mladina je na konferenci razpravljala tudi o predosnutkih zvezne in republiške ustavne. Obvezna predavanja o ustavi so v 7. in 8. razredih osemletk. Mladina je obiskovala tudi predavanja, ki jih je po vaseh priredila SZDL. in sodelovala na predavanjih v gospodarskih organizacijah. Na konferenci so med drugim sklenili, da bodo skupno z organizacijo RK in Ljudsko univerzo organizirali za vse aktive LMS šolo za življenje s 15 predavanji z raznih področij. Posebno pozornost bodo posvetili idejno-vzgojnemu delu, delavskemu in družbenemu samoupravljanju, splošnemu in strokovnemu izobraževanju, društvenemu dedu, utrjevanju in širjenju organizacije. Ika Večja doslednost pri obdelovanju zemlje Prejšnjo nedeljo je imela krajevna organizacija SZDL v Moščancih letno konferenco V živahni razpravi so obravnavali probleme in pomanjkljivosti, ki so se porajale v okviru organizacije preteklo leto. Precej so razpravljali tudi o potrebnosti predpisov o agrotehničnem minimumu, o uspehih in pomanjkljivostih ob zadnji jesenski setvi. Ugotovila so, da je v času največje setvene sezone zmanjkalo umetnih gnojil, nekaj gnojil pa je bilo tudi v strnjenem stanju. Kmetijske zadruge se bodo morale v prihodnje bolj temeljito pripraviti na setvena dela. Dogaja se tudi, da nekateri večji kmetije kupujejo kruh, obdelovanje svojih posestev pa zanemarjajo. V takih primerih je treba, odločneje vztrajati pri uresničevanju predpisov o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Krajevna skupnost je letos dobila za komunalne dejavnosti potrebna sredstva, prepozno, zato jih ne bo mogla povsem izkoristiti; to bo potrebno upoštevati in ji prihodnje leto dodeliti večja namenska sredstva. V delovnem programu krajevne organizacije SZDL je med drugim nakazano tudi prizadevanje za povečanjem števila članov SZDL, priredili bodo več predavanj in organizirali šolo za starše, pravilno tolmačili občinski odlok o agrotehničnem minimumu in ustrezno uredili prostore, v katerih se bodo lahko občani neposredno obračali na vodstvo krajevne organizacije SZDL. -do Televizor tudi v Čentibi Kljub izredno slabemu vremenu je prišlo na letno konferenco SZDL v Čentibi nad 100 članov in nečlanov. Bilanca te krajevne organizacije je še kar ugodna: ob tem, da so letos posvetili glavno pozornost aktualnim vprašanjem v kmetijstvu in letošnjo jesensko setev tudi uspešno zaključili, so dogradili tudi vaški dom s kulturno dvorano, v kateri je mladina po občnem zboru svojega aktiva že imela tudi prvo prireditev. Dvorano bi radi opremili s televizorjem, zato so kar na letni konferenci sklenili, da bo vsak član SZDL prispeval za televizor po 50 dinarjev. V SZDL so letos sprejeli 30 novih članov, predvsem iz vrst mladine. Na konferenci so pohvalili tudi delovanje šolskega odbora, ki je letos s skromnimi sredstvi uredil ustrezne prostore mlečne kuhinje, na spomlad pa namerava urediti še okolico šolskega poslopja. V zadnjem času se je dokaj okrepila tudi mladinska organizacija, saj je SZDL v vedno večjo pomoč pri izvajanju raznih akcij. Pri Negovi - uspešno V NEDELJO 2. DECEMBRA JE BILA PRI NEGOVI DOBRO OBISKANA KONFERENCA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL. POROČILO O DELOVANJU KRAJEVNE ORGANIZACIJE JE BILO OBŠIRNO IN JE OBRAVNAVALO PROBLEME, S KATERIMI SE JE UKVARJALA V ZADNJIH DVEH LETIH Organizacija je bila v tem obdobju zelo aktivna pri širjenju članskih vrst; pridobila je 142 novih članov. V poročilu so bile nakazane naloge in vloga SZDL po novi ustavi, njeno dosedanje delo, poseben poudarek pa je bil na metodi dela krajevne organizacije. V poročilu je bila obravnavana problematika šolstva, njegovih organov, šolskega pouka, finansiranja, vzgoje otrok in izobraževanja odraslih, delovanje aktiva LMS, pionirske organizacije, kulturno prosvetnega društva, gasilcev itd. V posebnem poročilu so obravnavali kmetijstvo; poročilo je bilo bolj kratko in ni načenjalo vseh tistih problemov, ki so značilni za zasebni kmetijski sektor. Nadalje je bila nakazana vloga in aktivnost SZDL pri gradnji zdravstveno postaje v tem kraju ter pri reševanju in urejanju komunalne in ostale problematike na območju krajevne organizacije. V razpravi je sodelovalo več kot 10 članov SZDL; največ so govorih o urejanju raznih komunalnih problemov in cest. Kritično je bilo ocenjeno delo odbora krajevne skupnosti, ki ni posebno uspešno reševal vseh aktualnih komunalnih problemov. Govora je bilo tudi o agrotehničnem minimumu, problematiki v šolstvu, o strokovni službi KZ in drugih manj važnih problemih. V disku- siji pa smo pogrešali oceno dejavnosti in vloge SZDL v krajevni skupnosti, predvsem oceno o tem, v kolikšni meri se je SZDL že uveljavila kot parlament občanov, kjer