196. številka. Ljubljana, vtorek 30. avgusta. XIV. iHo, 1881.-
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pO pošti prejeman /a iTltro-n^ersh> dr žele n\ celo leto l*> ^1., za pol ktašgi, ca e.etrt leta 4 gL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 1." f.rld.. 7m eetrt leta glđ. 80 kr., za en meree 1 jrld. 10 kr. Za poAUjflUDJCl na dom se računu 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje debele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nČitelje na ljudskih Šolah in in dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 jrld. .r>0 kr., po polti prej"tn:m za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopnr petit-vrate 8 kr., če se oznanilo enkrat, tiska, T> kr., it se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Rotmat)OV6J biii gledališka stolba". O p ra v ni št vo, na kateio naj se blagovolijo pošiljati raroenine, reklamacije, OMMnii«, t. j. administrativne stvari, je v .Narod ne j  tiskarni" v Koinianovej hiši.
Zveza Avstrije z Italijo.
„E tu aneor abbandonsta, sospirar potre-sti un di" — „Tudi ti še lebko vzdihuješ zapuščena neki dan": te besede italijanskega pesnika se izpolnujejo v pravem pomenu Italiji samej, kajti osamelo se Čuti in zapuščeno. Nepoštena Napoleonova politika, katera jej je nosila konstanj iz žarjavice, se je na Franco skem pozabila, še več, francoska republika se utrjuje od dne do dne bolj na afrikanskem obrežji in objemlje s svojimi jeklenimi rokami prestrašeno sosedo, kramarski Anglež se ne briga za njo, Turčija je pobita in celo njen naj boljši prijatelj Bismark, s katerim je kaj rada na blagor irredente koketirala zadnja leta, se, Čujte, sprijaznjuje z deposediranim papežem-kraljem. V ta kej situvaeiji je kaj naravno, da išče Italija novih zaveznikov in pri jateljev. In v prvej vrsti trka ona ponosna „Italia unita" po odbitej avstrijskej okupaciji, kakor zove svoj prejšnji položaj, na avstrijska vrata ter prosjači milosti.
„Capite nune, dum licet, de septem eol-lihus amicitiam!" — podajte nam prijateljsko roko, dokler je čas, 8 takimi besedami nas more ogovarjati le država, ki ima tako nemo-ško, neodkritosrčno politiko proti Avstriji za seboj, ki hoče s svojim prijateljstvom le svoje iredentovstvo nasititi. Ali morda Italija misli, da mi Avstrijci ne vemo, kakovi možje ondi poil vladnim pokroviteljstvom zunanjo politiko delajo, kakšno mnenje je občno v njej proti nam, kako da nosi ona, kakor vselej, nož za hrbtom, ko se nam smehlja v obraz.
Mi pravimo njej in vsej Evropi, da je le tedaj prava avstrijsko-italijanska zveza mogoča, kadar bode segala italijanska meja do Bre-nerja, kadar vržemo Italiji v žrelo svoj zadnji
biser: Trst in Goriško, - prej nikdar. Slovenci smo gotovo prvi, ki se veselimo okrep čanja Avstrije po zunanjih zvezah, a tako žalostno skušnjo imamo, da se bojimo za njo zaradi tesnih zvez, ki jih snuje na sever in zdaj na jug. Bog nas varuj preprijnznih prijateljev, sovražnikov se bodemo skušali otresti sami. Na glasali smo uže čestokrat, kake dobičke imamo od tamozne nemške zveze, in ko nas še straši le-ta, pride druga še bolj nenaravna, nas slepeča v miru, v nevarnosti pa oropajoča, kakor ropar, ki se pridruži o belem dnevu samotnemu popotniku.
Čuditi bi se morali, da ima avstrijska zunanja politika tako slabe oči in še slabeji spomin. Ali jej je moči misliti, da najde pomočnico si v onej državi, ki vceplje uže z materinim mlekom deci sovraštvo do Avstrije, ki uči po šolah zemljepisje po zemljevidih, ki kažejo italijansko mejo skoraj v srci naše države?! Upamo, da naposled vender spozna naša politika vrednost Ukovega prijateljstva in odgovori trkajočej nenasitnici: „1 miei pen sieri in lni dormir non pono". Boljše je, da si strojive z orožjem nasproti, nego smehljaje se, ker zadnji račun mej nama pride na vrsto prej ali pozneje.
Takove so misli, menimo, vsacega poštenega Avstrijca o novej zvezi. Ne slepimo sami sebe, kakor smo se žalibože v poslednjej vojni in ne smešimo se pred svetom s politiko, da podajamo roko prežečemu volku, zoper katerega zidamo ob meji tvrdnjave, proti kateremu postavljamo stalne posadke v najbolj žalostnih gnezdih — našemu vojaštvu v gorje! Učimo se rajši laškega prijateljstva na lastnih tleh, v Trstu, v Gorici in T r en t i nu; prej se sprijaznimo z o n i m in sicer, da mu pokažemo pot v izvo-
S pota.
XI.
