SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 grld., za četrt leta 4 grld., za jeden mesec 1 grld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: R Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 grld., za četrt leta 3 grld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vec na leto. Posamne Številke po 7 kr. i Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo !in ekspedielja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.;:!. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne. Štev. 255. V Ljubljani, v sredo 7. novembra 1894. Letnilc XXII Državni zbor. D u n a j, 6. novembra. Kazenski zakon. V današnji seji se je nadaljevala debata o kazenskem zakonu. Prvi je dr. P a n d e r 1 i k zagovarjal novi načrt. Njemu se zdi, da je zaradi tega potrebno, da se ta stvar sedaj reši, ker pozneje to hitro ne bode mogoče. Ako se vse stranke ne spo-razumijo o volilni reformi, prišlo bode do velikih političnih bojev in ne bode časa za justične reforme. Govorniku se zdi že zaradi tega potrebno, da se premeni kazenski zakon, ker drugače ne bode moč izvesti civilnopravne reforme, ko so okrožna sodišča z delom preobložena. Mnogo tega dela pa odpade na okrajna sodišča, ako se vsprejme nov kazenski zakon. Na to se je vsprejel konec debate in izbrala generalna govornika. Pacak, ki je govoiil kot generalni govornik proti kazenskemu zakonu, misli, da se mora poprej rešiti volilna reforma. Okrožna sodišča bodo še vedno jednako preobložena, ker potem bodo pa imela več prizivnih obravnav. On priznava, da je reforma potrebna, in je v odseku glasoval za prehod v podrobno debato, na-dejajoč se, da načrt popravi. Odsek ga je pa le spridil. Določbe o političnih deliktih so preveč raztegljive. Največ so vzete iz nemškega kazenskega zakona, samo da so se globe povišale s 600 mark na 2000 gld., da časopisom pridejo do živega, kakor se je reklo v odseku. Govornik graja, da je ves načrt prekrojen po nemškem vzoru. Za Avstrijo je treba na samostojni podlogi sestavljenega zakona. Govornik spominja pravosodnega ministra, da je treba glede političnih pregreškov previdnosti, kajti tudi on (minister) bi bil prišel v ječo, da je pisal podThunom svojo knjigo „Oesterreich und Bohmen". Govornik je proti okrajšanem postopanju. Za vzgled naj bi se vzel italijanski parlament, kjer za take načrte najprej parlament določi načela, potem posebna komisija izdela po omenjenih načelih načrt zakona. Zbornica ga pregleda, če se vjema s skle-nenimi načeli, in odobri. On bode glasoval proti načrtu, ker je v političnih rečeh slabši od sedanjega. P i n i n s k i v obširnem govoru razkriva dobre strani načrta, in navaja največ tacih stvarij, ki so se že večkrat v zbornici povedale. Mej drugim pravi, da je dobra določba, da kazen ne zastara. Ko je sodišče govorilo, potem more le še cesar pomilostiti. Posebno prednost je to, da se za politične zločine ne omeji področje porotnih sodišč. Da se pa omeji za goljufije in kride, je pa umestno, ker so stvari včasih tako zamotane, da jih porotniki ne razumejo in se večkrat zločinec oprosti. Še več drugih pred-nostij je govornik naštel in zavračal trditve nekaterih govornikov, da je zakon nazadnjašk. Končno besedo je imel poročevac dr. Kop p, katerega veseli, da še nasprotniki najdejo na zakonu več dobrih stranij. Samo delo odsekovo se prehudo kritikuje. Kakšna sodba bi se izrekla o našem državljanskem zakoniku, ko bi ga tako ostro preso-jevali. Na to je biio glasovanje. Sklenilo se je s 170 proti 26 glasom, da se preide na podrobno debato. Prihodnja seja je v soboto. Nameščanje hrvatskih činovni-kov v zajedniških uradih. Iz Zagreba, 28. oktobra. Koliko truda je stalo našo opozicijo, da je slednjič vsaj deloma uverila vladno večino, kako neosno-vane so trditve mažarskih politiko v opssivnosti Hrvatske naproti Ogerskej. Več let je morala opozicija v hrvatskem saboru dokazovati, da dohodki hrvatski v obilnej meri presegajo stroške, kateri se vsako leto zaračunajo v ime zajedniških stroškov na dolg Hrvatske. Zdaj je ta zadeva toliko razjasnjeua, da vsaj Hrvati sami ne verujejo v take neresnične trditve. Ali kedaj se bodo vsi Hrvati složili v tem, da zahtevajo samo-stalne finance, o tem se ne da zdaj govoriti, to je vprašanje prihodnosti; pride pa gotovo na dnevni red. Ravno tako važno je pa tudi vprašanje o nameščanju hrvatskih činovnikov v zajedniške urade. Tudi to zadevo razpravlja hrvatska opozicija že od prvih časov sklenjene nagodbe pa do dandanes , ali brez pravega vspeha, če tudi so propisi v nagodbi o nameščanju hrvatskih činovnikov v zajedniških poslih na hrvatskem zemljišču popolnoma jasni, kajti po nagodbi samej je uradni jezik le hrvatski, tedaj morejo služiti tukaj le Hrvati in o pomanjkanju le teh sami taki činovniki, ki znajo hrvatski. Ali Mažari se ne drže nagodbenih propisov v tem pogledu, marveč delajo ravno protivno. Kdor hoče biti nameščen v zajedniške urade, mora zBati pred vsem mažarski, drugač ne more niti uvrščen biti med višje činov-nike. V najnovejšem času so pa Mažari še oni peščici Hrvatov, ki bi mogli sčasoma povzdigniti se do višjih činovniških služb, zaprli pot s tem , da so razširili takozvani činovniški status tudi na Hrvatsko, kjer so poprej hrvatski zajedniški činovnici imeli za-se svoj status. Ker po tej novej razdelitvi presega število ogerskih činovnikov na veliko broj hrvatskih, ne pridejo poslednji pri povišanju v višje službe nikedar na vrsto. Tako so Mažari prvo svojo krivico na la način še povečali. Hrvatska opozicija se bori že od prvega časa proti temu mažarskemu nasilju, ali brez vsakega vspeha, ker vladina večina sama noče v tej zadevi braniti jasne pravice naroda. Gotovo so tudi že v tem pogledu spregledali vladinovci, koliko škodo trpi narod hrvatski, ali odločno se vendar nočejo upreti tej zloporabi nagodbe. Pojavlja se celo že mnenje, da bi se tudi pri nas učil mažarski državni LISTEK. Preč. gosp. f Žigi Bohincu, duh. svetniku, vodjinemu namestniku v duh. sem. itd. umrlemu na dan vseli svetnikov 1894. (Po. I. psalmu). „Oj blagor možu, ki ne znž. Za svet hudobnega sveti, Ki grešnih potov si ne voli In ne sedi na kuge stoli*. Da, bil si mož in poštenjak, V nezgodi, sreči zmir jednak; Imel si se boriti dosti, A zmir ostal si mož kreposti. „Oj blagor možu, ki Gospod Mu vzor in geslo je povsod; Premišlja to, kar Bog veleva Po noči in pri svitu dneva." Duhovnik Večnega si bil, Za prava večna se boril, Dolžnosti svoje nisi zmfidil, Za sveto stvar si zmir se trtidil. „Oj blagor možu, ki krepk6 Stoji, kot tik vode drevo, Brsti, rodi, se ne obleta, Pri delu sreča ni mu vzeta." Jesenski piš drevo podrl, A ni sadu z drevesom stri. Ko trup so zemlji tvoj oddali, So čini tvoji še ostali. „Oj blagor možu, ki gori Za pravo, in hudoben ni; Hudobnih se spomin razsuje, Kot prah, ki veter ga dviguje." A Žiga, ti si ljubil mir, In ljubezniv si bil pastir. In sad, ki ga ljubezen seje, Prospeva dolgo še pozneje. „Oj blagor možu blagih lic, Ki činil ni nikdar krivic; Lahko bo stal, ko bode zlobnež In grešni trepetal hudobnež." Bog ljubi te, nezabni brat, Pozval te k sebi je takrat, Ko godovali v rajski diki Izvoljenci so, vsi svetniki. „Oj blagor možu, čigar pot Je čista zlobe, prosta zmot. Ko pot hudobnežev izgine, Pravice moč nikdar ne mine." Prehodil si težavno pot Stlal nanjo vzgledov in dobrot, Ti trudil si se neodmorno, Trpel si mučeniško, vzorno. Zapustil si ta solzni dol, Zapustil v naših srcih bol — Le pojdi v rajske domovine, Zapustil blage si spomine ! Anton Hribar. Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. LXIV. Da povem resnico, ako je bila prav kazen ostra in je nas mogla razburiti, imeli smo ob enem redko srečo, da so bili dobri vsi, kateri so imeli z nami opraviti. Oni niso mogli premeniti naSega položenja drugače nego z dobrim in dobrohotnim in spoštljivim vedenjem; tega pa so bili vsi. Ako je bilo nekoliko osornosti pri starem Schillerju, kako jo je nadomestovala plemenitost njegovega srca! Še ubogi Kunda (kaznenec, k t s ^ jezik, kar je r zadnjem saborskem zasedanju zagovarjal poslanec Milekič it Slavonije. Taki pojavi so zares žalostni, saj je Hrvatom po jasnej postavi uradni jezik v vseh strokah zajamčen. Treba se je držati strogo le postave, in vse je dobljeno, potem se v tej zadevi tudi ne bi mogli tako zmedeni predlogi ogerskemu zboru predlagati, kakor je to storil poslanec Gjurkovič. Znano je sicer, da je vse, karkoli ta poslanec na ogerskem zboru kot zagovornik Hrvatov na dnevni red spravi, njim le na škodo, saj je dobro poznato, kako on v dunajskej „Pressi" sodi o Hrvatih. Gjurkovičev predlog o hrvatskem činovništvu pri zajedniških poslih je pa ta-le: Naj bodo činovniki zastopani po razmerju med Hrvatsko in Ogersko. Tako pri železnicah, pri poštah in brzo-javih po številu dotičnih uradov. Za zdaj naj se namesti na Hrvatskem pri železnicah od 150 činovni-kov njih 18 pri glavnem poslovodnem uradu v Zagrebu, a pri centralnem v Budimpešti od 102 činov-nikov 12 Hrvatov in sicer po razmerju železnic, katerih je od 10.752 klm. na Hrvatskem 1254 klm. Tak predlog more izumiti samo zmedena ali pa zlobna glava, kajti Mažari ga bodo z veseljem sprejeli ne samo za železnice, nego tudi za vse ostale zajedni-ške posle. Po tem predlogu se ne bi morali nič več ozirati na glavni temeljni zakon nagodbe o porabi hrvatskega jezika na zemljišču hrvatskem , a kar je bilo do zdaj vedno nezakonito, namreč nameščanje mažarskih činovnikov, bilo bi v bodoče zakonito, saj bi se tako število hrvatskih činovnikov še bolj skrčilo, nego je to do zdaj bilo. Moremo očitno trditi, da se bojimo vselej, kadar ta poslanec bodisi že v hrvatskem ali ogerskem saboru stavi kak predlog, kajti vselej je naperjen proti Hrvatom. Ta poslanec je v novejšem času postal pravi zloduh za Hrvate, katerih ni nikdar maral, kakor tudi ostalih Slovanov ne. Čudimo se sploh, da more biti zastopnik tak obreko-valec Slovanstva v slovanskej zemlji. Politični pregled. V Ljubljani, 7. novembra. Maščevan je. Aladar Andrassy in grof Aurel Dessewfi sta si nakopala jezo ogerske vlade, ker nista podpirala njene politike v gospodski zbornici in sta največ pripomogla, da je bil zavržen zakon o svobodnem bogoslužju. Vlada je zatorej sklenila maščevati se nad njima. Poslednji je bil predsednik, prvi pa podpredsednik deželnega poljedelskega društva. Oba imata velike zasluge za napredek kmetijstva na Ogerskem. Te dni je pa to društvo imelo občni zbor. Mnogo ministerskih uradnikov je v tem društvu. Te je vlada poslala na zbor z nalogom, da vržejo predsednika in podpredsednika, če bode moč. Ker je bil zbor slabo obiskan, ko se ni nikdo tega nadejal, se je to vladi tudi posrečilo. Pričakovati je pa, da bodeta zopet voljena in bode naposled le vlada imela blamažo. Rusija. Do kacih notranjih sprememb v Rusiji pod novim carjem, kakor se kaže, tako kmalu ne pride. Iz brzojavk na senat in sveto sinodo je nam je nosil kosilo in trikrat na dan vode) hotel je, da ga umemo, da nas obžaluje. On je nam tudi dvakrat na teden sobo pometal. Ko se je nekega jutra mej pometanjem Schiller odstranil dva koraka od duri za hip, porabil ga je Kunda takoj ter mi ponudil kos belega kruha. Vzel ga nisem, pač pa sem mu stisnil roko. To stisnjenje roke ga je dirnilo ter dejal mi je v slabej nemščini (bil je Poljak): »Gospod, tako malo Vam dajo jesti, da trpite gotovo lakoto.« Zatrjeval sem, da ne, a zatrjeval sem nekaj neverjetnega. Ko je zdravnik spoznal, da nihče izmej nas ne more jesti one hrane, kojo so nam dajali prve dni, poslal nam je vsem ono, kar imenujejo četrt porcije, t. j. bolniško hrano. Bile so tri prav Ciste juhice na dan, košček pečene jagnjetine, katero si lahko enkrat požrl in kake tri rezi belega kruha. Kolikor se je boljšalo moje zdravje, toliko bolj mi je dišala jed in ta »četrt« bila je res premajhna. Poskusil sem zopet s hrano zdravih, a nič nisem bil na boljšem, ker nisem mogel jesti toliko jedij. Na vsak način moral sem se držati • četrti«. Delj ko leto dnij skušal sem, kaj se pravi lakoto trpeti. To muko pa so trpeli še bolj nekateri moji tovariši, ki so bili močnejši od mene ia vajeni, jesti ubilneje. Za nekatere izmed njih vem, da bo pa že precej jasno vidno, da bode car hodil po potih svojega očeta. Seveda verojetno ni, da bi bil ravno tako strog, kakor je bil oče njegov. Ustave pa pač nimajo še v Rusiji kmalu prikovati. Polagoma se pa utegnejo razmere premehiti, posebno kadar pride na Pobjedonoscevo mesto kak drug mož. Tacega vpliva ne bode gotovo imel njegov naslednik na carski dvor, kakor ga ima on, bodi že ka-koršnegakoli mišljenja. Zakaj je odstopil Caprivl? Sedaj se je pojasnilo, da je moral Caprivi dati ostavko zaradi nekega časniškega članka. V razporu z bivšim pruskim ministerskim predsednikom je cesar bil vsprejel grofa Caprivija in se popolnoma ž njim sporazumel. Pogovor mej cesarjem in pa državnim kancelarjem je pa imel ostati tajen. Drugi dan je pa že neki list prinesel novico, da je grof Caprivi popolnoma zmagal proti pruskemu ministerskemu predsedniku. Cesarja je jezilo, da je stvar prišla v javnost, ker ni želel zameriti se konservativcem, kateri so podpirali grofa Euleuburga. Zahteval je zatorej od Caprivija, da naj preskrbi, da se nekoliko prekliče, kar je dotični list pisal. Caprivi ni hotel, ker je list pisal resnico, in zaradi tega so se pa razmere tako