o ^ollfllfio (Mft^ono t ootovlfil Leto XX.. št. 278 a Ljubljana, sreda 29» novembra 1919 Cena 2 Din Jprovmstvo .luoiiano ^natlievo i - leietor štev 3121 3123 3124. 3126 3126 •nseratm ^ddetek: Ljubljano, Selen-Ourgovo ul - lei 3492 m 339/ Podružnico Maribor Graiski trg št. i feletor it 2456 Podružnico i.ehe Kocenovo ulico i leieton it I9& Računi on oost ček zavodi* Ljubljano it 17749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._ Uredništvo: Ljubliana, Knafljevo ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Blokada in nevtralci Včeraj je izšla angleško-francoska objava o poostreni blokadi Nemčije s strani Velike Britanije in Francije Proglašena je zapora za ves nemški uvoz in izvoz, neposreden in posreden Poostrena blokada se bo začela izvajati prihodnji ponedeljek. Ta rok je bil. kakor pravi objava sama, postavljen zaradi tega da se lahko prilagodijo novemu stanju nevtralne države, ki bodo s to poostritvijo pomorske vojne prizadete skoro v enaki, v gotovih pogledih pa celo še v večji meri kakor Nemčija sama. Iz Londona in Pariza se poostritev blokade opravičuje kot represalija zoper Nemčijo zaradi njene uporabe plavajočih min ob vzhodni angleški obali. Kakor ni bilo drugače pričakovati se ie okrog tega vnela že sedaj propagandna vojna, kjer je pri obeh taborih težišče na poskusih, zvrniti krivdo na nasprotnika. Tudi nevtralci se vmešavajo v te polemike, toda ne toliko v razglabljanju glede krivde, marveč domala le glede usodnih posledic in zlasti glede ukrepov zoper nove metode pomorske in gospodarske vojne. Poostrena pomorska vojna se je začela s polaganjem min ob britanski vzhodni obali, in sicer on^h nepritrjenih. novih min, o katerih še »redno manjkajo precizni, zanesljivo oodani opisi. Uradna mesta se držijo glede tega slej ko prej zelo rezervirano, samo v svojem nedeljskem radijskem govoru je ministrski predsednik Chamberlain zatrdil, da je sedaj priroda teh elektromagnetičnih min že popolnoma znana S tem je problem novih min in njihove konstrukcije postavljen na strokovno osnovo in brez dvoma je tako. da je skoro istočasno začelo tudi že delo nasprotne akcije, to ie delo za borbo zoper mine, za njihovo uničevanje. Komentarji zapadnega tiska se glasijo v tem pogledu zelo optimistično in njihovi strokovnjaki trdijo, da je 'e vprašanje kratkega časovnega razdobja, da se organizira obrambena borba Pri tem naglašajo, da je učinkovanje novih min omejeno dosedaj na vzhodno britansko obalo in da je ostala od njih povsem nedotaknjena zapadna obala otočja Kaj bo s temi angleškimi in francoskimi napovedmi, se bo pač kmalu Dokazalo. Nova mina je posebno opasna po tem. da ni pritrjena in da potemtakem more postati opasna za razmeroma zelo široko območje Morje okrog Anglije je na glasu — bolj na slabem nego na dobrem glasu — po tem. da je silno viharno. Nikjer v Evropi ne divjajo viharji tako pogosto in tako silovito kakor tu. Strokovnjaki označujejo za važno da prihajajo viharji največ iz južne smeri in da pihajo pretežno, vsekakor najpogosteje in najsilovi-teje, proti severovzhodu in severu. Zato računajo nekateri, da bodo odplavili mine tudi proti nemški obali, seveda Drav tako tudi dalje proti severu, ob Danski in Norveški. Ako učinkovitost plavajočih min ni časovno omejena, se more z njimi opasnost razširiti silno daleč proti severu in vzhodu, dočim je mnogo manjša možnost prenosa proti zapadu in proti jugu, kamor pihajo vetrovi od Severnega morja le redko, če bi bilo res tako, bi morali Nemci polagati mine ob angleški obali vedno na novo, pri tem pa niti sami ne bi bili zavarovani pred njihovim razdiralnim učinkovanjem. Razumljivo pa je. da moramo vse testro-kovnjaške presoje jemati na znanje s primerno rezervo, dokler se ne poda vpogled v sestavo in funkcijo min samih. 2e dosedania pomorska vojna s po-močio plavajočih min je povzročila zelo veliko škode tako pri Angležih kakor pri nevtralcih. Ogromno povečana . nevarnost plovbe na vzhodni strani An-gliie ie dovedla že dosedaj do delne ustavitve pomorskega nrometa Prizadeti nevtralci bodo vsekakor skušali počakati da se ookaže učinek napovedane obrambe zoper plavajoče mine sai ostane stvar s prn+psti in odškodninskimi zahtevami zelo nezanesljivo sredstvo fnHo «p rnrco boli se ie stopnjevala zaskrbljenost ko sta London in Pariz priiavila poost^itpv pomorske borbe S popolno «tosno^nr<:Vo blokado Nemčiie Nevt. ra t bo^o v mo s'lno prizadeti čeprav 7elo P^-7nrlpti horv,0t naibolj odteguje kontroli po- Boli ko po rarlični naravi trgovskih odnočaiev med Nemčiio in nevtralci bodo važne ra^Vke glede tega kako ino*ne in kako o^enfirane so nevtralne države Sai so ee^ii me^ np->Vtivpj'mi i r>evtr«1">:-»- "'le Od njih Amerika komaj omembe vrecL.o i Prelom med Finsko in Rusiio Ruska vlada le včeraj odoovedala nenapadalno pog **db* s F nsko ln zahteva. da se tinska voiska takoi umakne z ruske meie— Skraina napetost med obema državama Moskva, 28 nov. s (Associated Press) Komisar za zunanje zadeve Molotov je danes obvestil finskega poslanika barona Koskinena, da ruska vlada radi protiruske politike, ki jo vodi Finska, s takojšnjo veljavnostjo odpoveduje rusko-finsko nenapadalno pogodbo. Molotov je finskemu poslaniku dalje izjavil, da kaže finski odgovor, ki ga je snoči prejela ruska vlada na svojo noto. globoko sovraštvo proti Sovjetski Rusiji Molotov je odklonil obrazložitev finske vlade o incidentu, ki se je pripetil v nedeljo, ter je ponovil rusko zahtevo, da se finske čete takoj umaknejo z ruske meje Pariz, 28 nov br Agencija Havas je nocoj objavila naslednji podrobni izvleček iz ruskega odgovora na finsko noto s katero je finska vlada včeraj odgovorila na prvo rusko protestno noto zaradi nedeljskega ncidenta Nota obsega tri dele V prvem ugotavlja ruska vlada da je finska vlada v svojem včeraišnjem odgovoru skušala odkloniti odgovornost za in-vazijsko dejanje, ki je bilo izvršeno 26 t m popoldne Tega ni mogoče drugače tolmačiti, kakor da hoče premotiti javno mnenje. V drugem delu ugotavlja ruska vlada, da finska vlada ne bo umaknila svojih čet 20 do 25 km od meje. če tudi ruska vlada ne umakne svojih čet prav tako za 25 km od meje Na ta način hoče fnska vlada očitno doseči da bi lahko finska voj ka neposredno ogražala Leningrad Finske čete so na jugozapadnem področju Karelije v večini Sovjetske čete sploh ne morejo ogražati Finske, ker so na stotine kilometrov oddaljene od finske prestolnice, finska vojna pa je neposredno koncentrirana ob meji v bližini Leningrada Umik ruske vojske z meje za 25 km bi bil nemogoč tudi zaradi tega ker bi se morale umakniti na drugo stran Leningrada in tako izpostaviti nezaščiteno mesto nevarnosti. V tretjem delu svojega odgovora naglaša ruska vlada da so njene zahteve minimalne Ce jih finska vlada zavrača, si je treba to nujno tolmačiti v tem smislu, kakor da hoče ogražati Leningrad. Koncentracija finske vojske v bližini Le in-grada se mora zaradi tega smatrati kot sovražno dejanje proti Rusiji kar n;krkor ni v skladu z nenapadalnim paktom ki je bil pred dvema letoma sklenjen med obema državama. Zadržanje Finske pomeni, da noče spoštovati te pogodbe. Ruska vlada ne more pristati na to da bi p~ godba za eno pogodbeno stran ne veljala več, medtem ko bi morala druga obveznosti pogodbe še nadalje izpolnjevati. Z'? to smatra Rusija za svojo dolžnost, da se osvobodi teh določb, ker je finska vlada nenapadalno pogodbo naravnost sistematično kršila. Vtis v Helsinkih Helsinki, 28. nov. s. (Reuter). Današnji ruski odgovor na včerajšnjo noto finske vlade je bil v Helsinkih sprejet mirno. Opaženo pa je bilo, da ima ruska nota ostro in nepomirljivo obliko. Odgovor finske vlade na prvo rusko noto Helsinki, 28. novembra. AA (Havasi V svojem odgovoru na sovjetsko noto popisuje finska vlada najprej rezultate preiskave v zvezi z obmejnim incidentom, o čemer so poročali ruski viri. Preiskava je ugotovila, da je prišlo do streljanja dne 26 novembra med 15.40 in 16. uro po ruskem času v okolici vasi Mainila na ruskih tleh. Preiskava je dalje ugotovila da so bili vojaki, ki so streljali 1 km do 1.5 km južno od kraja eksplozije. Opazovanja v zvezi s tem mejnim incidentom so zabeležile finske obmejne čete v ^"^ra dnevniku v trenutku, ko *e le nrfpetf ska vlada računa z mo^no^Ho n^sre^ncsra slučaja ln smatra 79 svojo dolžnost, da zavrne sovjetski protest. Na nam'»"»v!»nis sov^tt-k00^ njna« komisarja !Wo'ptow< . 7a nfenesa obiska v M^«kvl v zvrri ■> zbiranjem Pet v b"?'nl rnsVe met" '"-»'i"'" finska vlada da stole v te* kv*'* obmektA etru?