se formirajo enotna stališča in pogledi na vsa važnejša družbena vprašanja, ki se nanašajo na politiko v krajevni skupnosti in občini. Na konferenci so sprejeli tudi delovni program, ki nakazuje smernice za delo krajevne organizacije SZDL, predvsem še organizacijsko utrditev Socialistične zveze in ostalih družbenih organizacij, ureditev društvenih prostorov, kulturno-prosvetno izobraževanje članov SZDL in ostalih občanov, potrebo po uspešnem sodelovanju pri gradnji prostorov za kulturno-prosvetno dejavnost itd. Konferenca KO SZDL pri Negovi je uspela v vsakem pogledu. Njeno dosedanje delovanje je bilo dobro, bilo pa bi še lahko boljše. Če bo novo vodstvo uspelo najti pravo povezavo z vsemi člani SZDL, bo organizacija SZDL v tem okolišu lahko postala ena najboljših v radgonski občini. Š. T. ZA PRISTNEJŠE STIKE Z OBČANI V ponedeljek je bila v Murski Soboti konferenca krajevne organizacije Socialistične zveze, v okviru katere deluje 6 podružnic s skupnim številom 3269 članov, kar predstavlja nekaj več kot 70 odst. vseh volilcev v mestu. Konferenca je obravnavala številne probleme, s katerimi se srečujejo prebivalci z območja krajevne organizacije, še posebej pa je poudarila naloge in vlogo Socialistične zveze kot najširše tribune občanov pri obravnavanju pomembnih vprašanj komune in ožje krajevne skupnosti. Prav tako tudi njeno vlogo pri krepitvi samouprave in uveljavljanju pra- vic občanov za napredek socialističnih odnosov. Se posebej so obravnavali gospodarstvo s področja Murske Sobote in ugotovili, da bo proizvodni plan za letošnje leto v glavnem izpolnjen. S tem v zvezi so osvetlili tudi pomen kmetijsko-industrijskega kombinata Pomurka in pozdravili uspehe, ki jih je dosegla ta delovna organizacija pri izvozu svojih proizvodov. Tudi gradbeništvo je zabeležilo v preteklem obdobju lepe uspehe, saj so storitve v tej panogi pocenili in povečali tudi kakovost njihove izvedbe. Kot kažejo pokazatelji v obrti, pa bodo planske obveznosti za leto 1962 celo presežene. Na konferenci so obravnavali tudi precejšen priliv prebivalstva v Mursko Soboto, ki šteje sedaj že nad 7 tisoč prebivalcev; od tod tudi pomanjkanje stanovanj, katerih bi bilo potrebno zgraditi še nekaj nad 500, da bi lahko krili sedanje potrebe. Razpravljali so tudi o dejavnosti stanovanjske skupnosti in pomoči zaposlenim ženam, ki bi jo bilo potrebno še bolj izpopolniti. Prav tako so tudi v šolstvu predvsem obveznem, pa tudi na srednjih šolah precejšnje težave, v glavnem zaradi nepopolne zasedbe delovnih mest, primanjkuje pa tudi šolskih prostorov, zato je bilo potrebno pričeti z gradnjo tretje osemletke v Murski Soboti, ki bo vsaj delno prispevala k izboljšanju sedanjega stanja. Na konferenci so še obravnavali komunalne probleme v mestu, predvsem ureditev vodovoda in kanalizacije, nadaljevanje asfaltiranja nekaterih pomembnejših cest, delo in pomen društev in organizacij pri izobraževanju, razvedrilu in zabavi občanov ipd. Ocenili so tudi delo sekcij krajevne organizacije v preteklem ob- dobju in sklenili, da bo potrebno njihovo dejavnost še bolj poživeti in organizirati še več oblik (razgovori in javne tribune), za katere so že občani pokazali precejšnje zanimanje. Ob koncu so izvolili še novi krajevni odbor in delegate za občinsko konferenco. IZ LENDAVE PLESNI TEČAJ V LENDAVI V torek se je začel v Lendavi plesni tečaj, ki ga je organiziralo občinsko vodstvo LMS. Za tečaj, ki ga vodi plesni učitelj Martinec iz Murske Sobote, je med mladimi Lendavčani veliko zanimanje; zaenkrat ga obiskuje samo 60 kandidatov, čeprav je bilo prijavljencev mnogo več. Na tečaju bodo predvidoma predelali deset plesov. TRIJE FANTJE IN ENO DEKLE V LENDAVI Slovenska dramska skupina lendavskega delavsko-prosvetnega društva Svoboda je pretekli petek in nedeljo uprizorila v Lendavi dramo v 3. dejanjih Ferdinanda Regerja Trije fantje in eno dekle. Za uprizoritev te sodobne drame je bilo med lendavskim občinstvom veliko zanimanje, saj so gledalci obakrat napolnili dvora- no do zadnjega kotička. Čeprav so igralci naštudirali dramo brez režiserja, so nekateri, med njimi so bili tudi debutanti, svoje vloge posrečeno podali. S Tremi fanti in enim dekletom nameravajo Lendavčani gostovati tudi v nekaterih večjih krajih v Pomurju. METANOLKA (Nadaljevanje s 1. strani) jetje tudi na tem področju lahko pričelo pravočasno navezovati na tržišče. Surovine bodo morali spočetka nabavljati od drugod. Določene izboljšave predvidevajo tudi v strojnih delavnicah. Rekonstruirali bodo sedanjo livarno in tako močno povečali njeno zmogljivost. 