glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko **T* XII., ST. 85 — CENA 10 DIN KRANJ, 30. OKTOBRA 1959 5 seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj Nova pravosodna stavba ? Prihodnje leto tudi zdravstveno zavarovanje kmetijskilj proizvajalcev Močan porast nesreč pri delu ▼ torek, 27. oktobra dopoldne je bilo nadaljevanje 28. prekinjene seje obeh zborov OLO Kranj. Na dnevnem redu je bilo poročilo o socialnem zavarovanju, dalje poročilo o saključnih računih gospodarskih organizacijah za leto 1958, poročilo o delu okrajnega finančnega inšpektorata v prvem polletju 1959, razprava in sklepanje o predlogu za gradnjo pravosodne stavbe v Kranju in razprava ter sklepanje o ■deležbi okraja pri investiranju kabliranja telefonskega •mrežja na Gorenjskem. Na dnevnem redu ločenih sej pa so razpravljali In sklepali med drugim tudi o soglasju za gradnjo upravne stavbe podružnice Narodne banke Kranj. *UDl **LCI KMETIJSKI PROIZVA- sledicami. Na seji so zato pred- BODO ZDRAVSTVENO lagali različne ukrepe, ki naj bi ZAVAROVANI v podjetjih znižali odstotek obo- . žlrahni razpravi ob prvi toč- lenj. J dnevnega reda skupne seje odborniki so v razpravi tudi Jjoblemi socialnega zavarova- precej govorili 0 nesmotrnosti in « v okraju) so številni govor- problematičnosti predpisovanja *i predvsem poudarjali nara- razmeroma visokega odstotka po- ri?,. j.e bolezenskih izostankov, sebne stopnje prispevka) W ne-•oratnih nesreč in nesreč pri stimulativT10 vpliva na podjetja Jfihodu in odhodu z dela. Ne- pri njihovi gkrbi za varnost pri JJoe pri delu v okrajih so na delu in izboljšanje deiovnih polmer v zadnjih treh letih ve- gojeVj čeprav pQ drugi fitrani iz_ »le družbo okoli 2 milijona 400 ravnava financni obračun Zavo-«ofi dinarjev. Leto« do konca da za ^cisten zavar0vanje. "^Ptembra je bilo v kranjskem •kraju že preko 3800 nesreč pri **lu, od tega 5 s smrtnimi po- Odbornik tovariš Uršič je govoril o socialnem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, o čemer je izšel letos julija zvezni zakon. Konkretno za posamezne republike bodo vprašanje social- *lemjm GLAVNEGA ODBORA szdl SLOVENIJE O EINANSIRA . •"U STANOVANJSKE GRADNJE ne?a zavarovanja kmetijskih pro-V ponedeljek, 2. novembra bo v izvajalcev rešili republiški za-*-lubl]ani plenum Glavnega odbora konl. Tovariš Hafner je pouda-^dl Slovenije, kjer bodo ril, da bo največji problem pri r*apr«rljall o političnih nalogah tem plačilna zmogljivost kmetov 82Dl pri uvajanju novega načina — zakon bo namreč temeljil na lansiranja uporabe ln graditve samofinansiranju. Povedal je tu-"••»ovanj. Referat bo imel tovariš di, da bo v petek, 30. oktobra na **«ne Kavčič. Izvršnem svetu LRS konferenca, na kateri bodo že formirali bistvene postavke republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. STOPNJA ZASTARELOSTI OSNOVNIH SREDSTEV Obširno poročilo Sveta za družbeni plan in finance OLO o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1958 govori med drugim tudi o stopnji zastarelosti osnovnih sredstev, ki se je lani v celotni industriji znižala od 46,7 % na 43,4 %, torej za 3,3 %• Najvišja je v živilski industriji, kjer znaša 62,4 % ui se je v primerjavi z letom 1957 zvišala za 7 */o, kar kaže, da je bilo v letu 1958 znatno manj investirano kot so znašali letni odpisi. Živilska industrija je edina panoga, v