« fn da nI noh^n'*1 tonni-51r«h r»«*fl<»'kov prihaja v poštev zakai s spremembo nevtralnostnega zakona se ie opre^d5la tako določno da io se^apia kriza pomorskega prometa Vomai gospodarskem pogledu Sovj'p+sk* unija je poglavje z??e: nien pomorski promet v opro*epem dplu j e minimalen niene trgovske zverp z Npmč;io vodijo po morski poti v Baltiku k' ie edine morie pod nemSko kontrolo neta še .Tanonska in Ttaliia ki sta obe dokai zainteresirani 71asti bo v tem pogledu zanimivo bodoče zadržanje Italije ki se ie Se dosedai zelo krepke angažirala v Londonu v pj-izadevaniu da se upoštevalo niene ?elie Soglasno se ugotavlia da zadevaio posledice sedanie voine nevtralne prav posebno občutno Neki švicarski list ie zapisal te dni da se ie staro pravilo Kjer se prepirata dva tretii dobitek ima« spremenilo v novo i-rVrtSpio' »TCier se prpnirata dva iih dobi tretii po trrbi « Podoba ie da vin s ti poostrena PO-morek* voipp odpira -ra nevtralce take nerazveseljive perspekuvv.. Finska vlada dalje izjavlja, da je pripravljena odpoklican svoje čete 1 meje, če je tudi sovjetska vlada enako pripravljam tn storiti Dalje svetuje finska vlada, naj poveljniki obmejnih oddelkov obeh držav izvrše preiskavo o navedbah sovjetske vlade in naj se tako ravnajo po konvenciji s dne 24. septembra 1928. Zbiranje ruskih čet London, 28. nov. a (Associated Press) Ob vsej ifnski meji je zbrano veliko število ruskih čet v polni vojni pripravljenosti Vojaške akcije se začno lahko vsak trenutek, če pride v tem smislu povelje te Miiskve Leningrad, 28 nov. j. (Tas) Poveljstvo leningrajske garnizije je izdalo odlok, da se mor»jo vs: častniki in moštvo, ki so na dopustih ah kako drueače odsotni v 24 urah vrniti v Leningrad k svojim vojaškim edinlcam Enako povelje je Izdalo tudi poveljstvo baltiške mornarice. Na aerodromih v okolici Leningrada je od včeraj opažati zelo veliko aktivnost sovjetskega letalstva Vojaški * oblečene ia vsak vojak rr» svoje smuči. Pehota razpolaga tudi s oosebnimi strojnicami ki so Izredno pripravne za borbo v snegu. Hel*'nki 28. nov z. Organ finskega zunanjega ministrstva pravi v svojem današnjem uvodniku, da je težko dognati, kakšne namene imajo prav za prav Rusi ^ svojo sedanjo taktiko. Vsekakor je treba •ig-otojdti da je ta taktika mnogo resnejša. kakor pa V bilo mogoče soditi po ruski časopisni kampanji, ki sama na sebi ne predstavlja nobene važnosti. Po mnenju Usta se ie ruska propaganda erjajno tvka*aTa Se v 24 urah je ustvarila med ruskim narodom posebno razpoloženje. Helsinki, 28. novembra. AA. (Havas) Predsednik sveta narodne obrambe maršal Manerheim, ki je šele iz časopisov izvedel, ko se je vrnil s potovanja, o incidentu, zaradi katerega je sovjetska vlada protestirala, je izjavil, da more biti ta zadeva samo posledica pomote. Finska najbolj daljnostrelna baterija je oddaljena 20 km od sovjetske meje, težko topništvo pa najmanj 50 km. Razen tega je treba pripomniti, da so bili finski vojaki ta dan povsod drugod kakor na meji, ker je bilo v nedeljo popoldne po cerkvenem nauku, ki se je vršil pod milim nebom Rusofilsko stališče Berlin, 28. nov. z. Glede na spor med Finsko in Rusijo je nemški tisk zavzel docela rusofilsko stališče. Listi objavljajo vsa poročila iz ruskih virov o tej stvari, a na finska poročila se nič ne ozirajo. V velikem obsegu so objavili rusko protestno noto, kakor tudi komentarje o njej. Nevtralni opazovalci ugotavljajo, da hoče nemški tisk na ta način preusmeriti razpoloženje nemškega ljudstva, ki se je prej navduševalo za Fince Narodni socializem je vsa prejšnja leta Fince podpiral v odporu proti ruskemu imperializmu. Agencija *Der Dienst aus Deutschland« je celo objavila komentar, v katerem resno utemeljuje eventualni ruski napad na Finska nn-4 Proglcs tev neomejene blokade Vfcraj je bil v Angliji in Franciji objavljen zakon o prepovedi nemškega izvoza, ki stopi v veljav» dne 4* decembra Pariz, 28. novembra. AA. (Havas) Uradni list objavlja uredbo z zakonsko močjo, ki se nanaša na prepoved nemškega Izvoza ter stopi v veljavo 7. decembra. V utemeljitvi uredbe se poudarja med drugim: Francija je bila prisiljena prijeti za orožje proti Nemčiji v obrambo pravice narodov do svobodnega in mirnega obstanka. Kljub jamstvu, ld ga je dala, je začela nemška vlada z nasilnimi dejanji, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom In načeli človečanstva. Tako so v mnogih prl- Imerih nemške pomorske sile torpediral« francoske, zavezniške ln nevtralne trgovske ladje in kršile določbe protokola lz leta 19S6. o podmorniški vojni ki ga je tudi Nemčija podpisala. Mnogoštevilne franco ske, zavezniške in nevtralne ladje so po stale žrtev min, ki jih je položila Nem-[ člja brez vsakega obvestila. Vse to je v ' nasprotju z določbami haaške konvencije iz leta 1907., ki jo je Nemčija tudi podpisala. Te ladje so bile uničene brez ozira na njihovo narodnost in njihov namen. Pri j tem Nemčija ni niti upoštevala^ kakšne vrste blago ladje prevažajo, niti kam je blago namenjeno. Ta dejanja, ki so nasprotna mednarodnemu pravu ln ki so zahtevala življenje velikega števila neborcev tako iz nevtralnih kakor tudi iz zavezniških držav, ne morejo zapustiti nobenega dvoma, da se je nemška vlada odločila uničiti vso pomorsko trgovino med zavezniki in ostslimi državami s protizakonitimi ukrepi in nečloveško unoraho si? s katero razpolaga. S/iirna praksa je dala vladi franr-iske repuhtilto n^lzp^tiitno pravico, da začne Izvafnfi rrn~es;:!!je i" da prepreči vos !>."-r'orsM izvoz trgovskega blaga ?z Nemčije. Z uvedbo Sv'a ukrenov. ki so nc-tali neizbežni zaradi nečlovef.?'- ••:» značaia, ki ga je Nemčija dala poir-ornkl vojni bodo v ostalem vpoštevarJ v.«i zakoniti interesi nevtralnih držav, ki iiJ- ho francoska vlada, ščitila ob vseh orHi*- >h Zavetniki in Franci ia se strinjajo s tako definiranim stališčem. Čl. 1 uredbe o prenovedj nenižkega izvoza prsvi. da bodo pristojjv.' oblasti mogle zahtevati iztnvarisnie blaga, naiožcofga v »ristanišču, ln !'.•*.! na sovražnem ozemlju. Ol 4. decembra zave7.ni*.ko vojno brodovje ustavljalo \se ladje, ki bodo ore-sažalp nem«Uo blago. Prteto'no oblasti bodo smele enako postopati tndl s trgovskim blagom, ki izhaja ii sovražnega ozemlja ln ki bi hllo naloženo v kakem drugem pristanišču. ki no nripada sovražniku, in sicer po 4. doeombru. V naslednjih členih je določen postopek, ki se bo izvajal na podlagi mednarodnih konvencij, nanašajočih se na zaplenjeno trgovsko blago na morju. Uredba določa izjemo za primer, da postane trgovsko blago last nevtralnih držav. Pred objavo te uredbe bo minister za blokado odločil j v tem primeru, ali naj se ladja spusti na i svobodo, ali pa se izplača protivrednost za trgovsko blago. Ozemlje, Id ga je sovražnik začasno zavzel, se bo smatralo za sovražno ozemlje, prav tako pa tudi trgovsko blago. Iti pripada na tem ozemlju bivajočim osebam, i London, 28. nov. AA. (Reuter). Danes zvečer je bila v Londonu objavljena kraljeva naredba o plenjenju nemškega 'zvo-za, ld stopa v veljavo 4. decembra Na-redba določa, da mora vsaka trgovska lad-ja, H |Juje li sovražnikovega prstanišča (vštevši tu vsako pristanišče, Id se nahaja na področju pod sovražno zasedbo, ali j kontrolo) po 4. decembru iztovariti v bri-' tanskem ali zavezniškem pristanišču vse ■»lago k ga je natovorila v sovražnikovem pristanišču Vsaka trgovska ladja, ki 'rv po 4. decembru plula iz sovražnikovega oristanifSa in bi prevažala robo sovražnikovega porekla ali pa blago, ki pripada sovražniku, bo spadala pod naredbo. Blago, ki bo iztovorjeno v britanskem pristanišču v smislu ene izmed navedenih odredb, bo izročeno v shrambo predsedniku sodišča za vojno tihotapstvo. Blago bo zaplenjeno na račun ajeeovega britanskega ve-ičanstva odnosno bo zadržano ali prodalo no navodilih imenovanega sodišča. Iz-Mp*1o bo izvršilo na sodišču. Bistvo kontrole Pariz, 28. novembra AA. (Havas) V zvezi s kontrolo, o kateri govori uredba ki je bila danes objavljena v uradnem listu. poudarjajo na dobro obveščenih mestih da se uredba nanaša na tovor ne samo tistih lad:j. ki prihajajo iz Nemčije v obalne države, sosednje Nemčiji, temveč tudi na Švedsko ln Norveško, ki nimata skupne meje z Nemčijo. Temeljna razlika med sedanjo kontrolo m kontrolo v letu 1915, je v naslednjem: 1) Uredba se ne nanaša na uvoz. Seznam tihotapskega blaga je v resnici že od začetka vojne vseboval ne samo celoten nemški uvoz, temveč tudi vse one stvari, od katerih Imajo zavezniki korist, če se njihov uvoz prepove. 