(*lasgow, 21. avgusta. Denašnjemu dopisu je kriva jedino le Škotska nedelja, dasi Vam pisati sem nameraval uže iz davno milega mi Hulla, kjer sem pred IG leti preživel čas poln dragih mi spominov in kamer me je angleški parobrod po 3Va dnevnej vožnji iz Trondhjema na britansko zemljo prinesel; potem iz prelepega Scar-borova, mej morskimi kopališči na Angleškem najbolj priljubljenega mi mesta, nato iz starega Yorka, kateri se je za 15 let, kar ga nijsem več videl, mnogo ponovil, zadnjič iz prekrasnega Edinburga, kateri se po pravici škotske Atene imenuje, vender nij se mi dalo, pa tudi danes bi Vam ne pisal, ako bi me
škotska nedelja v Glasgovu dohitela ne bila. A veste kaj je škotska nedelja V Din največje liinavščine in gluposti, dan miru in dolgočasja, na kateri vsako človeško bitie ali biblijo prebirati., himne in psalme prepevati, doma in v cerkvi dolgočasno zevati ali drugače brez posla z modro nabranim licem okoli pohajkovati mor1, dan na kateri mirujejo vse železnice, vsi parobrodi, dan, na kateri nij odprta nobena pro-dajalnica, na kateri ni piti ni jesti ničesar oe dobiš, ako ni si gost v hotelu — čudovaški dan !
Upal sem včeraj tej škotskej puritaDBkej nedelji še v Liverpool zbežati, akopram tudi na Angleškem nedelja mnogo boljše nijso, vender zagledal sem se v lepoto jezera Lomond-skega (Loch Lomond), katero se na Škotskem za najkrasnejše hvali — na Avstrijskem vender še imamo lepših —, zagledal sem se tudi v par škotskih lepotic, po jezeru se vozečih, lepotic, kakeršne je \Valter Scot popisaval, jn
lj eno domovino. To bode najbolj uspešno naše delo. Kadar se nam to posreči, pozovimo italijanskega kralja, rekoč: ,,/daj, kostno ustrahovali tvoje neporedne paglavca, hodiva prijatelju še midva!"
Naj se tolmači ta naš članek, kakor hoče, le to konstatiramo še jeden pot, da se bojimo dne, ko bosta preprijazno z orožjem za hrbtom nemški in italijanski zave/.nik objela Avstrijo ter si za svoje prijateljstvo vsak jeden kos naših provineij vzela za spomin. Kakor Job bodemo sredi prijateljev obsedeli na tleh.       L—s.
Politični razgled.
\olnui «• <1«»Ž4»I«».
V Ljubljani 27. avgusta.
Omenili smo uže jedcukrat, da bode v prihodnjem hrv«<«k«'m saboru nova (peta) stranka, stranka Srbov. Ta stranka pa se zopet deli v dva dela, jedni podpirajo po vsej moči vlado, drugi pa so neodvisni, vladi opo-zicijonalni. Neodvisne stranka Srbov zahteva priznanje srbskega imena, samoupravo v šoli in cerkvi in rabo cirilice v uradu. Ta stranka pa tudi zahteva, kar je posebne varnosti, naj se Krajinci takoj skličejo v hrvatski sabor, kar se popolnem strinja z zahtevami hrvatske (»pozicije. Njihov program pa se Se bolj sklada s programom brvat8ke opozicije v zahtevan j-, naj se kraljevina Dalmacija na podlagi hrvatskega državnega prava /jedini 8 kraljevino llrv.itsko-Slavonijo in da naj se hrvatska deželna samouprava nasproti Ogiskei ra/.šir. Ta program srbske neodvi ne stranke uuiaj.i tudi hrvatskim narodnjakom in pričakuje se, da bosta obe opozicijski stranki složno postopali.
Vllt*ll.1«» llriuie.
V „Polit. Corr.M se poroča /. <';»r*n;ra«la. da n\ je 8aid*pa£a zopet utrdil svoje stanje. Baje, da se je dve uri pogovarjal d sultanom in v tem pogovoru OSObitO naglušni. naj se kakor hitro mogoče reši armensko vpra sanje in naj se hitro vpeljejo Bploftne reforme
tako sem za kazen včerajŠnj vlak za I/verpool zamudil ter na ponedeljek Sakati moram.
No kaj zato! (Jlasgov je veliko in lepo mesto, njegove sna enitosti sem uže poprej videl, uporabil sem torej sobotni večer in domislijo nedeljo za opazovanje različnih prikazni na ulicah, v popitnieah, cerkvah in parkih. Sinoči so bile ulice polne vsakeršnega ljudstva vsakeršnega truša; do polunoči nij bilo nobenega mira ni pokoja. Delavci zapustivši delo in dobivši svojo plačo, hiteli so pit in upijanje-vat se do gnjusobe, dokler jim polunoč ne bi do ponedeljka, kadar se drugoč delo začne, vse prilične vire pijančevanja zaprla, /etike vsakaterih značajev družile so se pijanim m ozkim; nekatere skrbne matere in gospodinje spravljale so svoje pijane može domov, da bi vsega tedenskega zaslužka ne zapravili; druge, boli neskrbnim možem podobne, pile so ž ujimi ter pijančevati učile otroke, s kate-
ki jih zahteva berolinska pogodba, da se tako izogne evropejskej intervenciji; on je tudi sultanu zagotavljal, da vse prizadevanje, zbolj-Sati finance, bi bilo brez uspeha, če se ne izvedejo notranje reforme.
Prestolni govor, s katerim se je zaključil angleški parlament naglasa posebno mir. V njem se naznanja, da se bodo izjemni zakoni v Irskej kmalu odpravili ali vsaj se jim vzela ostrost; o Afganistanu pravi, da se Angliji nij treba bati vojne zaradi prepirov, ki so se vneli mej obema prestola pretenden-toma; s Francijo se je sopet vtrdilo staro prijateljstvo, ker jej je Anglija dala zadovoljiva razjasnila glede Tripolisa.