kateri se je zastarelost zvišala. Sledi elektroindustrija, kjer je zastarelost nasproti letu 1957 ostala nespremenjena — 57%. V vseh ostalih panogah se je zastarelost osnovnih sredstev znižala — relativni največ do 21,4 % (Kemična tovarna Podnart). Kljub visoki stopnji zastarelosti osnovnih sredstev pa je treba pripomniti, da v posameznih podjetjih osnovna sredstva niso v tako slabem stanju, kot bi to lahko sklepali iz stopnje zastarelosti. Iskra Kranj izkazuje na primer 57 */o zastarelosti osnovnih sredstev, kljub temu pa so osnovna sredstva sorazmerno v dobrem stanju, saj je bilo za vzdrževanje ln generalna popra- vila le-tch samo v letu 1958 porabljenih 264 milijonov dinarjev v breme materialnih stroškov. GRADNJA PRAVOSODNE STAVBE V KRANJU Spričo predloga republiških organov, da je treba okrožno sodišče v Ljubljani decentralizirati, in spričo dejstva, da so prostori okrajnega sodišča v Kranju v precej neprimerni stavbi (to velja zlasti za zapore!), so se v juniju letos na pobudo Državnega sekretariata za pravosodno upravo LRS začeli razgovori z zastopniki kranjskega okraja o gradnji nove pravosodne stavbe (Nadaljevani« mm 2. •braal) POKLONILI SE BOMO SPOMINU PADLIH Vsako leto 1. novembra — na Dan mrtvih — se spominjamo pokojnih sorodnikov, prijateljev in znancev. S posebno hvaležnostjo pa se spominjamo tudi vseh tistih, ki so v neomajni veri v lepšo prihodnost nesebično darovali svoja življenja v borbi za svobodo. — Vseh teh se bomo spominjali z žalnimi slovesnostmi na grobiščih širom po Gorenjski. Osrednja komemoracija bo v Begunjah, in sicer na grobišču talcev v Dragi ob 9. uri, na grobišču v graščinskem vrtu ob 10. uri, ob 11. uri pa ob grobnici v Radovljici. Spomin padlih bodo počastili z uvodnim govorom in kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali godba na pihala iz Lesc, radovljiški pevski zbor in recitatorji. Podobne komemoracije bodo tudi po vseh ostalih občinah. V nova stanovanja Za zasedanje Delavskega sve-*a Železarne Jesenice, ki je bilo * sredo dopoldne, je vladalo ve-"ko zanimanje, ker so na zasedanju potrdili delo stanovanj-•fce komisije, ki je razdelila •koli 200 novo dograjenih stanovanj. Na zasedanju so najprej razpravljali o problematiki prede-l°Valnih obratov in visokih peči, to je dveh največjih obratov Podjetja. Govorili so o nujnosti Popravil in dopolnitev nekatero naprav pri organizaciji dela ,n dali v razpravi v glavnem Poudarek ekonomskemu vprašanju, to je povečanju in izboljšanju proizvodnje. Po temelj i-razpravljanju o trenutni Problematiki imenovanih obratov, sklepov niso sprejeli, mar-v«£ imenovali komisijo, ki bo "^stavila sklepe in jih predlo-*ila v odobritev na prihodnjem Usedanju. Pregledali so tudi stanovanjske komisije, predam listo razdelitve novo dograjenih stanovanj. S prioritetno listo razdelitve stanovanj *e je delavski svet v celoti strinjal. Na osnovi točkovanja 'e komisija dodelila 164 stano-vanj delavcem, 31 nižjim usluž-^eem in 7 višjim uslužbencem Podjetja. Pri razdeljevanju je komisija upoštevala tudi druge kolišč ine in je prejelo po steblu članov družine 21 stanovanj družine s 6 in več člani, *° stanovanj 5-članske družine, 74 stanovanj 4-članske družine, *4 stanovanj 3-članske družine, *9 stanovanj poročeni brez otrok *n 8 stanovanj samci. Upoštevajoč dobo zaposlitve je bilo doseljenih onim z 20-letno