2) Po sistemu iz leta 1915. se je blago zadržalo suno v primeru, če lastnik ni imel možnosti, da bi ga poslal v pristanišče, odkoder je prispelo. Ce se blago ni poslalo nazaj, se je prodalo, izkupiček od prodaje pa se je mogel vrniti Nemčiji. Danes pa mora zaplenjeno blago ostati blokirano do konca vojne, v kolikor se ne bi kvarilo. Poseben svet bo Po končani vojni sklepal o tem, komu naj pripade blago, oziroma izkupiček od njegove prodaje Z ozirom na to se blago ne bo zaplenjalo. Za nemško blago se bo smatral vsak pro" z v d. ki vsebuje 25•/• surovine iz Nemčije, ali če je nemški izdelek. Pri prevažanju lz nevtralnih držav se bo kontrola pospešila s potrdilom, iz katerega bo razvidno, kakšnega porekla je dotično blago. Chamberlain o blokadi in vojnih ciljih Zakaj se je Anglija odločila asa neomejeno blokado London, 28 nov. s. Reuter. V spodnji zbornici je danes ministrski predsednik Chamberlain podal sliko o sedanjem političnem položaju. Dejal je. da se Anglija bori s sovražnikom, ki ne vodi nobenega računa o časti, ki prelomi vse konvencije s kakršnim koli razlogom, kadar to služi njegovim namenom. Ta dejanja Nemčije so privedla Anglijo, da se je odločila za zakon o zapleuitvi nemškega Izvoznega blaga. An£l<*šlut vlada priznava, da bo ta za-i k on pe.vzročal težave tudi nevtralnim dr-; ž&vam, objavila pa ga je 7,ato teden dni : prej nego stopi v veljavo, da lahko nevtral-j i?e države med tem dovrše primerne priprave. Sedanja vojna je bila pogosto označena kot vojna obleganja. Za vojno na kopnem je ta označba gotovo točna. Na morju pa je stvar povsem drugačna. Tam gre vojna popolnoma zares Nihče ni brez globokega pretresenja čital o junaških dejanjih rezervistov na pomožni križarkl »Rawalpln-dit v prvi pomorski bitki v sedanji vojnL Njihovo junaštvo naj služI kot vzor onim, ki bodo morali poseči v borbo pozneje. Na Imperialni konferenci v Ottawi Je bil dosežen načelni sporazum o skupnem vežba-nju letalcev imperija. Vlada se zaveda, da ima nadoblast v zraku enega prvenstvenih pomenov v tej vojni. O vojnih ciljih Chamberlain Je nato odgovarjal na zahtevo vodje opozicije Attleeja, da točneje označi mirovne cilje AngHJe v vojni. Dejal je, da ne more v tem oziru dodati mno-tro novega h govoru, ki ga je Imel v nedeljo, po radiu. Načrti za mir niso odvisni samo od Angli je, trebalo bo o n jih konzultirati še drage, ko bo vojna končana: domi nione, zaveznike in morda tudi premagan ce. Attlee zahteva opustitev Imperializma. Na to je treba reči, da imperializem nI karakterističen za angleško, pač pa za sedanjo nemško vlado, v kolikor se smatra za imperializem zatiranje, eksploataclja ln nauk o rasni superiornosti. Angliji nima nobenih maščevalnih namenov v vojni, ter noče maščevalnega miru. Predvsem pa mora biti odstranjena grožnja, ld je toliko let visela nad Evropo. Za dosego zmage v vojni bo potreben ves pogum in vztrajnost, šele, ko bo ta dosežen, se bo mogoče s širšim pogledom in voljo lotiti naloge, da zmagamo tudi v mini. Ne dvomim, da bodo oni, ki bodo Imeli to nalogo, kadar rvr-de čas. Imeli to voljo ln ta pogled. Upam pa, da bodo Imeli v izvedbi svoje naloge tudi več sreče nego oni, ki so zmagali v miru po vojni leta 1914,—1918. Debata Vodja opozicije Attlee je Izjavil, da je sedaj naloga, da določimo cilje tudi za mir. Zato ne zadostujejo pogledi, temveč so potrebna dejanja. Mirovni cilji morajo predvidevati enakost in skupnost za vse narode: zaščito za rasne, kulturne in ver-Bke manjšine. Napade je treba preprečiti. Imperializem opustiti, ustanoviti se mora neka mednarodna avtoriteta ln razsodišče, dobrine sveta pa morajo biti enako odprte za vse narode. Anglija se mora boriti za mir, svobodo in socialno pravičnost. Nemški narod pa mora vedeti, kakšni so pogoji, ld ga čakajo, kadar bo prenehal s agresijo. Vodja liberalcev Sinclair je ponovil svojo zahtevo, da naj se skliče tajna seja parlamenta ter zahteval pojasnil o poteku vojne, naraščanju števila nezaposlenih, ln pobijanju nemške propagande. Prestolu! govor kralja Jurija Otvoritev novega zasedanja angleškega parlamenta London, 28. nov. aj. (Reuter). Kralj Jurij VL je v spremstvu kraljice Elizabete danes opoldne osebno otvoril novo zasedanje parlamenta. Ker ni bilo objavljeno, da bo kralj prisostvoval seji osebno, je bilo obč nstvo na ulicah zelo presenečeno, ko je videlo kraljevi voz na poti iz Buc-kinghamske palače v Westminster. Kralj in kraljica sta se pripeljala proti običaju v zaprtem avtomobilu. Seja v lordski zbornici se je vrš la brez običajnega sijaja Lordi te. d olomati in dame na galerijah so bili v običajnih dnevnih oblekah namesto v svečanih oblačilih z okrasi. Ko sta kralj in kraljica sedla na prestol, ao bili v dvorano poklicani člani spodnje zbornice. Kralj je nosil mornariško uniformo. Kraljev govor je bil kratek ter se je razlikoval od prakse v mirnem času v tem, da ni nazna-čil nobenega programa za zakonodajo Kraljev govor ae glasi: Nadaljevanje vojne zahteva energije vsefa mojh državljanov. Moji dominioni preko morja z vsem srcem in aspegno sodelujejo. kar mi je v posebno zadovoljstvo. Po vsem sveta drži moja vojna mornarica , skupno a trgovinsko mornarico ia F brodovjem poti za ladje na morjih proste te odprte. DCma in v Franciji ter v vseh pošto,?**-'^h preko morja Izpolnjujejo moje armade te letalske sHe svoje naloge. Popolnoma sem prepričan, da bodo kos vsakemu naporu in žrtvam, b katerim bodo mord^ oozvani.« Nato se je kralj obrnil do članov spodnje zbornice, z besedami: »Naprošeni boste za nove finančne ukrepe za nadaljevanje vojne.« Obrnjen k obema zbornicama Je kralj zaključil: »Velika odgovornost leži na vaS v tem časa. Prepričaš sem, da boste daU terasa odločnosti naroda. Ukrepi, ki vam bodo predloženi, ao takt, kakor se zde mojim svetovalcem potrebni za dobrobit mojega naroda ter doseženje namena, ki so mu namenjeni val napori, Molim, da bo vsemogočni bog dal svoj blagoslov vašim odločitvam.« Svečana skupna seja Obeh zbornic Je trajala samo 10 minut. Nemške topovske krogle, ki razvijajo gost dim Prvi nemški napad z novim vojnotehničnim izumom Berlin, 28. nov. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na zapadu je bilo na posameznih točkah fronte le malo izvidniškega delovanja in topniškega streljanja Letalske sile so se zaradi slabega vremena morale omejiti na izvidniško delovanje nad ozemljem v bližini meje. Nemške pomorske sile so pod vodstvom viceadmirala Marschalla pri vožnji po severnih atlantskih vodah priplule mimo Farorskib otokov do Islandije. Tam pa so naletele na angleško pomožno vojno ladjo »Rawalpindi« in jo po kratki borbi uničile. Čeprav se Je takoj pričela reševalna akcija, je uspelo rešiti ie 26 mož angleške posadke. Francosko vojno poročilo Pariz, 28 nov br Davi je vrhovno poveljstvo francoske vojske objavilo naslednje 167 vojno poročilo: V pretekli noči ae na fronti ni pripetilo nič omembe vrednejšega. Pariz, 28. novembra. AA. (Havas) Francosko vojno poročilo z zahodnega bojišča med drugim pravi, da je sovražnik pri današnjem napadu prvič uporabil artilerijske krogle, ki ustvarjajo gost dim. Cim je dim prekril francoske postojanke, so nemški oddelki začeli streljati na levo in desno krilo franmkib postojank. Boj je bi) najhujši, ko je bil dim najbolj gost. Za- radi dima se Je nemškim naskokovalnlm oddelkom posrečilo približati se francoskim glavnim črtam. Sele tedaj * Je razvil hujši boj in so začele regljatl tndi strojnice. Nemški napad je Ml končno po srditem boju odbit. Nemci nad jugovzhodno Francijo Pariz, 28 nov j (Havas) Danes med 11.55 in 12 15 te bil dan letalski alarm v več krajih jugovzhodne Francije Opazili so skupino nemških letal, ki se je držala zelo visoko. Letala niso nikjer metala bomb Angleži nad severozapadno Nemčijo London. 28 nov 1 (Reuter) Aneleška iividniška letala so v noči od torka na sredo absolvirala zelo uspel izvidniški polet nad severnozapadno Nemčijo Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. Tuja letala nad Belgijo Bruselj. 28 nov s (Belga) Nad Brus-jem je danes opoldne v veliki višini le- ; tela skupina neznanih tujih letal Belgij- 1 sko protiletalsko topništvo jih je obstreljevalo Letala so se oddaljila v zapadni j smeri. ihočIJ vladi, ker dosedanja polnotnočja poteče jo 30. novembra. Pričakujejo, da bo vlada zahtevala podaljšanje poinomočij za prt leta aH eno leto. Nadalje bo najbrte na dnevnem redu Izrednega zasedanja izključitev komunističnih poslancev iz parlamenta in senata ter proračunska razprava. Racioniranje posameznih živ« v Angliji London, 28. nov. s. (Reuter). V spodnji zbornici je sporočil danes minister za prehrano Morrison, da se začne racioniranje šunke in masla v Angliji dne 8. januarja. Vsaka oseba bo smela porabiti na teden po štiri unče šunke oziroma masla. Minister je nadalje sporočil, da sladkor v racioniranje sicer ni vključen, naslovil pa je na prebivalstvo apel, da prostovoljno omeji porabo sladkorja na en funt za osebo tedensko. Ameriška sanitetna pomoč zaveznikom Nw r°r», 28. nov. br. V ZedinjenOi državah ae je pričela velika dobrodelna akcija za zavezniško vojsko. Ustanovili so dve posebni centralni organizaciji, ki imata že sedaj celo vrsto podružnic v raznih ameriških mestih. Ljudje prispevajo prav velike vsote za organizacijo vojaške bolniške službe v zavezniških državan. Obe družbi nameravata v Angliji zgradit, predvsem veliko vojaško bolnišnico. Akcija, ki seje pričela danes, naj bi dosegla finančni efekt 100.000 funtov. Francija pokupuje turški tobak Ankara, 28. nov. AA. (Reuter). Francija je v Turčiji naročila tobaka za 100 milijonov frankov To naročilo predstavlja rekord, saj je doslej največje francosko naročilo v Turčiji znašalo 4.5 milijona frankov. Zvedelo se ie. da bo '.udi Velika Britanija naročila v Turčiji mnogo tobaka. Tobačna kampanja se .'ačne l decembra. Cene v trgovini pod roko v Nemčiji Curih, 28. nov z. »Neue Ztircner Zeitung« je objavila nekaj zanimivih podat kov o cenah življenjskih potrebščin v Nemčiji List pravi, da se je ne glede na sedanji režim živilskih kart polagom-vendarle uveljavila trgovina pod roko v kateri pa je doseglo blago že laravnos' horendne cene. Tako je mogoče iobu funt kave ie še za 19 do 20 mark. Gos sta ne 30 mark. Prav tako so se silno dvigni le cene mila, čokolade, kakaa itd. Vnro&ila naie ti, izdaje: Nemčija prepušča Finsko njeni usodi V Parizu tolmačilo najnovejši razvoj finsko-ruskega spora v tem smislu, da