poostrile, da je grof Caprivi moral odstopiti. Sedaj se je pojasnilo, da je dotični članek pisal kak Caprivijev nasprotnik z namenom, da mu podkoplje stališče. Caprivi imal je mnogo nasprotnikov v vnanjem uradu, kateri so bili v vedni zvezi z Bismarckom. Izseljevanje Turkov i% Rumunije. Ru-munska vlada je začela Turke jemati tudi v vojake, kar jim pa ne ugaja in se v velikem številu selijo iz Dobrudže v Malo Azijo in Anatolijo. Posebni mohamedanski agentje nagovarjajo prebivalstvo, da naj se izseli, kajti za mohamedanca je sramotno, da bi služil v krščanski vojni. Turčija pa ima v Aziji še precej neobdelane zemlje in potrebuje kmetovalcev. Posebno se bode kmetijstvo izplačalo v mnogih krajih, ker so začeli graditi železnice. Rumunski vladi pa ni nič prav po volji, da se Turki izseljujejo, ker je Dobrudža že tako redko naseljena. V Bukareštu torej premišljujejo, kako bi omejili daljša izseljevanja. Razžaljenje predsednika. Vrednik soci-jalističnega lista Gerault Ricbard je obsojen v jedno-letno ječo, ker je v svojem listu BChambordu" grdo napadal predsednika republike in posebno mu očital, da je njegova rodbina na nepristen način obogatela. Trdil je, da je mej drugim tudi denar poso-jeval proti silno visokim obrestim. Vrednik je obsojen, ali vendar tudi Cazimir Perier ni dosti s to pravdo pridobil. Zagovornik je navajal stvari, ki mu niso v čast. Indija. Wazir8ki rodovi ob meji Afganistana napali so indijske čete, katere so spremljale neko komisijo, ki je uravnavala mejo. Po hudem boju so vojaki napadovalce premagali. Vojaki so zgubili 44 mož, napadovalci pa 250. Jeden angleški častnik je bil ubit, 5 pa raujenih. jim dajali kruha Schiller in drugi stražniki, ki so nam bili prideljeni v postrežbi in slednjič celo dobri Kunda. Po mestu se govori, da se gospodom daje premalo jesti, rekel mi je necega dne brivec, mlad vajenec našega ranocelnika. »Prav res je, odgovoril sem mu odkritosrčno. Prihodnjo soboto (hodil je vsako soboto) hotel mi je skrivaj dati velik kos belega kruha. Schiller se je delal, kakor bi tega ne videl. Ko bi jaz bil poslušal želodec, bil bi ponudbo sprejel, a vender sem jo odklonil, da bi ubogega fanta ne obšla skušnjava, darilo ponavljati, ker bi delj časa ne mogel izhajati. Iz istega nagiba odklanjal sem ponudbe Schillerjeve. Večkrat prinesel mi je kos kuhanega mesa, proseč me, nq ga snem in zatrjujoč mi, da ga ne pokusi, da mu je ostalo, da ne ve kam ž njim, da ga da komu drugemu, ako ga ne vzamem jaz. Planil bi bil po njem. a ako bi ga bil vzel, ne bi li on želel vsak dan, dati mi kako stvar ? Samo dvakrat, ko mi je ponujal krožnik CreSenj in enkrat nekaj hrušk zdel se mi j« pogled teh sadežev nepremagljiv. Žal pa mi je bilo, da sem jih vzel, ker mi od takrat ni odjenjal ponujati jih. (Dalje slčdi) Cerkveni letopis. Blagoslovljenje novega šolskega poslopja pri šolskih sestrah v Trnovem. (Izv. dopis.) Dnd 7. julija se je postavil temeljni kamen za novo hišo dekliške šole ubogih šolskih sester d. N. D. Obširno poslopje, v katerem so štiri velike šolske sobe, dve sobici in trije podzemeljski prostori, je prevzel Btav-beni mestni mojster g. Viljem Treo. Vse delo bodisi zidarsko ali mizarsko ali drugo je prav dobro dovršeno, da se sme vsakemu za izgled postaviti. Tudi Bog je to delo blagoslovil, ker je dal ves čas zidanja lepo vreme, tako, da je poslopje vže zdaj po štirih mesecih popolnoma suho. V nedeljo 28. oktobra, na praznik sv. apostolov Simona in Juda Tadeja se je vršilo slovesno blagoslovljenje. Ob treh popoldan se je pomikala lepa vrejena procesija iz župnega dvorca med slovesnim pritrkavanjem farnih zvonov. Spredaj so šle šolske deklice se svojo zastavo, njitn so siedili preč. gospod dekan z asistencijo čč. gg. kaplanov, spremlje-vani od brevšteviluega ljudstva. Ko procesija dospe do zavoda, podala se je preč. duhovščina v samostansko kapelico, kjer je zapela pred altarjem „Veni Sancte Spiritus" in pevski zbor samostanskih gojenk ga je odpel se spremljevanjem harmonija. Potem so se podali proti novemu poslopju, pred katerim je imela gojenka Marija K e r š i č iz Podbrezij sledeči govor: Zopet smo se zbrale v velikem številu in sicer k nenavadni, lepi slovesnosti , k blagoslovljenju novega šolskega doma. Kako srečne smo me , preljube tovarišice, da vživamo dobroto šolskega pouka, med tem , ko jo toliko njih pogrešajo. In kako se za nas skrbi I Koliko se je že naredilo za nas, odkar se je v tem kraju ustanovila dekliška šola 1 In sedaj je naša sreča dosegla vrhunec, ko se je nam sezidal ta lepi, novi dom. Zatoraj bodimo, preljube tovarišice , hvaležne najprvo ljubemu Bogu, ki nam v svojej neskončnej milosti naklanja toliko dobrot. Bodimo mu v dejanji hvaležne in ravnajmo se po njegovi sv. volji, katera se nam bode v tej hiši tolikrat razodevala. Bodimo dalje hvaležne svojim dobrotnikom, vsem tistim, ki so pripomogli k zgradbi tega šolskega poslopja, bodisi z besedo in svetom, bodisi z denarno podporo. Djber svet je zlate vreden, pravi pregovor. Ko liko so se potrudili in koliko dobrih svetov podelili naš prečastiti in predobrotni gospod dekan, da se je povzdignilo to lepo poslopje. Zatoraj bodi Vam, prečastiti gospod, naša najodkritosrčnejša zahvala izrečena. Izrazimo potem svojo srčno hvaležnost posebno gospej načelnici tukajšnjih redovnic, velečastni go-spej materi v Monakovem, ki so dobrotno žrtvovali največjo vsoto v ta blagi namen. Dalje se zahvaljujemo iskreno svojima dosedanjima dobrotnikoma gospodu in gospej Valenčič, katera sta velikodušno pripomogla, da se nam dodela hiša. Tudi ljubljanska hranilnica je lep denar poslati blagovolila. Neki Bistriški dobrotni mož, nedavno umrli posestnik Ivan Ev. Tomšič, se je v svoji oporoki spomnil našega ustava. Bog mu vrni v svetem raju nam skazano dobroto. Tudi prijateljica našega samostana, blagorodna gospa Ivana Ličan iz Bistrice, je darovala lepo svoto v podporo zidanja šole. Vsem naj Gospod Bog obilo povrne in nam naj Gospod novih dobrotnikov in podpornikov obudi. — Bodimo vsem, vsem iz srca hvaležne, ter pokažimo svojo hvaležnost z molitvijo, a tudi s tem, da vestno poslušamo vse dobre nauke, kateri se nam bodo tukaj delili in da se po njih ravnamo. S tem bodemo pokazale, da naša hvaležnost gori živa v naših srcih in bode gorela do poznih časov. Pozdravljajmo toraj z veseljem in navdušenostjo svoj novi dom, dom, v katerem se bomo učile Boga spoznavati, Njega častiti, Njega moliti, dom, v katerem se nam bodo odprle mnogovrstne potrebne vednosti, da postanemo verne in zveste deklice; izobražene in koristne svojemu bližnjemu, svojemu narodu. Potrudimo se toraj, premile tovarišice, potrudimo se, kolikor nam je mogoče, da