4 POMURSKI VESTNIK 6. DEC. 1962 PRAVNI KOTIČEK VPRAŠANJE: V nekem gozdu, katerega lastnik sem, že desetletja ni bila sporna meja. V zadnjem času pa je sosed prestavili mejo in pričel trditi, da meja ne poteka tam, kjer je potekala prej. Pri tem mi je ob meja tudi posekal nekaj drevja. Zanima me, kako naj soseda prisilim, da se bo držal stare meje. O. M. ODGOVOR: V mejnem sporu odloča Okrajno sodišče v nespornem postopku, na zahtevo enega od lastnikov mejnih zemljišč. Pri določitvi meje sodišče najprej poskusi ugotoviti lastniš tvo spornega mejnega sveta, če pa v tem ne uspe, poskusi ugotoviti, kateri lastnik je nazadnje nemoteno užival sporni svet; če tudi to ne more ugotoviti, določi mejo oziroma razdeli sporni svet po prostem preudarku. Meja se dokazuje s pojasnilniki, pričami, geometrom, ki pokaže, kje poteka mapna meja, in drugim dokazi. Glede na navedeno in če dokažete svoje trditve, bi v mejnem sporu uspeli pred sodiščem. Lahko pa tudi s tožbo zahtevate plačilo odškodnine za drevje, katero je posekal sosed. V tem primeru bo moralo sodišče v pravdi ugotoviti, kdo je lastnik spornega sveta, na katerem je bilo posekano drevje. ŠE ENKRAT: OB ZAKLJUČKU JPI Z željo, da bi objektivno informirali javnost o delu tekmovalne komisije pri okrajnem odboru JPI, poročamo v zvezi z dopisom Petra Juteršnika naslednje: Vrstni red šal bi morale občinske tekmovalne komisije sestaviti v skladu s tekmovalnim pravilnikom. Ker pa so tega posamezne tekmovalne komisije nepravilno tolmačile, je okrajna komisija skupaj z republiško ponovno preverila zbrane podatke in se pri tem odločila za enoten kriterij v smislu pravilnika. Pri tem pa je nujno prišlo do nekaterih sprememb v vrstnem redu šol, ki ga je predlagala tekmovalna komisija iz Murske Sobote. Okrajna komisija ni imela namena vplivati na vrstni red šol, ki so ga določile občinske komisije za razdelitev občinskih nagrad. Če se s tem ne strinjajo tekmujoče šole, je njihova stvar. Ni pa mogla dopustiti različnega upoštevanja tekmovalnega pravilnika pri tistih šolah, ki jih je predlagala za republiško nagrado. Okrajni odbor JPI je hotel sporno vprašanje, ki je nastalo v Murski Soboti, rešiti s »prizadetimi« na seji, ki jo je sklical v ta namen. Vendar se je prizadeti niso udeležili. Res je, da sta sodelovala z republiško komisijo le dva člana okrajnega odbora JPI. To pa zato, ker prihod republiške komisije ni bil najavljen in torej ni bilo časa, da bi se sestal ves odbor. Od teh dveh pa je bil eden le prosvetni delavec, torej iz šole, ne pa dva z ene šole, kot je to navedeno v članku. Ta pa je kot predsednik okrajne tekmovalne komisije moral sodelovati. Če mu je bila funkcija zaupana, jo je tudi moral izvesiti. Prepričani smo, da med našimi pionirji veselje do tekmovanja v JPI ne bo splahnelo, posebno, če bodo imeli občutek, da poteka to tekmovanje pošteno in neprizadeto med njimi in ne med njihovimi vzgojitelji! Okrajna komisija je za republiške nagrade predlagala naslednje šole: 1. Os. šola M. Sobota II, 21.464 točk; 2. Os. šola Murska Sobota I. 19.589 točk; 3. Os. šola I. Cankarja Ljutomer 19.087 točk; 4 Os. šola Cankova 15.850 točk. Za okrajne nagrade se predlagane: 1. Os. šola Lendava I. 18.591 točk. 2. Os. šola Domanjševci 16.505 točk, 3. Os. šola France Prešeren Ljutomer 15.260 točk, 4. Os. šola Krog 12.050 točk. Preds. tekm. komisiie: Tone Žnidarič Tedenski koledar Petek, 7. dec. — Urban Sobota, 8. dec. — Marija Nedelja, 9. dec. — Valerija Ponedeljek, 10. dec. — Smiljan Torek, 11. dec. — Daniel Sreda, 12. dec. — Aljoša Četrtek, 13. dec. — Lucija Zdravstvena dežurna služba 7. dec. — dr. Gruškovnjak 8. dec. — dr. Anica Gregorec 9. dec. — dr. Anica Gregorec 10. dec. — dr. Sedlaček 11. dec. — dr. Gruškovnjak 12. dec. — dr. Škulj 13. dec. — dr. Anica Gregorec KINO MURSKA SOBOTA — od 7. do 9. dec. ruski barvni kinemaskopski film: »Dekliška pomlad«, od 10. do 11. dec. ruski film »Aleksander Nevski«, od 12. do 13. dec. argentinski film: »Vodja tolpe«; GORNJA RADGONA — 8. in 9. dec. domači film: »Kočija sanj« 12. in 13. dec. nemški film: »Vražji krog«; SLATINA RADENCI — 8. in 9. dec. ameriški film: »Ko je kraljevala komedija«, 13. dec. poljski film: »Pridi očka«; LJUTOMER — 8. in 9. dec. ameriški barvni film: »Največja predstava na svetu«. 