sedaj tudi Nemčija ni več na poti ruskemu imperializmu Pariz, 28. nov. br. V pariških političnih krogih z veliko pozornostjo zasledujejo razvoj najnovejših dogodkov na evropskem vzhodu in izražajo mnenje, da ga je treba tolmačiti le z vidika rusko-nemških odnodajev. V pogodbi, ki sta jo sklenila Ribbentrop in Molotov o prijateljstvu ln mejah med obema drŽavama, je bilo sicer govora o baltiških državah, nikakor pa ne o Finski. Spričo tega si je treba najnovejši razvoj rusko-finskega razvoja tolmačiti v tem smislu, kakor da so sedaj vse karte na evropskem vzhodu v Stalinovih rokah ln da mu tudi Nemčija pri njegovih Imperialističnih akcijah nI več na poti. Nemčija danes celo olajšuje rusko postopanje proti Fincem, kar dokazujejo zlasti: nemški nasvet helsinški vladi, naj se sporazume z Rusijo ln pristane na njene zahteve; popolno desinteresiranje Nemčije za finsko stvar, čeprav Je bila Finska še pred nekaj meseci Nemcem zelo pri srcu; okoliščina, da ao nemške pomorske oblasti v Baltiškem mor In ustavile že celo vrsto finskih ladij in jih privedle v nemške luke, čeprav niso bfle namenjene ne v Anglijo ne v Francijo. Važen moment v razvoju nemškega stališča do Finske in Rusije je po mnenju tukajšnjih krogov tudi ta okoliščina, da so Nemci tudi glede ponovne utrditve Alandskih otokov še pred meseci zavzemali docela drugačno stališče kakor Rusi. Nemčija se zaveda, da mora gospodar Alandskih otokov kontrolirati ves izvoz švedske železne rude v Nemčijo. Ce Nemčija sedaj hote ali nehote pristaja na najnovejše ruske zahteve nasproti Finski, pomeni to, da bo tolerirala tudi rusko kontrolo nad svojim trgovinskim prometom s Švedsko. Večerna ssja Siiaske vlade Helsinki, 28. nov. s. (Finska poročevalska agencija). Finska vlada je Imela nocoj sejo, na kateri Je zavzela stališče do druge ruske note, ki je bila izročena danes finskemu poslaniku v Moskvi. Finsld odgovor na to noto bo izročen jutri. Zopet dva obmejna incidenta i s. a irnns v šveelsklh voda!t Protest šv^-Iske vlade — Nevzdržen položaj plovbe nevtralcev ob švedskih obalah Stockholm 28 nov. j. Havas. V vsem švedskem t.sku se še zmerom ponavijajo protesti proti nemžkim minskim zaporam, k. so spravile plovbo nevtralcev ob švedski obali v naravnost nevzdržen položaj. Lasti pripominjajo, da so nemške tertoiialne vode bile določene že pred 150 leti in da poslej še nihče teh meja ni iz-prem:njal. List »Sociakiemokraten« podčrtava, da je nemško poseganje z minami v švedske terit /rialne vode popolnoma ne-upravičlj vo m da prav tako ne more biti utemeljeno s kakršnimi koli vojaškimi motivi. To poseganje predstavlja največje nasilje nad mednarodnim pravom. List pristavlja, da bo Nemčija s tem, da bo zavrla švedsko trgov no ter trgovino drugih nevtralnih držav, nedvomno tudi sama sebi mnogo škodovala. List »Sven&ka Dagbladet« konstatira, da zadržuje Nemčija trenotno v svojih pristaniščih neupravičeno 37 švedskih lacf j, med Katerimi jih je bilo 30 natovorjenih z lesom za Belgijo in Holandsko. Dnevnika »Dagens Ny-theter« in »Folkets Dagblad« podčrtava-ta, da z ladjami, ki jih pregledujejo zaradi t hotapskega blaga. Anglija -nnogo bolj korektno m liberalno postopa, kakor pa Nemčija ter si v prvi vrsti prizadeva skrajšati postopek pregledovanja, da se čim bolj zmanjša gospodarska škoda pa-roplavnih družb. Nemško vojno brodovje v islandskih vodah London, 28. nov. s. Uradno poročilo angleške admiralitete pravi, da so po potopitvi pomožne križarke »Rawalpindi« angleške križarke pričele zasledovati nemško križarko »Deutschland«, (nemško uradno poročUo o nemšk h pomorskih silah, op. ured.), vendar se je tej v temi in dežju posrečilo pobegniti. Admiraliteta objavlja samo H imen rešenih mornarjev z >Rawalpindija«. Ti so se nahajali v enem izmed rešilnih čolnov, ki pa je bil tudi poškodovan. Pozneje jih je rešila angleška križarka. Mislijo pa, da je ena izmed obeh nemških vojnih ladij, ki sta napadli »Rawalpindija« rešla še nad 30 članov posadke ki so se nahajali v dveh drugih rešilnih čolnih. Žrtve min in torpedov L®ndon, 28. nov br. Davi je oila na Severnem morju na potu Iz Newporta potopljena 2.500-tonska tovorna ladja »Ust-mouth«. Tri člane posadke pogrešajo. Velika tovorna ladja, k: je včeraj naletela na mino in ae vnela, je gorela še davi. Ob živlienje V pri tej nesreči prišlo 6 ljudi, med njimi neka 74 let stara ženska. Kodanj 28 nov. j. (Havas) Zaradi nevarnosti, ka preti Jadjeiplovbi ob lanskih obalah, je bil do nadaljnjega ukinjen ta-Jijski poštni promet med Kodanjem in Bomholmom. malim danskim otokom v Baltiškem morju Stockboim. 28. nov. AA (Reuter). V protestu, ki ga je švedska vlada zložila v Berlinu zaradi polaganja nemških min v švedskih vodah, ugotavlja stockholmska vlada, da je polaganje min v teh vodah resna kršitev nedotakljivosti švedskih voda. Jeruzalem. 28. novembra. A A (Havas) Mornarji iz fel-A viva so rešili 7 mož posadke neke ladje, ki je prhajala iz Egipta in se potopila pred palestinsko obalo. še ena angleška šolarka potopljena? Berlin, 28. nov. br. DNB je nocoj objavil, da je bila neka angleška križarka tipa »London« torpedirana in potopljena vzhodno od Setlanskega otočja. Križarke tipa »London« obsegajo tonažo po 10.000 ton in so bile zgrajene v letih 1927 in 1928. Dosedanje švedske izgube Stockholm, 28. nov. AA. (Štefani). Od začetka vojne v Evropi je izgubilo življenje 23 švedskih državljanov, 14 pa je bilo hudo poškodovanih o priiki potapljanja švedskih ladij s torpedi ali minami. Švedska je izgubila 8 ladij. Njihovo vrednost cenijo na več 10 milijonov kron. Zaplenjen danski parnik Stockholm, 28. nov. s. (Exchange Tele-?raph). Neka nemška vojna ladja je pred vhodom v stockholmski zaliv zaplenila danski parnik »Serel«, ki je vozil angleški premog za elektrarno v Stockholmu. Parnik je pred vhodom v zaliv čakal na švedsko pilotsko ladjo, ki naj bi ga odvedla v luko. Izkrcani nemški ujetniki London, 28. nov. sj. (Reuter). 78 nemškh vojnih ujetnikov je bilo danes izkrca-nih z neke angleške pomožne križarke v škotski luki. Med njimi je 12 oficirjev. So to preživeli člani posadk neke podmornice in treh nemških trgovinskih ladij. Daladler bo zahteval nova pooblastila Pariz, 28. nov. a (Reuter). Francosk parlament In senat sta skl:cana za četr tek ob 9 30 na Izredno zasedanje. To bc njuna druga Izredna seja od začetka vojne. Na dnevnem redu bo obnovitev polno- Zastoj v popjanjlh med Anglijo in Rusij London, 28 nov. AA. (Reuter). D-iplo matski urednik agencije Reuter ooroca da je imel včeraj sovjetski veleposlanik v Londonu Majski sestanek z lordom Hali faxom. Do sestanka je prišlo na povabile angleškega zunanjega ministra. Na njen sta nadaljevala s spJošnim razm >triva njem vprašanj, k zanimajo obe držav Poročajo, da sovjetski veleposlanik ni mogel dati nikakega obvestila o stališču svo je vlade glede pripravljanja terena za bn-tansko-rusko trgovino. Angleški seznam g blaga je bil dostavljen sovjetski vladi pred 10 tedni, Moskva pa nanj še nI odgovorila. Leningrad, 28 nov. br. Agencija Tas Je nocoj objavila dva komunikeja o navili incidentih o« tusKo-finski meji. Prvi incident se je pripetil na skrajnem Soveru na področju med Ribačjim to Srednjim polotokom, drugi v Videlskem okrožju. Komunike o prvem inci lenru pravi: Po poročilu generalnega štaba leningrajskega vojaškega okrožja je pet fin-jiuh /o ojavila nc meji, jo pričeli obsueijevati n jo ikuš&ic ujeti. Naša pati ulji se je •ričela un ikati. Ko je ooje^ia vmes skupina naSib vojakov, ao o«II Finci prisiljeni, da m * umaknili na svoje ozemlje. Pri zas'edo-'anju finskih vojakov so bili trije uj°ti, preostala dva pa sta utegnila zbežati daleč nazaj na svoje ozemlje. Naše vojaštvo Je obenem zaplenilo dve puški, -r revolver, dva daljn gleda, vetje število patron tn metalec raket. Ob 18. uri je bilo tam v bližini a finske strani oddanih pet strelov na našo stran. Naše •ojaštv© nanje ni odgovorilo. Drugi komunike pravi: Generalni štab -ningTa jskega okrožja poroča, da sta bl-a dne 28 novembra v Videlakem okrožju r>ri Krasni sjelki oddana s finske strani iva topovska strela, ki sta padla 500 m Met na vzhodno stran od mejnika štev. 367, ki leži 7 km vzhodno od Vlkola sje-la. Takoj nato je skušala manjša skupina Fincev vdreti preko meje, a se je morala umakniti spričo ostrega streljanja iz pušk iz strojnic ruskega vojaštva daleč nazaj na svoje ozemlje. »Potrpežljivost Rusije pri kraju" Moskva, 28. nov. AA. (Havas.) Potrpei-Ijivost ruskega naroda je pri kraju, je Izjavil nocoj speaker moskovskega radia, ko Je poročal o protifinskih manifestacijah v vsej Rusiji. Poziv Fincem, naj odstavijo sedanjo vlado Moskva, 28. nov. o. (United Press.) Snoči je ruski radio pozval finski narod, naj odstrani svojo vlado ln se tako Izogne usodi, ki je zadela Poljsko, ker je odklonila ruski protest proti napadu finskega topništva na rdečo vojsko. Mnogi ODa-zovalci v Moskvi pričakujejo neposredno rusko akcijo proti Finski ter poudarjajo, da so ruske oblasti v poslednjih 24 urah šle tako daleč v vzbujanju nezadovoljstva proti Finski med narodom, da je skoraj Izključeno, da bi mogle pristati na kakšno kompromisno rešitev. Seja pštneja sveta Beograd. 