se bode pri nas vresničil vsak čas napis nad šolskimi vrati: „Bogu in domovini". — Bog nam daj k temu svoj blagoslov! Povzel je potem preč. g. dekan besedo, ter izrazil svojo hvaležnost stavbenemu mojstru častnemu g. V. Treo-tu, ki je bil slučajno pričujoč, kateremu gre zasluga, da poslopje ima tako lepo lego in je tako pripravno za šolo. Nadalje so toplo priporočali1 pričujočim starišem, naj ne zamajajo priložnosti in naj pošiljajo svoje otroke redno v šolo tembolj zdaj, ko imajo prostorno poslopje in dobre učiteljice, kajti' dobra redna šola koristi njim in otrokom. Po končanem govoru je preč. duhovščina zapela HA->perge8u , kar je pevski zbor nadaljeval in med tem se je poslopje od zunaj blagoslovilo. Potem so se podali v zgornje nadstropje v največjo sobo, namenjeno III. razredu, kjer se je blagoslovljenje nadaljevalo. Spredaj je stala miza s£ svečniki in sv. razpelomi, katerega so obesili med blsgoslovljenjem na steno. Med' sv. pravilom so pevkinje pele sč sprem-ljevanjem glasovirja 140. Psaltri: „Dirigatur Domine". Ko je bila hiša blagoslovljena, zapela seje naslednja pesem, katero je zložil preč. gosp. dekan in1 vglasbil č. g. Franc Ferjančič, bivši tukajšuji kaplan: Pozdravljam te, Ti naSe slove dom! Proslavljam te Omike prave dom! Ti bodi dom učitve, Ti bodi dom molitve. — Ti večni Bog. Ti z blagoslovom ne odlagaj nam, Ti z milostjo pomagaj nam, ln zlobnih zmagaj-nam! Dobrotni Bogi Nato je gojenka Frida Sremševič predavala sledečo poezijo, katero je zložil g. Janez Bile, duhovnik v pokoju v II. Bistrici. Veseli smo se tukaj zbrali, Kjer dom sozidan je prezali; Gojila v lijem se bode Vednost, Učila v njem se bode čednost, In vera združena z omiko Rodila srečo bo veliko. A nauk, da na dobro zemljo pada, Da rada ga sprejmemo srca mlada, Da tisočeri sad rodi, Zato naj milostno rosi NebeSki blagoslov Na dom naS Šolski nov. Naj Sola ta, ki nam obeta Najboljši sad, Se mnoga leta Veselo raste, se razcveta! Nadalje so se pele sledeče pesmi: „G spodoV dau" po Hr. Volarič. „Kje dom je moj ?" po J. Skraup transp. od č. g. Fr. Ferjančiča in zahvalna1 pesem : „Hvu)a Tebi dobri oče", zložil č. g. Bile in uglasbil č. g. F. Ferjančiču. Lepa slovesnost, pri kateri so bili pričujoči častni nadučitelj g. M. Zamik in veliko gospe in gosplc iz Bistrice in Trnovega, se je zaključila s cesarsko' himuo. Naj to l(J)Jb poslopje obrodi obilno dobrega sadu Socijalne stvari. Zlata valiita pogubonoina za poljedelstvo. 9 Tak glas se oživlja zdaj z Nemškega. Zakaj je žito tako eeno? — vpraša pisatelj narodnogospodarskega članka v berolinski nGegeuwart". Na to pa odgovarja tako-le: Leta 1873 je bila cena 100 kilogramov pšenice 23 do 24 mark, letos pa samo 13 do 14 mark. Leta 1873 se je ravnala cena jednega funta zlata 14 fuutom srebra. Leta 1894 se pa mora dati 30 funtov srebra za funt zlata I Zdaj je pa vse jasno! Angleška se drži na vso moč zlate valute, ker kupuje žito iz celine (kontinenta) in je z zlatom plačuje. Kdor kupuje in plača z zlatom, je pri tem na dobrem, kdor pa prodaji žito, je na slabšem, zlasti takrat, če prodaja zat srebro in če mora plačati dolgove ali gospodarske potrebe le z zlatom ali v ceni zlata. Žitne cene se niso zuižale zato, ker se je letos več pridelalo, kakor lani; istina je, da v zadnjih 20 letih žitne cene dosledno padajo, namesto da bi, kakor poprejšnja leta, ko Še ni bilo zlate valute — rasle! To žalostno resnico je provzročilo sistematično padanje srebrne vabite. Leta 1873 je bilo na Nemškem razmerje zlata k srebru kakor 1 : 15 50 mark, leta 1894 pa je kakor 1 : 30 mark. Žalostni vpadek zemljedelstva se je začel javiti po francosko-nemški voiski Ogromna vojna nagrada, ki do jO plačali Francozi Nemcem, teži kakor pro-kletetvo ne le Nemčijo, ttmveč skoro vso Evropo. Bismarck sam ni pomislil, da bi mogli Francozi splačati vloženo jim nagrado v zlati valuti. Po vsem svetu se je iskalo zlato blago. Naravno se je morala cena zlata zvišati in srebro padati. Največje bančne hiše t Berolina, v Hamburgu in drugod so dobile takrat naročilo, preskrbovati tlata na francoski račun. Zlata iz celega sveta se je znašalo v Francijo in odtod v Berolin, pa ne več nazaj, da bi zopet krožilo, marveč v zakladnice, deloma tudi za novo oboroženje, za generale, ki so se bili v vojski odlikovali itd. Mej ljudstvo je prišlo od tega zlatega pritoka prav malo. Vsled tega je cena srebra zelo padla, in od-sihdob se ni povišala. Od takrat pa tudi računamo jednakomeruo padanje žitnih cen. Po vpeljavi zlate valute na Nemškem je padlo srebro na posebno nizko ceno. Zlato je postalo cenomer po vsem svetu; kdor hoče ali kdor mora imeti zlato, mora zanj plačati še enkrat več ne le srebrnega temveč tudi žitnega blaga. Zato mora zdaj za 13—14 mark v zlatu dati toliko pšenice, za kolikor je dobil 1. 1873 23—24 mark v srebrni valuti, katera je imela enako vrednost z zlatom. Bismark je dobro čutil strašne posled.ee tega zla, zato si je prizadeval vsaj z velikimi mituicami na dovoz z Avstrijskega iu Rusije žitno ceno umetno zvišati. Pa zdaj se kaže i to sredstvo brezvspešno, kajti, kar se daje na jedni strani kmetom, se mora vzeti na drugi strani kon-sumentom, delavcem, kar je v socijalističuem času zelo nevarno I Kje torej iskati rešitve? V dvojni valuti ali v novi vredbi srebrne valute. Zlato je kapital stičen kov, srebro je zemlje-delčev kov. Kapitalistje se z vso močjo upirajo srebrni valuti in kmet, zemljedelec mora propadati veduo bolj. Kapitalizem razprostira po svetu svoje zelo nevarne zanjke. Vpeljuje namreč v kupčijske ali dolžne pogoje stavek: „zahlbar in Gold". Nesrečni kmet, ali dolžnik! Kdo se je na pr. zavezal 1. 1873, da bo plačal dolg v zlatu, bi moral plačati danes še enkrat več, namreč 30 namesto 15 50. Take koristi je zlata valuta! Ona koristi — pa ne vsakemu, marveč le židovskim bankirjem! Trgovska in obrtniška zbornica. V Ljub ljani, 5. nov. Javne seje, katera se je dne 30. oktobra t. 1. pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdana in v navzočnosti vladnega zastopnika dr. pl. R fi I i n g a vršila, udeležili so se nastopni zbornični člani: Dolenec Oroslav, Drasch Robert, Hren Franc, Kersnik Janko, Klein Anton, K o 11 m a n n Franc, K r e n n e r Makso, L e n č e k Alojzij, O m e r s a Franc, S u š n i k Valentin, Skabern^ Avgust, S t a r 6 Feliks in Žitnik Jtrnej. Predsednik k.nštatuje sklepčnost zbornice in naznanja, da je gospod c. kr. deželni predsednik z dopisoma z dne 4. septembra in 13. oktobra t. 1. javil, da je Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo blagovolilo najmilostneje ukazati, da naj se za uaj-udaneja voščila, izražena od trgovske in obrtniške zbornice povodom Najvišjega rojstnega dne, oziroma Najvišjega godu, izreče Najvišja zahvala. Zbornica je vzela to naznanilo stoje radostno na znanje. Svojo odsotnost so opravičili zbornični svetniki: Iv«n Baumgartner, Karol Luckmann in Franc Ks. Sjuvan. Overovateljema zapisnika imenuje predsednik zbornična svetnika: Janko Kersnika in Maksa Krennerja. 