zapo-'btvijo 32 stanovanj, z do 20 *etno zaposlitvijo 102 stanovala, t. 10-letno 42 stanovanj, s * let 17 stanovanj in z zaposlitvijo do 3 let 11 stanovanj. Razumljivo so imeli pri dodelitvi •snovanj prednost borci NOB in interniranci, katerih je pri šlo 78 prav iz tega razloga na prioritetno listo, kakor tudi osebni invalidi, ki so dobili 30 stanovanj ter aktivni v družbenih vlogah, ki so dobili 36 stanovanj. Nujnost gradnje stanovanj na Jesenicah dokazuje tudi pregled neustreznih stanovanj za člane delovnega kolektiva Žele- zarne Jesenice. Pred omenjeno razdelitvijo je bilo 13 kletnih, 46 p odstrešnih, 119 pretesnih in 58 vlažnih stanovanj. Brez stanovanja pa je bilo 61 članov kolektiva. Stanovanjska stiska je bila delno odpravljena s tolerantno razdelitvijo stanovanj, še bolje pa bo v prihodnjih dveh letih, ko bo Železarna Jesenice zgradila nova stanovanjska poslopja. U. r K. Po stezah partizanske Jelovice Iz Dražgoš v Železnike PRIPRAVE ZA LETOŠNJO ZIMSKO TEKMOVANJE Pripravljalni odbor za organizacijo proslave »Po stezah partizanske Jelovice«pri Okrajnem odboru Zveze borcev je imel že tretjo sejo. Govorili so o prihodnjih zimskih prireditvah v Dražgošah, ki so že postale tradicionalne. Čeprav podrobnosti o tehničnih pripravah še niso končane, je odbor vendarle sprejel nekaj bistvenih zaključkov, ki bodo dali tem prireditvam poseben ton. Predvsem gre za spremembo, da te prireditve, ki bodo tudi letos 9. In 10. januarja, ne bodo več osredotočene na Dražgoše, marveč na Železnike, vsaj v ugodnih snežnih razmerah. Tako bo ta prireditev še močneje podkrepila občinski praznik tega kraja, hkrati pa, kar je še posebno dalo povod organizatorjem za tako odločitev, bo tej prireditvi moč zagotoviti množično udeležbo. Težaven promet do Dražgoš, zlasti v neprimernih snežnih razmerah in oddaljenost lega kraja ni dopuščala množičnega obiska. Kljub temu. kot je zasnovan načrt prireditve, bo ohranjen spomin na Jelovico in Dražgoše. Tekmovalna smučarska proga je namreč vodila z Jelovice skozi Dražgoše s končnim ciljem v Železnikih. Zato bo ta prireditev še zmeraj upravičeno nosila ime >-Po stezah partizanske Jelovice«. Predviden je množični patrolni tek, posebna proga za tek reprezentanlov, krajša proga za tek mladincev in slalom. Hkrati nameravajo letos organizirati tudi tekmovanje sankačev. Tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« privablja vsako leto več udeležencev. Tako predvidevajo, da se bo tokratnega tekmovanja udeležilo samo v patrolnem teku 75 patrol z 225 udeleženci samo v patrolnem teku. •1,0 Stanovanjska skupnost v Železnikih zajema Železnike, Cešnjico in Studeno. Pred nedavnim so izvolili tudi 25-članski svet stanovanjske skupnosti. V Železnikih se je prav v zadnjem času pokazala vdJika potreba po raznih servisnih delavnicah, šivalnicah, pralnicah in drugih drobnih dejavnostih. V okviru stanovanjske skupnosti bodo v Železnikih dokončno rešili tudi problem družbene prehrane. Zato 6ta se kolektiva gostinskih podjetij, to je gostilni KZ Cešnjica in Trnje Železniki sporazumeli, da se združita v enotno gostinsko podjetje. S tem v zvezi bodo zgradili tudi /novo gostinsko poslopje. Idejni načrti so že izdelani in poslani revi- BRIGADE SE VRAČAJO V sredo zvečer ln včeraj zjutraj so se vrnile domov slovenske mladinske delovne brigade, ki so sodelovale pri gradnji avtomobilske ceste, med njimi tudi IV. gorenjska MDB »Pavle Mede-Katerine«. Vse brigade so bile najmanj šestkrat udarne. — V torek, 3. novembra bosta odpotovali na gradbišče pri Nlšu še dve slovenski mladinski delovni brigadi. ZVEZNO POSVETOVANJE O DRUŽBENI PREHRANI V Beogradu bo od 19. do 21. novembra zvezno posvetovanje o družbeni prehrani, kjer bodo razpravljali o dosedanjih izkušnjah glede organizacije prehrane in o ukrepih za njeno izboljšanje. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA NA SEJAH ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE V sredo, 4. novemlbra bosta odbora za gospodarstvo obeh zborov ZLS, odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo Zveznega odbora teT odbor za vprašanje dela in socialnega zavarovanja Zbora proizvajalcev začeli obravnavati osnutek zakona o finansiranju stanovanjske graditve .ter osnutke drugih predpisov, s katerimi bo urejena ta graditev. zijski komisiji pri OLO Kranj. Po-solpje bo predvidoma zgrajeno do konca leta 1961. Člani stanovanjske skupnosti v Železnikih si močno prizadevajo, da bi v najkrajšem času ustanovili gospodinjski servis. Ta je v Železnikih nujno potreben glede na veliko število zaposlenih žena v industriji. Delno so nalogo servisa že rešili z zavodom za rehabilitacijo invalidov. Tako izvršuje zavod razna šiviljske usluge tudi na domu s prenosnimi električnimi šivalnimi stroji. Zedinili so se, d* bodo ustanovili tudi pralnico s sodobnimi pralnimi stroji. Stanovanjska skupnost v Železnikih podpira tudi razne obrtne dejavnosti, ker so te trenutno še nujno potrebne, dokler se za to ne ustanovijo ostali uslužnostni servisi. Sem sodijo predvsem čevljarska, dimnikarska in kleparska obrt. PRED USTANOVITVIJO Delavske univerze na Bledu V petek, 23. oktobra Je bila na Bledu redna seja Sveta za šolstvo, prosveto in kulturo. Glavni namen seje je bil obravnavati predlog Pripravljalnega odbora za ustanovitev Delavske univerze na Bledu. Člani Sveta so soglasno sprejeli predlagani osnutek in izrekli nekaj pripomb. Prihodnji teden bo na redni seji omenjeni predlog obravnaval ln sprejel tudi Občinski ljudski odbor Bled. Splošne potrebe po izobraževanju v blejski občini nedvomno opravičeno narekujejo zahtevo po ustanovitvi zavoda, ki bo sistematično skrbel za splošno, strokovno ter ideološko izpopolnjevanje delavcev in uslužbencev, zlasti še članov različnih samoupravnih organov. Učni program izobraževanja za tekoče delovno leto je za prvo stopnjo dokaj zahteven in obsežen. Uresničiti ga bo mogoče Je z discipliniranostjo poslušalcev, torej z rednim obiskovanjem različnih predavanj, seminarjev in tečajev ter z dobrim predavateljskim kadrom. Delovni program, ki ga je ■sestavil pripravljalni Odbor, predvideva ustanovitev novega sploš-no-izobraževalnega tečaja za dopolnitev osnovnošolske izobrazbe, dalje organiziranje enodnevnih ali dvodnevnih seminarjev po vseh blejskih podjetjih, ciklus predavanj za člane samoupravnih organov ObLO, predavanja za člane zadružnih svetov pri vseh petih kmetijskih zadrugah v občini in še vrsto občasnih predavanj iz različnih področij splošnega in Razstava 40 let dela in boja KPJ in SKOJ V soboto, 7. novembra bodo v avli Okrajnega ljudskega odbora' v Kranju odprli razstavo »40 let dela ln boja KPJ in SKOJ«. S slikami, fotokopijami raznih spisov in z drugimi dokumentacijami