28 novembra A A Po petdnev nem zasedanju je »Svet za pošto telegra' in telefon« danes končal svoje delo Bilo je to prvo zasedanje po 10 letih čeprav bi se moral svet po zakonskih določbah se stajati vsaj enkrat na leto Delo sveta *e bilo zelo intenzivno in je potekalo brez pre kinitve pod vodstvom poštnega ministra dr Josipa Torbarja Svet je uspešno kon čaf delo glede decentraMzacje proračuna in glede graditve novih p^štmh poslopij v raznih krajih države, nato pa je dolgo razmotrival osnutek nove uredbe o orga nizaciji ptt stroke. Ta u red Ha pomeni ve lik napredek v primerjavi s sedanjim sta njem Med drugim določa večjo pristojnost poštnih direkcij m nalaga izdajo novih službenih pravilnikov tudi pravilnika o delovnem času na poštah. Dalje je v načrtu uvedba tantijem. ki bo prinesla koristi stroki in osebju. Služitelji bodo dobili možnost postati zvaničniki. Ob koncu zasedania so člani sveta stavili številne koristne predloge, ki jih je minister ne samo poslušal, temveč takoj vzel v pretres. Zahteve hrvatskih zasebnih nameščencev Zagreb, 28. nov. o. Snoči je bila na pobudo Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev anketa v posvetovalnici Trgovske zbornice o povišanju plač zasebnim nameščencem. Zborovanja so se udeležili zastopniki posameznih organizacij delodajalcev, zasebne nameščence pa so zastopal delegati Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev. Zastopniki nameščencev so zahtevali, naj ae njihove plače povišajo za 5 do 40 odstotkov. Plače do 1.000 din na mesec naj se povišajo za 40 odstotkov, od 1.000 do 3.000 din na mesec, pa sorazmerno manj, tako da bi se povišale plače nad 3.000 samo za 5 odstotkov. Zastopniki delodajalcev so imel nato posebno posvetovanje na katerem so načelno pr.stali na zahteve nameščencev. Nastop našega novega poslanika v Španiji Madrid, 28. nov. AA. (DNB). Brazilski poslanik Recas in jugoslovenski poslanik Avakumovič sta včeraj izročila generalu Francu svoje poverilnice. Slovesnemu sprejemu obeh diplomatskih zastopnikov je prisostvovala vsa vlada in politični odbor falange. Vodja francoskih komunistov obsojen na 6 let ječe Lonfion, 28. nov. AA. (Reuter). Francosko vojno sodišče v Arasu je obsodilo Mauricea Thoresa voditelja prepovedane francoske komunistične stranke, zaradi ' 'ozerter.-'va v vojni dobi na 8 let težke eče, vse njegovo premoženje pa je zaple- , njeno. j Tatarescn o zunanji in notranji politiki svojega kabineta Bukarešta, 28. nov. AA. (Rador.) Pred-lnik vlade Tatarescu je danes po radiu objavil svoj ekspoze o splošnem položaju in vladnem delovnem načrtu. Dotaknil se je zunanje politike Rumunije ter govoril o težavah, ki so nastale zaradi vojne in to ne samo za vojskujoče se države, temveč tudi za one, ki se ne vojskujejo. V zvezi s sedanjim spopadom Je Rumunija zavzela svoje stališče ter objavila nevtralnost. Rumunski narod se bo boril samo za svojo lastno usodo. Rumunija je In ostane nevtralna, želeč ohraniti z vsemi narodi prijateljske odnošaje, predvsem pa s svojimi sosedi. Kar se tiče notranje rumunske politike, se bo začel takoj izvajati vladin načrt Obrazložil je nato ukrepe, ki jih je izdala vlada za ohranitev reda In nacionalne discipline za podpiranje rodbin rezervistov, za borbo proti draginji ln za Izvajanje naknadnih ukrepov, potrebnih za narodno obrambo. Predpisi tiskovnega zakona In cenzure bodo spremenjeni, da bo lahko objektivna kritika dela vlade prišla bolj do Izraza. V načrtu vlade Je med drugim Integralno Izvajanje nove ustave, ohranitev nevtralnosti, konsolidacija nacionalnega elementa In ohranitev pravične uprave za vse narodnosti. Olajšalo se bo Izseljevanje Židov. Izvršila se bodo številna tehnična dela na osnovi petletnega načrta. Predvsem se bo podpirala proizvodnja. Tatarescu Je končno pozval vse Rumune k slogi. Skrbi nevtralcev Curih, 28. nov. z. »Neue Zdrcher Zeitung« podrobno tolmači angleške in francoske ukrepe, ki sta jih izdali obe vladi kot represalljo proti Nemčiji ter pravi, da bo njihovo izvajanje nedvomno pomenilo znatno omejitev nevtralne mednarodne trgovine, toda zaenkrat še ni odločeno, v koliki meri bodo prizadeti nevtralni Interesi. Bržkone se bodo Angleži ln Francozi prizadevali, da bi pri izvajanju teh njihovih ukrepov nastala čim manjša trenja z nevtralnimi državami. New York, 28. nov. o. Ameriški pomorski strokovnjak Edvard Elsberg je objavil v listih svoje mnenje, po katerem nemška podmorniška vojna ne bo uspela. Nemčija kljub tej vojni nikdar ne bo mogla preprečiti dovoza živil in surovin v Anglijo. Ussda angleške križarke »London« Berlin, 28. nov AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča: Kapetan fregate Prien, zmagovalec pri Scapa Tlowu, je torpedi-ral s svojo podmornico križarko vrste »London« vzhodno od Setlandskih otokov. London, 28. nov. A A. (Reuter). Danes popoldne je objavil nemški radio, da je bila torpedirana in uničena vzhodno od Setlandsklh otokov neka angleška težka križarka vrste »London«. Na uradnem mestu o tem dogodku nimajo še nobenega potrdila. Francozi zaplenili dva nemška parnika Pariz, 28. nov. s. (Reuter.) Francoska mornarica je zaplenila na visokem morju nemška trgovinska parnika »Trifels« (6 tisoč ton) ln »Santa Fe« (4600 ton). Angleški letalski napad na otok Borktcm Berlin, 28. nov. s. (Associated Preas.) Angleška letala so danes poizkusila na* pasti nemško letalsko bazo na otoku Bor-kum pred Emdenom. Bila ao pregnana s strojniškim ognjem. Nacistična zarota v Južni Afriki London, 28. nov. br. Tu ao se danes razširile vesti, da so v Južni Afriki oblasti odkrile veliko narodno socialistično zaroto. Organizacija tako zvanih »črnih srajc«, ki je imela svoje podružnice po vsej južnoafriški uniji, se je pripravljala na mobilizacijo in prevrat. Koncentracija njenih oddelkov bi ae morala v najkrajšem času Izvršili v Pretoriji in Capetownu. Organizacija je bila v tesnih stikih tudi z nekaterimi člani nemškega poslaništva. Oblasti so že docela razkrinkale posebno delovanje narodnosoclalistlčnega agenta Stfflerja, ki je poleg drugih aretiran. Proslava 1. decembra LJubljana, 28. nov. AA. Kr. oansfca uprava dravske banovine nuglaJa: L december pramujemo kot državni praznk zedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov tn Slovencev v enotno držalo pod žeztcu dinastije Karadjordjevičev. V proslavo tega praznika bo omenjenega dne ob 10. dapotz-ključno za članstvo. a— Iz pravoslavne cerkvene občine Pravoslavna parohija sporoča svojim vernikom, da bo I decembra v vojašk kapeli v Meiju ob osmih liturgija ter ob devetih zahvalni obred, ki se naj ga verniki polno-števVno udeležijo. a — Sola in dom. V Narodnem domu jt bil v ponedeljek zvečer VI. redni občni zbor društva »Sola in dom«, ki ga je vodi! g. Fran Skaza Poročal je o težkih okoliščinah. s katerimi se mora društvo boriti Zanimanje za koristno društvo je precej padlo, kljub temu pa je društvo izpolnilo svoj program, dasi je imelo zelo pičla sredstva. Društvo je posredovalo da so se uredila otroška igrišča, zavzelo se je za higieno v telovadnicah ter za razširjenje * ženske gimnazije v Mariboru. Iz poročila tajnika g. Mlačnika je bilo razbrati, da se je število članstva napram preteklemu letu znižalo za 50. Blagajnik g. Stiastny je poročai, da znaša društveno premoženje 543« din Proi. Martine je poročal o poslovanju vzgojne posvetovalnice, ki je ena izmed štirih v državi. a— ifcivvauibt akademija Sokola Maribor matica v četrtek 30. t. m. v Sokolskem domu obeta biti tudi letos na višku, kar kaže bogat in zbran spored 13. telovadnih točk. Preskrbite si vstopnice v prodaji pri »Putniku«. (—) a— Obvestilo. Združenje trgovcev za mesto Maribor objavlja: Na praznik Zedinjenja. v petek, 1. decembra, morajo biti zaprte vse trgovine. Na Miklavževo nedeljo dne 3. decembra, pa ostanejo trgovine v mestu Mariboru odprte od 8. dc 12. ure dopoltlne. (—) a— Mestno kopališče bc dne I decembra zaprto. a— V Vinarju je gorelo. Posestniku Ivanu Spindierju iz Vinarja je zgorela domačija Gasili so tudi mariborski gasilci, ki so omejili požar Spindler je oškodovan zs 50.000 din. a — Ponarejevanje tombolskib kart. Pred sodišče je prišel Lojze iz Ptuja ker je bil obtožen da je sodeloval pri ponarejanju tombolskih kart s čimer se ie preživljala cela druščina- Lojzek je skesano priznal svoje grehe, ni pa bil obsojen kot mlajši mladoletnik, pod pogojem, da ne bo v teku enega leta storil nobenega kaznivega dejanja a— Streljala sta kakor besna V neki gostilni v Veliki Zimici sta v teku spopada streljala neki Hrastnik in Zamuda kakor besna 40 strelov sta sprožila Pri tem so bile tudi žrtve 28 letni viničarski sin Jakob ("ervek ie dobil strel v pliuča. 