1. Zapisnik zadnje seje se odobri. 2. Zbornični tajnik poroča o tarifi sejmške pristojbine na Jesenicah tn predlaga z ozirom na tarifo, odobreno od c. kr. deželne vlade z dnem 8. avgusta 1876 in z ozirom na deželni zakon z dne 3. decembra 1868 in na določila obrtnega reda, da naj se pridrži za tujo rogato živino dosedanja taksa po 10 kr., za drobnico po 3 kr., za domačo rogato živino po 5 kr. iu za domačo drobnico po 2 kr. — Predlog se sprejme. 3. Zboruični svetnik Janko Kersnik poroča, da je na podlagi poročila, katerega je odobrila centralna komisija za obrtni pouk v svoji seji dne 10. aprila 1894, gospod minister za uk in bogočastje c. kr. deželni vladi naznanil, da bi bil visoko-isti za to, da bi se vsako leto v jesenskih in zimskih mesecih v Domžalah in v okolici 4 do 6 tednov trajajoči, drug drugemu sledeči učni tečaji za slamopletarstvo ustanovili. Začeti bi se moralo s temi tečaji vedno v Domžalah; ko bi se tu nthalo poučevati, naj bi se v jednej druzih občin ustanovil učni tečaj. Potemtakem bi moral učitelj, ki naj bi se stalno v Domžalah nastanil, iz Domžal v vsakokratno učno postajo potovati, če bi bila pa učna po staja le predaleč oddaljena iu bi bilo potovanje težavno, bi moral za toliko časa, kolikor bi tečaj tra- jal, Domžale zapustiti in se v dotičnem kraju nastaniti. Z uapominanimi učnimi tečaji bi se v krajih, kjer se vrši slamopletarstvo kot domač obrt, združili tudi vzorni nasadi, katere bi moral učitelj napraviti in nadzorovati. Učitelj bi moral biti torej vešč i slamopletarstva i pridelovanja slame in zmožen tudi prebivalstvo poučevati, kako se seje in kako se ravna z nasadi. Za prve dve leti naročil naj bi se za to pripraven učitelj s Toskanskega, od tretjega leta naprej naj bi poleg prejšnjega še jeden učitelj iz Švice deloval. Kar se tiče troškov za te učne tečaje in nasade in njihovega vzdrževanja, omenil je gospod minister, da se morajo dotične občine na vsak način zavezati, da bodo na svoje troške pripravile za učne tečaje potrebne prostore, slednje primerno opravile, razsvetljevale, kurile, sna-žile in skrbele za postrežbo, kakor tudi za vzorne nasade potrebna zemljišča zastonj dale. Ostali troški pokrili bi se iz proračuna c kr. miuisterstva za uk in bogočastje, vendar bi se morali drugi lokalni faktorji, posebno dežela zavezati, da bodo s primernimi doneski pomagali. Konečno je gosp. minister še naznanil, da se je zaradi dovolitve premij poljedelcem za dobro pletivo obrnil na c. kr. poljedelsko ministerstvo, od katerega je pričakovati, da bo potrebno ukrenilo. 0. kr. deželna vlada je zbornico z ozirom na dopis z dne 6. januvarija 1894, št. 1252, s to pri-pomnjo obvestila, da je ob jednem tudi dotičnim občinam potom c. kr. okrajnega glavarstva kamniškega naznanila te namere in j;h povabila, da naj se izrečejo glede nabave prostorov, njihove oprave, razsvetjave, kurjave, snaženja in postrežbe, kakor tudi o brezplaČui preskrbitvi zemljišč za vzorne nasade. Zbornica se vabi, da naznaui, s kakim prispevkom bi bila pripravljena to napravo podpirati in da pove, koliko bi znašali troški za dotičnega učitelja. Zbornica se je glede te zadeve obrnila na nekatere občine, industrijce in na več merodajnih oseb in prišla do prepričanja, da vsi udeleženci z veseljem pozdravljajo korake visoke vlade v povzdigo te obrtnijske stroke in pridelovanja slame in so pripravljeni te naprave podpirati. Tudi je zbornica poizvedovala, koliko bi znašali troški za učitelja. Ker se pa dosedaj ni moglo izvedeti, koliko troškov bi ti učni tečaji provzročili, se odsek ni mogel odločiti za noben gotov znesek, s katerim naj bi zbornica prispevala k tej napravi. Odsek upa, da bo zbornica v kratkem mogla proračunati približne troške in meni, da bi za zdaj zadostovalo, če se c. kr. dež. vladi naznani, da bo zbornica to napravo po svojih močeh podpirala in da bo prispevek določila, kakor hitro bo približno vedela za skupne troške. Odsek torej predlaga: Častita zbornica naj v predstoječem smislu poroča, -r- Predlog se prejme. 4. Zbornični svetnik Makso K r e n n e r poroča o dopisu c. kr. deželne vlade, vsled kattrega naj bi se po § 6. zakona z dne 28. decembra 1893, drž. zck. št. 193., o vreditvi stavbinskih obrtov na predlog deželnega odbora dovolile za gotove deželne dele olajšave pri doprinesbi sposobnostuih dokazil za zidarje, tesarje, kamnoseke in vodnjaške mojstre, katerim bi pa potem pristojal manjši obseg obrtnih pravic_ (Dalje sčdi. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. novembra. (Hohemvartov klub in isterske razmere.) Pereča isterska zadeva, kakor listi poročajo, razpravljala se je tudi v Hoheuwartovem klubu. Grof Hohenvvart je izjavil, da se bo z vso odločnostjo trudil za izvršitev jednakopravnosti v Istri ter je pozvedel v ime kluba od pravosodnega ministra Schon-borna, da vladna naredba glede dvojezičnih napisov ostane v veljavi ter da jo bo vlada polagoma izvajala. (Državna podpora.) 0. kr. poljedelsko ministerstvo je za vodovod Selšček-Begunje pri Cirknici dovolilo 4.000 gld. podpore. (Slovensko gledališče.) Sinoči so prvič vprizo-rili Jaroslava Vrhlickega dramatično sliko J Di-jogenovem sodu". Ta vesela igrica je pisana duhovito, sestavljena fino ter zahteva vrle igralce, ki imajo v oblasti jezik ter se morejo uživiti v življenje grško za časa ciničnega modroslovca Dijo-gena. S sinočno predstavo smemo biti povsem zadovoljni, kajti vsi igralci so se svoje vloge marljivo naučili. G. Inemannje predstavljal Dijogena v istim umetniško ; vse kretanje, izraz obraza, vsaka beseda je bila premišljena, maska izvrstna. Mimogrede le omenimo, da zgodovinski Dijogen ni bil tak Bahus, kakeršnega slikajo hudomušni satiriki. Jako dobro so igrali tudi ostali trije igralci: gospodična Slavčeva ter gg. Danilo in Verovšek. Za tem so predstavljali Zajčevo komično opereto .Mornarji na krov!" Dasi ni šlo vse po taktu, vendar je v obče predstava dobro vspela. Gospod Freudenreich je vrlo igral Piffarda, a pevski glas njegov je preslab. Dobro je pela iu igrala gospa Aničeva, gospica pl. Tovvarnicka je proti koncu bila boljša. Mornarski in ženski zbor sta bila hvale vredna. Gledališče je bilo prav dobro obiskano. (Slovensko katol. akadem. društvo .Danica") priredi v nedeljo due 10. novembra, zvečer ob pol 8. uri v Kastnerjevi restavraciji I. L;chtenfelsstrasse 3 