12. in 18. dec. ameriški barvni film: »Da-vy Crocket in pirati«; KRIŽEVCI PRI LJUT. — 8. in 9. dec. italijanski film: »Prijatelj gangsterjev«, 12. dec. jugoslovanski film: »Sreča pride ob devetih«; BELTINCI — 8. in 9. dec. ameriški film: »Poslednja kočija«; VIDEM OB ŠČAVNICI — 8. in 9. dec. romunski film: »Oprostite, napačna zveza«; VELIKA POLANA — 8. in 9. dec. jugoslovanski film: »Na svoji zemlji«; ŠALOVCI — 8. in 9. dec. madžarski film: »Ljubezen na razpotju«. PREKLIC Štefan Zelko, brivski mojster iz Murske Sobote, Lendavska 19 in moja žena Ana Zelko, rojena Petkovič izjavljava, da so vse govorice, ki sva jih govorila o tovarišici Ceciliji Lainščak, Lendavska 7. da je odnesla iz samopostrežne trgovine v Murski Soboti čokolado, in je ni plačala, laž. Zahvaljujeva se tovarišici, da je odstopila od tožbe. Štefan in Ana Zelko. D-1052 OPEKARNA PUCONCI obvešča vse svoje odjemalce, da strešnikov nimamo več na zalogi. Priporočamo pa se za prihodnje leto 1963. D-1054 PREKLIC Štefan Flisar iz Murske Sobote, Ulica Staneta Rozmana 2, preklicujem vse žaljive besede in dejanja, ki sem jih govoril ali napravil zoper Ano Trstenjak in Marjeto Fujs iz Murske Sobote, Ulica Staneta. Rozmana 2. Zahvaljujem se obema, da sta odstopile od tožbe na sodišču. Štefan Flisar. D-1051 PREKLIC Podpisani Rudolf Ogrizek, Partizanska 35 iz Lendave, preklicujem Vsebino pisma, katero sem pisal na naslov Zveze borcev v Apače in z njim obrekoval Huberta Brodšnajderja. V pismu so vse navedbe neresnične, obžalujem, da sem to storil. Rudolf Ogrizek. D-1055 Mali oglasi MOPED 2-sedežni mesec dni rabljen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1056 ZENSKO ROČNO URO sem našel v bližini pljučnega oddelka bolnišnice v Murski Soboti. Naslov v upravi lista. M-1059 Kompletno sobno pohištvo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1060 Kmečki voz, krožno žago, skobelni mizarski stroj, vse novo, prodam. Ciril Kosi, Veržej 40. M-1061 Osebni avto znamke VW ali DKW od 1955 leta naprej, kupim. Plačam v gotovini. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Tone Uršič, Maribor, Ulica Moša Pijade 6-I. M-1063 Sani vprežne male, za 2-3 osebe, ugodno prodam. Kuhar, mlinar, Puconci. M-1065 Opremljeno sobo, oddam za dve osebi. Grajska 4a, Murska Sobota. M-1067 Opremljeno sobo — lahko tudi s hrano — s posebnim vhodom oddam. Naslov v upravi lista. M-1068 Benzinski motor 5,6 KS v dobrem stanju, ugodno prodam. Marko Ros, Beltinci, št 213. M-10G9 Obveščamo vse prodajalce motornih koles, stabilnih motorjev ter kosilnic, da se jim nudi hitra in ugodna prodaja, če jih takoj dostavijo v naše brezplačno skladišče. Realitetna agencija Murska Sobota . M-1070 SVINJO 120 kg, mlado, prodam. Kidričeva 69. Murska Sobota. M-1072 KOLEKTIVI — POSEBEN POPUST! Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja s KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VARNA in UDOBNA! 1. TRST — BENETKE! Za kolektive organiziramo cenene eno in dvodnevna izlete v te nepozabne kraje. 2. PO SLOVENSKI KOROŠKI -Celovec, Vrbsko in Osojsko jezero — Beljak, enodnevni izlet. 3. KMETIJSKE ZADRUGE! Za člane Vašega kolektiva smo pripravili razna strokovna potovanja z obiski sorodnih podjetij ali zadrug ter Vam nudimo pri naročilu avtobusa POSEBEN POPUST. Priporočamo sledeče oglede: a) ogled tovarne umetnih gnojil »Zorka« v Šabcu; b) ogled tovarne poljedelskih strojev »Zmaj« v Zemunu; c) ogled poljedelskega kombinata »Beograd« pri Beogradu. Po Vaši želji vključimo omenjene oglede, pri dvo oz. trodnevnih izletih pa dodatno vključimo še gostinske usluge po Vaši želji. Cena prevoza s posebnim popustom na relaciji Celje — Beograd — Šabac in obratno znaša PO OSEBI LE 3.200 DINARJEV 4. IZLETI ZA DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER 1962: 1. Po ISTRI — 3-dnevni izlet, cena 6.600 din; 2. Po ŠTAJERSKI — 3-dnevni izlet, cena 6.700 din; 3. Po GORENJSKI — 3-dnevni izlet, cena 5.400 din; 4. Po PRIMORSKI — 3-dnevni izlet, cena 6.100 din. Točnejše informacije v zvezi z izleti, ki jih prirejamo, zahtevajte v poslovalnici KOMPAS — CELJE, telefon 23-50, ki sprejema tudi prijave! KOMPAS — CELJE POZOR! POZOR! POTROŠNIKI Industrija oblačil in prešitih odej »INDOPOL« Ljutomer Vam je pripravila za obetajočo hladno zimo topla zimska oblačila, ki bodo v razprodaji po zelo ugodnih znižanih cenah. V lepi in pestri izbiri Vam nudimo: ženske zimske plašče, moške z inske plašče, otroške in dekliške zimske plašče, otroške in moške obleke vseh vrst, otroške hlače raznih vrst in druga oblačila. Razprodaja se bo vršila preko lastne potujoče trgovine, ob določenih dnevih in času na sejemskem prostoru v naslednjih krajih: MURSKA SOBOTA — 6. dec. 1962 ob 7. uri ČRENSOVCI — 8. dec. 1962 ob 7. uri TURNIŠČE — 8. dec. 1962 ob 13. uri TURNIŠČE — 20. dec. 1962 ob 7. uri BOGOJINA — 9. dec. 1962 ob 7. uri PROSENJAKOVCI — 9. dec. 1962 ob 1-3. uri DOBROVNIK — 11. dec. 1962 ob 7. uri STARA GORA — 13. dec. 1962 ob 7. uri RADGONA — 16. dec. 1962 ob 7. uri APAČE — 16. dec. 1962 ob 13 uri LENDAVA — 18. dec. 1962 ob 7. uri IZKORISTITE TO ENKRATNO PRILOŽNOST! Prepričani smo, da boste zadovoljni, lepo in toplo oblečeni pričakali novo leto 1963, v katerem vam želimo polno uspehov in zadovoljstva. Kolektiv »INDOPOL« Ljutomer 0-1057 ZAHVALA