Lctoucnć. šLtm L}«tl}ama, pctcfc *• •fctefcra 1*3* Ctaa Mi 1> imi^ maa Jas popoiđna, izroem* otoagt m pnsnifca* — inserao do *u peai rm ft Dm 1, do 100 nst a DU> *JX>, OO lOO do 800 rat a Dm *. rećji inserati peitt mta Dta «^ Popust po aogovoru. m—iatai Oavea posebej. — »Slovensto Narod« r«rj» iiiMnrim v Jugoslaviji Dto 11« ta> uwminnni Din »- Rokopuo mm oe vraćajo 0REDN14TVO CN UFRAVNIMVO LJUBLJANA. *n*AJe*» •**» Mm. ft Telefon: 31-22. 81-23. S1-9C Sl-15 ta 81-J6 PodrolOM« MAKiBUK inu—nijoijr?! Jb — NOVO sODBTO, mubuanaica a telefon st M. — CELJU: celjsko uredništvo: Stro*»mayer)eva ulftea 1, telefon at. 65; podružnica opra*«: Koctnovs unca 2. telefon «t- 190. — JESENIGB: Ob kolodvoru lai. Postna Hranllnlca v izubijam tt. 10-Wl. Netnška štiriletka: Nova gospodarska organizacija Nemčije Potrebna }e tploSna omeiitev iivljenjskih potrebS2in, da se omogočl dim večfa oborožltev Berlin, 30. oktobra, b. Takoj po izdaci tvojega prvegra gospodarskoga ukaza, ki je iz&el preJSnji teden, je gospodarski diktator Nemčije general Goring napovedal izčrpne izjave o svojem gospoda:skem programu. V nemSkih gospodarskih krogih so pričakovali, da bo Goring v teh izjavah orisal splošni gospodarski in zlasti finanč-ni položaj Nemćije ter vsaj nakaza! način finansiranja gospodarske štiriletke. S svo-jimj izjavami preteklo sredo. ki jih je po-dal pred nekaterimi maloštevilnimi gospo-darakimi in političnimi odličniki tretje države pa je pričakovanja gospodarskih kro-gov prečej razočarah v?a njegova izvaja-nja so bila le splošnega značaja. Zborovanje je otvoril in vodil propagandni minister dr. Gobbols, ki je v svojem otvoritvenem govoru poudaril samo svojo solidarnost z generalom Goringom, kl da je prav tako močna in izven dvoma se-daj. kakor je bila v preteklosti. Goring sam je porabil vso svojo zg-ovor-nost, da bi odgovori! na pomisleke, ki jih je njegovo imenovanje sprožilo *» nemSkt javnosti v pogledu načina izvedbe namera-vane štiriletke. Opozoril je zborovalce na položaj, v katerem se nahaja Nemćija, od-kar so ji bivši vojni nasprotniki ugrabili vse kolonije in vse njeno zlato Zato ne bo Nemčija nikdar odnehala od svoje zahte-v«) po boljšem raestu pod solncem in nik-dar kapitulirala. Ker ne razpoJaga z za-dostno količino življenjskih potrebščin. bo v prvi vrsti skrbela za to, da z vsem: raz-položljivimi sredstvi dvigne nemško polje-delsko produkcijo, pri čemer opozarja kme-tovalca, naj z žitom zelo previdno ravna. Tuđi glede masti bo potrebna kar najvećja omejitev Zato trka na razsodnost 'n uvi-devnost vsakega Nemca posebej. NemSko gospodarstvo ne srne vsega pričakovati samo od države. Sedaj ima priliko, da pokaže, da je tuđi zasebna pobuda za državo in njene življenjske interese koristna. V vrsti nujnih potreb nove Nemčije pa mora slej ko prej »tati na prvem mectu ohoroževatije. Sele n&to priđe na vrsto preskrba s šoro- vi nam i in na zadnje tuđi rcsitev staaovanj-ske krize. Ko se je nato dotaknil se vpliva komu-nistične propagande na produktivnost de-lavskih slojev, ki se mu zdi poražen, je prešel na zahtevo po stalnosti cen in izja-vil, da bo v ta namen izdal vse potrebne naredbe, ćeprav jih bo morda kdo smatra! »za barbarske«. Končno je dejal. da bo nemški narod spoznal učinke njegovega de-la že po prvem letu izvajanja obsežne štiriletke, ponovno pa je pri tem poudaril, da bo glavno skrb posveti! vprašanju čim po-poinejše nemške oborožitve. Seveda pa bo, je zaključil, uspeh njegovega dela odvisen v prvi vrsti od aodelovanja prebivalstva samega. Pođržavl}enie nemške vojne industrije Berlin, 30. oktobra, o. V okvir Stiriletke za gospodarsko oaamosvojitev Nemftije spada tuđi podržavljenje zasebne veleindu-strije. Kot prvo bo podržavljene podjetje >Simson-Werke*. ki ima svoja centra v Suhiu in VVeimarju. Kakor pravi >V51ki-scher Beobachter«. se bo sedaj pričel izva-jati socialni program narodne socialistlč-ne stranke. Bodjetje bo po podržavljenju imenovano po narodnem socialistu VVilhel-mu Gustloffu ki je bil ubit v Svici. List pravi, da se imajo odpraviti dohodki, kl ne pomenijo plačila za delo. da se ima odpraviti delavsko odvisnoat, da se imajo zaple-niti vsi vojni dobički. Nemski socialni program postavlja načelo, da je splosna bla-ginja nad blaginjo zasebnika. V posamez-nih podjetjih se bodo ustanovili uradi za socialno vzgojo delavstva in namesčencev v narodno-socialističnem duhu. DobiČki podjetij se imajo postaviti za nanovo de-lavskim plaćam in mezdam. Podjetja bodo morala podpiiati tuđi mnogoStevilne rodbine delavcev in prispevati v fond za sol-sko vzgojo otrok, delavstvo pa bo moralo biti zato neomejeno zvesto in vdano narodni socialiaticni stranki ter njene mu programu. Uspesna protioSenziva španske ylađne vojske Francove Sete ođbite s protinapadom vladnih mili^nikov MADR]Dt 30. oktobra, o. Včeraj dopol-dne se je nenadoma sprožila silna protiofen-7tvđ vladne vojske v odseku južno in juž-no-vzhodno od Madrida. Topništvo je ćele ure siino ob*trelje\'a!o postojanke nasprot-niko\\ Opotdne so prešli delavski miličniki v napad in kar Utoca'sno zavzeli Torrejon de Ia Calsada ter Sesseno, kraja, odkoder so imeli fašisti najbliijo pot v mesto. Francove čete so se priče I e umikati r velik em neredu proti Jlescasu. Vmaknite so se zopet na dal javo 25 km od Madrida. Včeraj je mnogo vladnih letal metalo na Madrid letake, ki so pozivali prebivalstvo, naj se prijavi med prosto\'oljce za veliko bitko v obrambo Madrida Vladna letala v akciji Madrid, 30. oktobra t>. \ ladna -etala •o napravila v eredo veČ poletov nad po-đtojonke naoionalistov in bombardirala zla-#fci letališčc y Talaveri del Tajo, kjer so bombe uTvičile 17 naoionalističnih letal. Velike dobave ruskega orožfa London, 30. oktobra, o. Po informacijah sngleekih pomorskih oblasti v Gibraltar ju so Ruii od pričetka španske revolucije dobavili madrid&ki ta katalonski vladi 300 napada 1-aih letal, 100.000 puak, 1^00 »trojnic 200 topov. 25.000 plinskih botnb, več milijonov nabojer zm paske in drugega streljiva. V Rusiji delajo sedsj t vseh tova mah orožja W za Spanijo. Tuđi vojska je odstopila del rvojih rezerv spanaki vladni vojski. Luki Odesa in Nikolajevaka sta za redni blagovni tn potoiški protnet zaprti. V obeh luk ah neprestano natovarjajo orožje in municijo na parnike, ki od haj a jo dan 741 dnem proti Spaniji 47 milijonov rul>l|ev za madriđsko vlado Pariz. 30. oktobra g Kakor ^>oroeajo listi, so delavci v Sovjetski uniji zbrali do 27. oktcbra za špansko I>ud3-to fronto 47 in pol milijona rubi.iev. Mobilizacija % letnikov asturskili mdarjev Pariz, 30. oktobra w. Po porocilu agencijo Radio iz Madrida je vlada odredila, mobilizacijo letnikov li)34 in 1935 asturskUb rudarjev. S posredovanjem neke prijateljske države je nadalje nakupila v Zedinje-nih državah 15 izreiluo hitrih lovgkih letal ter v inozemstvu več topovskih ladij. ki se morejo upora biti kot pomožne križarke. Xekatere so že prispele v pristanišča, ki so na, razpolako madridski vladi- Caballerov poziv Pariš, 30. oktobra w. Minjstrski predsed-nik Largo Caballero je ponovno pozval madriđsko prebivalstvo, na i ohrani železno discipF:no, da ee Madrid resi iz fašietičnih krempljev. Madridska obramba «e ne eme umakniii niti za korak. Caballero poziva k napadu za končno osvoboditev Madrida, zadnje trdnjave evelovne borbe proti fašizmu. Bmnbarđiranie Cartagene Gibraltar, 3o. oktol»a l>. l»o porooiiu ee-viljskega r-adia je večje število n«ck>nali-stičnih ledal izvedlo polet nad luko Certa-t»eno im jo uspešno bombardiralo. Leta U nišo prizanesla niti ruski ladji, ki je bilA slučajno tam zd&idrana in kj je utrpela veli ko škodo. Rusija ostane se nadalje ▼ londonskem odboru Odcodltev razprav do pottedeljka London, 35. oktobra b. Pred odložitvijo *wjlh posvertovmnj n* ponedeljek prihod-nje^A teidna je mednarodni odbor za kontrolo ncrra©šaranja t šp&nake zadeve priznal ruska pojasnila z% sodekrvanje v odboru kot Kftdostna, tsko da se t njegovi šesta\i ne bo nič Upiciuenik). Eden o dogodkih v $pani]i v drinshi in zetsM banovini I»ndocu 30, oktobra, AA. Včeraj je zu-n&nji minister Eden v spodnjl zbornici ob-javU podrobnosti