zabavni večer slovenskim udeležencem prvega niže-avstrijskega katol. shoda. — Kakor čujemo, se bo več Slovencev udeležilo 11. in 12. novembra katol. shoda na Dunaju ; te rojake opozarjamo na zabavni večer akadem. društva »Danica". (Pri občinski volitvi) v Tunjicah je bil županom izvojen Fr. Gerkman iz Tunjic; svetovalca sta Jak. Jamšek in Gr. Koželj. (Deželni šolski nadzornik dr. Gobane o „koroškem miru".) Kakor poroča zadnji »Mir", govoril je slavnoznani prijatelj in zaščitnik koroških Slovencev dr. J. Gobane pri V. deželni učiteljski konferenci svojim »ljubim" učiteljem in verno udanim oprodam te-le »zlate" besede o »koroškem miru": »Pri otvoritvi IV. deželne učiteljske konference leta 1887 porabil sem priložnost in opomnil na lepo besedo, katero je o svojem času izrekel naš visokoča-stiti gospod deželni glavar. Gospod dr. Erwein je namreč izrekel upanje, da valovi narodnega prepira ne bodo dosegli naše dežele, ki je mirnemu zalivu podobna. Ta želja se ni popolnoma uresničila. V zadnjih letih so se prikazale težnje, ki prej v naši deželi niso bile znane. Skozi stoletja sta živela oba naroda mirno skupaj v deželi, skupno noseča žalost in veselje. Korošci so se čutili kot jedna celota. V zadnjih letih pa so se pokazale težnje, ki hočejo namesto te jedinosti in celote nekaj druzega. Tega političnega gibanja bi ne omenil, ko bi se ne dotikalo tudi šolstva. Izrekam željo, naj bi se to gibanje ne širilo dalje in naj bi se šoli dal tisti mir, ki jej je za vspešno delovanje potreben.". — No, »gut gebrtillt, Lowe!" — Verjamemo, da se g. dr. Go-bancu krči srce ob misli, koliko se on z dragim svojim prijateljemSchmidt-Zabierovvom prizadeva ohraniti blaženi koroški .Landfriede", ne da bi Slovenci tega truda vpoštevali. Saj »Mir" onim besedam dostavlja te-le opombe: »To so pač besede in nič ko besede, ki pa omikanega Slovenca ne morejo premotiti. Omikani Slovenci vemo, da imajo šole med koroškimi Slovenci jedino ta namen, da bi naš rod p o n e m č i 1 e , zato so skoro vse nemške; in in da bi ponemčevanje gladko iu brez ovire napredovalo, zato si želi g. dr. Gobane miru I M i p a ne bomo mirovali, dokler se nam k r i v i c a g o d i i n d o k 1 e r obstaneknaše narodnosti ni zagotovljen. Če dr. Gobane pravi, da je prej mir bil v deželi in da se nihče ni potegoval za slovenske pravice, utegne prav imeti. To je bilo pa le zavoljo tega mogoče, ker so Slovenci spali in se niso zavedali svojega rodu in svojih pravic. Odkar so se prebudili, pa tirjajo svoje pravice, če dr. Gobane pravi, da so Korošci, nemški kakor slovenski, žalost in veselje vselej skupno prenašali, drznili bi si mi dostaviti, da se je žalosti večja polovica navadno naložila na slovenske rame, ložje in bolje plačane službe pa je nemška gospdda prihranila za svoje sinove. Da so bili Slovenci ves čas tako mirni in krotki, pri tem imela je slednjič železna pest absolutizma več zasluge, ko nemška prijaznost. Tako je in nič drugače!" (Občina Tolsti vrh — razdeljena.) S Koroškega dne 5. nov.: Liberalni listi poročajo z vidnim veseljem, da je cesar potrdil dnč 28. okt. zakon, sklenjen v zadnjem zasedanju kor. dež. zbora, da se imajo Kotlje z nekaterimi drugimi kraji ločiti od občine Tolsti vrh in tako razdreti ta zavedna narodna občina. S tem se izpolni nemškutarjem vroča želja, ker tako mislijo dobiti v svojo liberalno pest Kotlje z okolico. Iz zanesljivega vira se je že bilo poročalo, da ta zakon ni dobil najvišjega potrjenja, a mnoge spletke in zvite mahinacije merodajnih tukajšnih liberalnih krogov so menda dosegle, da se je z nova vstreglo nemškutaraki stranki, bržkone da se s tem varuje nemški »besitzstand". Kakor tnano, se je občina Tolsti vrh dolgo časa in vneto potegovala za slovensko šolo; za kazen za t6 so jo menda zdaj razdrli in da tako onemogočijo ali vsaj zavirajo nadaljno borbo za pravice našega naroda. — Tam kjer Slovenci žele ločitev kake občine, ker to zahteva obči blagor, temu vladajoča nemška klika gotovo ne vstreže tako vtemeljeni prošnji. No, morda dočakamo tudi še kor. Slovenci zlato dobo, da se nam bo merilo z istim merilom kakor nemškim našim sosedom. — Vsaka sila do vremena. —m— (Kmetijsko predavanje.) Potovaln« učitelj koroške kmetijske družbe dr. E. K r a m a r bode imel v nedeljo dne 11. novembra pri Arnejcu na Ledenici v Zgornjem Rožu kmetijsko predavanje. (Surov napad.) S Koroškega: Kakor poroča „Karntner Ztg.", št. 251 hodil je dn<5 31. oktobra zvečer slovensk delavec Jur Mazgon s Kranjskega iz Stmerberga v Trg (Feldkirchen), ko ga srečata dva moža, katera prijazno pozdravi (ker nemški ne zna) po slovenski »Dober večer". A ona dva ga na to surovo napadeta in ga strašno zdelata. Ko je prišel nek tretji mož, sta lopova zbežala, hudo ranjeni M. je šel še nekoliko poti, potem pa obležal. Pri sod-niji so ga pozneje za silo zavezali, na kar se je odpeljal na svoj dom. — Nočemo izreči prehitre sodbe. Nemško-liberalui listi bodo surovi napad sev4 zamolčali ali ga opravičevali Da bi se pa kaj sl;čnega zgodilo kakemu Nemcu na slovenskih tleh, kak vik iu krik bi bil v vseh nemških listih! Na nemškem pa — »ja Biuer, das ist was andersl" —m— (Novo gasilsko društvo.) V Št. Jurja pri Šmariji snujejo požarno brambo. Osnovalni shod je bil v nedeljo. (Zdravje v Ljubljani ) O i 28. okt. do 3. dne novembra je v Ljubljani bilo 14 rojenih in 20 jih je umrlo. 2 sta umrla za davico, 6 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 1 za želodčnim katarom, 1 za mrtvoudom, 1 vsled starostne oslabelosti, 7 za različnimi boleznimi. Me.[ umrlimi je 5 tujcev in 9 iz zavodov. 1 je zbolel za ošpicami in 4 za davico. (Podržavljenje južne železnice.) Jutri ima upravni svet južne železuice sejo, v kateri bode volil odposlance pri obravnavi o podržavljenju. Dne 10. t. m. bode baje prvi razgovor teh odposlancev z zastopniki avstrijske in ogerske vlade. (Sadjereja.) Kmetijska podružnica v Starem Trgu pri Ložu je napravila sadjerejsko šolo, za katero je deželni odbor dovolil 80 gld. podpore. (Veščaki v razlastitvenih zadevah pri železniških gradnjah na Kranjskem za leto 1895), katere c kr. okr. sodišča jemljo v poštev, so nastopni gospodje : Fr. "VVitschl, dež, inžener . v Ljubljani; Ivan Lušiu, umirovljeni c. kr. zemljemerec v Ljubljani; Leop. Dekleva malinov in zemlj. posestnik v Bujah ; Matevž Premrov, zemlj. posestnik na Ubel-skem ; Fr. Kavčič, posestnik v St. Vidu (okr. Vipava); Jos. Košir, posestnik v Žejah ; Jan. Guzel, posest, v Škcfji Loki; Iv. Oviu, zasebnik v Kranju; Miha Razinger, poštar in posestnik Podkorenom; Fran Omersa, trgovec in posestnik v Kranju ; Ivan Majaron, posestnik v Borovnici; Miha Šlajpah, posestnik v Vel. Loki; Lud. Koračin, posestnik