Ko nam je kruta usoda iztrgala nadvse ljubečo mamo. staro mamo, teto ANO SUKIČ roj. Miholič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem vencev. Posebno se zahvaljujemo ravnatelju bolnišnice dr. Francu Starcu in dr. Nikolaju Lainščaku, zdravniku iz Murske Sobote za zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem in sorodnikom, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Žalujoči: sin Jeno, žena Vilma in otroki Evgen, Vilma in Jože 0-1062 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene in dobre mame SIDONIJA PINTARIČ roj. Luttar se toplo zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot. ji poklonili vence in cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Prav posebno se zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju internega oddelka bolnišnice za njihovo požrtvovalno zdravljenje in nego. Hvaležni smo tudi pevcem za ganljive pesmi. Še enkrat prav vsem prisrčna hvala. Murska Sobota, 4. 12. 1962 Žalujoči otroci, brat in sestri ter ostalo sorodstvo 0-1066 VABILO občni zbori Čebelarskih družin bodo: Bakovci — 9. decembra 1962 ob 9. uri Križevci v Prekm. — 9. decembra 1962 ob 13. uri Šalovci — 9. decembra 1962 ob 13. uri Hodoš — 9. decembra 1962 ob 13. uri Bogojina — 16. decembra 1962 ob 8. uri Rogašovci — 16. decembra 1962 Ob 9. uri Grad — 16. decembra 1962 ob 8. uri Tišina — 23. decembra 1962 Ob 8. uri Strukovci — 23. decembra 1962 ob 13. uri Mačkovci — 23. decembra 1962 ob 9. uri Murska Sobota — 22. decembra 1962 ob 18. uri Na občne zbore vabijo čebelarske družine vse kmetovalce, posebno pa kmetovalce-sadjarje, ker bo na vseh občnih zborih predavanje: Čebela v službi sadjarstva, travništvo, vrtnarstvo in o vrednosti medu v človeški prehrani. Čebelarsko društvo posebej prosi Kmetijske zadruge, da pošljejo svoje strokovnjake na občne zbore, ker se bo razpravljalo tudi o škropljenju sadnega drevja. Posebno pa prosimo Kmetijske zadruge Martjanci, Prosenjakovci in Puconci, da se povežejo s čebelarskimi družinami in skličejo skupaj občne zbore, ker so te družine precej šibke, sadjarstvo pa je v teh krajih precej močno. OBVESTILO V zvezi z Navodilom o prijavljanju zavarovanja in evidenci zavarovanih osebah in Navodilom o izdajanju im uporab' zdravstvene izkaznice in drugih obrazcev v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 45/62) pozivamo vse zavezance prispevka, da izvrše sledeče: 1. Vse organizacije (gospodarske, zadružne, družbene in druge organizacije, državni organi in samostojni zavodi), ki so bile na dan 1. decembra 1962 zavezanci za prispevek, morajo takoj predložiti Zavodu za socialno zavarovanje, oz pristojnim podružnicam zavoda novo prijavo o poslovanju na Obrazcu OD-1 (dobi se v knjigarni). Ob predložitvi prijave bodo organizacije prejele potrebno število vložkov za zdravstvene izkaznice za njihove zavarovance in sezname, kar bodo izpolnili do rokov, ki so bili dogovorjeni na zadnjih sestankih z zavezanci prispevka (tiskovine so že na razpolago). 2. Vsi zasebni delodajalci (obrtniki in drugi) morajo zavodu in pristojnim podružnicam predložiti zdravstvene izkaznice in izkaznice svojih družinskih članov, da bodo dobili predpisane vložke za zdravstvene izkaznice, ter istočasno tudi nove registrske številke. To naj store najkasneje do 22. t. m. 3. Vsi pogodbeni zavarovanci store isto kot zasebni delodajalci v istem roku. 4. Začasno nezaposlene osebe, ki so po zakonu o zdravstvenem zavarovanju obdržale pravico do zdravstvenega varstva in so priglašene pri pristojnih zavodih za zaposlovanje delavcev, predložijo svoje zdravstvene izkaznice in izkaznice družinskih članov pristojnim zavodom za zaposlovanje delavcev, kateri jim bodo izdali predpisane vložke v zdravstvene izkaznice. 5. Upokojenci (starostni in družinski) in invalidi predložijo najkasneje do 22. t. m. svoje zdravstvene izkaznice in izkaznice družinskih članov pristojnemu zavodu oz. podružnici, kjer bodo prejeli vložke v zdravstvene izkaznice. Opozarjamo vse zavarovance, da po I. januarju 1963 zdravstvena izkaznica brez predpisanega vložka ne bo veljavna, ker je vložek (obrazec ZP-l/ui) sestavni del izkaznice. Murska Sobota, dne 5. decembra 1962. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri ZD Lendava RAZPISUJE pni Zdravstvenem domu Lendava sledeča prosta delovna mesta; 1. V LABORATORIJU: a) medicinska sestra na delovnem mestu fizioterapevta ib) medicinska sestra na delovnem mestu laboranta 2. V PROTITUBERKULOZNEM DISPANZERJU: a) medicinska sestra Pogoji: srednja strokovna medicinska izobrazba 3. V SPLOŠNI AMBULANTI NAFTA a) administratorja Pogoj; nižja strokovna izobrazba z nekaj prakse v administrativnem delu ter znanje strojepisja. Osebni dohodek za vsa razpisana delovna mesta je določen v pravilniku o delitvi osebnega dohodka Zdravstvenega doma Lendava. Vloge sprejema Zdravstveni dom Lendava do 20. decembra 1962. D-1071 VINOGRADNIŠKO-ŽIVINOREJSKI KOMBINAT LJUTOMER razpisuje natečaj zaradi ugotavljanja sposobnosti zainteresiranih gospodarskih organizacij za izvedbo GRADBENIH DEL za gradnjo dveh govejih hlevov z molziščem na Moti. Gradbena, obrtniška in inštalaterska dela znašajo po predračunu 57,661.000 dinarjev. Prosimo zainteresirana podjetja, da v roku 10 dni po objavi natečaja dostavlja podatke o strokovnem kadru, sredstvih in -izkušnjah za gradnjo sličnih objektov. Rok dovršitve objektov je 31. 7. 1963. Za informacije se obrnite na Vinogradniško-živinorejski kombinat Ljutomer. 0-1064 POMURSKI VESTNIK 6. DEC 1962 5 II. kongres kmetijskih inženirjev in tehnikov Jugoslavije V OSPREDJU ŽIVINOREJA V Zagrebu je bol od 25. do 27. novembra 1962 n. kongres kmetijskih inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Kongres sovpada s časom, ko vse večja afirmacija kmetijstva v našem gospodarstvu zahteva maksimalno vključevanje vseh subjektivnih sil kmetijstva, posebno kmetijskih inženirjev in tehnikov. Z vse večjo industrializacijo proizvodnih procesov dobiva strokovnost kmetijskega kadra poseben pomen. Del bremena pri usposabljanju kadrov nosijo vsekakor tudi društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, v katera so včlanjeni vsti kmetijski inženirji in tehniki. Prvi kongres kmetijskih inženirjev in tehnikov Jugoslavije je bil 1957. leta v Beogradu. Od tedaj pa do danes smo priče velikim spremembam na področju kmetijstva. Kmetijstvo ni več pastorek v našem gospodarstvu, ampak se aktivno vključuje v zavestno borbo za napredek. To je čas, ko tudi kmetijstvo vedno bolj zajemajo procesi integracije in kooperacije. Nastajajo veliki kombinati s par deset tisoč ha zemljišč in z močno predelovalno industrijo. Ob takem hitrem razvoju se pojavljajo problemi bolj ali manj kmetijsko-strokovnega značaja, pro- blemi, ki jih strokovna služba mora reševati. Nekaj takih problemov smo obravnavali tudi ja kongresu, ki je v treh dneh obdelal 80 referatov in koreferatov. Posebna pozornost je bila posvečena problemom živinoreje in uvajanju najsodobnejših tehnološko-rejnih načel. Del referatov Je bil posvečen tudi problemom strokovnega šolstva v kmetijstvu. Pomurje je bilo na Kongresu zastopano s 6 delegati društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. Ing. Milan Erjavec Na zasneženem gradbišču v Petrovcih (k članku: Beležka iz Petrovec) ALKOHOLIZEM VELIKO ZLO ENA NAJVEČJIH NESREČ, NE SAMO PRI NAS, TEMVEČ TUDI DRUGOD, JE ALKOHOLIZEM, KI POVZROČA BOLEZNI, PREPIRE, REVŠČINO IN NEMORALO. ŽE RDEČI KRIŽ JE ZAČEL BORBO PROTI ALKOHOLIZMU. PROTI PIJANČEVANJU. DANES JE PROTIALKOHOLNA BORBA UVELJAVLJENA ŽE NA ŠIRŠI OSNOVI. ZA PREPREČEVANJE PIJANČEVANJA, KAJTI ZA TO SO SE ZAVZELE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE POD OKRILJEM SZDL. Prejšnji teden je bila seja komisije za protialkoholno borbo pri Okrajnem odboru SZDL v Murski Soboti. Na seji so sprejeli delovni program za okrajno komisijo kakor tudi za vse občinske komisije in ostale množične organizacije. Delovni program obsega 18 sklepov .V glavnem si moramo prizadevati za vzgojo mladine, da se bo vzdržala uživanja alkohola. Zavod za pedagoško službo bo izvedel anketo o uživanju alkohol, pijač med mladino na vseh osnovnih, srednjih in strokovnih šolah v okraju«. Po podjetjih, sindikalnih podružnicah in v okviru zdravstvenega prosvetIjevanja bomo vedno govoril, o posledicah, ki jih povzroča čezmerno uživanje alkohola. Govorili bomo tudi o nesrečah, katere povzroča alkohol, pri delu v podjetju, na poti na delo, in z dela, kakor tud’ o nesrečah, ki jih zakrivijo vinjeni vozniki lin pešci. Gosstišča morajo obvezno imeti v svojih lokalih napise v smislu določb o tolčenju alkoholnih pijač mladini in pijanim gostom, morajo pa biti tudi založena z zadostnimi količinami sadnih sokov in brezalko- holnih pijač. Kronične alkoholike bomo napotili na zdravljenje in skrbeli, da po zdravljenju ne bodo več zapadali v staro navado. Letos je bil zopet november posvečen borbi proti alkoholiz- mu; zavedati se moramo, da 'bo naše vztrajno delo potreb no skozi vse leto. Borba je težavna, a uspehi sčasoma bodo, če nam bo pri tem pomagala vsa naša javnost. J. V. Na krajevni konferenci SZDL V DOKLEŽOVJU NAJVEČ O VODNIH PROBLEMIH Na letni konferenci krajevnega odbora SZDL v Dokležovju so ugotovili, da je bila ta organizacija letos zelo delavna. V času jesenske setve je pomagala kmetom z nasveti in jim dokazovala, kakšnega pomena je to za kmete in družbo, da čim več pridela. Uspehi seveda