o položaju v Spaniji in pojsjmil politiko Devmesavanja in delo odbora sa nevmešavanje v španske zadeve. Poudaril je, da so vesti, po katerih je fran-coska vlada dala pobudo za politiko nevme&avmnja pod hudim pritiskom, brez podlace. Pristavi] je da ni na tej stvari niti trohice resnice. Nadalje je poudaril, da je politika an^leSke vlade skuSala prepre-ĆitL da bd dogoditi v španiji povzroćiU evropski spopad. Zato je sprejela franeoski prcdlog o nevmešavanju. Obtožbe proti iz-vajanju dogovora o nevmešavanju je predložila moskovska vlada. Ni nobenegra povoda, je nad&Ijeval. da bi se pridružili obtožbam, ki $h je vlozila sovjetska vlada, prav tako pa tudj odbor za nevmešavanje ni imel nobenegra povoda, da bi sprejel obtožbe proti portugalski vladi. Ni nobenega dokaza, vrednega teg^, imena, da so Portugalci kr&Hi svoje obljube. Odbor za ne- vmešavanje obstoja dalje, ćeprav so ovire velike. Kakor kaže včerajsnji komunike, bosta franeoska in angleška vlada storili vse, da omogočata temu odboru nadaljnje koristno dek). Franeoski senatorji proti vmeiavaain Moskve Pariz, 30. oktobra, b. V senatu je bila vložena interpelacija o franco&ko-sovjetski pogodbi, ki je imela za posledico veliko prerekanje z vladnimi krogi Mnogi senator j i se baje pečajo z mislijo o predložitvi izpremenjenega pred loga franeosko-aovjet-ske pogodbe v tem smislu, naj Rusija svečano izjavi, da se v bodoče ne bo več vme^a-vala v franeoske notranje zadeve, kakor jz to storila v zvezi s špansko državijansko vojno* Na to interpelacijo neka ter ih sena-torjev bo prihodnji teden odgovoril zunanji minister Delbos. Ruski protest v Tokijn Parir. ČO oktobra AA. Iz Moskve \>O' ročajo, da je komisarijat za zunanje zade-ve naročit 9ovjetskemu poslaniku v Tokiju Jurenjevu naj protestira pri japonski vladi zaradi vpada Jrveh oboroženih j*pke vojske general Rrdz- &% domaće poCiti^v Naia stranke Ugfftovili smo Že, da fe naša sirankm prav pridno na detu v Bosni, v zadnjem času pa se je začela prav živahno gibati tudi v zetski banovini, kjer bodo občinske volitvt iele čez tri te dne Poročali smo že, da je naša stranka vtožila v Pali pri Sarajevu kandidatno listo, ki jo je podpisalo 1200 predlagateljev-voJilcev. Svojo listo je že tu tudi vložila JRZ, kl pa je mogla dobiti samo 900 volilcev, da so jo pod pisali kot predlagatelji. Tudi v občini Uidži je JNS že vložila s\*ojo listo Nosilec te liste je dosedanji župan Sav* Toiić, ki ima naj-več upanjat da bo zopet izvoljen. Krajev-na organizaciju JNS v Zenici je izbrala za nosilca kandidaine liste Šefkija Nadžako-viča, ki je eden najugledne i*ih mož v občini. V Plevlju v zetski banovini ao so-mišljeniki JNS prav marljn-o oeganizirajo. Nastopili bodo seveda tudi pri občinskih volitvah in imajo med vteml strankami največ upanja v uspeh. Združena opoziciji nima v Plevljah nobene zastombe in me bm mogla vložiti niti kandidat ne lišim. Kdaj priđe Ao spormsunm x Boigarijot Pred dnevi j€ imel Košta Todoro¥, mirni ster v vladi Aleksandra Stambolijikeg*, ki živi kot političen emigrant v Beograda, r Sarajevu zelo zanimivo predavanje o dvo/-stvu v boigarski zgodovini. Izvmjal |* tmmd drugim: V 7. stoletju je prišlo več nomadskih plemen z ruskih nižin ob Vol& na Balkan. Osvojili so zemljo med Lzlivom Dunava, Crnim morjem in Staro pianino* Osnovali 90 boJgarsko državo. Ali 90 bilm ta plemena Mongoli?" Nekateri zgodovinđrfL, n. pr. Bol gat dr. Gančo Cenov, so mnenjm, da so bili ti nomadi 1 Ko/g« Slovani. Ti nomadi ao osnovali plemstvo tn vojafko upravo v Botgarifi. Nemiki zgodovtnarji zm~ tr/ujejo, da so Slovani nesposobni, da M snovali države, toda dejstvo je, da nomadska plemena se nikjer na sveiu nlso osnovala svojih držav, Slovani pa sr> pmrsod ustanavljali in imeli s\foje države, Slovani so povsod snovali države, ker so poljedei-d, toda samo poljedeld, ki ao vezmni na zemljo, morejo ustanavljati driave. Nomadi nimajo opredel jenega osemlja. s€ preseljujejo in se iirtjo na vm strani brez vsakega cilja m brez smeri. Ko je nastat v Botgariji narodni preporod, fa bil ves v znamenju slovanstva. Da se osvo-bode turikega jarma, so bolgarskt rodoljubi v drugi polovici preteklega stoietja prosili za pomoć Ruse tn Srba, Toda *o-mmdski duh je vendarle Se ostal živ med bolgarskim narodom, javlja tte v nafvaš-nejiih trenutkih botgarskega državnega Življenja. V času vojn se razsiplje bolgarskm vojska na vse strani brez nacrta, prodirm proti Carigradu, proti Solunu, Nišu in Ba-kareiti. Kamorkoli stopi noga botgarskefa vojaka, vse to je bolgarska zemlja — to je dinamika nomadov. Stambolijskl je hotel Bolgarijo osvoboditi vpttva teh »nomadovm. V tam je smisel njegovega zemljedelska-ga pokreta... Danes se v Bolgariji borit a med seboj dva velika pokreta: Aleksander Cartkov organizira pustotovske življe no-nvidskega duha, na drugi strani pa imamo čisto slovansko demokracijo. Borba teh dveh smeri — nomadske in slovanske — /• temelj vse bolgarske politike. Ko v Boigari-ji zmagm demokratsko slovansko nač*$t*, priđe tudi do prave ga bratske ga sporazum* mad Jugoslavijo in Bolgarijo. — številno navzoče občinstvo je sledilo irvajanjem Kos te Todorova z največjim zanimanjem in ga nagradilo z navduienim plotkmnjem. Pred rudarsko stavko aa Pollskem Var sava, 30. oktobra, g. Ker so se pog*-janja med orgsnizmcijami rudarjev in pre-mogovno industrijo glede znižanja delovne-gA čaaa, v rovih na §e«t ur izjalovila, so stro-kovne org*nizaciie uradno obveatile raini-stratvo za socialno akrbstvo, naj smatra, da so določbe kolektivne pogodbe glede delov-nega čas* odpovedane in da je treba ns£s> nari % februhom stavke. Mornarica prvi« aa dvorili strail Beegraa*. 30- o»ktobra o. Na vjadranski dan« dne 31. oktobra, ko ima tudi naš« vojna mornarica svojo »*Iato« bo imela n*M vojna mornarica prvič straJco na dvoru. Te-gt dne bo monitor »Sava« pristal z mornari*© dvorno stražo v beograj&kem savftkem pristaniscu, nafcar bo straža z godbo kraljeve garde odšla po glavnih beograj*kih nlicah na dvor, kjer bo »ledila izmenjavs strsle. Borzna poročsla. INOnSMSKE BORZK Cmrifc. ». oktobra Beograd 10, Pariz 20.2S6 UadflB 21 Ja NemrTork 435.125. Bra**1, 7S.875.MiUn 22 W5. Amsterdam 235 50, Berlin 175. Donaj 76.50. Praga 15.40 Varlava ftUSO, Bvkarsita aJb. Stran 2 »8L0VKNSK1 NARODi, petek, 80. oktobra 1936. ?tev. 2 9 H knako kot GANGHortamiv mftMAii mnnggriT«« »?M^WAI^?7ipfjAW^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^H V Dctknnain filmu ^» ^ ww w^w*^ w iBm ««»»• ^^H _ v prm i ■■■■«■ ii (umu PAUL KB&KEBaJBV ronM ^| I lule vszzz* -zJL"a ■ ••«<■" I Odmera zgradarine za L 1937 Navodila odđelka za davke r Hnmnšmmm mteUtntvo Ljubljana, 30. oktobra, OI>Io*ni rok za prijavo z.gradarine j-e do-ločrn od 16. novembra do 16. decembra. Dnvčne uprave morajo izdati sp^en p^riv n.ijkaf.nrj^ do 15. nov^mHra v oblik i j.iv-n^b plakatov. po km^kih oW*m:>h pi polefr plnk<»fov na občinskih drukah objaviti poziv na dru*r običajen način. Prijave n^vlh rtavkoptae^valcev je treba izroči'i os< bno ali po poSti oni o>č!ni ali prvoefopni oblaci, na Čije ozemlju stoji poslopje. OK*;ne \*)\\o zapisov.ile davcnp pnpve v prg^bne nnzname in jih 15. decembra zaključile, ftledo na ođreo f-Ienn 4. z.ikona o neposrednih davkih ae bo po<1'>!j*.alo aprejenia* nje prijav po tem roku do J5f>. d>cpmbra. *el^ po SO. decembru bo>o-do davon^ uprave pohrnle davčne prij:ive po občinnh tor sastavile 7.n vs^.ko občino »*>znam davkoplaoevolcev. ki nišo izrodili flavon'Jh prijav in jih po tem sf-znnnm pozvale po^amič naj pošljejo prijave v 8 dwh. O onih 4lavkopbr>va!c:h ki b? te*a r\o sf orili, bo lo mori i»;m končino v manj>'h davPnih u pm rali *)o 5*0. itnuarja. v večjih pa do 10 fe-bninrja 1fW7 Ofimeri rtavkov pa mora biti rflkljn'ena nn manjci upravaii <3o 10. na januar ja 193?. Odmera zgradarine po teh prijavah mora biti raJcljufiena v manjih upravah do 30. januarja. na veČjfc pa do 15. febmarja 1937. Ko bodo davčne uprave to delo opravile bodo jele odmerjati zgra-dartno m !znej>i. priklan-j*i čas. ?e^ da jim Sftlaj nikakor ni mo^roče. ker morajo skrlv-ti za brržiono oh laritev ubogih o^rok. akademij« se pa vzli • tem« lahko vT«i. T«to je poui hil g. čevje. 