25 letni kovaški pomočnik Viktor Ploi v glavo 25-letni posestniški sin Ivan Damian pa v levico Vsi trije se zdraviio v mariborski bolnišnici Ko sta Hrastnik in Zamuda iz-c-trpiii?i vse nobrcie sta 1o neznano kam nd-kuri's» Orožniki zasledujejo oba pobesnela strelca arstvo Dalekcselsie spremembe pri Prlzadu Nova načela Prizadove intervencijske politike Ze včeraj smo poročali o občnem zboru Prizada, na katerem je bila izvoljena nova uprava s predsednikom dr. Savo Obrado-vičem, pomočnikom trgovinskega ministra (doslej je bil predsednik bivši pomočnik kmetijskega ministra Milan Novakovič). Po novi uredbi delegira tri člane v upravni svet Fnzada ban banovine Hrvatske Na osnovi te nove uredbe je ban banovine Hrvatske delegiral v upravni svet upravnika Gospodarske sloge Dragotina Tota, ki je bil pri konstituiranju nove uprave izvoljen za podpredsednika Prizada. Nadalje je ban banovine Hrvatske delegiral v i upravo dr Silvestra Gjunija. predstavni- t ka splitske Zadružne zveze in inž. Dragu- j tina Makarja, svetnika pri banski oblasti v Zagrebu. V nadzorstveni odbor pa je ban , banovine Hrvatske delegiral g. Josipa Ani- i ča. j Poleg novega predsednika dr Save j Obradoviča je trgovinski minister dele | giral v upravni svet še šefa Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr Milu-tina Petroviča, finančni minister je delegira' svojega pomočnika dr. Antona Filipa in svetnika finančnega ministrstva Žarijo Starčeviča. Občni zbor pa je svobodno izvolil v upravni svet dr. Milenka M*r!'oviča generalnega direktorja Poštne hranilnice Savo Dellča. iz Saveza nabav-liainih zadrug državnih uslužbencev. Vojo P««rOVfča. izvoznika iz Beograda Jovana Cn'iirr>a. trgovca i7 Novega Sada. Oinrrf.ia Pn«oviča. predsednika občine \? Resna. Vf^a fVnlasrioa. izvoznika 17 nnboja in dr Rasaja, ravnatelja Zadružne zveze iz T.uibijane Pomen sprememb v upravi Prizada Za občni zbor je bilo veliko zanimanje zaradi napadov, ki jih je v zadnjem času izneslo proti Prizadu vodstvo srbskega kmetijskega zadružništva Kakor poroča beograjska »Politika« ni prišlo do pričakovanih burnih polemik, ker občnemu zboru niso prisostvovali predstavniki srbskih kmetijskih zadrug in tudi predstavnikov kmetijskega ministrstva ni Pilo V komentarju k sestavi nove uprave pravi »Politika«. da so v upravni svet prišli predstavniki konzumentskih krogov, ki niso interesi rani za vzdrževanje previsokih cen žitu Tako je prišel v upravo tudi predstavnik Gospodarske sloge ki je nedavno J postavila zahtevo po maksimiranju žitnih ! cen, in predstavnik uradniškega konzum- j nega zadružništva. S predstavniki banovine Hrvatske bodo prišli do izraza tudi tako zvan pasivni kraji, ki morajo mnoge j kmetijske proizvode dokupovati ln n'-naJo interesa na tem da bi bile cene pretirano visoke. Tudi glede na novo uredbo, ki pooblašča trgovinskega ministra, da naloži Prizadu posle intervencije na domačih tržiščih. je pričakovati, da bo Prizadu v bodoče poverjena naloga intervenirati na trgu ne samo proti prenizkim, nego tudi proti previsokim cenam. Glede na očitke, ki so bili iznešeni proti Prizadu. da je preveč pšenice izvozil v inozemstvo je na občnem zboru dosedanji predsednik Milan Novakovič izjavil, da Prizad ne mort de'ati kai hoče in kakor hoče temveč mora poslovati tako. kakor se mu to predpiše ker ni samostojna ustanova nego organ državne gospodarske politike Na očitke glede disparitete med Pri-zadrvo odkupno ceno tn mnogo nižjo ceno, ki so jo zlasti v avgustu plačevali trgovci producentom je g Novakovič odgovoril, da krivda ne zadene uprave Prizada. ki je imel samo nalogo da odkupi po predpisanih pogojih vso ponudeno pšenico. Če ne bi v Evropi izbruhnila vojna, bi doživeli polom žitnega režima Ob zaključku občnega zbora je dobil besedo generalni ravnatelj Prizada Edo Markovič, da odgovori na napade, ki so bili v zadnjem času iznešeni proti Prizadu. Dejal je med drugim, da je bila letos prvikrat, odkar je bila izvršena reorganizacija Prizada. odkupna cena za pšenico določena brez predhodnega zaslišanja družbe. Prejšnja leta je uprava Prizada lahko prevzela vso odgovornost, letos pa tega ne more. ker je bil žitni režim uveden brez Prizada Ko je bila v juliju določena intervencijska cena 165 din, je znašala izvozna pariteta za pšenico le 65 din Ce ne bi izbruhnila vojna v Evropi. U Prizad pri tem žitnem režimu Izgubil vse svoje fonde (zlasti intervencijski fond, ki znala 139 milijonov din) in Se kakih 150 milijonom din preko tega. Na srečo pa so se razmere v Evropi bistveno spremenile In državna blagajna sedaj ne bo oškodovana. Dc velike ponudbe pšenice je prišlo deloma zaradi tega, ker so bile podane izjave, da veljajo visoke odkupne cene samo v po-četku žitnega režima, deloma pa zaradi vojne psihoze. Tako je moral Prizad v šestih tednih odkupiti 36.000 vagonov pšenice. ki je nI vedel kam spraviti. Prizad je bil prvi, ki Je opozoril na posledice zaradi predpisane odkupne cene. Njegovemu pozivu, naj vsaj večja mesta ln druge ustanove odkupijo za rezerve večje količine pšenice, se takrat nihče ni odzval. B2S33il? naredbe o omejitvi motornega orometa Poročali sn*, že v.a sta trgovinski ln finančni minister na osnovi uredbe o omejitvi prodaje tekočih goriv in prometa z motornimi vozili od 10 novembra t 1. predpisala izvršilno naredbo. ki ie objavljena v včerajšnji številki »Službenih no-vin« Uredba se glasi: Omejitve Do nadaljnje naredbe je prepovedana uporaba vseh privatn h potniških avtomobilov In motociklov v času od sobote ob 14. uri do ponedeljka ob 8. uri. Od te prepovedi so izvzeti: 1) avtobusi, ki vrše redni potn ški promet; 2) avtotaksiji, ki pa morajo biti vidno in enotno označeni po naredbi notranjega ministra; 3) avtomobili zdravnikov, veterinarjev in osebja sanitetne službe, toda le pri vršenju njihovega poklica: 4) motorna vozila prostovoljnih gasilskih drštev: 5) avtomobili tujih diplomatskih predstavnikov Uporaba potniških avtomobilov države in samoupravnih teles se omeiuie i7k?juč-no na službene potrebe Predsto-nik državne ali samoupravne ustanove ki ima avtomobile, bo izdal nar°dN> za ome:?tev porabe vozil na najnujn0*^ mero. Dri čemer jim bo od~»dil nai-':?j- ootr-šnj tekočega ^or va Vozači teh avtnmnVI ~,v ! mnra;o imeti le®iMm"c'je. k i'h pod iš' predstojnik dotične ustanove. Oo nadaljnega je prepovedana uporaba avtomobilov v relacijah, ki so vzporedne z državnimi železniškimi progami. Od te prepoved: je izvzet tovorni promet v okolišu 30 km od posameznih krajev. Prijava vozil in motorjev Da bodo lahko izkoristili ugodnosti na-daljnih naredb. s katerimi se bo uredila prodaja tekočega goriva, so dolžni: 1) lastniki vseh motornih vozil (motociklov, potniških avtomobilov, avotaksi-jev, avtobusov, plovnih objektov itd.) predložiti najkasneje v 15 dneh od uve-ljavljenja te naredbe pravilno izpolnjene prijave svojih vozil po obrazcu št. 1. natiskanem v »Službenih novinah« Te prijave se predložijo pristojnemu občemu upravnemu oblastvu. pri katerem je vozilo registrirano, in sicer v dveh enakih izvodih. Osebe in podjetja, ki imajo več vozil, morajo za vsako vozilo predložiti posebno prijavo; b) lastniki motorjev na pogon s tekočim gorivom, ki se uporabljajo za pogon industrijskih. obrtnih in drugih naprav, morajo predložiti najkasneje v 30 dneh od dneva uveljavljenja te uredbe prav!lno izpolnjene prijave za vsak motor po obrazcu št. 2 natiskanem v »S'užbenih no- ! vinah« Te prijave se predložijo pristojnemu občemu upravnemu oblastvu. pri katerem je motor registriran, in sicer v 1 dveh enakih izvodih. I ; Lastnik! motornih vozil in__... _ pogon s tekočim gorivom, ki ne bi predložili pravilno izpolnjenih prijav v predpisanem roku ali bi v prijavi navedli neresnične podatke, ne bodo mogli dobiti tekočega goriva za pogon, čim se bo uvedel sistem oskrbe na podlagi kart ali na drugačen način. Gornje prijave so oproščene taks v smislu ČL 1. tar. štev. 6. zakona o taksah. Obče upravna oblastva. ki bodo prejela prijave, izpolnjene v gornjem smislu, bodo preverila prijave in potrdila vsako prijavo, ki je točno izpolnjena. En izvod bodo dostavila s priporočenim pismom upravi državnih monopolov, drugi izvod pa bodo pridržala za svojo uporabo. Omejitve ne veljajo za vozila na plinski pogon Omejitve is naredbe se nanašajo samo na motorna vozila na pogon s tekočim gorivom (nafto ali nje derivate). Ona vozila, ki so urejena na pogon z domačim gorivom (metanov plin. lesni plin, o0lje in slično) se lahko nadalje svobodno uporabljajo brez omejitev. Za kršitev predpisov glede vožnje ob nedeljah in glede vožnje v relacijah, ki so pararelne z železniškimi progami, se kršitelj predpisov kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 din in zaporom 30 dni. Nova pogajanja za uvoz romunske nafte Pogajanja, ki jih je vodila naša delegacija v Bukarešti zaradi uvoza nafte, so bila skoro zaključena, ko Je prišlo do demi-sije vlade Argetoiana. Neposredni povod vladne demisije je bila, kakor smo že poročali, zunanja trgovinska in devizna politika rumunskega ministra za gospodarstvo Bojoua, ki je poizkusil uvesti kompliciran devizni režim, po katerem bi morale klirinške države (med katere spada tudi naša) plačati za rumunsko blago 60— 70«ft višje cene. Finančni minister Constantine scu, ki se je upiral temu režimu, je obdržal svoj resor v novi vladi Tataresca Resoi za narodno gospodarstvo pa je prevzel tajnik tega ministrstva Bajcolanu. ki je vodil rumunsko delegacijo pri pogajanjih r našo državo. Vladne spremembe so povzročil začasno prekinjenje pogajanj. Med tem časom je naši delegaciji uspelo, da nam je za jamčila dobavo večje količine nafte na račun