niso izostali. Kmetje so domala 100 odst. izpolnili obveznosti iz agrotehničnega minimuma. Do tega pa je tudi precej pripomogla kmetijska zadruga Beltinci, ki je pravočasno nabavila dovolj semena in umetnih gnoil. Precej kmetov tudi pridelovalno sodeluje z zadrugo. Toda SZDL ni sodelovala samo na področju kmetijstva. Na njeno pobudo je bil letos dograjen vaški dom, kjer so dobile prostore vse društvene organizacije. Največ razprave je bilo na konferenci o ureditvi kanala. Ta se namreč pred vasjo izliva v manjši potok, ki pa je premajhen, da bi lahko sprejel vso vodo, ki priteče po kanalu ob večjem deževju. Takrat pa se voda razlije po bližnjih zemljiščih in napravi mnogo škode. Nazadnje so prišli do sklepa, da bo treba kanal speljati do Mure in šele takrat bodo rešeni pred poplavami. Nerešeno pa je ostalo še vprašanje popravila prehodov čez vaške potoke. 2e pred leti so navozili betonske cevi, da bi uredili odtok vode. Toda cevi še danes ležijo v vodi in razpadajo, kmetje pa se morajo voziti z živino po vedno globlji vodi, kajti traktorji in kamioni, ki vozijo gramoz, vedno bolj poglabljajo strugo. Vendar upajo, da bodo rešili tudi to vprašanje, kakor so že rešili vprašanje ureditve nasipa in vaških poti. BELEŽKA IZ PETROVEC Občinski odbor Socialistične zveze in predstavniki kmetijske zadruge Petrovci so že večkrat razpravljali o pogojih za ustanovitev farme piščancev. Ugotovili so, da taki poboji obstajajo. Tako se je pričela gradnja enega največjih kmetijskih obratov v petrovski občini. Zmoglji- vost umentih valilnic po dograditvi tega obrata bo okoli 350 tisoč piščancev letno, pitališča za kokoši nosnice, ki bodo obrat zalagale z jajci, pa 10 tisoč komadov. Kmetijska zadruga se je že povezala z nekaterimi kokošjimi farmami v Holandiji in Nemčiji, od koder bodo po vsej verjetnosti nabavili kokoši. Proces proizvodnje v farmi bo skorajda popolnoma avtomatiziran, tako da bo v njej predvidoma zaposlenih le 6 oseb. Tudi potrebno strokovno osebje je že pripravljeno, saj je kmetijska zadruga v ta namen že prej štipendirala strokovnjaka, ki bo prevzel strokovno vodstvo farme. Prvi del farme, v katero je bilo doslej vloženih že okoli 150 milijonov dinarjev, ho pričel z obratovanjem — po predvidevanjih — že v januarju prihodnjega leta; v daljnji perspektivi pa je v bližini te farme predvideno tudi pitališče bekonov. Tudi tržišče za prodajo piščancev je v glavnem že zagotovljeno s pomočjo kmetijsko-industrijskega kombinata Pomurka, ki bo glavni odkupovalec piščancev, vendar pa sklepajo pogodbe tudi s kokošjo farmo v Ptuju. Kot predvidevajo, bodo težave le s prevozom krmil, katerih bo farma za svoje potrebe porabila okoli 9 ton dnevno. VESTI Z GOMILE Gomilska pivnica se bo imenovalo gostišče, ki ga nameravajo zgraditi na turistični Gomili. Potrebno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja so zbrali po težavnih prizadevanjih. Gostišče bodo pričeli graditi že prihodnje leto. Ob zaključku letošnje poletne turistične sezone je imelo vodstvo Turističnega društva na Gomili zaključno sejo, na kateri je tajnik Mariborske turistične zveze Marjan Kožuh izročil 'častne turistične značke najzaslužnejšim domačim turističnim delavcem za večletno požrtvovalno delovanje. Zlato turistično značko z diplomo je prejel tajnik TD Gomila Franček Holc, srebrno značko z diplomo Ivan Horvat, bronaste turistične značke pa Ciril Hojnik, Jože Žmauc in Janez Vrbnjak. Po zaključni seji so se navzoči zadržali še v prijetnem kramljanju martinovanja. F. H. GORICA Mladinski aktiv je prejšnjo nedeljo priredil veselo popoldne. Naštudirali so več kratkih enodejank, med drugimi tudi Snubca v zadregi in Vedeža. V prihodnje bodo pripravili še več takih prireditev. Mladinci so si nabavili tudi gramofon, ves ostali denar pa so vložili v mladinski oder. Skupina brigadirjev MDB J. Ribiča SMELEJŠE VKLJUČEVANJE MLADIH V MEHANIZEM KOMUNE MINULA OBČINSKA KONFERENCA LMS V LJUTOMERU JE BILA ZELO USPEŠNA; TAKO PO UDELEŽBI KAKOR TUDI PO VSEBINI, SAJ JE V RAZPRAVI SODELOVALO KAR 27 DELEGATOV. Letos so v občinskem okolišu povečali število članov za 208 ali za okrog 17 odst.; sedaj je vključenih v LMS 1409 članov, izven organizacije pa 'je še vedno okrog 16 odst. mladine. Razprava o kadrovanju mladih občanov v organe upravljanja in organe oblasti je pokazala, da ponekod sicer mnogo govore o vključevanju mladine v navedene organe, storjeno pa bore malo, da bi to tudi uresničili. Tako je v svetih ljudskega odbora še odločno premalo mladih, kar bo potrebno vsekakor upoštevati že pri bližnjih volitvah. Spričo izrazito kmetijsko-vinogradniškega obeležja občine je aktualna ugotovitev, da je premalo mladine vključene tudi v organe zadružnega