29. okn;brj. Naš: -itiilni cbrtn:ki ^o se zcjani'i. Or;ii-n'ziruli »niaijo večjo obrt- š<« razsto.vo v okviru ob-tnega tedna. \' to »vrho se > že sestevii p^eben pri pravi jalni odbor, v katerem so na*, naju^ledncjši obrtnik: in sicer ti*karnar g. Pavliček. predseduik obrtn ške zj-dru^e $. Novak ml. g. Putre, g. Smole in Fabijan ter g. Kom. Ta obrtn ška prireditev se bo vršila od 6- do 15. decembra. Zastopane bodo vse obrtnike pano^e. Tako b ino videli na razs'avj dela iušili pr'zn inih miznrjev. Kezstaviii bixlo pa ludi dru^i obrtnik! svoje izde'ke, $ katerimi brd : dokazali, kulrko zmore tuđi naš koćevski obrtnik. Tuđi moda bo i me! a svoj poseben od^ie-lok, katereoj bod ■> uredili naši marljivi krojači in ^viljc. Saj so posebna med na-simi kro;«:i res pravi m-iisfn. ki i»na:o najboljšo dunajvko š li. Bo pi na tej razstavi z^a^'opana tu-di naša lesna indu- Za promet zimskih sportu 1 kov je poderb-Ijeno v toliito, da bo razpolagala železmika oMrekolJa skupno z 10 posebnim! vozovi aa smuterje. Anketa ob aakUvfikn UMi to traja. Zaposlenost delavce v v septembru Ljubljana, 30. oklopa Konjunkturni razvoj posameznih indu^irij je v •epternbru 1936 pridrial »voio tenđeo-co U prejinjih metecev. Pomembnej*« nazadovanje iskazuje gosdno-Šagarska indu»tri-ia s letnmi padcetn 664 delsv^ev ali 10^/* in trgovina z ietnim padcem 183 d^avcev ali 5%. Največje letne prira«tke izkaxujeio sledeče Industrije: gradnje nad zemljo 2285 delavcev ali 44°,o, gradnje železn^c. coet. vodnih zgradb ltd. 1852 delavcev ali 77/«. industrija kamenja in zemlje 1214 delavcev ali 27°/m tekstilna industrija (radi «tavk «a-1110) 887 delavcev aU 7"/». kovinska industrija 8S0 delavcev ali 14% itd. Sezij^ki razvoj je v giavnem dosegel svoj mak&inium že inesecia avjfusta. V zadnjom nittsecu je padio članstvo OUZD za 1S2 delavcev ali 0.20%. Sez-ja j-ojema predvseni pri na^lcdnjih industri ali: uo^tilne, kavarne itd. 3S2, tekstilna industrija i radi ^tavk) i*A>4. industrija kaiiienja in zemlje *2II delavcev itd. Obratno pa «ez:ja narašča pri ftlddečh industrijah: gradnje ŽeJeznie. re>t in vodnih z^radb 31~. gradnje nad zemljo 231. ob!agilna induMri*a (/ačetek zim*ke mode) 153, tr-iZo^-ina lio del«vctrv itd. Povprečno 1 313 delavcev, v primer! ^ ^eptombroni l:m<*k^. Perlica (Jugoslavija). MatoMća (Ha>duk in 2iv-kovioa (BAcing Pariz). K O L E D A H D&ne«: Petek, 30- oktrvbra katoli?ani; Mur-ceJ Klav. Alfo»ar_ DANAflNJE PRIRm)XTV£ Kino Matica; La Garconae. ZK1>: I'o^va krl ob 11 15 v Malici Kino Ideal: i'ekel ujeta^ikov. Kiuo Sloga; Kajnov žijr. Kino Tnionj Dekle iz i>chwar2wa^da. Kino Mo^t«: Mazirrka. Kino Kodeljevo: Baboona in Porocnn ^v\>-jo ženo. Sokol Siska: predavanje j;e. Ts=unel:o-Sku-šl-Iv ob H>.;jO. \o predavanju film iVečuo tnlacLac. DE2URNE LEKARNE DaueS; Dr. Kaiet, Tynseva »-i^Ui 43, Trn* koc^y ded-, Mostni trg i, L'6tar, šele«iibu:r^o-va ulica 7. Akademija JS na Jesenicah Jimenice. "29 crielobra V sobo!o 31. t. m mine 18 let odkar *o jugoeJoven^ki narodi * ponosom «projeli ve*t, da ?*o na tednnjih avstro-oTrpkih bojnih in trgovšskih ladjah zap:aiK)lale nn5e trobojni-ce. Zavedajo?* «e ponizna do^odka. da t^rno portali »vobodna [x>mor^ka država in, da eo fim prej dvigne v svetu u^'ed našega Jadrana, ee je kmalu \>o osvobo-lirvi osnovala organizacija Jadranske etraže, katere naniftn je čuvati naše morje in zbu;ati ljubezen do njega, o«?obito med mladino. I/ toga vidika f=o se osnovali pomladki JS p° v»«j državi. [>a ima organizacija JS tuđi prakti-Čen po-inen. je razvidno iz tega, da si je v te.ko-cem letu ogledalo naš Jadran 45 tiažih otrok v dveh iskupinah. Revnejži otroci h> si ogledali Jadran na »trofike organizacije. le, s kate-ro bo združeno .kratko predavanje. Cenjeno obSnstvHD «e vljud-no vabi, da se prireditve udeJevi v cam ve^jem Stovilu, aai bo imo'o priliko videti ijubko ljube^en Pomladikarjev do Jadrana. Priđe jutri v kino Matico! ANA DEMIDO VA CAR JE VA SVEĆNIKA Velenapet« In raz- burljiva špijonažna afera iz poiprettklega časa. Dejanje se godi v Petrogradu, Londonu, Pariza Ltd. V glavnih vlogah: SYBILA SCHMITZ, KARL L. D I E II L večjih pa do 25. fobruarja 1937. Prijave teh davko-plačevalcev (starih), pri kat-erih se jo di>ht verod^stojni dokazi se »matrajo lahko med lastnikoni po«Iopj:i i 11 najemnikom sklenjeue pogodbe. Ce davč-na uprava dvonii 0 točnosti s pogodbo do-ločene najeranine. bo proučila v*e Činjenice od k.atorih je odvisna visina najemnine. Smatralo se bo, d*x so dohoditi bistveno znižani samo v ontfn primeru, će se doka-žq in ugotovi. da so manjii vsaj ra 259/» oJ dohodkov v prejšnjem letu. V primerth. kjcr bo \f> zniž.inje \tpod 25% se dohodci ne bodo ponovno ocenili. niti »e ne bo ponovno odmeril-a zgradarina z* leto 1937, tem već bo vcl>al« za to leta zgradarina za loto I'.i5. Ko bo davćna uprav« prouči U in pregledala prijave bo odloč;\la 0 proi* njah. Proti odlo&bi d«tvčne uprave ie dav-kopla:-evalec labko priloži na višjo d«včno oblast. Če se prošnji ugodi, t. }. če se Ugo-tovi. da so se dohodio v letu 1936. zniiali na j ma nj za 20° 0 bo da vena uprava v tak ih primerih ponovno odmerila zgradarino za leto 193". V lakih m-rmerlh s»e bo amatral odlok obenem ze obveBtilo o plačilnem nalogu- Prejrledovaoje vnen prijav in pro^en; mora niti Icmi^no ni n^nnfst'i *1av*nih tipra vah do 15. januarja. na većjfti p« do 80. I bira Ino akcijo v u^odnejdem času in nič t manj naklonjenosti niamo izkazaJ© JS 0 tem, ilx smo g. predse Preporodovci«, Lundru in Adanoi-ču ter na voja5ke grobove pa polože po-j seben venec s trobojko. ESnako bodo aka-i demiki tuđi let os pcokrtoeli za *vei« na grobovih. Preurej©ne gTobove si je letos v «pre«n- atvu ojledal načelnik kulturaegm odd«lka g. prof Mole, ki se je selo pohvabi? is- razil o poirtvervalnoeti naiih Preporodonr- cev. Mestna obćiaa je, kakor dotlej vsako leto, tuđi letos pokazala razuenevanje za preureditev grabov te je naltlanUa potre- i b*n anceek. V Ljubljani M kaemk> oanovm- ! ti ođbcr za zaMito t&m.rinB**fh epomenikov, ! ki M naj varoval tradieijo in skrbel tu- j di za grobnice naitti sartutoih mot. »trija, ki bo gotovo imelo veliko pokazati, saj je bil« ta industrija pred krizo pri nas na zavidinja visoki stopnji. Gotovo borno imeli na raislavi priliko videti tuđi redke lovake trofeje u. tukajšnjih bogatih lovisč. Obrtni teden v Kočevju bo za naš krej svojevrstna prireditev, posebno^ kor bo to prva večj-a prire-dlitev naših obrtni-kov. Ker bo ta prireditev v večjem obse-gu, bo tuđi preskrblj^no za čim boljšo reOdamo, ki bo opozorila tuđi širšo javnost na obisk obrtnega tedna v Kv>?evju. Osnutke za reklamne phiikjte in lepake ■iždelujeta »likarja g. Smole in g. Fabjan. Anketa o novetn voznetn *eđu Ljubljana, 30 oktobra. V dvorani poslopja železniške direkcije se je danes dopoldne vršila anketa glede uredltve novega vorne^ja reda za 1. 1937/38. Ankete so se udeležili polea želerniških •trokovnjdkov, 2đ*topniki naših tujsko-prcinetnih in gos;>odarekih organizacij. banske uprave, mesta Ljubljane ter raznih iivtitucii ter korporacij . Anketo je otroril direddor železniške direkcije g. dr, Falur, Jci je uvodoma po-zdrmvU navzoče, nato pa takoj preše 1 na predmet s«cn. Omenjal je, da so nacrt no* vega voznejJa r«da izdelaii že železniski »trokovnjaki, v veselje pa mu bodo nasve-roc, se bo tud' skuUo doea&! primerno zboljlanje rvez V nadaljnjem je izjavil 0. na^elntV. dd n' rnisliti, da Ki imeli priliko uvesti n- n«š:h proffah motorne vozove, ker sUižik) ti s«mo v ootraojoeti države na ozkotiraih progah. našega osrednjega olimpijskega odbora so znašali 2.3. vso štiriletno dobo olimpijskih priprav Din 34247.- tedaj za 25.982.