kontingentov, določenib za tekoče leto Tako je sedaj na poti v Jugoslavijo 15 ladij (tankov), vsaka s količino 80 do 90 vagonov nafte. Naša eksperta svetnik trgovinskega ministrstva Bofiko Djordjevič in direktor devizne direkcije Narodne banke Kosta Ljubisavljevič sta se med tem vrnila v Beograd, kjer sta dobra nove tn-strukcije in sedaj znova potujeta v Bukarešto, kjer se bodo v četrtek nadaljevala pogajanja. Pričakovati je, da bodo sedaj pogajanja hitro zaključena. Glavna zadružna zveza o zaščiti minimalne kmečke posesti V ponedeljek 27 t m je bila v Beogradu seja širšega upravnega odbora Glavne zadružne zveze, ki jo je najprej vodil predsednik dr. Anton Korošec, pozneje pa sta seji predsedovala podpredsednika Voja Djordjevič, minister na razpoloženju, in Miloš Stibler Po končani obravnavi tekočih zadev so na seji sklenili, da bo 15. decembra v Beogradu redna letna skupščina Glavne zadružne zveze. Nadalje so razpravljali o razdelitvi pomoči za zadružni pouk in statistiko ter o postavitvi revizorjev Glavne zadružne zveze. Tajnik Djordje Davidovič je predloži) obsežen referat o vprašanju zaščite minimalne kmetske posesti, glede na akcijo da bi se v smislu § 471 srbijanskega državljanskega sodnega postopka iz 1 1873 zaščita minimalne kmečke posesti razširila tudi na druge kraje naše države Po obsežni diskusiji je upravni odbor zavzel stališče, da je zaščita minimalne kmečke posesti koristna in potrebna, vendar jo je treba spraviti v sklad s potrebo kmeta P* kredita Zato je neobhodno potrebno, da bi se od zaščite izvzele terjatve kreditnih zadrug in ustanov za kmečko samopomoč podobno kakor so po zakonu o Privilegi rani agrarni banki terjatve te banke iz vzete iz predpisa tega S 47L Isto naj b veljalo tudi za kmečke kreditne zadruge Na ta način bi imel kmet možnost, da dobi kredit, obenem pa bi bil zaščiten. = Industrija in vpisovanje prve tranše 6'/* posojila za obrambna dela in narodno obrambo. 2e včeraj smo poročali o emisiji prve tranše tega notranjega posojila v višini 700 milijonov din. Vpisovanje bo 1. in 2. decembra Sedaj poročajo iz Beograda, da je bilo na seji s predstavniki industrije 24. t. m. v Beogradu dogovorjeno, da bo industrija vpisala 50 do 60 milijonov tega posojila. Gospodarske vesti — Sporazum o predv^ilh dolgovih Srbije in Bosne. Iz BeograB poročajo, da je bil včeraj podpisan v o2« 265 -<275; >5« 245 255: »6« 235 - 245; »7« >95 - 205; »8« 125 - 135 Fižol: baški rp~.sk bel« brez vreč 360 370. Otrobi: aški n sremski 117.50 — 120. Volitve na univerzi Na naši univerzi so bile pretekli teden Končane volitve v posamezna strokovna društva. Na pravni fakulteti so dobila katoliška akademska društva 145 glasov, nacionalni pravniki so nastopil z dvema listama in je dobila lista »Jugoslavije« 120, lista »PUnosti« pa 43 glasov, levičarji so dobili 53 glasov. Na filozofski fakulteti je dobila lista katoliške konservativne akademske zveze 58 glasov, levičarska katoliška lista pa 38 glasov. »Slovenec« je poročal, da so imeli na tej fakulteti levičarji in nacionalisti skupno listo, ki je dobila 58 glasov. Dejansko pa take liste ni bilo, ker se »Jugoslavija* ki ima na tej fakulteti 45 pisanih članov in večine uprav v treh klubih (romanlsti. geografi in matematiki) il'tev n: ude1 c žila. Na medicinski fakulteti so dobili lev čarji 66 glasov, katoliška lista 36 in lista »Jugoslavije« 23 glasov. Na tehnični fakult-t obstoja Zveza strokovnih klubov posameznih oddelkov. Na gradbenem oddelku je »Jugoslavija« dobila absolutno večino in ima poleg predsednika šest odbornikov. Na stroj-n e.m oddelku Imajo v odboru člani »Jugoslavije« prav tako večino. V Društvu ke-iikov ie predsedn k član »Jugoslavije«, med 9 odborniki je 6 članov »Jugoslavije«. Pil montanl8tib je predsednik neorganiziran nacionalist. »Jugoslavija« ima 3 odbor*-1 levičar j 4 katoliška »Zarja« 1. Pri arhitektih je razmerje med »Jugoslavijo« in levičarji 16:18 na elektrotehniki pa ao absolutni gospodarji levičarji. Predsednik Zveze strok o vn h društev na tehnični fakr'teti je Član »JugosU. i je« in od 12 odbornikov je 7 ------* Jugoslavije«. Da je na filozofski fakulteti razmerje oliko v prilog akademikov JRZ. je. kakor vsa leta, tudi letos pripisati dejstvu, da ie tam vpisanih precej duhovnikov in redovnic. Obnovitev ukinjenih vlakov Beograd, 28 nov v. Objave v »Jutru« kako so bili v drugih direkcijah zopet vzpostavljeni mnogi reduciran: vlaki, so povzročile nešteto pismenh in brzojavnih peticij in protestov na prometno ministrstvo. Skorai iz vseh krajev Sloven je sc organizacije, zlasti gospodarske pa tudi obč ne pošiljale ministru prošnje in pozive. naj se Slovenija pri delni obnovi prometa ne zapostavi V ministrstvu je sedaj izdelan predlog da se »udi v območju ljubljanske železniške direkcije vzpostavi velik del ukinjenih vlakov in sicer v skupnem obsegu nekaj čez 200 dnevno prevoženih kilometrov. Upati je, da bo minister naredbo morda že jutri, ali vsaj prihodnje dni odobril in da bodo najbolj važni ukinjeni vlaki morda že s 1. decembrom najkasneje pa s pričetkom prihodnjega tedna pričeli voziti. Za vraten umor v Beogradu Be°gra4, 28. nov. p. Davi ob 4. se je pripetil v Beogradu zločin, čigar žrtev je postal starešina kvarta Miodrag Jankovič. S podrejenimi organi policije je oregle-doval nočne lokale, ki jih je v njegovem okraju precejšnje število. V nekem lokalu Je naletel na Jakšo Petanoviča lnx njegovo izvenzakonske ženo Deeanko Ristič. Iz neznanega razloga ju je hotel aretirati, ker pa je Jakša Petanovič pobegnil, je aretiral samo Deeanko Rističevo. Ko so jo peljal, v policijsko stražnico, je nenadoma skočil iz stranske ulice Jakša Petanovič ter oddal iz revolverja 3 strele na Miodraga Jankovi ča, nato pa pobegnil. Jankovlč je podlegel kasneje ranam, morilca pa so zjutraj aretirali. 1ostani in ostani čiam Vodnikove družb Sil Smrt mladenke pod vlakom Ljubljana, 28. novembra. Na progi med Verdom in Logatcem je železniški čuvaj naletel davi na razmesarjeno žensko truplo tik tira. Čuvaj je stvar takoj sporočil postajama na Verdu in v Logatcu ter obvestil tudi orožnike na Vrhniki. Na kraj nesreče je prišla orožniška patrulja, ki je v nesrečnicl spoznala mlado dekle iz Ljubljane, Danico Kovačeviče-vo iz Koeove ulice v Šiški. Orožniki so takoj obvestili policijsko upravo v Ljubljani, ta pa očeta nesrečnega dekleta, ki je pismonoša pri šišenski pošti. Na Verd je prišla komisija železniške direkcije iz Ljubljane, ki je ugotovila, da je Kovače-vičeva na odprti progi na nepojasnjen način padla iz vlaka, najbrž iz potniškega, ki prihaja v Ljubljano ob 19.20, ali pa iz brzca, ld prihaja nekaj minut po polnoči. Danica Kovačevlčeva, ki jI je bilo komaj 25 let in je bila zaposlena v fiumijevi tovarni v Ljubljani, se je v nedeljo odpeljala na Rakek, na povratku domov pa je doživela strašno nesrečo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Vrhniko, od tam pa v Ljubljano. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 15. na pokopališče v Dravljah. Bodi ji žemljica lahka! Sokol Vaditeljski zbor Sokola I. v LJubljani obvešča vse članstvo in starše naraščaja in dece, da je redna telovadba oddelkov po sledečem vrstnem redu: za člane vsak torek ln petek od 20.15 do 21.30. za moški naraščaj vsak torek, in petek od 19. do 20.15. za moško deco vsak ponedeljek in četrtek I. oddelek deca do 10. leta od 17. do 18. ure, n. oddelek deca od 10. do 14. leta od 18. do 19. ure, za članice vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21.15. za ženski naraščaj vsak ponedeljek ln četrtek od 19. do 20. ure. za žensko deco vsak torek in petek I. oddelek deca do 10. leta od 17. do 18. ure, H. oddelek deca od 10. do 14. leta od 18. do 19. ure. Vse članstvo tn starši se obveščajo, da se konča vpisovanje v vse oddelke s 5. decembrom, ker se prične potem z pripravami in redn m delom v oddelkih za prihodnje leto. članstvo se opozarja, da je telovadba do 26. leta obvezna. Sokol L Ljnbljana-Tabor proslavi državni in sokolski praznik v petek 1 decembra ob 11. dopoldne v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru Ob tej priliki bo svečana seja društvene up-ave. Na dnevnem redu bodo nagovor prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo, polaganje zaobljube vseh novih članov in članic, ki so prestali šestmesečno poskusno dobo in so bili definitivno spre-jeti, in polaganje zaobljube naraščaja in dece Vabimo vse članstvo, da se te svečanosti udeleži v čim večjem številu Sokol Ljubljana-Šiška proslavi drž-vni in sokolski praznik 1. december s^jj^o-svetno akademijo ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma v Šiški Na proslavo sa vabita članstvo in naraščaj kakor tudi ostalo občinstvo. Sokol Medvode. Veselje je gledati živahno vrvenje mladine v našem Sokolskem domu. Tu je neprestano gibanje vse popoldneve in večere: telovadne vaje se vrste z vajami za igre in petje. Vse se pripravlja za telovadno akrdemijo. ki bo na praznik zedinjenja 1. decembra ob 20 Spored je pester. Igra »Pri belem konjičku« je izborno uspela. Vsi igralci so se dobro vživeli v svoje vloge in jih sijamo podali, da res ne vemo, komu bi dali prednost. Burno