Vstaja Arabcev v Hedžas se vedno bolj širi. V turškem ministerskem svetu se je sklenilo, noj se pošlje še več vojakov proti Arabcem.
Poročila, ki dohujajo iz severne Afrilte in iz sosednje Arabije, so od dne do dne bolj neprijetna in resna. Sovražno gibanje preplulo je celo deželo. Vedno dohajajo francoski vojaki.
Iz VVasbingtona se poroča, da nij več upanja, da bi predsednik Zjedinjenih držav f»arficl<l ozdravel.
Dopisi.
Iz Novega mesta 24. avgusta. [Izv. dop.] (Cesarjev rojstni dan.) Po kratkem odpočitku, ki si ga ob času tako zvunih „pasjih dni" vsak človek in tedaj tudi društvo več ali menj privošči, povrnila se je zopet v našo čitalnico ona živahnost, ono veselo neposiljeno gibanje, ki sta temeljni značaj tega nabavnega društva in ga od vseh drugih, tu se nahajočih društev — kakor to sami nasprotniki naši radi priznavajo — tako hvelevredno odlikujeta.
V četrtek, 18. t. m., kot na dan rojstnega godu našega presvitlega carja Franja Josipa I. priredil se je v prostorih „prvega narodnega doma" banket, ki se po vsem tako dobro obnesel da smemo mi narodnjaki ponosni biti nanj, in to ne samo zaradi obilne udeležitve — deležnikov našteli smo 45, za nas malo-ineščune gotovo lepa številka — ampak tudi zaradi dobre izvšitve njega oficijalnega, kakor tudi zabavnega dela. Na banketu so bili zastopani vsi krogi novomeške inteligence in kot gost nas je počastil s svojim pohodom g. prof. Šuklje iz dunajskega Novega mesta, ki je pod kratkem nazdravu čitalničnega predsednika, velezasluženega rodoljuba g. dr. A. Poznika blagovoljno prevzel slavnostni govor ter nam z lastno si zgovornostjo narisal našega presvitlega carja Franja Josipa I. kot najblažjega  in  najbolj popularnega  vseh vla-
rimi so se pijancem pridruževale, no tretja mnogobrojna vrsta žensk tržila je s svojim te-lom ter stregla po deuaru in zdravju brezumnih pohotnikov.
Pa danes v nedeljo kolika promena! V pozno jutro vse je spalo, vse je bilo tiho in mirno. Ob desetih začeli so tu pam zvonovi klenkati in na to klenkanje ljudje bolj mnogobrojno na ulice prihajali ter praznično oblečeni s pobožno nabranimi obrazi v mnogobrojne cerkve vsakterih sektancev hiteli. Se ve da sem tudi jaz si lice pobožno nabral, ter se v nekolikotero cerkev podal, pa ne jemljite mi za zlo, ne štejte mi v greh, da škotsko puritansko božjo službo in Bogu služeče puritance tukaj kritikujem; Bog sam ve, ali je tukaj več hinavstva nego vere, več razuma nego bedarije, več pobožnosti nego fanatizma, več čutenja nego navade in protestantske demonstracije —: meni se vse to vedenje grozno Čudaško in prismojeno dozdeva.
darjev, napominjaje, da se je on sam prosto voljno odpovedal absolutizmu ter svojim narodom iz lastnih nagibov podaril konstitucijo in ž njo tolikanj zaželjeno večjo svobodo. Toda le-ta nij se vsem narodom z jednako mero merila; postavno garantirana jednakopravnost izvrševala se je v praksi le kuj jednostransko. Nemec in Magvar bila sta gospoda v poli-glotnej Avstriji in vsi drugi narodi, Slovani in mi Slovenci v prvej vrBti bili smo tako zvani „ascbenbrodel" ali pepelka ter igrali v znamenitej „hammer-in amboss"-eri prej vladajoče — hvala Bogu uže deposidirane — laži-liberalne klike le menj hvaležno nalogo nakovala. In vender se ima Avstrija, ravno Slovanom največ zahvaliti za svoj obstanek; Nemec in Magvar bila bi uže davao robova, da ne-bi Slovani njim in celej Evropi na straži stali, njeno svobodo in omiko braneč proti barbarskim azijskim krdelom. In v novejših časih bili so ravno slovanski polki, ki so se najbolj odlikovali v vseh bitkah ter čestokrat obilo pohvalo želi od najvišjega vojskovodje, presvitlega carja samega, ki je upoznavši velike zasluge svojij dinastiji vedno udanih Slovanov in obsodeč nekralificirano po Čenjanje laži-liberalnih hegemonov-Ščuvalcev izustil jako pomenljive besede: „Ja/ hočem mir mej svojimi narodi?" Te besede našega presvitlega vladarja vlile so se mm Slovanom kakor celeče olje v skelečo rauo ter mahom udušile on pesimizem, ki je s svojimi škodljivimi koreninami uže p'-epregal milijone čvrstih src, ter s svojo odurno rastjo celo pretil nevaren postati priljubljenej dinastiji samej. Jelo se je daniti in mi Slovenci se ne hote spominamo našega Proširim, ki je ob svojem času p roleti čn o pel:
„Vremena bodo Kranjcem so zjasnile, Jim inilšc zvezde, kakor zdaj sijalo, Jim pesni bolj sloveče se /glasilo" —
Da, to je bil naš vedni up, naše tolažilo v tolikih nezgodah! In Če nas vsa znamenja ne varajo, prišel je zdaj čas, ko se nam vender jedenkrat uresniči ona pesniška želja, in to po našem presvitlem vladarji Franji Josipu I. samem, katerega naj Bog živi s previsoko njegovo rodbino na korist in prospeh cele Avstrije še mnoga leta!   Živio!