- Din manj, nego je izdal beograjaki mestni odbor v 2 olimpijskih dneh! Isti pododbor je izdal 2a berlinsko olimpijado slabo posrečene etikete s slikanu znanih beogiajskih nogometašev za zbira-nje sredstev, najprej samo za udeležbo nogometa na olimpijadi. Ker pa nogomet na olimpijadi radi kršitve amaterskih določil ni mogel nastopiti, so te znamke povezali z akcijo za olimpijski fond. Kurljoznost pa je v tem, da dobi po izjavi JOO v Zagrebu olimpijski fond od izkupiCka teh etiket samo 10%, 90% pa gre za atrofeke. Te znamke, ki nišo poštee, ternveč Ie etikete, hoćejo sedaj pod imenom olimpljskega fonda spraviti v promet kot nabiralno akcijo za olimpijado v Tokiu, ki jo organizira mestni pododbor v Beogradu, ki ni niti pravna oee-ba in je prenehal 24. t. m. zaradi sklepa glavne skupščine JOO obstojati. Za Tokio bo morala dati nabiralna akcija vsaj Din 1.000.000 privatne zbirke, brez tistega, kar ! bo dala država. Da bi se to doseglo, bi morali prodati znamk za 10,000.000 Din. od tega bi dobil olimpijsk5 odbor 1,000.000 9 milijonov po bi znašali strošld! Ni slabo! Toda treba bo ločiti delo jugoslovenske-ga olimpijskega odbora od dela meftnegra pododbora v Beogradu! Potrebna je popol-na jasnost- G. Sređajeevrcipski pokal za tenis Srednje evropske teniske zveze vodijo že delj časa pogajanja, da bi se po načinu no-gometnega srednjeevropskega po^al* igra-ie tudl teniike tekme. Pogajanja se zdaj priblizujejo koncu in so doživela popoln uspeh. Zadnji sestanek zastopnikov interesi ranih teniskih zvez bo 7. novembra v Budimpešti. Za sedaj je udeležba Jugosla- j vije, Nemcije, Italije, Avstrije, Madžarske [ in Poljske že zagotovljeno in čakajo ecli- j no se na pristanek <5e§koslovaške. Igralo ; se bo za prehodni pokal, ki ga je daroval j madžarski grof Esterhazv. Tuđi način igTanja 5s že določen. Tekmovalo se bo po dvojnem sistemu na točke, in sicer bo vsa- j ka država igrala enkrat doma. drugič pa na igrifiču nasprotnika. Dobljena tekma šteje 2, neođločena pa 1 točko. Vsaka dr - ^ žava igra z vsako. Igrali se bodo 4 singli ; in 2 doubla. Na sestanku v Budimpešti bo icvoljen i odbor, sestavljen iz predsednika, podpred- I sednika. tajnika in 6 od borni kov. Odbor ! bodo volili vsaka 3 leta. Sedež odbora bo v prestolnici države, ki bo zmagala. Dokler ne bo določen prvi zmagovalec, bo sedež odbora v Budimpešti, ker je bila Madžarska tniciator za ustar»ov!tev srednjeevropskega teniškega pokala. * — DrašUo Vilfan v dunijski reprezen tanci. Dunrijski »Sport-Tajrbl-tt« poroda d |p dovolilp na*a plr»v.*»lTii» rver.« 7nnnrn^r re4elavske .zbornice fotoamater Cveto ^vi&eljt ki slovi tud: v inozeir.stvu kot eden najodličnejših amaterjev, pretia-vanje s sJedećim spore dom: 1. Se-rija 60 diapoziitivov nus pod nasloA'om »Po hr-i-bih in doimah naiih Alp« popeJje v vse lepe in &krite, pa tuđi visoke iii ^rine »tene in doline naših A'p. Cilklus teh &lik je edinstvero lep in sestavljen iz samih Švigljevih novejiih deL Drufta. točku je švig-ijev film o mednarodruh stkokalnih tetkoiah v PUnicJ na voliki skakalnici. Ta film je edini kompl-etni z-godovlnski doku-meni teh tekcoi, ki so dvi.oo.Ue toliko prahu. Film Ima 2 dejAnji. Kot tretja to6ka sled(i kratek film »Planinski orel<*. Ta fl'm je -švigelj snemai na strmJ, skoro navpćini steni v Vratih pod srtenami Skrtstice, koma j .10 metrov oddaHen od orlove«« j?ne-zda. Filmenje, ki je bilo Žavljenjsko opasno, %c je vrSilo pod n«jtežjimi okol:š>ćin*-mi. ČetrUi to^ka srporeda je RVn »Kotnna, t*\ amufčarjev«, krasea smtičarsko-a pinski film, ki nam kaže kraeote in radositi »mu-čarskeija r«ja — veličasten soln^ni vzhod ctvarja £ilm, v netkai turah prebrodimo vsrt Komno. a ko se vra-c?mo v dolino, nas po" idra>vl)a že zolena r>oml.akcla I. Jd ^o umrli med 1. novembrom 19-16 in 31. t. ni. kakor tuđi vsoh v tem Ćasu umrlih naib^ižjih s\'ojc«*v svojih Ma-nov in Članic. Vabimo k udeleihi 11a te] žaVii eve?anr*ti4 ki |o Soko.! I v«ako leto na t« dan posvema 6pominu v^t^h *vojih dragih' nepozabnih pokojnikov. Zdravo! __ Uprava. Iz Kranja — Poroka. Včeraj popoldne se je v farnl cerkvi v Kranju poročil g. Senica Jože, u radnik v tovarni g. Fr. Sirca z gdč. Mari-co Jegličevo iz ugiodne kranjske rodbine. G. Senico poznamo kot vnetega Spoitnika, nogometaža. ki že već kt vneto in z veliko požitvovalnostjo aode!uje pri «SII Korota-nu« in povaod uspešno zastopa njegove barve. Š svojim simpatičnim nastopom si je Z. denica v Kranju pridobil veliko prijateljstvo, zlasti vživa velik ugled meJ Apsrt-likl. Cestitkam njegovih znancev, prijateljev in Sportnikov °~ pridruiuje«i^ tudl ml in Žetimo mlađemu paru obilo at-eće. Stev 240 »SLOVENSKI NAROD«, petak, 9Ql oJttofcr* tt* Strati 5 2 URI SMEHA : tfTftl fOOBBUk I Đanes se boste prisrčno nasmejaU popularni Lif |f EagllSOli v barki Iz kmefekeg* življeg VESELA NEVESTA Premlera daoea ▼ kim BtgH DNEVNE VESTI __ Naše hranilnice o devalvaciji in o rar dolžitvi kmetov. \ eredo to četrtak je bHa v Beogradu seia Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, ki so bile na nji zaetopane eko-raj vee naše h ranjenice. Obravnavaia so *>e tinan&no gospodarska vpna&anja. zadevajoia delo hranilaie. ZlaMi toplo Bo iborovakl pozdravili izjavo merodainih krogov, da naš dinar ne bo ra^v redno ton- Sprejeta Je biLa revolucija, v kat&ri Zveza hranilnic pozdravlja odločne izjave merodajnih krogov o bre£ predmetnoati devalvacije naiega dtnarja in jih prosi, nai pri tem ▼ztrajajp. Zveza hranilnic 6-matra. da ja z razdolžitvi-jo kmetov izčrpaU mo&noet irte«v naiega kreditnoga sistema, da nudi ob*toječa znr konodaja dovolj individualne zaščite v«em drugim vretam gospodarske delavnoHi. da bi nadaljnje linearne *n nezadoetne lafičUe re*no omajale temelje kreditnega eteteona v naži državi in da nale hranilnic« Že 6 evoio eedanjo kreditno politiko dovolj Sčitijo evoje dolžaika Zato pro&i Zveta vee merodajne činitelje, naj bo razdoliilev kmetov zadnji uicrep te vrste v prizadevanjn, da Be omili kreditna kriia. Odavna ftkup&Šna Zvese in kongres naših hrani^n1« bo prihodu Je leto maja meseca v Zacrebu. FREMIERA veaeie burke iz kmetakega življenja VESELA NEVESTA Lude Englisch — Herman Speelman Oglejte si še danes film po romanu Victorja Margrierittea L A G AB Q O N N E Dane« zadnjic I Dmaem zadn£ft ! Danes zadnji« ! Dane« sadajlć ! Lepa spevoigra PEKLE IZ SCHWARZWALPA — Dupo'nitev tarUtiine konvenei)« ■ Nem-Hjo. V okviru trgovinskih pogajasij, ki 80 se vnšila med nažo državo in Nemfcijo v Dresdenu. od 10. do 2o. t. m, in wumdi že fečrpanega kredita v zne«kti 2 milijonor mark za nem&ke turiste, je bila dopolnjena turietična konvencija med obema driavama z novim sporazumom, Leia ocoogoCa nem-Skim turistom od 1. novembra nemoteno potovanje v Jugoslavije- S 1. novembrom sačno v«i tujGko-prometni uradi v Nemčiji izdajata v nažo driavo namonienlm turistom karte in tako eo zagotovljena denarna »red-etva za njihovo bd'vanje v Jugo*la*viji dozne-aka 5TO000 mark me«efno. — Zbor vodnikov Slovem»k«ga planin-& je t-bralo mnogo radovednežev. Avto je podoben kolibi na koleaih. Iz njega je iistopil mož vi«oke koščene postave in vpra&ai po mehaniku, ki bi mu popravil motor. Bil je znani slikar Boris Georgijev. ki &e vra&i iz Indije, kjer je prežive! pet let. Vrača se. keT mu je mati težko zbolela. Svojo koli'K) na koletih je vkrcal na parnik v Botmbaji. izkrcal se je pa v Neaplju, od ko&er potuje skozi nar šo državo domov. — Pravilnik o likvidaciji kmeadh do|-gov. Ureniba o likvidaciji kmečkib dolgov določa, da morajo biti tozadevni pravilniki izde!ani da 1. novembra, kar se je tuđi zgodilo. Ražen aplošnega pravilnika o izvedbi uredbe je izdolan tuđi pravilnik o načinu cenitve vrednosti knerja zadolženih kmetov. Vrednost zemljišča predstavlja 1O kratn; čisti kata»tr«ki dohođek. Izdelan je tndi pravilnik o izločitvi 50 o^orni vlaki znčno roHH po bocnn^Vih želetnicfth "▼ uC^tkn prftodn}© ttfriiH8n# sesone, in sicer najpcej na glavai pragi, potaeje pa tuđi na vseh drugih oskoetmib progah Botne in Hercegovine. Dobro to ko-rUtno bi bilo se spoanniti tadi Slovenije in bi ji privodili nekaj motornih vlaJtov. — Soec v SrbiJL Iz Ća&ka poročajo. da je z&padlo v sredo pa okoli&kih planinah 15 om snega. Ma«te«|a ZJLD. Sijajna opereta Oalcarja Nedbala POLJSKA KRI Ajmj Ondva — Bana Moeer Svetialav Petrovlć V EUtnem Usra Matici | v petak in aoboto 30. In 31. oktobra ob 14.15 In v nedeljo 1. nov. ob 10.30 Oeneaedeftev Din ZAO trn 640 — Vremc Vremenska napoved pravi„ da bo bpremenljivo, oblačno rreme. Včeraj je dedtevalo v Mariboru, Beogradu, Skoplju, Splitu in na Rabu. Najrisja temperatura je znaeala v Skoplju 17, v Beogradu in Splitu 1S, ▼ Ljubljani 10, v Mariboru in Zagrebu 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7o4J) san, temperatura je cnaJala 5. — Roke in noge el Je svesal ia akoeH v vođo. V vaei Taborište blixu Petrinje to naiU v repici Petrmj&ici utopljenea z rve-oanfani rokaciri in nogamL V njem eo spoznali premoinega kmeta Mijo Vrljlka. Pokojni je ba Se dolgo iivjSno bolan, in ker na mogel najti Ieka, si je končoi življenje. Zvezal ai je roke in noge, potem je pa sko-60 v vodo. — Velft poiar v Slpadovem skladfiču. I« Šibenika poroCajo, da je nastal včeraj zveSer v dipađovem ekladiAdu v Mandali velik požar. Pfhal je mobo veter in malo je manjkalo, da ni ^orelo v»e skiadiSče. OgenJ w pomagali g**M tuđ! mornarji. Po far je unKil pođitreftje in m. nadstropje uradnlSke bile. Skoda znala okrog 400.000 Din. | — Glavo mo je odtekaL V vaei KrajiRci bifeu Zenice je priHo voaraj do krvavega apopada med kmeti Kmeta Jovo Savič in Jovo Kojadinović tta te tpria zaradi vožnje cee njivo. Iz preplra te je ratvil pretep. med katorim je Kojadinović s sokiro odee-kal svojemu soseđn 8av!