na Mirni ; Iv. Duller, posestnik v Radni; Jak. Žumer v Podhomcu i Matej Wiltschnig, grajščinski upravnik v Križu ; Ivan Leveč, zemlj. posestnik in obč. predstojnik v Meugišu ; Avg. Terpinc, hišni posestnik v Kamniku ; Iv. Brenčič, zemlj. posestnik na Vrhniki ; Edv. Pour, poljed. inžener in bonitžr za agrarske operacije v Ljubljani; Jurij Clarici, posestnik v Kandiji ; Josip Ogoreutz, trgovec in hišni posestnik v Novem mestu; Jos. Pehani, hišni posestnik v Žužemperku; Ivan Kadunc, posestnik v Žužemperku; Moric Hladnik, umirovljen logar v Kočevju ; Matej Verderber, c. kr. poštar in posestnik v Kočevski Reki; Fr. Blahna, logar v Ribnici; Ivan Lovšin, trgovec in posestnik v Ribnici; Matej Hočevar, c. kr. poštar, po&estnik in obč. predstojnik v Vel. Lašičah, in Josip Goderer, grajščinski upravnik v Ortneku. (Pridelovanje sladkorne pese.) Kmetijska družba kranjska vabi na izredni občni zbor, ki bo v četrtek 29. novembra ob l/tli. uri dopoldne v ljudski šoli v M kronogu. Na tem zboru bode razgovor o pridelovanju sladkorne pese in vpeljavi sladkornega obrta na Dolenjskem. Zbora se smejo udeležiti tudi oni posestniki, ki niso člani kmetijske družbe. Društva. (Nedeljski shodi slov. katol. delavskega društva) so čim dalje, tembolj obi skani. Predzadnjo nedeljo so društvene zadeve v lepih govorih obravnavali vrli delavci: Posavec, Ziller, Sevšek, Gostinčar in drugi. Tudi zadnjo nedeljo je bil shod živahen in zelo zanimiv. Sklenilo se je mej drugim, da se čisti dohodek zimskih zabavnih večerov vporabi za društvenike, ki nimajo dela. Novi list »Glasnik" je ves shod z veseljem pozdravil. Sedaj je društvenikov že nad 730. Ta teden se seli društvo v novo hiši katol. družbe. Prihodnjo nedeljo bo že v novih prostorih ustanovni shod »poučnega iu zabavnega društva", h kateremu bo možno pristopiti tudi mlajšim, Še ne 24 let starim katoliškim delavcem. (V slovensko katol. del. društvo) so na novo kot podporni udje vstopili sledeči: Neimenovan duhovnik in g. K. Pollak kot ustanovnika; gosp. dr. Karlin Andrej, profesor in g. Lipovšek Karol, slikarski mojster kot letnika. Nadalje so društvu darovali sledeči društveni dobrotniki razne knjige, netjakinje č. gospoda dr. Jarca, gospica J. Trtnikova in Jakob Golmaijer. Potem je daroval društvu blag. gospod Pihler pet podob z okviri. G. dr. Sušteršič je iznova daroval 1 gld. Vsem dobrotnikom se odbor društva najtopleje zahvaljuje. Bog plačaj! (Koncert »Glasbene Matice«.) »Glasbena Matica« v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 12. novembra 1894. v deželni redutni dvorani prvi redni koncert pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubada. Sodelujejo: gospodična Berta Leščinska, operna pevka slovenskega gledališča; gosp. Karol lloffmeister, pianist in učitelj »Glasbene Matice«; gospod Karol Jeraj, violinist in učitelj »Glasbene Matice« ; pevski zbor in drugi oddelek šolskega moškega zbora »Glasbene Matice«; godba slav. c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. Vzpored: 1. Dr. Anton Dvorak: »Slovanski plesi«, op. 46. 46. št. 2. e-mol, za orkester. 2. Anton Foerster: »Kitica«, mešan zbor, op. 43. (nov). Besede S.Gregorčičeve. 3. a) Fran Liszt: »Ogrska rapsodija« (Heroide elegiaque). b) Bedrih Smetana : »Furiant« (češki ples). Na klavir svira g. K. lloffmeister. 4. Dr. Anton Bruckner: »Ave, Maria!« sedmeroglasen mešan zbor, 5. Nikolaj Rimsky-Korsakov: »Fantazija« za gosli in orkester po ruskih narodnih pesmih, op. 33. Na gosli svira gosp. K. Jeraj. 6. Rihard Wagner: »Zbor predic, scena in balada« iz opere »Blodeči Holandec«, za ženski zbor, soli in orkester. Senta: gdč. Berta Leščinska; — Marija: gospa Roza Peršlova. 7. A. Rubinstein: »Jutro«, ruska pesem Polonskega, za moški zbor in orkester, op. 74. 8. Dr. Anton Dvofak: »Slovanski plesi«j op. 46. št. 4. F-dur, za orkester. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Cene prostorom: cercle d 2 gld. 50 kr., sedeži I. reda a 2 gld II. reda a 1 gld. 50 kr., III. reda in na galeriji a 1 gld., vstopnice a 50 kr., za dijake a 30 kr. — Cene abonovanim sedežem za tri redne koncerte: cercle a 6 'gld., sedeži I. reda i 4 gld. 80 kr., II. reda k 3 gld. 60 kr., III. reda žt 2 gld. 40 kr., — Za rodbine treh oseb: cercle ži 15 gld., I. reda a 12 gld., II. reda k 9 gld., III. reda 6 gld. Vsaka nadaljna oseba v rodbini plača za koncert a 1 gld. — Sedeži in vstopnice se dobivajo v trgovini g. A. Zagorjana, Kongresni trg št. 7. in na večer koncerta pri blagajnici. Istotam naj si p. n. abonentje izvolijo izbrati svoje sedeže. — Tekst & 10 kr. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 20. septembra do 20. oktobra t. L darovali: Gspdč. Janja Miklavčič-eva, učiteljica v Kranju, lepo zbirko koristnih knjig; vzorne rodoljubkinje, Litijske Slovenke, drugo pokroviteljnino v znesku 100 gld., zastopnica jim bo blag. g. Helena Bevk ova; podružnica v Kranjski Gori, ki jej je sedaj prvomestnik naš glavni tajnik, vč. g. župnik A. Žlogar, v svojem letnem donesku 86 gld. tudi 15 gld. »kronskih darov", nabranih povodom svojega letnega zborovanja ; si. gornjesavinska posojilnica v Mozirju zopet 25 gld.; vč. g. župnik J. Cernko, blagajnik vuhrcd-marenberške podružnice, 35 gld., nekaj je letnine, večinoma pa dohodek tombole in znesek, nabran v nabiralnici v Marenbergu; vč. g. duhovni svetnik Matej Preželj. župnik v Mavčičah, 5 gld., in gosp. Avg. Kune v Črnomlju 6 kron kot tretji dobitek pri kegljanju v podporo naši družbi. — Srčno priporočamo vesoljnemu Slovenstvu našo družbo. Zaupanjem pričakujemo obilih darov. Slovenska požrtvovalnost, kot jo svedočijo n. pr. litijske Slovenke, ki po krajcarjih zbirajo stotake, in delavne podružnice, to nam daje pogum. Zato kličemo: Bog povrni da-rovateljem! Bog živi naslednike! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Telegrami. Dvojezični napisi na Primorskem. Trst, 7. novembra. Ko so se v Piranu razobesili črni robci z oken povodom razo-bešenja dvojezične table na sodišču, je vladni komisar dal razglasiti, da se bode kazensko postopalo proti tistim, ki na ta način de-monštrujejo. Ko se je to razglasilo, so orni robci kar zginili. — V Rovinju je mestni zbor v posebni seji izrekel mestu Piranu sožalje zaradi razobešenja dvojezičnih napisov. Trst, 7. novembra. V Balu so zopet razobesili dvojezični napis, katerega so po-ulionjaki bili doli strgali. Dunaj, 7. novembra. Časopis „Presse" poroča, da je včeraj ministerski predsednik vsprejel poslance Alfreda Ooroninija, Laginjo, Špinčica, Nabergoja in Gregorčiča v zadevi uradnih napisov v Istri. Pojasnil je jim vladno stališče v tej stvari in pristavil, da je vlada jednako naklonjena vsem narodom države. Smrt ruskega oarja. Dunaj, 7. novembra. „Pol. Cor." je izvedela da bode nadvojvoda Karol Ludovik zastopal cesarja pri carjevem pogrebu. Budimpeita, 7. novembra. Zbornica poslancev je vsprejela predsednikov predlog, da se izreče sožalje povodom carjeve smrti. Le skrajna levica je proti temu glasovala. Pariz, 7. novembra. Predsednika republike in franooske vlade bode pri carjevem pogrebu zastopalo posebno odposlanstvo, katero bode vodil general Boideffer. V tem odposlanstvu bode tudi admiral Gervais. Belgrad, 7. novembra. Car Nikolaj je naznanil kralju, da mu je umrl oče in je on zašel prestol. Kralj se je iskreno zahvalil za naznanilo. Peterburg, 7. novembra. Carjevo truplo prepelje se iz Livadije v Jalto in od tam na ladiji „Pamjat Merkurija" v Sebastopolj. Od tod se dalje pelje po železnici. Poprej bode mrlič razstavljen v veliki cerkvi v Livadiji. Mrtvaškega sprevoda se udeleže car, carica-vdova, prestolonaslednik, drugi člani carske rodbine, in v Livadijo došli tuji knezi. V Moskvi se nese mrlič v arhangeljsko katedralo. Na vseh postajah, na katerih se ustavi vlak z mrličem, se zbere duhovščina, oblastva in stanovski zastopniki ter se bodo brale maše. V Peterburgu se mrlič nese v cerkev sv. Petra in Pavla. Peterburg, 6. novembra. Car je še dan pred smrtjo podpisaval vojaška povelja. Vojska mej Kitajoi in Japonci. Tien-Tsin, 7. novembra. Govori se, da je 70.000 ruskik vojakov zbranih pri Vladi-vostoku. Tien-Tsin, 7. novembra. Angleško oblastvo se je obrnilo do podkralja Tetschila z ultimatumum, v katerem se zahteva, da se afera z ladijo „Hun-King" v sedmih dnevih poravna. Omenjena ladija je pod angleško zastavo peljala in je imela na krovu japonskega konzula. Kitajski vojaki so jo ustavili, hoteli konzula prijeti in so se nedostojno obnašali proti častnikom in moštvu. V ultima-tumu zahteva se denarna odškodnina, potem da se odstavi tien-tsinski vojaški poveljnik in se mu vzame dosedanji čin in da se ladija „Hung-King" pozdravi z 21 streli s trdnjave Tahu. če Kitajci ne vsprejinejo teh zahtev, bodo se angleške ladije poslužiie sile. Sibinj, 7. novembra. Korni poveljnik podrnaršal Galgoczy je na sprehodu zadel z glavo v mitničen drog in se je hudo poškodoval. Haszt, 7. novembra. V Hasztu se je ustavilo prebivalstvo naredbam oblastva, da bi se za kolero umrli pokopali na posebnem pokopališču. Ljudje so se polastili mrliča, ki bi se imel na pokopališču za umrle za kolero pokopati, in nesli ga na navadno pokopališče. Žandarmerija je zahtevala, da se mrlič nazaj pelje na posebno pokopališče za umrle za kolero. Ljudje niso hoteli in so planili po žandarjih. Poslednji so streljali. Jednega kmeta so ubili in mnogo ranili. 60 so jih zaprli, mej njimi 20 žensk. Razburjenost je velika. Toulon, 7. novembra. Pomorski pre-fekt je zaukazal, da mora biti pripravljenih toliko ladij, da se lahko 1800 mož odpelje na Madagaskar. Reggio, 7. novembra. V pravdi proti članom razpuščene socijalistične lige obsodili so vse člane razun jednega v jedno-do trimesečno jrtCO. Novi York, 7. novembra. V Savanutsu v državi Georgia je skoro hkrati začelo goreti na sedmih angleških ladijah, naloženih s pavolo. Zgorelo je kacih 4000 bal pavole. Gotovo so zažgali odpuščeni delavci. Tu | c i. 4. novembra. Pri Maliču: Baron Scwegel, Bober, Leydliuayer, Endres, Engl, Schulz z Dunaja. — Makeseh iz Celja. — Feigelmiiller iz Trsta. — Wolek iz Waidhofen-a. - pl. Lenkh z Rake. _ Baroninja Apfaltrern iz Gradca. — Milavc, Hanf iz Kočevja. — dr. Vilfan iz Radovljice. — dr. Ant. Recknagl z Jesenic. 5. novembra. Pri HUnu : Bock, Hoffinann, Monseheim z Dunaja. --Maulwurf iz Barcstelep-a. — Weiss iz Gradca. — Schvvagerl iz Trsta. — Effenberger iz Brna. — Sagasser iz Bludenca. -Biirger iz Kočevja. — Riboli z Reke. — Zagorc, Sulu iz Bu-čice— Lininger iz Maribora. — Lončarič iz Sele. — Hirschler iz Vel. Kaniže. — Loy iz Kočevja. — Prinz iz Zagorja. — Maly, Demberger, Rieger iz Tržiča. — Colerus pl. Geldern iz Pulja. Pri [Maliču : Grof Taaffe, Kolin, Pregelhof, Leuschner, Harrieh z Dunaja. — Luzatto iz Testa. — VVinterhalter iz Maribora. — Hing z Rakeka. — Jaklič in Kočevja. — Berg iz Mokronoga. — Sajic iz Trebnjega. — Dimitrovich, Voytech iz Gorice. — Gu'manstbal iz Novega Dvora. — dr. Deu iz Po-stojine. Pri avstrijskem, caru: Arhar iz Ljubna. — Su-šteršič iz Bleda. — Cerar, Pustotnik iz Blagovice. Pri Jutnem kolodvoru: Ciperle, Krall z Dunaja. — Simmet iz Amstetten-a. — Thomas iz Opatije. Vremensko sporočil«. a rt Cas Stanje > Veter Vreme 'b -J« E opazovanja zrakomar» t mm toplomera po Celziju 15 Iiazpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Picooli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr, Grečelj, Mardetschlaeger. Dunajska borza. Dn6 7. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4$..... Avstrijska kronska renta 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. , , . . London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v< 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... 25 „ . 124 15 „ . 99 45 „ . 123 10 „ . 97 55 „ . 1043 . 391 10 „ . 124 30 „ j. 61 n . 12 20 „ 9 89 V« 1 25 „ 88 „ Dne 6. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke I. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . , „ dolenjskih železnic 4% 148 gld. 50 kr. 157 25 199 50 97 40 142 75 129 25 107 n — n 67 n 50 n 98 70 220 — 165 90 n 129 — 98 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 141 „ 50 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 70 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......2* „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld.......69 „ — „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......50 „ — „ Ljubljanske srečke..................24 „ 75 , Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . 176 „ — „ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3417 „ 50 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 497 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 105 „ — „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 72 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....99 „ — „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 173 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................135 „ 87'/,„ AT Nakup ln prodaja *£8 Š vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebaajlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitku. KaUntna izvršitev naročil na boni. Menjarnična delniška družba ,,M E R C U B" Uollzeile it. 10 Dunaj, MariahiliirstrassB 74 B. Sf Pojasnila "SS5 v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulacijsklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.