To je kratek posnetek govora, ki je s primernim čutstvom govorjen nam vsem globoko segal v srce, navduševaje nas za najvišjo dinastijo, kar se je najbolj izražala s tem, da so po trikratnih gromovitih „živio"-klicih naši vrli pevci zapeli cesarsko pesen, katera se je
Popoludne so se ulice bolj in bolj oživ-| Ijale, ljudje so se naspali, doma najeli in napili, ter za boljše prebavljenje pohajkovati počeli. Ekskurzije iz mesta drugače nego k nogam nij so mogoče, hodi se torej v res krasne mestne parke. Muzika ali kakšna javna veselica in zabava nikjer nij dopuščena, še v pri-vatuih hišah se ne dovoljuje, posebno petje, vse mora biti boguslužju posvečeno. Ob tem pa se zbirajo tu pa tam na ulicah in trgih okolo fanatičnih vsakdaujih sektanskih prodikarjev trume ljudij, nekateri poslušajo divje deklamacije z nekako navidezno pobožnostjo, drugi se tem evangelijskim oznanjevalcem in rešiteljem izgubljenih duš posmehujejo, nekateri v procesijah pobožne pesni tulijo in vse kar jim razburjeno religijozna fantazija nanaša, počeujajo.
Podal sem se v prekrasni VVest Park; tam so najugodnejša sprehajališča in mnogo ljudstva se po delavnikih in nedeljah za rekreacijo zbira.  Na delavnih  dueh  so tam po
od zbranih gostov stoje sopevala. Druga na-pitnica veljala je našemu velespoštovanemu, obče priljubljenemu deželnemu predsedniku g. A. Winklerju, katerega velike zasluge za našo milo domovino poudarjal je v lepem govoru čitalnični podpredsednik, vrli rodoljub g. Kmetic, c. kr. stotnik v pokoji. G. dr. A. Poz-nik napil je navzočnemu okrajnemu glavarju g. J. Ecklu, ki si je s svojim korektnim, nepristranskim postopanjem pridobil srca vseh Novo-meščanov. Po kratkoj, pa srčnej zahvali g. okrajnega glavarja napil je g. Zmg. Rohrmann vrlej avstrijskej armadi, kot važnemu in mogočnemu faktorju v Avstriji, pri banketu navzočnim g. častnikom tukajšnega brambov-pkega bataljona in rezerve, kot njenim repre-zentantom, katerej napitnici se je od vseh stranij z gromovitimi „živio"-klici pritrjevalo. Sledilo je potem še nekaj napitnic na privatne osobe, mej posameznimi napitnicami pa so nas razveseljevali naši vrli pevci s svojim ubranim petjem.
Če končno še omenim, da nam je čitalnični gostilničar g. Franjo Lužar z jedili in pijačo prav dobro postregel in da smo v veselej družbi pozno v noč prijateljski zabavali se z raznoterimi pogovori o naših razmerah itd., menim, da sem uže one meje tangiral, ki se dopisom od strani si. uredništvi1, navadno stavijo; za zdaj tedaj preneham v dobrej nadeji, da mi bode uže v kratkem prilika dana nekoliko več spregovoriti o tukajšnjih razmerah in vedenji nekaterih — „lokal-politikov".
— nn.
— V— Z (jtorciijskega 28. avgusta. [Izv. dop.] Denes ob kakih dveh popoludne se je nad Loko in okolico nad Kranjem izlila silna ploha, ter se kasneje obrnila proti ka-meniškim planinam. Ploho je spremljala orjaška burja in sodi se, da je ta nevihta prinesla pogibelj marsikateremu polju. Sadno drevje pa je burja tako otresla, da je na njem le malo ostalo sadja. Po cestah okolo Loke ga je ležalo na mernike.
V obče pa je bila priroda letos vsem Če-stiteljem naše prekrasne Gorenjske vrlo uslužna. Razen par deževnih dnij in nekoliko tudi hladnih imamo prav lepo vreme in mnogi, ki so iz bele Ljubljane prišli k nam, trdijo, da gorenjsko solnce bolj pripeka nego ljubljansko. Nij se tedaj čuditi, da prihajajo od vseh stranij še zdaj tujci in da se jih je precej ostavilo tudi v Loki — kljubu temu, da so znane reg-Ijave žabe po moči trudile se ogrditi naše Gorenjsko.
J večerih ugodne veselice, paviljoni  za muziko itd., a v nedeljo — na najlepših mestih zbirajo se vsakoteri „misijonarjiw — se ve" da ne katoliški — ter tam  mej petjem svetih pesni nepristano prodikuje. To religijozno prepevanje in oznaujevanje nebeškega kraljestva traja še v pozni večer z  takšno gorečnostjo, da se človeku, ki teh prikazni vajen  nij, dozdeva, da je zašel mej religijozne blazne, ker bedarije, katere ti prodikovalci in uabožnjaki govorijo, so govorom zblaznelih ljudij najbolj podobne. Pa vse te prikazni so vender umevne. Škotski puritanizem zahteva religijozno hinav-ščino in fanatizem. Ljudstvo potrebuje povsodi mej   trdodelavnimi  trenotki  kakšne duševne razdraženosti. Pri nas se posvetne težave pozabijo pri veselicah posvetnega značaja, a ker na Škotskem te v nedeljo dopuščene nijso, jim je treba religijoznih zabav.