«u glavo. — Sfromakovo stanovanje v duplu. V Tomfclavovfcm perivoju pri Osijeku so naSi v duplu debeloga topola 691etnega Štovana Marek&ča. bivšega meetne^a utlužben-ea. ki je ostal bre« shđbe. Mo2 ni mogvl pla^evati stanovanja pa »e je zat*kel v duplo, kjer si je uredĐ skromno leiitfe na lfatju. ProsU je, da bi ga sprejeli v me*t-no ubofn+co. pa so mu prolnjo odbilL Iz Lfubljane —lj Spored sveSanoati na voja5k|h gro-bovih o Vaeh svetln. Rakor običajno, prirede tuđi letoa Udruženje razervnih ofi-drjev, Zvesa đobrovoljcev in Udrufenje vojnih invalidov žalno «ve6anoat o Veeh svetih dne 1. novembra t. L popoldne pri voja&Idb grobovib na ljubijanak em povo-palldču. Za£etek bo takoj po opmvljenlh molitvab pri pokopattJkem kri£u, to je nelrako ob pol 16. uri Spored sveftanoeti: Gođbe otvori svečanost i religljoanim koralom, združeni peroski zbori sapojo prvo žaloetioko, govor, bivtt vojni kurati od-molijo cecilcvene molitve in zapejo >Re6i me, o foopod«, pevci zapojo drUgo &Uo- | sttoko, godba saključ^ »večaiKvt. Zamtop-niki vojaikih in dvllnJh oblastev, đruStev, pevci In fodba se zbero okoli sposnenika judenburaklh žrtev, ostalo občinatvo pa okoli gTobov. V ponedeljek 2. novembra bo pa ob 9. v fran«i*kan«ki oarlrvi zalna m**a sa vse padle tn mori« borce in Cla-ne grori omenjezdh or-ganiaacij, h kateri se vabijo za*t0pnild in vse obfiinstvo. —lj Komemoracija sa pokojnim đr. Tva-lioni Or&aaocn bo v nedeljo, 1. novembra ob 11. uri dopokkie na pokorpallSftu pri Sv. Križu. Poleg- njegovih znancev in prijateljev se borno ob tej prfUki zttraJU na njegtovem grobu, alasU vat tl»ti. )d amo deležnl podpore iz njegove ustanove, da se o« žrtev na Suhem bajerjo. Kakor običajno, bo tuđi letos 1. novembra ob 10.30 £alna erveoanoat na Su* hem bajerju (vojaako streliJCe). Molitve opravi župnik g. J. Barle, žalostink« pa z&poje teatjakobaki pevaki zbor. Pofiaati-mo fpomin nesrečzđh žrtev v kar najvefi-jetn Stevilu. Odbor. • Za zMom pokopali*«* borno koroATci borci in dobrovoljci po ofldelnJ ><«nemo-raciji na po>kop*liš£u počastili tuđi tam po&vajoče žrtve koroSkih bojev; Kaferla in Japlja, kl jlm je bilo za *voje žrtvovanje usojeno zadnje domovazije za ■'iVrtm Narodno obeiiMtvo, ^*^1*^^ «1. da jim izk«-zei zadnjo oaat. legija. —lj Predavanje prof. đr. Bnriana. Danca 6b četrt na aelem bo na razstavii&u čeAkoslovaike knjige (Trjovaki dom> predavanje prof. đr. Vadava T^^ans o so-dotal oeSkoslova&kf literaturi, predavanje bo nekak literarni uvod v raast«vo. 0|>o-zarjamo nanj kakor tuđi nm dejMvo, da j« v«top na razvtavo provt. VaoT'đo st torej lahko osjrleda rasMUvljese ksjttne za* Uade eneffa najkuMume|Hh siovanakfli ia sptoik >»nij|irttti narodom. | vw wyws^ če ae lepo, elegantno obleoete. Nudimo Vam lepo izbiro tkanln „M*0f*f aJctor*« k. d. trgovina, ki Vas zell boljae poatrett Meatni trs; 17. —U Operna povm-«ori»ta ga. Bemot Gok»bova Franja in g. Jote Goatić aoOelu-jeta pri U. Izvedbi LJtftovega. oratorija KrlstUJ v ponedelj*', dne 2. novembra 1936 6b 20. uri v Filharmoniftni dvorani. Valed svoje globoke verake vsebine je delo isređso primerno sa isvedbo tuđi nf dan vemih dua. Opocarjamo, da &o oene iwv1effeoi izredao nizlte od 10 do 20 Dtn ta da ao sedeži v predprodaji v knjlfaral Glazbene Male«, —lj Veaee ia zeleaje arodajaje na trsu in ob tromo^tovju poleg Stritarieve ulice Ijudje i« okolice. Venci «o *pleiani m posnega ;e-»en^kega zelen ja in jih bodo polagali Ijiid-je na grobove »vojih dragh. Na trg dovaia io. navzbc slani, kl je uniči'a veliko cvetja, vedno več kriiantem in drugih evettic Kri-zanteme eo precej drage, po 10 in vei dinar-jev, posebno lepe pa tuđi po 20 in več. Z Golovca in iz gozdov v akolrd prinaftajo iea-ske lep mah in drugo ok rasno zelen je. Naj-boljše bodo letos odrezali pok^ieni vrtnarji. ki imajo na raipolago lepie cvetje, ki so ga znali v toplih gredah ohrasiiti pred mrazom. _ r>ivjan|e ro-fl po Doleujski ee«tt Nedavno smo poročal' da je bila kon&oo tuđi Do-lenjska cee ta popravljena. 2al pa je bi*a popravljena malo naprej od mitnice, do&m ie podaljčak ce»te do Rudnika in W naprej ^traSno zanemarjen. Ce^ta je v£a vegasta. ob straneh pa leže kupi blata. Pešec je prisiljen hoditi po «redi ceste. Pri tem s« pa sere ne more izojyniti mfmo dirjajoSim av-tomobilom. vozovom io po*ebej Se motociklom, ki ga oakrope od vrha do tal. DoJenj-eko cesto so ai ubrali vlasti motocOcliflti. da dirjajo sem in tja kakor za stavo. Vai ševe da nteo brezobzirni, nakaj pa je med njimi takih. kl bi fim morala oblast stopiti pošte no na prste. Potrudite se sa Mestni trgšt.18 Naše reklamne cene bodo poplaćale Vaš trud ! K. SOSS, Mestni trg 18 —lj Smutim telovađba> ki jo priredi SPD v Ljubljani, prične v petak ft. novembra ob 19. un v telovadniei U. državne gimnazije na PotfaMki cesti. Prijave aprejema. pisama SPD Ljubljana, Aleksandrova cesta stev. 4/1. —lj Plesna raja na Tabora bo radi praznika veeh evetih ie jutri v sobote ob 8. uri rvečer pod vodstvom ple&nega inojotra br. KožicLa. Pouk novitet! Iz Celia —c Petje na po'ropalttait. Zaradi petja na poicopaliAćih o Vseh svetih bo drevi ob 8. uri v Obrtnem domu skupna pevaka vaja združenih modklh zborov celjskoga pevakeg^ društva »Oljke« tn >Celjskegra Zvona«. —c V Dolenji vm«l pri St. Pavlu pri Pre-beldu je v četrte? ob 1. ponoči podlegla kapi poeoatnica gra. Julijana Randlova, roj. Natkova, sestra pofitnega ravnatelja v p. gr. Frasja Natka v Celju. Pogreb bo v soboto o4> 10. iz hUe žalosti na župno pokopallloe v St. Pavlu pri Preboldu. Pokojnici bodi obranjen bla.gr sp:-min, svoj-cein naSe iskreno soSalje! —c Gradnja zavetiiča za Jetl^ne v Celju. Krajevna protituberkulozna lig^a v Celju je Ietot9 poslala v poditni&ke koLouiJe 10 revoA, m*m**+**n* jq j«Uki podvrzesih otrok. fttvotM m letov«n> Ub otre* so aDaAaH 5jOOO Ote. po Izbavi ađravaikov so •e otrod v pnMtntifclh kolotUJaii na Po-boc^jsi ss JasfMott dobeo BopRavUL t«nrM podpira tuđi jeU6ne bolnice z zMli in skrbi, da potrebni redno dobivajo v dispaa-zeriu p«*« «*»w^}y>f^* Proti ttiberku l^gf" *■ liga zbira fond za gradnjo zavetiMa za je-Učne bolnike v arrrho izolacije in prepre-Citve okuAeaja adravih. Da m egradba ta-kega prepotretmes^ zavetiifia ćlmprej urwnin, bo Hgm. pobirala od 1. novembra dalje po Inka lan tih memtne eiektrarae fg-MmMmi Gdefa in Kartu Peeru provtovolj-ni meaegni dtnairtil prtapev«k za sgr&dbo ada za jetlAn« bolnl>© Za vsak me^ećni dmarski dar bo deJ Inkajant đarujo£i stranki nabtraml listek ]got ppotipotrđilo. Kdor bo daroval već, naj zahteva cd to-kaaanta tolT-ro nabiramlh ltetkov, kolkor dlnarjev j« v ta nametu daroval. Uprava lipe proel vme dobroarftn« meftftane, ki jtm Je mar lastno in narodovo zlravje. da bi ne odfelanjali nabiralcev. Z Jesenic — Predavan Ie o Cetko*Uvs*kL V sredo zvečer n« čedkostova&ki narodni pr«2ni^ je bilo v SokclsJcem domu z«lo dobro obd-sksno predavanje o Ćefiros!ova^Ici. Proda-vatelj Z- Vekoslav