in delavskega upravljanja v kmetijskih organizacijah, pa tudi aktivnost mladih zadružnikov in njihovih aktivov ne zadovoljuje. Osnovne organizacije LMS so bile v preteklem obdobju najbolj aktivne v industrijskih podjetjih Marles, MTT in Agrotehnika-servis; v teh delovnih organizacijah je mladina tudi najbolj zastopana v organih delavskega upravljanja. Tudi vključevanje in usmerjanje mladine v poklice je aktualna naloga, ki ji bodo morali v občini posvetiti večjo pozornost. Samo letos je ostalo nezaposlenih 36 mladincev, da ne upoštevamo mladih občanov, ki so se odločili za srednje šole, pa svojega smotra niso mogli doseči. Tako se potem večkrat zgodi, da se mladi človek odloči za poklic ali šolo, za katero pa nima posebnega veselja. Posledica tega je potem ponavadi neresen študij, slabo strokovno znanje itd. Pri prostovoljnih delovnih akcijah je mladina ljutomerske občine že doslej zabeležila ugodne rezultate; s takim poletom bo nadaljevala tudi v prihodnje. Lepe uspehe so mladi graditelji dosegli pri gradnji in urejevanju igrišč, dvoran, kopališč in slednjič pri gradnji ceste Ljutomer—Križevci, kjer je do nedavnega delala MDB Janka Ribiča. Kljub temu, da je letna konferenca zelo dobro uspela, pa bo še potrebno mnogo storiti za nadaljnje uveljavljanje mladine v občinskem okolišu. O tem govori tudi delovni program, ki ga že uresničujejo. Tako so že pričeli z redno mladinsko politično šolo, ki bo dala aktivom LMS precej mladih aktivistov. F. Tako prijetno in toplo je pri nas, v otroškem vrtcu 80. Renčanje motorja se je približalo in oddaljilo obenem. »Mogoče lovijo Miška«, so se tolažili dečki, ki so dirkali, da so jih noge komaj dohajale. Potem so tekli že bolj počasi, umirjeno. Ustavili so se šele zunaj, na robu mesta. Nihče jih ni zasledoval. Napotili so se kar na slepo, v noč. »Če so dobili Miška, je tudi po nas,« je pretrgal molk Angel. »Zdaj ne bomo smeli k nobeni biši«. »Jesti bomo morali samo sadje, jagode in borovnice.« »In naposled nas bodo vendarle dobili! »Za zdaj nas še niso.« 82. Do poldneva se ni nič spremenilo. Le utrujenost se je povečala tako, da so se še komaj vlekli dalje. Najhujša je bila žeja. Nikjer ni bilo vode. Sele čez čas so v kameniti globeli zagledali mlako. Planili so nadnjo in posrebali vodo do zadnje kapljice. Potem so zdrknili v ožgano travo in zaspali, ne da bi se menili za varnost. Medtem je policija resnično že prijela Miška in ga zasliševala. Priznal je, da je nameraval oropati trgovino. »Sicer pa bi si vzel samo svoje«, je divje rekel. 83. Policaji so se hrupno zasmejali: »Svoje? V tuji trgovini?« »Tista trgovina je last mojega brata. Nekoč, pred petnajstimi leti me je on okradel. Posodil sem mu denar, ves denar, kar sem ga imel pa mi ga ni vrnil. Smejal se mi je. Takrat sem prisegel, da se bom maščeval. To sem hotel storiti nocojšnjo noč. Pa se mi ni posrečilo.« »Pametno, da si priznal. Toda, kdo ti je pomagal?« »Nihče mi ni pomagal.« Ni hotel izdati fantov. Toda krepka brca v golenico ga je poučila, da se s policaji ni šaliti. 84. Prijel se je s prsti za ranjeno mesto pa jih je dobil s pendrekom po njih, da je zakričal od bolečine. »No, na dan z besedo! Nikar nas ne prisili, da ti poškodujemo tvoje prekrasno telo,« je dejal eden od policajev. Miško je spregovoril, čeprav je vedel, da bodo fante lovili, jih dobili in da bo s tem najbrž konec z njihovim potovanjem v Ameriko. Zal mu je bilo zanje. Se med njegovim pripovedovanjem so policaji sedali na motoma kolesa in odbrneli v noč. Ni trajalo dolgo, ko so jih presenetili speče. 85. Zdaj je le še malo stvari za razjasniti. Na stražnici so morali fantje povedati vse, kakor je bilo. Zal ni šlo brez kričanja in brez brc, s katerimi so bili policaji zelo radodarni. Potem so jim povedali, da jih bodo odpremili domov s prvim vlakom. Tako se je tudi zgodilo. Na postaji doma so jih čakali domači. Kljub jezi je bilo sedaj vendar precej solz, objemanja in stiskanja. Skozi mesto domov jih je spremila gruča ljudi. Domači časnik pa je naslednji dan prinesel novico pod naslovom »Peš v Ameriko«. 86. Po tem sestavku je nastala tudi ta zgodba. Ugled fantov je po tisti notici prej zrasel kot padel. Kljub temu pa so sklenili, da ne bi več ponovili kaj takega. Vendarle je najbolje doma. Še o Mišku je treba povedati. Njegov brat se je pokesal dejanja, ki ga je storil pred leti in prosil sodnike, da ga oproste. Tako so tudi storili in Miško se je vrnil k bratu ter se zaposlil v njegovi trgovini. Le o cirkusu s starim poglavarjem ne vem nič zanesljivega. Morda hodijo še danes okrog in prirejajo predstave. Morda ali pa tudi ne. KONEC POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11 1-365 5 POMURSKI VESTNIK 6. DEC. 1962