Dr. Ahasverus.
Tukaj je kmet z letino zadovoljen v obče in tudi to, kar je še na polji, kaže izvrstno. Bučele uže več let nijso imele tako dobre in mirne paše. Ker vse dobro kažeT zato se tukajšnji kmet jako boji vojaških manevrov, ki se prično s prvim prihodnjega meseca. Menda po pravici se boji, da mu bodo vojaki in konji poteptali lepo polje. Sicer dobode kmet, komur je bilo polje oškodovano, odškodnine, a težko da bi imel pri tem kaj dobička.
Kakor druga mesta, tako je tudi Kranj z običajnimi slavnostimi proslavljal rojstveni dan našega vladarja. Samo se čudim, da vam nij nikdo o tem poročal. Tist dan so bili vojaki kranjske garnizone pogoščeni s pivom, vinom in pečenko. Vrhu tega so bili vse popoludne. svobodni in tudi vso noč. Da so se po svoje razveseljevali do pozne noči, kdo bi vojaku zameril, ki je dan za dnem strogo vpre-žen? Vsak jim je privoščil prav iz srca, ko so zvečer na gaštajskej gmajni delali vsakovrstne burke.
Iz Radovljice 24. avgusta. [Izviren dopis.J (Narodne nase razmere in posebno društvene.) Le malokdaj v slovenske novine zaide iz našega malega mesteca dopis, ki poroča, da Radovljica še stoji, pa da se še nij podrla, kakor novo dozidana bohinjska cerkev. In kaj bi pa tudi pisarili v naše Časopise, si morda marsikateri misli izmej nas, saj kaj dobrega in veselega uže tako ne moremo pisati o žalostnem našem stanji, pa je bolje, da molčimo. Vender jaz nijsem tega mnenja, zato naj mi dovoli „Slov. Nar.u, da naslikam nekoliko naše žalostne razmere. Namen mojih vrstic pa je želja, da bi se tudi v Radovljici jedenkrat obrnilo na bolje v narodnem oziru.
S tožnim srcem moram priznati, in z menoj tudi drugi radovljiški domoljubi, da je Radovljica zaostala za mnogo let v narodnem napredku. Poglejmo druga slovenska mesta iu trge, skorej vsako ima uže svojo čitalnico ali pa kako drugo narodno društvo. In Radovljica — nema ničesa! Zakaj? Zato ker jej manjka narodnega voditelja, ki bi se z veseljem postavil na čelo narodnemu gibanji, ki bi se radostno žrtvoval za narodno reč. Tu zavidamo druga slovenska mesta in trge, ki premorejo vzgledne in vplivne može, okolo katerih kakor središča se giblje vse narodno življenje. Imamo sicer tudi mi lepo število narodnjakov, pa temu manjka zmožnosti, onemu ne dopuščajo druge okolnosti, da bi se kaj več brigal za narodno reč. Kakšno je tedaj naše življenje in stanje, si misli lahko vsak. Vse je mrtvo iu mrzlo, le za časa kakih volitev se zdramijo malo nasprotni duhovi, da potem zopet, kakor poprej, spijo narodno spanje. Naloga voditeljeva bi pa ne bila lahka, kajti v marsikaterem oziru bi moral še povsem orati ledino. Tako n. pr. se prav slabo zavedajo navadni meščanje svoje narodnosti, nekateremu je vse jedno narodnjak ali nem-škutar, zatorej nij čuda, da se pri volitvah, bodisi občinskih ali druzih, tako lahko dade preslepiti, da navadno potegnejo z nasprotno stranko, s stranko, katera več — da. Taki in jednaki bi se morali dobro podučiti in narodno probuditi. Radovljica pa bi zadobila potem drugo lice. Zato tudi jaz pravim, kakor uže nekdo jedenkrat v tem listu, dajte Radovljici narodnega voditelja, in kmalu bo postala odločno narodna in se zbrala v narodno društvo.
Ker pa, žali Bog, ne moremo upati, da bi skorej dobili tacega moža, kakeršnega bi
tako zelo potrebovali, zato na noge, vi radovljiški rodoljubi, in delajte, kolikor vam pripuščajo vaše skromne moči in ne držite več križem rok. Saj vender vidite veselo gibanje po celej našej domovini, ne pustite, da bi Radovljica spala v svojo lastno sramoto. Res majhno je naše mestece, in vaše število ne posebno veliko. A to naj vas nikar ne straši! Začnite in poskusite jedenkrat, pa pojde gotovo naprej. Ali bi ne bilo dobro, ko bi vender jedenkrat poskusili osnovati kako bralno društvo? S početkom bi bilo težko, vender poskus gotovo ne bi bil zaman, ker bi se vam brez dvoma pridružili tudi rodoljubi iz okolice, kajti razen Kamnegorice in Krope, nemarno nobenega dru-društva v našej okolici.