Bučat iz Ljubljane nam je v izklesanem govoru orisa 1 Ceškoslova-Sko iz zemljepisnega, nouČoo predavanje žhnahno odobravanje- šfcevulnih posluSalcev. Pred začefl-kom predavan ja je sokolska godba zaigrala čeđkoslovafiko državno himro, t>^ pTeda-vranju pm. slovansko himno »Hej Slovani«- Iz Maribora __ GleđaliS^e. Melodiozna in zabavna Kalmauova opereta »Ciganski prima5< je že dvakrat napolnila gledališde do zadnjega koti^ka ter je bila deležna zelo topleea eprejema zla«tf radi naMopa nove pevke gdč. JeJOte IgUčeve, To opereto ponove v ^oboto za red B. Na praznik veeh svetih ponove zadnjikrat zvečer ob 20. uri Tol^tojevo dramo >2ivi mrtvec«, ki je prav primerna razpoložftnju tega dne. Veljajo znižane cene. __ Cvetje ▼ |esenL Muha*ta priroda »e je sredi jeseni poigrala na vrtu g. dr. Boez^a na KoroSka cefiU 102. Tam so kakor sredi sončne pomladi zacvetele vrtne jagode. — Proslava iežkoaiovaskega praznika: V sredo zvečer se je vršila »Pri orlu« &lav-no*tna proslava čefiko«lovaSkega držaTaega pravnika. Praroditelja »ta bUa JC liga in CeAku klub v Mariboru. Proslavo je otvoril z zaoosfnim govorom predsednik JČ Uge g. dr, Kukovec, nakar je >Ja veliko Število prijateljev CSR, med katerimi amo opazili ravnatelje vseh srednjih fiol. med of-cialnimi odebno^tmi pa je bil navzod narodni poelanec g. dr. Jančdč- — Noto Uce kralja Petra trga, Kakor doznavamo bo »pomladi Kralja Petra trg do-konfino urejen. Name^to treh. bo «edaj «a-mo en velik prometni otok, na katerem bodo postavljeni lepi kandeLabri, s katerih bodo eiedetrične svetilke raz^vetljevale vefi trg. Otok bo obraščen s travo kn nasadi, tako da bo Kralja Petra trg re* dobU lepo lice. — Elektrifikacija raiSlrJena đo Svečine Mestno elektriSko podjetje je nedavno priČe-lo z elektrilikacir*kinii del; ozemlja ob #«-verni meji.. EleActrifkarana bodo naselja Roipoh> Spodnja in Zgojrnja Kungota in Sve-žina. V Svećini je ie dogTajeaa nova tran*-formatoreJca pofitaja. Dela. Id ao že v pol-nem teku, bodo v šestih tednih končana. _ Putnikn* a^tokar ▼ Oradec petlje v •vrho u oi**a i;rohov v *oboto. do« ai. oktobra ob pol S. uri Uprod hotela Or«l. Iz Trbovelj —LetaUki napad na Trbovbe. Te dni homo iflneli tuđi v Trbovljah senzacijo. Nad Trbavljc prilete le«tem. Če noće b»iti neprijatno presenećen bodwi X>o plinu al1 t^ ie ne^riietaejse po strogi kazni, ki zćdeaejo onejjs. k: b. se teci odredbam ne pokoril. NihČc ne rm( biti n« prostim, posebno pa j« paziti na oit.ro-kft, dt ne bodo hodili krog. LeUli bod/> ijvjjaU napad na Trbovlje Ie pnbiižiK* 10 minut, nakar odletijo d*ije. — St*vni novčić bo zbiral« tuk«jta.j* CirH-Metodova druibs tuđi leoos na pr4Z-ivik Vseh sve'n:kov prj vh\>diii na pokopa-l:šče. Zbrani deoar je naraetgen našim bratom v fujini, ki n-imajo svojih lol, niti sl-oven-slcih knjift. da bi se njihov« otrok* pouč-cvalo v slovenaleem materin em jeariku Neia mlAiddna *"nora za ha jati v nesloven*k<» sole, kjer se porujčuje v jjniitrje, najvr^-je nasprotnike na^c<;« naroda. CMD >e postav !a ie mnogo s'oveuslcin iol v najbK»l] r»aro(±nostno ogrožer>ih krajih, tiioće in dtsci*isoće knj:jj pa je i* dal* nai^smu narcxlu onstr«n meja. di iz njih jenahe moć in peguen v vztrjjanjtJ. Zato n«j rw hće n<» cdlclotLi a,-i zavme proJnje zbiral-cov š*evneg« novčiSa, uj bo vsajc, tutii najmajijli d^Lr hvaležno »tpraj^t, hvaJeižni pj bodo darovalcem tud; n*ii trpeći roj-i-ki v mrzli tujini — Relief trboveljftkeg« revirj«. Tu-kjjš-nj: nameSifejnec Jf. Tvan Majnik :e te dm dokonćal lep relief trbov«l}*keg§ rudar-skega revirja. Na rftliefu je delaj ikor*n 3 mesece in priznati s* «moTa. da ie reh^f izdolan strokovuj^iko in viskozi precizno. Izdelan je v meri^u 1:4T*00. te- ohvan rudn'iiki ter>torii oJ Prapreikcgi grabni do izHv.i Trboveiljš^ice v Savo, od tam $r*> meja pr> teritorij rudtvica. G. Majnlk |c prav str*>-kovrLJJsV^ n»mravi n^ relofu tuđi žiČTi'cn Seia. __ PleJco in Cvldo — Pl^ko, prav- tako tuđi vse h'.&e. ohratn? n»prave in «h-jekte. p« tiicfc y%e ielrznice dvigtln m ostale komuTiikaciir Ja to r»rv- relief Trbovelj te vrste in kdor g< iclj videti, si %& lahko oc'edđ v zlo/bi »Jutri* v hiii zdraviiika g. B.^un. garrna kjftr bo ra^'sv Ijen od sobMf d^lje. MALI OGLASI BeMda 50 para, davek Din 3.—. Deseda 1 Din. davek 3 Dla preklid Za. plamene odgovore glede mailh oglaoov J« treba prtio«D cn&mko. — Popuatov aa male oglaae oe priznamo. Z Ježiće — Predavanja. Pri p.xlruinici Sa^jimk^-ga in vrtnArskf^a dru>tva zaćno ioyei redna, predavanja. Prvi bo preda-val zJiani pie-davatelj g. 2La^*ek v nedeljo 8. novembra o pripravi zemlja za vrt ld u pijenju sa«1-neg-a drevja In vrraic Vaa predavinja- bodo v Soli na Ježići ob 10. — Podružnica oskrbi tuđi skupno narobilo Mdjiega drevja za jesensko In pomladno »ulitev in &kupnn naročilo za tulipane in narciee. Prijave sprejema g. .Tanko Snoj. predajnik SVD in trgovec na Jeiici samo ie do 2. novembra-. — Rre* luči. NT^davno y» občinaka uprava premaknila javno luč \t obljudenejšeg"! konca v neobljuden kone<* ulice iu jo do dane« Se ni nadotne>tila. OVČani, ki »tacu-;ejo v blizini Sokolskega doma. so n*A to nag'ajivofttjo precej n<»jevo]jni. Ker je posebno pozimi tam mno^o prometa ge ho za nesreće v neoevetljeni otki ps«ažj morala z&govarjati pa^ pred vsem občiu#ka uprava. — Plesne vaje. Tuđi leto« bi Mj bO« plesne vaje pri nan. Fleimki pa- w> bili t+ dni na izletu z za prtim avtom. z-ato se j*> v»« neknj zakasnilo. Tuđi je bolja prevM-no«t znasla 6 trojk in jih z.npi*ala med ko-mttni^tf. pa jih je moraj.i zradirnti. Ka.kf>T da »o Ie otrod, ki se crredo »ravharje In žandar je.« Drugi p* či^kajo, dt bodo ta£*\\ »rihtarj10. bir^c Življenje na Ježići j« sploh ixredno zani-mivo. Kupujte domaće blago! Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanj&i zneeefc 8 Din STANOVANJE lepo dvosobno z balkottfko kr io in s kabinetom v I. naefetr. «e odda takoj ali Jcatneje m tfooeohno »Unovanj«* uporabno tuđi ja lokal in stanovanje ▼ pritlKju v Rosni dolini c. XV. St 14. Souporaba vrta. PojaniiU daje Jernej JeleaMJ. Ljubljana Stara pot 1 (ia LeoniKtm) 2813 ft—eda 50 par, davek 8 Din NajmanjU znesek 8 Din MOdKO ROKAVICO koinato. deano, eem isgubfl. Najdltoija prosim m\ Jo nne proti nagradi. Briifci. Zv«ida-re-*««racqa. 2814 Sveže Dajflnejie norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V L J U B L J A N I se priporoča blađim is ala-Dotnim osebam. HtJBERTUS nepremooljiT. temmoair % ▼ razlionih barrah po 250 Din tar wt druga oblačila po neverjet-no nrricih oaoah pri Prwkerju> Ljubljana, Sr. Petra e. 14. Telefon 2059 ^ Suha drrm, /\ doMte prt L fOC AĆH1K Be*fda 50 par, davek 3 Din Najmanji zneeek 8 Din STARE OBLEKE možke, suknje. periAo, modroc« kupujpm. Pn'dem pogledat na dom. PiAite: Mara Andlovic, Ga !usovo nabrežje 27. 2820 Narodna tiskarna LJUBLJANA KNAFUZVA BVftdnjB vma š TISKARSKA § DKLA i TBB 8B f Makulattirni papir proda uprava nSlovenskega Naroda44 I4uWi«tt«t Kaan]#va «Uaa §t*v. s Stran * »SltOTKMAKl NAROD* p«**. Ml oktokr* IMS. Ster. 240 Potnika Martina zle slutnje Se nekaj podrobnosti o strašai avfomoMIflkl ■MfgW pri Zužemberku Novo m^sto, 30. oktobra. 