odobravanje do vsakem dejanju je pričalo, da je bilo občinstvo z 'gro nad vse zadovoljno. Na splošno željo se igra v nedeljo ob 16 ponovi. Akademija kamniškega Sokola za 1. december. Sokolu je praznik zed njenja najvišji praznik. V tem znamenju pr pravi ja kamniški Sokol svojo proslavo 1. decembra. Na akademiji, ki bo na predvečer praznika v čitalniških prostorih, bo pokazal svoje delo in uspeh, predvsem kar se tiče dela v telovadnici, pa tud duha. ki vlada v našem Sokolu. Nastopili bodo vsi oddelki z rajnimi vajami in skupinami, na sporedu na 1e tudi prizor »Na Kosovem«. ki je zelo učinkovit in zelo primeren današnim dnem. Vabimo Kamničane in okoličane, da pridejo in sodelujejo manifestaciji na-5e~a hotenja in naših želja k prvemu decembra. Pričetek ob 20. Sokolska proslava v Kranju V četrtek ob pol 21 priredi Mestna občina kranjska v Narodnem domu prosavo državnega praznika Sokolsko dru*tvo Kranj ps bo oros'avi-lo državni m sokolski praznik v petek. Ob 11. bo slavnostni zbor. katerega se mora udeležiti vse č'anstvo, ostala tavnost pa je vljudno vabljena Ob 18. bo v telovadnici akadem;ia, katere spored obsega 11 pestrih točk. Vljudno vabljeni! A Sreda, 29. novembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (p'oSče). — 12: španske pesmice in ples (plošče). — 12.30: Poročila obja/t. — 13: Napovedi. — 13.02: Resni zvoki in veseli ritmi (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: a) Narodno obrambno delo in mladina (prof. E. Boje); b) Za mlade naravoslovce (g. Zor). — 18.40: Kmet. izobrazba in šola (dr. Vnko Brumen). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo. — 19.40: Objave. — 19.50: Fotografiranje v naravnih barvah (g. Fr. Bajt). — 20: Rubinstednovi dvospevi (gdčni. Poldka Zupanova in Vida Rudolfova). — 20.45: Plesna muzika s plošč. — 21.15: Klarinet solo (g. Fr. Ur-banec). — 22: Napoved , poročila. — 22.15: Tamburaški sekstet (St. Kahne). Beograd 18.05: Orkestralni konoert. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Zagreto 20: Prenoe oipere iz Ljubljane. — Praga 19.50: Spevoigra — 23: Koncert češke glasbe. — Sofija 19: Instrumentalni koncert. — 19.50: Prenos Wagnerjeve opere »Tannhftuser«. — 22.30: Lahka in plesna muzika — Dunaj 16: Lahka godba — 19.15: Puccinijeva glasba. • na Japonskem V Toki ju so organizirali anketo z glasovanjem kdo bo zmagal v sedanji vojni. Na vsak glas, da bo zmagala Nemčija, je prišlo pet, oziroma šest giasov v prid gi zavezniške Anglije in Francije. Rdeči križ se pripravka ■§§11 ■mimtmmi Finske žene Is višjih družabnih slojev ae zbirajo t pisarnah Rdečega krite sa narodno obrambe Država kmetov In delavcev Finska v Številkah — Njena gospodarska struktura Preživlja jo trgovina z lesom in njegovimi izdelki Na Finskem živi na površini 382.000 štir aških kilometrov ofcrog 4 milijone ljudi Po poklicu j&h pripada okrog 60 odstotkov poljedelstvu. 17 odstotkov indu strj in obrti, 4 odstotki so zaposleni v tr.u ini isto toliko v prevozni in prometni stroki 15 odstotkov pa v drugih pokli-cKl Gospodarstvo te velike, toda malo na-^vljeae dežele temelji zelo ca bogastvu z lesom. Lesne zaloge finsk h gozdov raču -aa;{ ri 1600 • diiionov kubnih metrov, število ireve«. k' so oiimerna za prodajo kot gradbeni les, cenijo na 1500 milijonov, od je odstotno iglavcev. Les n lesni izderik; padstavljajo skoraj 80 odstotkov vsega finskega izvoza. Izvoz finska dežele je znašal v prvih osmih mesecih tega leta 5759 milijonov fin skih mark. Od tega je odpadlo 22S9 milijo- | nov mark na les in lesne izdelka ter 2377 milijonov mark na lesovino in papir. Dru- ge znatne postavke v izvozu ao predstavljale žive živali v vrednosti 494 milijonov finskih mark in rude v vrednosti 166 milijonov mark. Površina, ki jo poljedelsko izkoriščajo, znaša okrog 2 milijona hektarjev, od tega je 52 odstotkov travnikov in pašnikov. Velik pomen ima tudi fnsko mlečno gospodarstvo. Razen živih živali Finska ne izvaža živinorejskih proizvodov, kajti v tem pogledu je sama v znatni meri odvisna od uvoza, število industrijskih podjetij znaša okrog 4200, v industriji pa je zaposlenih okiog 207 000 oseb. Kosmato vminost industrijske proizvodnje cenijo na kakšnih 21 milijonov finskih mark. Finska trgovinska mornarica razpolaga trenutno z 850 enotami s skupno 360.000 t Med temi enotami je 558 pararfkov 3 304.000 t, 182 motornih ladij z 21.000 t in 110 jadrnic s 35.000 t. LežiSča premoga t zapadni Ukrajini Švedski listi poročajo iz Moskve, da so v Zapadni Ukraflnl, ki so Jo Rusi vadi Poljakom, odkrili ogromna ležišča premoga. Odprava geologov je premogovnemu komlsarijatu v Moskvi poslala poročilo, Iz katerega Je razvidno, da Poljaki teh zakladov niso izkoriščali ln da M Jih bržkone tudi nikoli ne bi odkrili. Gre za najmanj 100 milijonov ton lahko dostopnega antracita in mehkega premoga. Na mnogih mestih segajo skladi do površja. Novi premogovniki so za Rusijo velikega gospodarskega pomena, ker bodo zvišali nje izvozni presežek. Koliko ]e Jablan Računajo, da Je na svetu okrog 450 milijonov Jablan, to Je trikrat toliko, koHkor Je hrušk. Samo v Zedinjenih državah imajo 100 milijonov jablan. Na drugem mestu Je Nemčija s 85 milijonov dreves, ki pa še vedno ne zadostujejo za domačo pofcns-bo, na tretjem Francija z 68 milijoni Jablan. Hrušk tma največ Nemčija, ln sicer 35 milijonov, na drugem mestu so Zedinjene države z 20 milijoni. V normalnih letih dajejo vse jablane okrog 10 milijonov, hruške pa Okrog 3 milijone ton sadja. Družinska idila if&i i p a, mm 1 HailKOVCi: O£roe! film ne smejo prijemati, ker se lahko nalezejo kakšne Spisani X bankovcih tiči marsikakšna nevarnost ki zdravniki pred njo svarijo V zdravstvenem pogledu bankovci še daleč niso tako prijetni kakor kovanci. Kovanci namreč bolezni ne prenašajo, ker uničuje srebro in baker v njih bolezenske kali, na papirju pa se sčasoma naberejo velike množine vsakovrstnih nevarnih klic. Obrt na bojišču V normalnem prometu z bankovci posebne nevarnosti sicer ni, vendar bi morale matere paziti na to, da bi se otroci ne igrali z njimi in jih prijemali. Otroci imajo navado, da vtikajc vsakovrstne stvari v usta ln to pri bankovcih gotovo ni zdravo. če se otroci Igrajo s kovanci, še daleč niso izpostavljeni tolikšni nevarnosti, saj moremo kozarec inficlrane vode razkužiti že s tem, da damo vanj srebrn novec. Že najneznatnejši, netehtljivi delci srebra, ki prehajajo v vodo. uničujejo bakterije isto tako kakor zdravila, ki vsebujejo srebro. Eglptskl kralj Faruk s soprogo tn otrokom Pisatelj Sfflanpaa Letošnji Nobelov laureat za književnost ja hotel pač na ta način izraziti svoje simpatije do malega, zavezniškega ljudstva, ki mu veliki sosed daje preživljati kritične are. Vendar pa si je nagrado zaslužil tudi pesnik sam. Sillanpaa ni namreč samo najbolj priznani finski pesnik in pisatelj sedanjosti, ki je ustvaril literaturi svojega ljudstva sa-mobitno, a vendar svetovno veljavno obliko, temveč je tudi pravi zastopnik svojega naroda, utelešenje najboljšega finskega rodu. Kot sin ubogega kočarja, ki je zrasel v skopem, trdem svetu fmskega kmetstva, živi še danes v najtesnejši zvezi s svojo kmečko domovino, čeprav si je izbral Hel-ainke za bivališče. Je pravi realist ki upodablja vse, kar je prijcmljivo, nazorno in diši po zemlji, a pri tem tudi pravi pesnik — ne sicer kakšen romantični pevec, vendar pa globoko čuteč, včasih celo zasanjan lirik! Ves živi v naravi, ki jo oživlja s skopani pripomočki m z malo besedami. Napisal je celo vTsto novel, njih najbolj znana zbirka, ki jo je izdal 1924 se imenuje »Kar ob zemlji živi«. Napisal pa je tudi vrsto romanov, med katerimi so najpomembnejši »Pobožna revščina« iz l. 1919, »Mlada smrt« 1931, in »Moževa pot« 1932. Drugi izmed navedenih romanov si je najbolj utrl pot tudi v svet. S sugestivno silo, ki spominja pogostoma na Reymonta, podaja realistično hrapavo, a mnogoiično sliko finskega kmetstva in v nasprotju z njo zelo privlačno, navzlic neki kmetski teži fino m dražestno podobo dekle Silje. Roman je s svojimi liki pravi simbol Sil-lanpaajeve umetnosti, ki zna biti obenem trda in nežna. Ste brzojavko s obvestilom, da Je prejel Nobelovo nagrado Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo so podelili, kakor smo že poročali, finskemu pesniku Francu Emilu SiLlanpaaju. Pri podelitvi te nagrade so odločali, kakor v prejšnjih letih že večkrat, gotovo tudi dnevni politični momenti. Nobelov odbor Kako spijo živali Podlasice, zajci, mačke in lisice, jež in ptice živalske spalne navade predstavljajo zanimivo poglavje, ki je pa še prilično neraziskano. Nekatere živali zaspijo zelo rahlo spanje. Podlasice v spanju n. pr. ne boš nikoli ujel, še manj kakšnega zajca. Tudi mačke, ki spijo na videz z odprtimi očmi, se hitro prebude. Jež nasprotno zelo globoko spi in celo smrči. Lisica je velika zaspan-ka ln zaspi kakor mačke rada na soncu Zvije se v mičen klobčič ln položi glavo med sprednje noge tako, da se ji konec repa dotika nosu. Kako spijo ptice, vedo malokaterl. Ce posvetiš zvečer z električno svetilko v me- 70.080 ameriških letalcev Interesantna ameriška statistika Vodja zvezne oblasti za civilno letal- j njenih državah