Gotovo bi bilo tudi zelo dobro za nas, ko bi nas obiskalo kako narodno društvo, n. pr. ljubljanski Sokol. Sokol, kateri si je za probu-jenje našega naroda pridobil že toliko neprecenljivih zaslug, koristil bi tudi zelo veliko nam, ko bi jedenkrat, kakor letos v Kranj, napravil izlet v naše mestece iu njega krasno okolico. Važnosti tacih izletov ne bodem še posebno povdar-jal, kajti bili so uže večkrat vcenjeni v tem listu.
Vender pa nikar ne mislite, gospoda moja, da smo Radovljičanje, ker nemarno čitalnice, brez vsacega društva; vedite, namreč, da imamo — „Pfeiferlverein." Ne bodem opisoval važnosti in delovanja tega slavnega društva, le toliko prosim njega p. n. ude. naj posebno po noči s svojim žvižganjem preveč ne nadlegujejo mir-Radovljičanov. Ker so „Pieiierlvereinarji" tujci in domači „Nemci"(!), zato prav lehko sprevidi ta olikana gospoda, da se mora v prihodnje, ako se hoče Itadovljicanom prikupiti, malo menj glasna, nkoravno vesela, povraćati domov. Gospodu predsedniku pa, kateri je uže prileten in izkušen mož, svetujem, naj malo bolj ostro gleda na svoje podložne.
Iz Zavca v savinjskej dolini 24. avg. [Izviren dopis.] (Za konjerejce.) Prijatelje konjereje opozorujeino na premiranje in dirko konj v Žavci dno 3. in 4. prihodnjega meseca septembra. Dne 3. septembra bode premiranje začenši od 9. ure zjutraj in sicer: a) za 3 in 4 letne kobile, za kobile z žrebeti:
1.	dar. Staj. konj ere j. društva		50 gld.
2.	n	deželno	40 „
3.	n	staj. konjerej. društva	30 „
4.	»		25 „
5.	n	okraja gornjegraškega	22 B
6.	n	štuj. konjerej. društva	20 „
7.	n	okraja konjiškega	20 „
8.	J3	„ Vranskega	20 „
9.	n	„ celjskega	20 „
10.	n	privatno g. pl. Haupta	20 „
11.	r>	štaj. konjerej. društva	15 „
12.	n		15 N
13.	n	okraja konjiškega	
14.	»	privatno g. pl. Huupta	15 „
		b) za 1 in 2 letne žrebice:	
1.	dar. staj. konjerej. društva		25 gld
2.	n	n           n n	20 „
3.	n	r>           n n	15 .
4.	n	n            n n	15 .
5.	n	okraja konjiškega	15 „
G.	n	„ Vranskega	10 „
7.	n	staj. konjerej. društva	10 „
8.	n	privatno g. pl. Haupta	10 „
120 gld. 447 gld.
Premiranja vredne so vse vrste plemenskih kobil m žrebic Savinjske in gornje Dravske doline v c. kr. glavarstvu celjskem in slovenje graškem.
Zraven predstoječih daril delile te bodo tudi od strani vis. c. kr. minigterstva 7* poljedelstvo srebrne in bronaste svetinje in miznalne diplome od strani društva.
Kupovali se bodo tudi polnoletni žrebci, kolikor se jih bode za deželo potrebovalo. Tudi drugi privatni kupci se pričakujejo.
Natančnejši crtež premiranja je razviden na plakatih.
Dne 4. septembra je ob 3. uri popoludne konjska dirka.
Načrt:
L Pričetna dirka velja zažrebce in kobile V. konjerejskega okraja ali sploh Savinjskega konjskega plemena. Konji ne smejo več kakor pet let stari biti in dozdaj brez udeleženja pri kakšnej dirki. Possstnik mora dokazati da je njegov konj Savinjskega plemena. Pot katero ima konj jedenkrat predirjati, meri jeden kilometer.
I. darilo je 5 zlatov, 2. darilo 3 zlate in 3. darilo 1 zlat.
II. Dirka plemenskih konj velja za kobile in licencirane žrebce V. konjerejskega okraja t. j. plemena Savinjskega. Pri kobilah mora posestnik dokazati, da so zadnja 3 leta žrebe prinesle. Pot za dirko je dva kilometra dolga.
1. darilo je 8 zlatov, 2. darilo 3 zlate in 3. darilo 2 zlata.
III. Društvena dirka katero priredijo Savinjski udje štajerskega konjerejskega društva, to pa le za konje, ki so last društvenikov štajerskega konjerejskega društva. Konj bodi star, kolikor, in plemena, katerega si bodi. — Kdor irna konje za dirko in hoče konkurirati, mora, ako Še nij ud Štajerskega konjerejskega društva, pristopiti temu društvu, katero tudi izdaje izvrstni list „Dtr Pferdezuehteru.
Pot za dirke je dva kilometra dolga. Prvo darilo znaša 40 goldinarjev, drugo 30 goldi-narjov, tretje 20 goldinarjev, četrto 10 goldi narjev in peto 1 zlat.
Konje treba je dan poprej oglasiti pri g. Ilausenbicblerji v Žavci. Kot dirkarska pravila veljajo ona graškega dirkarskega društva. Vsak, kateri se hoče udeležiti te zadnje dirke, mora pri oglasu gosp. Hausenbichlerju plačati 3 goldinarje.
Po dirki bode srečkanje, srečka ali žreb po 10 krajcarjev.
Dobitki:
1.	glavni dobitek:		jednoletno žrebe;
2.	n	n	krasna konjska oprava;
3.	n	n	dve lični konjski odeji;
4.	n	n	dve lepi okinčani uzdi;
5.	n	n	dve zali knaftri;
6.	n	n	težka konjska odeja;
7.	n	n	ličen podpas;
8.	n	n	močna kuaftra;
9.	n	n	popolna brzda;
10.	»	n	krasen bič.