2e okrog 80 let je potoval za. tvrdko L Ssunec v Ljubljani, posebno še po Dolenj-»ki in Beli Krajini znani trgovfeki zastopnik 54letni pokojni Ferdinand Martin, doma iz Dobe, srez kržki, stanujoč v Ljubljani. Tr-žaška cesta 29. Kot vedno vestern in marljiv je po danih tvrdkinlh navodilih napravil svojo tadnjo trgovsko pot po Dolenjaki in Beii Krajini, kjer je obiskoval tvrdkine od-jotnalce. Potoval je zadnje čaše s starim olivno-zelenim poltovornim avtomobilom, znamke Alfa Romeo, z evid. štev, 2.760. Sofi ral je mladi, komaj 24 let ni Anton Srebrn ič, doma iz Soikana pri Gorici. Pokojni Martin je b Soferjetn prepotoval zadnje dni do-bršen del Dolenjske, v ponedeljek pa se Pokojni Ferdo Martin je po trgovskih pofelih v Samicu pripeljal ▼ Žužemberk, kjer je prenočil pri tamošnjem gostilničarju g. Albinu Pehaniju. V draž bi 8 tvrdkininii odjemalcL tamošnjimi trgovci, se je mož razgovarjal o poslovnih ladevab. Ob fcej prUiki je trgovce spraševal kn ksna je pot na Hinjo. Ker so vsi trdili, da je cesta zelo slaba, se je hotel g, Martin peljati namesto v Hinje v šmihel, nato pa dcmov v Ljubijano. Obenem je potožil, da ima zelo slab. star dirkalni avto, predelan v pol tovorni. s katerun je imel na svojem potovanju že velik kiiž. zla&ti še pri ko-čevskih CrmoSnjicah, kjer bi na klancu nafta kmalu smrt on in njegov šofer. Ta ne-sreča da ga, je zelo potrla in da spričo tegu nuna nobenega veselja do nadaljnega po to van ja. Sklenil je, da če mu tvrdka ne bo dala za potovanje drugega avtoraobila, ali pa vsaj prvotnegra nazaj, s katerim je prepotoval že veJiko krajev brez ne^god in opasnosti, da se bo zahvalil na službi. Serpentine pri Smihein — na ostrem ovin- ku Pristave Je avto pornšil Železno ogTajo in padel 20 m globoko na spodnjo cesto 0b tem razgovoru so se pokojnikovi prijatelji nizšlL Okrog 9. ure zjutraj pa je g. Martin odpotoval v Smibe! pri Žužcmber-ku, ki stoji na desnem bregn Krke. Pokojni Martin je šel z avtomobilom iz Zužem-bcrka več kilometrov po banovinski ce«ti. nato je pa zavil v Smihel po občineki cesti, preko lesenega mostu čez Krko. Na dosnem brejru Krke od mostu dalje so moČ-no vzpenja ozka cesta v dveh ostrifri zavo- jih. Ko je avto zavil n& oštre ovinke, je daj g. Martin doferju mak, naj uttavi, na~ kax je sam tzstopil ter nadaljeval pot r Smibel peft. Tuđi v Smihein se je g. Martin nepovoljno izraza o svojem vozilu in txre-kel svojo bojazen. Na povratku iz Smihel* pa je vaeeno prisedel k svojemu fioferju, ki je na teb novarnih serpentina*! vozil selo pocasi in z vso previdnoetjo. Ko sta prfepela okrog 9.30 is va«i in je avto zavil na prvi ozJci. strmi ovinek na »Pristavic. so pri vozilu oenadoma odpove-dale vse zavore. Avto. naJožen s težkimi kovčezi ko'.ekcij, je 8 sprednjim detom udaril ob betonirano železno ograjo na levi strani ceste in jo podrl. V hipu se je vozilo zaokrenilo postrani io se % vso svojo težo prevalilo po »ka! na tih pečinatt na spodnjo cesto, kakih 20 m globoko. Tu je udarilo zopet v železno, zabetonirano ograjo in jo porušilo. Sunek je vozilo od ograje odbfl in ga vrgel pod ce*tno skalnato pe£ino. U6i-nek tega pađca je bfl strahovit. Ve§ razbit avto je ležal preobrnjen na »roji strehi, težki kovčegi s kolekcijami pa so te vsuii ma potoflra Martina ni ioferja Srebntiča, Nearete je prvi opaail lzfetai solarfiek Alojzij Lavrii, ki je takoj stekel po pomoć. Na kraj nesreće je pribitei x vso svojo rodbino bližnji mlinar Frane Beđene> ki je od-stranil saboje in obema ponearečencenia nn-d9 prvo pomod. O nesreći so bili ofrvedčeni tuđi orožniki iz 2užemberka in okrajni zdravnik g. dr. Albin Smola, šoferja Srebr-niča. ki je ležal pokrit s kovčegi na cgne-(enem Martmn, so kmalu oprostili spon, ki so ga oklepale in ga xa silo obvezali, nakar ga je odpeljal Vehovdev avtobos ▼ ljubljansko bolnico. Za potnika g. Martina pa ni bilo nikake pomoči več. Po tričetrt-uroem smrtnem boju je koncaJ svoje groi-no trpljenje. Umri je % v^dihom: »Kaj bo počela nlaj moja žena in hčerkic ZeleJ si je tuđi duhovnika, katerega so Ijndje sioer sli iskat, nišo ga pa nađi doma. Truplo pokojnega Martina, ki je zać&sno ležalo v Smrad&ki mrtvadnicL so sorodniki prepeljali na njegov dom v Ljubljano. Todi razbiti »vto so veenj ođpeijali proti StifinL Oči-vidci in strokovnjafci so ugotovOi da pri nesreči ne zađene mlađega foferja nobena krivda, ker je vozil po predrnsih. Pai pa le£i vmx krivda na starem đirkalnem avto-mobflu. ki ni bfl v nohonem prtoieru sposo-ben za promet po naJHI) rv»«tnh. r»o?^no 5e ne po gorskih. ... K. P. $000 dolarjev nagrade za na]bol}ie odgovore nm Tpraiaaje, kako U se mogla do*e£l splotaa razMroiitev V New Yorku deluje »Društvo nove zgo-dovine« (»The New Uistory Societyc)f ki pa bi sodeć po imenu njegovih funkcionar-jev v Nemčiji ne smelo delovatL David Be-renberg, Sklney Goldstein, Frances Grant in &e druga taka imena pričajo, da je to društvo v rokah ameriških Židov. Društvo je razposlalo po V9em fevetu poziv na na-točaj za najboijše odgovore na vpradanje, kako bi mogli narodi doseći splošno rax-orožitev. Nagrada znada 5.000 dolarjev in sicer prva 1.000, druga 600. tretja 400, šest kontinentalnih nagrad po 200 dolarjev za najboljše odgovore prebivalcev Evrope, Azije. Afrike, Avstralije, Nove Zeiandije, Mehike ter Južne, Srednje in Severne Amerike, 1.800 dolarjev pa v obliki nacionalnih nagrad po 50 dolarjev, ki bodo razdeljene med udedežence natećaja raznih driav tako, da lahko dobi ena država tuđi veC nagrad. DruStvo pravi, da je člove&tvo preveć pokorno in moičeče. Moiče se a prijazni z vsem, kar store politiki. Molče prenasa vse tegobe življenja, mol&e rudi umira. In tega molka naj bo sdaj konec. Društvo nove zgodovine, ki mu predseduje Mirza Ahmad Sohrab, se je že obrnilo na mladino veega sveta in predlaga zdaj bpJošni plebiscit, ki naj omogoči vsem narodom izreci svoje mnenje o neprestanem iztrebljanju ljudi. Sa-tan vojne vlada nad vsem i horizonti, potom svoje »religije« in svoje »himne« strahu hipnotizira vse narode. Samo ena sila ga latiko strmoglavi s prestola, namred sila narod ov vsega sveta. Natečaj &e prične 1. novembra 1936. in zaključi 1. maja 1937. ko je zadnji dan, da se odpošljejo po pošti odgovori Natečaja se lahko udeieži vsak človek. Odgovori ne smejo obse^ati nad 2.000 besed. Biti mora-io originalni. $e nikjer objavljeni, niti na-menjeni za kakršen nat-ečaj. Pisani mora-jo biti na pisalni stroj na eni strani z dvojnim presledkom med vrsticamL Avtorjevo ime in naslov mora ta biti na prvi strani in v desnom ogln na vgeh sledečih straneh. Odgovor je treba poslati v dveh izvod ih. Ker jih pričakuje društvo mnogo, prosi ude-ležence natečaja. naj jili po&jejo čim prej. Odgovori so lahko v angleškem, franco-skora, netnškem. holandskem, ipanekem, ki-tajskem, portugalskem, japonskem. ruskem. arabskem ali perzijs-kem jeziku. Odgovore v drugih jezik ih je treba poslati obenem s prevodi v angleškem ali francoekem jeziku. V tean primeni zadostuje en Izvod originala in dva izvoda prevoda. Rezultat natis čaja bo objavljen jeseni 1937 In nagrajeni od^rovori bodo objavljeni v dru^tvenera jrla-siln. Društvo izdaja namreč svoj mesečnik »Nova j^rodovina«. Odgovore je treba poši-ljati na naslov: »The New Historv Society — WorW Competitkm 132 East 65 the Street New York USA«. Kdor se zanima za natečaj in bi se ga hotel udeJeŽiti, dobi vse potrebne informacije z vprasalno polo vred, Če se obrne na ta naslov. ĆloveJni, ki mu raznolika navlaka toli opevane nage kulture se ni zaeenčila zdrave pameti, se zdi odgovor na vprasanje, kako bi moglo človedtvo doseči splo^no raz-orožitev, kaj lafiek. Treba je samo naliti z nfirnberSkin lijakom ljudem, ki jkn je oroije pasivno in aktivno namenjeno, toliko pameti, da bodo razumeli, kdo in Čemu Jih goni v kiavnico, pa se bodo takoj ustavili po vsem svetu orožje izdehijoči stroji. Za odgovor na to vprašanje ni treba nobe-nih tisoČev besed. tem več samo malo zdrave človeške pameti in vsaj toliko razuma, kolikor bi ga morala Hneti vsaka »krona stvarstvac, če bi biia rev to, za kar se izdaja. Paškin v TiHisn V arhiveh so se nađi različni dokazi o Pu&kinovem bivanja v TVrlisu, kakor se imenuje zdaj Tiflis. To so zlasti dokazi o policijskera nadzorstvu nad slavnim pe«ni-kom. Puftkin je priepet v 'nfli« 27. maja 1829 in nas tami se je v krčmi, ki je bila last nekc ložno^tAO po prijateljSh., ki so potovali v Petrograd. PuSkina je policija povsod opa-tovala. Orožniđki general Benkeo oko. Do Kareak-pe smo imele še dobrih 300 kn. I>ve izmed nae «ta ostali v avtomobilu, vzeli eta pu5ki, naboje, primus, čajnik in neka i živil. Skrili «ta »e pred dežjem v a-vto in čakali, da prispio druge do Karsakpe in jinia f>o51jejo pomoć. Tako ee je začeJ najtežavnejži del proge od At bazara do Ujila. Žene so ?a«tno prestale preizkitenjo. ki jih ie čakala v so^ni pustinji ob Sir-Darji, premikaio^em ee pe* «ku pri Aralsku. v ^epi, prepreženi z glo- | bokimi namakahiimi kanali, Iri eo jini zaprti pot proti lrgi^u. Pustinja, ki jo je prevozilo 45 pogumnih žen na 15 avtomobilih. je krila v sebi nuioge nevarnotsti. Na enem kraju jih je močvirje ^n»i*ilo* da 