Daljni dobitki: razne priprave za konje in konjski hlev.
Domače stvari.
— (Silni vihar,) ki je v nedeljo popoludne razsajal menda po vsem Gorenjskem, je tudi v Ljubljani naredil precej škode. V drevoredih je polomil mnoge veje, da so bile poti ob kraji kar čez in čez nastlani ž njimi. Blizu grada pod Turnom je neki trhel kostanj čez pol preklan. Na nekaterih velicih dvoriščih se je zdrobljene opeke raz strehe nabralo za cel voz. Na rotovži je veter takoj o začetku viharja iznad srednjih treh oken desko z napisom vrgel na tla.
— (Imenovanje.) Absolvirani pravnik g. Anton Lenarčič imenovan je konceptnim praktikantom pri c. k. deželnej vladi v Ljubljani.
— (Iz Mokronoga) se nam poroča: Treščilo je v noči od 17. do 18. t. m. ob Va2 uri mej silnim viharjem v pod J. Murna na Malkovei. Pogorel je pod in zraven stoječi kozolec. Zavarovan je bil neki za GOO gld. Dne 23. t. m. pa je zgorelo na Graci nad Cirnikom v radeškem okraji baje da troje poslopij, 2 hiši, pod in svinjak. Zažgano je bilo neki z mastjo.
— (Požar.) Piše nam dopisnik iz Kranja 28. t. m.: Sinoči po polunoči je pričela goreti hiša v Čirčičah. Kranjska požarna bramba je bila čudovito hitro na pogorišči ter se jej je posrečilo kmalu udušiti uničujoči plamen. Tudi v tem slučaji se trdi, da je ogenj prouzročila zločinčeva roka. Lastnik hiše je bil za 50O gld. zavarovan.
— (Mrtvo dete) so pred kakimi 14 dnevi našli v št. Vidu pri Vipavi v nekej gnojnici. Komisija je konstantirala, da je bilo uže mrtvo rojeno. Mater so zasledili, pa pravijo, da je nedolžno spoznana, akopram jo imajo po vsej dolini za zrelo ptičico.
— (Solkanska čitalnica) priredi dne 4. septembra veliko besedo na korist do-mačej šolskej mladini. Veselica bode popoludne na planem; program, pri katerem bode sodelovala šolska mladina in moški zbor, bode, kakor slišimo, jako zanimljiv in obširen.
— (Iz Toplic.) V Slatino je do 25. t. m. prišlo 1929, v Krapinske toplice do 8. t. m. 1206, v Varaždinske toplice do 1. t. m. 2685 gostov.
— (Popravek.) V članku „V prevda-rek" od zadnje nedelje naj se čita mestu: „ Vrednosti, ki se navadno v denarji izraža, se je ločila od blaga in denarja, se je jela pripisovati produktivna moč" — tako-le: „Vrednost, ki se navadno v denarji izraža se je ločila od blaga in denarju se je jela pripisovati produktivna moč". — V stavku: Nasproti sta mi pa znani dve veliki, popolnem kmetski župi" je izpuščeno „na Dolenjskem
Razne vesti.
* (Slavnost slovanskih društev v Bero lin u.) „Češko - slovansky spolek" v Berolinu obhajal je dne 21. t. m. v družbi z drugimi slovanskimi društvi v Nemčiji dvajsetletnico svojega obstanka. Ker je bil ravno ta dan rojstni dan našega prestolonaslednika Rudolfa, poslalo mu je društvo čestitko. Cesarje-vič Rudolf pa je odgovoril brzojavno: „Išl. Vaše dobre blahoprani me velmi potešilo, začež „Cesko- slovanskemu spolku" srdečne dekuji. Rudolf". Sam prestolonaslednik se poslužuje slovanskega jezika in mi naj bi ne terjali, da nam njegovi podložni uradniki dopisujejo v našemi?
* (Naše vojaštvo.) V letu 1878 služilo je v c. kr. avstroogerskej armadi po narodnosti: Lahov 01), Rumuiicev 7*1, Magja-rov 17 7, Nemcev 27*3 in Slovanov 47 °/0 in sicer od slednjih: Srbov 3*1, Slovencev 3-6, Hrvatov 40, Poljakov 7'6, Rutencev 9 in Čehov, Moravcev in Slovakov Izmej katerega naroda se rekrutira največ vojakov V največ in najboljših vajakov.
* (Pri dvanajsterih apostolih.) Na Dunaji je hiša, ki ima napis „Pri dvanajsterih apostolih". Pred kratkim ,ie umrla v tej hiši hišina in v zapisnik mrtvih se je vpisalo: „Ivana F. 28 let stara, hišina pri dvauajsterih apostolih".
* (Kalifornsko bogastvo.) V San Frančišku je James Fair najbogatejši mož, njegovo premoženje se je cenilo na 42.000.000
l'.H odstotkov, torej v Avstriji Slovani dajemo
dolarjev, drugi je J. C. Tlood, ki irna 36.O0O.0O0 dolarjev. To so lepe svotice!
POHlUIIO.
Šentvidsk rodoljub pritožuje se v včeraj-šnjej Številki „Slovenskoga Naroda", da je vodstvo Rudolfove Železnice na vižraarsko postajo poslalo predstojnika, ki ne razume slovenskega jezika, in izreka v imenu vsega prebi valstva bližnjih krajev željo, da bi se to skoro spremenilo.
Z ozirom na to opozorujem šentvidskc^n domoljuba, da so isto take razmere pred dvema letoma bile na šentpeterskej postaji na Notranjskem. In kako so si pomagali vrli Šetitpeterci ? Občini Nadanje selo in Št. Peter vložili sta rjo glavnega ravnateljstva južne železnice prošnjo naj dotičnega uradnika prestavi ter na šent-petersko postajo pošlje druzega, ki bode slovenskega jezika zmožen in nij še preteklo do brih štirinajst dnij po vlogi te prošnje, ko se je želja njijna izpolnila.
Ali bi občini Šent Vid in Vižmarje ne mogli isto tako postopati? Vigilantibus jura!
V Ljubljani, dne 27 avgusta 1881.
Domo ljub.
Tulei.
28. avgusta:
Pri Nli>na : A/ko iz Zagreba. — Poli ■ Dunaja. — (»ruden iz Črnomlja. — Mrak s Hrvatskega.
Pri rftnllAl s Tilsch, Malkowsky, Miller z Dunaja. — Mostnv iz Linca. — Fiacher h Konigsberga.
Dunajska borza 29. avgusta
(Izvirno telegralično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   76 gld. 85 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    ...   77    „   65 „
Zlata renta.........93    „   70 ,
1860 drž. posojilo.....131    „   25 „
Akcije narodne banke.....                  830    „ „
Kreditno akcije.......                            350   „   80 „
London..........117    „85 »
Srebro..........-   » ■.— „
Napol...........9    „   87 „
C. kr. cekini........5    „   f>7 „
Državne iua. ke.......57    . 55
Št. 729.
nciteliska služba
(491)
na iiie&čaiiNkej soli.
Na trirazrednej meščanskej šoli z nemškim učnim jezikom v Krškem je učiteljsko mesto za matematično prirodoznanske predmete z letno plačo 800 gld. (osem sto gld) izprazr.jno in se provizorično odda.
Dotične primerno instruirane prošnje naj I uže javno nastavljeni učitelji po predpisanej poti VSrtJ do *». h< orf.-nil.r » ISSI vlože pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
C. Ir. okrajni Šolski svet v Krškem,
dne 24. avgusta 1881.
Predsednik: Schonwetter.
i,
in
kateri imajo dobra spričevala, dobodo takoj delo v RlliaruH viteza Uražeja rudokopa, imenovanem „Seegrabon" pri I Juhu i (Leoben) na Stlr-»Atein. (486—1)
Šolske
25 prav dobro ohranjenih šolskih klopi proda po zelo nizkej ceni (488—1)
krajni šolski svet v &martnem pri Litiji.
Hiša v Ljubljani
so proda ali zamenja za kako kmetijo. Ponudbe ali vprašanja naj se pošiljajo opravništvu „Slovenskoga Naroda". (480—2)
Rozaliki L.
< 1!HI,
Svet se okrog nas vrti,
Kaže lepe, prde dni;
Mačje solze, dosti znane,
Velikokrat so nam dane.
l'a se tudi prigodi
Da snio dobre voljo mi,
Kadar smo prijatelji zbrani,
Pravilom „žlahte" veselo vdani.
Danes se dan približal je,
Naj bo posebno vesel za-Te!
Bog đaj TI srtriiili mnogo let
V zdravji in vesolji živet!
„Zlahta".
Jehko na leto zaslužijo gostilničarji In kupčevalci.
Hrofiurica tabrikaeij velja 3 tfld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Sohlosser, Trst. (419—32)
Kdor hoče (389—17)
ohraniti, iiepule na«l.....vni U i z umeleljni ■■■ i
dobi sovet in pomoč pri
Ehrwerthu, zdravniku za zobe,
gfospodslca -u-licst št. 1.
t HLaraz-ova fabrika !
^ Pariz — nivCenizil^eiirL — Beč:
♦ priporoča svoje znane kmetijsko stroju vsake t vrsto, /.laisl i izborne
i ročne-mlatilnice in slamo-roznice
♦ po najnižjih cenah.
t Zastopništvo in zaloga
♦ pri (446—5)
% A. DEBEVEC-u,
J v Ljubljani, Rimska cesta (Gradišče) h. št. 19.
#> JpF* Ceniki gratis in franko.
AAAAAAiM
«8
a a,
0) — i)
<S a
0 ,0
1 S. a o
. H
— S
9 S
o1
a w
s;
a
o
i
g
O
tu
« j«
"3 J8
P. tc
n g:
m m m
Odprtje prodajainice.
Podpisani ponižno javlja, da je kot predstojnik in vrezovalec iz unije krojiii'ev izstopil in z današnjim dnem pod firmo
F. Casermann & C.
v gledal isenej ulici št. 6, v Pavšinovej hiši,
odprl lastno prodajalnico.
P, n. stranke proseč, da bi mu v prejšnjem stanu izkazovano zaupanje tudi še mulalje ohranile, ob jedneni izreka, da si bode prizadeval p. n. naničevaleem v vsakem oziru se bolje ustrezati, kot mu je bilo do zdaj možno.
Blagovoljna naročila sprejemajoč, se podpisuje z vso spostlji-
vostJO F. Casermann & C,
(485—2) krojač, gledališka ulioa št. 6, v Ljubljani.
Izdateij in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-*.
8