60 zavozi^e na progo ž<*leznice med Tur-ke^tanom in SibirijO in vozile po £elp-zni«k«»rn nasipu tako dolgo. da ino imele močvirje ** seboj in da eo zopet pri«pede do p«?wka. Po etaviti <*o morale straže, da jih ne pnvene-til vlak jn ^rečno eo prevxwiie tuđi U> ne-varno jxjt. Pri Aral*4tu s<> vozile ob o^kein zalivu po v roče ni pe»ku, kjer »o *e jim vdiraU avtomobili, da »o jih ^e z velko te-žavo spravile naprej. KonCno eo prispele do morja in vozile naprej po obali tako, da sta vozili dve koleei po pesku. dve pa po vodi. Pred U i:lom jih je čakala nova. akor»j neprema^ljiva ovira. namre^ jrlobok nama-kaini kanal z umazano vodo. Kako voditi če nazaj. Polet ie trajal eno uro Wi pet minut. Uken pravi, da bo poskufltf dvigniti «e s hidrop'anom 10.000 do 10.500 m. Potrjen je bU polot ka pita na Pi^menega, ki je preletel s mehanikom Kuznecovim na lahkem eportnem hidroplanu 5G8 km 871 m. ne da bi se spustila na tla- Ta uspeh je bil eporočen mednarodni letački federaciji, da ga potrdi kot medna rodni rekord. Sredstvo proti debelosd V* ame-riški medicini »e je pojavilo nedsr* no novo sredstvo proti debelosti, kemifin* 8{»ojina 1, 2, 4-dwiitro-o kreaoL Lj)ndi«s ka uživajo to cdravilo, nav&dno hitro fthnjla)» in zato ni čuda, da so začeli debeH Ametv čani m Američanke pridno seg&ti po njen. V promet je prišlo novo aredMtvo proti do-beloeti pod imenom Dmrtro, V nek&terft primerih ?e je pa r*Wjučilo Weoj© s mrljo in zato so kmaln naetali dvotni, ali si morda to zdravilo strupeno. Nedavno »tat Švicarska, zdravnika Statnh in Me«yy o^po-tovLIa. da I»initro trajno poSkodnj*! mrt*, pa naj bo še teko rasređfcn. Srce onlabi ki not>fno idravDo ne pomaga vefe. NTajpame»tn<*je je torpj ne> nfcrvati tefn sredstva proti debelo«ti, tctnvf^ vrniti »• k p-tnrim preizlm^Mihn Brdstvom: j#wti manj tuđi takrat, ko debel gkrrHt trtfi, 6% wp\oh ni morali deheH \jnAj* holj -il>ati, slasti fwiiti. Pa t*đi to jtai m d-Lši. Naše gledalHče DRAMA. ZjiSetek ob 20 Pet-ek, 30. oktobra: saprto (Goctoranje v Celja: Za narod ov blagor); Sobo ta, 31. oktobra: Kralj Lear. Isvea. birane cene od 30 Din navadoL Nedelja. 1. novembra: Prva legija. Ti im Znižane oece od 90 Din narxdoL Ponedelje«k, 2. novembra: Zapeto. • OPERAl Petek, 30. oktobra: Zaprto. Sobota, 31. oktobra.: Ples v ma*kah. Bed R Odpovedana predstava. Predstava madre- vi napovedaniih >Ho€bnannovft pripor«dk< se ne mtrre vršiti zaradi nenadne oboteiosti ^. Jul i ja Betetta, ki po je v tej operi giav- ne ba^ovs-ke partije. EMILE GABORUU 47 ZAKONSKI IN C I U NEZHKONSKI O I II ROMAN. 4. Dva para čevliiev, od katerih je eden, čeprav osnažen, še vlaže«. Dežnik nedavno zmočen. ki jt na koncu cibrizgan z belim blatom. 5. V veliki sobi. zvani knjižnjica, ška«tlica dgar, trabuk, na kaminu pa ustniki iz jantara ali iz morske pene. Ko je bil ta zadnji odstavek napisan, ie stopil oče Tabaret k policijskemu konirsarju. — Imamo vse, kar smo si mogli želeti, — mu je zeŠepetal na uho. — Moje delo ye končano. — je odgovoril komisar. — Ta farrt se ne zna držali. Ste stišali? Takoa se je izdal. — Czz dan bi ne bil tako mehak, — je deral Tabaret tiho. — toda zjutraj, ko smo ga nenadoma zbudiK ... Ljudem je treba vedno postreči na tešče. čim skočilo iz postelje. — Zaslišal s>em tri ali štiri sluge, ČS#h izi>ovcdbe so kaj čudne. — Dobno, videli borno. 74aj moram pa brž k prciskovalnemu sodniku, ki je že ves nestrpen. AW>ert si je bfl že nekoliko ODomogel od ctozc in presenečenja nad prihodom poiicrskega komi-sarja. — AK mi dovolite spregovorit! vpričo vas nekaj besed z grofotn Commarinom? Sem žrtev pomote. ki bo hrtro pojašnjena. — T« va5e večne pomote. — Je zamrmraJ oče TabareL — To, kar zahtcveAe od mene, je isključeno, — je odgovori! komieftr. — Imam zelo stroga navodite. Z nikomur se ne smete več aestuti. Spođaj stoji kočija, izvolite za menoj. Gredoč po hodniku je Albert lahko opazfi zbe-ganost služiodadL Zdelo se je, da so vsi izgribMi glavo. Diviš je debi aa vee strani povelja. Slednjič ie Albert rvedel, da je sadeia grofa Oommaiint kap. PrinesU so gm afcoraj do kočije in koćijai je takoj pognal konja. V drugi, mnogo hitaej&i ko&JL, se je odpeljal oče Tabaret, X. Da buran je bit priftcl ie ob devetih in čakal je. Ražen naloga o Albertovi aretavci^ je takoj poslat pozivnice grofu Commarim, gospej Gewryjevl, Noelu in nekaterim Aibertovim alužabnikom. Mnogo mu je b&o leteće na tem, da hi vse su sliSal pred obtožeooevim prihodom. Na njegovo povelje se je odpeijalo deset potkdjakfli agentov iz mesta, a on je bil to, v svojem kabinetu, kakor general armade, ki je pmvkar rmaposlal svoje pobočnike s povelji k bitki in ki epa, da bo njegova strategija zmagaJa. Zdelo se nm je, da njegovih ageatov dcrigo ni nazaj. HodB je po sobi sem In tja, itel minrrts, pogledovai vsak hip na taro in jo primerjsi s stea-sko uro. Ko so zadoroU koraki nm hodofleu, ob tem Času skoraj pnasnem, je nehote stopa k vratom, se ustavil in prialohoiL Nekdo je potrtoL Bfl je pieluJmilst., ki je bfl posfal ponj. Na njem si bilo nfe poseboega. Btt je prej doJg, nego visok m selo sisa. Njegove kretnje so bile premeunsjis. njsjpj obeas tako bresenten, kakor da Je IsMessn Is tesa aVrftegi lesa. Bilo mu je Stirideset let in že trinajet let je be-ležfl zaslisevanja Stirih preiakovalnih sodnikov po vrsti. To pomeni, da je lahko stišaj najostudnejSe stvari, ne da bi trenil z oceaotm. Duhovit pravnik je takole opredelil pErotokolista: Pero prei&kovalne-gm sodtaĐca. Clovek, ki ga ni, in vendar govori, ki je šlep In piše, ki je gluh in sliži Vse to je v polni merf veljsio o našem prototeolistu, ki se je pisal Konstaiic. Konsrtanc je posdravil sodnika in opravičil svojo — Prihajate še pravocasno, — mu je dejal pre-iskovsani sodnik, — toda takoj bova imela delo; lahko kar pripravite papir. On pet minut je aobtai ataga privedel Noela Gcrdyja. Vstopll je neprimljeno kakor advokat, M je v sodni pateći doma. Zjatraj ni bil prav nič podoben prijatelja oeeta Tabareta, Tem manj bi mogitt v njem spoznati ljubaka vrocekrvne Julie. Bil je »sto dragačen, aH bolje rečeno, vživel se je bil zopet v svojo običajno viogo. Pred sodnika je sto-pfl uradni mol; tsjk, kafenssega so poznali njegovi tovariš?, tak, knkrsnega so gastfli njegovi pri^te-lji» tak, kafansnegm so faneli radi v klubu njegovi Njegov nsstop je bfl tako miren in samozave-sten, da bi človek ne misiil, da je preitvei po ve-6em burnega razgovoia in po tajnem posetu, svoje ljubice noč ob postel^ umirajoče. In kaksne toni-rajoee! Pri svoji materi aH bolje rečeno pri ženi, U Je amvsemsaa njeno mesto. — PokHesH ste me, gospod sođnik, — je dejal, —~ rsjspolsgajce % menoj. rVeKovsini socmlk je bO Že ve&teat sreSsl mla- đega advokata na hodniku sodne palače m na vldes ga je poznal. Spaminjal se je tuđi, da je sli*ađ govoriti o njem kot o nadarjenem možu z lepo bo-dočnostjo, čigar aloves je bil že dokaj vcUk. Spre-jel ga je torej kot dobroga znanca — med advokati in sodisčem je Ie neznatna pregr&ja — in povmbfl ga je, naj sede. Ko so bile opravljeme pri vsakem »Mllisnju običajne formaliiosti ter zabeležeoo ime, pilkuek, starost, rojatno leto itd.t se je obrnil preipkovaini sodnik k Noela: — AH so vam povedali, goopod Gerdy, zakaj ste povabSjeni na sodJe5e? — Da, v zadevi umora uboge atarke v La Job-chere. — Tako je, — je odgovori] Daburon. In ker se je Se pravočasno sponmil na svojo obljubo, dano očetu Tabaretu, je pripomnil: — Pravica je prišla zato tako hitro do vas, ker se omenja vaše ime v papirjih vdovc I>erougeeve. — To me ne preseneča, — je odgovo.ril advokat, — zanima! sem se za to vrlo ženo, ki je bilm moja dojilja in vem, da ji Je gospa Gerdvjeva dokaj po-goeto pisala. — Dobro. Torej nam boste lahko povedali kaj o n jL — Bojim se, da bom zelo nepopoin. Ne vem prav za prav n&esar o ubogi materi Lerougeevi. Vzeli so me od nje zelo zgodaj in odkar sem do-rssel, sem se je spomnil samo, kadar sem ji hotel pomagati. — Ali niste nikoH zahajsll k njl? — Da, bU sem vedkrmt pri nji, toda vedno saw nekaj minut. Gospa Gerdvjeva, ki jo je pogoste posećala m fi vse saupeia, bi vam mogte povedati o nji več, nego Jaz .