bo na razstavi prikazana vodilna vloga Partije v boju za delavske pravice skozi mračno obdobje prottljudskih režimov, zatem priprava in mobilizacija vseh državljanov za končni boj in osvoboditev v času NOB in končno tudi množično ude jstvovanje delovnih ljudi za industrializacijo dežele in dviganje življenjske ravni. To zanimivo zgodovinsko razstavo o revolucionarnem boju našega prebivalstva pod vodstvom Partije bodo potem prikazali še v Tržiču, na Jesenicah in v drugih mestih našega okraja. strokovnega značaja. Člani sveta menijo, da pri izpolnitvi teh nalog ne bodo imeli težav, ker obstajajo materialni, kadrovski in finančni pogoji za uresničenje programa. -Jb Enoletna akcija pionirjev In mladine Zveza prijateljev mladine Slovenije, CK LMS, Svet za šolstvo LRS in Glavna zadružna zveza so v sodelovanju z drugimi gospodarskimi organizacijami na področju kmetijstva in gozdarstva organizirali enoletno akcijo mladine in pionirjev zadružnikov. V tem času bodo vzgojitelji, kmetijski in gozdarski strokovnjaki ter vse ostale družbene in gospodarske organizacije seznanile čimveč pionirjev in mladine v vas^h in mestih z napredno kmetijska proizvodnjo. Tudi na Gorenjskem bodo še naprej ustanavljali šolske in pionirske zadruge, aktive mladih zadružnikov. V že obstoječih pa bo treba delo še izboljšati. Pri tem bodo čimveč pionirjev in mladine vključili v krožke mladih naravoslovcev, aktive mladih zadružnikov in kmetijsko - gospodarske šole. Mladina in pionirji se bodo seznanjali s sodobno agrotehniko in -zadružništvom. Pri šolah bodo pionirji urejali oko'Hco, šolske vrtove, nasade in igrišča. Pri tem pa bo treba izpopolnjevati splošno ia strokovno znanje v kmeti jsko-go-spodarskih šolah. Tu bodo seveda pomagali tudi starši in vzgojitelji 6 spodbujanjem otrok in mladin«, da bodo aktivno sodelovali v tej akciji. Kako bo konkretno organizirana ta akcija v kranjskem okraju, p« so sinoči razpravljali tudi na seji Okrajnega odbora Društva prijateljev mladine za kranjski okraj. 2 »glas gorenjske« NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO KRANJ, 30. OKTOBRA !95P" Hudourniki prestopili hrenove ■ssajs? „ »p**** sta?j?, V JESENIŠKI »2ELEZNINI« KUltUriUil đOIllOV lil SOI Več milijonov dinarjev materialne škode Na seji, pred tednom dni, je ObLO Jesenice obravnaval nekate- ObLO Jesenice obravnaval nekate- Irt.^rr.ielrt _^t_I J |2| ^ Močno deževje zadnjih dni, ki kom, dokler niso ogroženih objek- trtek, se je končno posrečilo, da ra Pomernbna vprašanja, o katerih * KrUIljSKl ODC1I11 111 ZCIClOVOlJlVO je bilo zlasti silovito na področju tov vsaj deloma obvarovali — — J-! ----- *mr> tww*.«.ii t.i,„ vni —_j Gorenjske, je brž napolnilo korita Hudournikov. Razbesnelo vodovje je planilo v doline in ker reke niso mogle sproti odvajati odvisne vode, je začela voda prestopati bre-fove. Ze v sredo ob 20. uri «o sporo- Istega dne so (sporočili tudi Podljubelja, da potok Mošenik prestopa bregove. Voda je preplavi'a cesto pri hiši št. 89 in jo v dolžini 200 metrov tolikanj poškodovala, da je nesposobna za ves nadaljnji promet. Razbesnelo vodovje je del ceste v širini enega metra čili iz Cadovelj pri JeJendolu, d« i« dolžini 50 metrov tudi odnesla so vodni tok preusmerili. Po zadnjih vesteh je voda upadla za 30 centimetrov, vendar še teče po cesti. V sredo zvečer je prestopila bregove tudi Sava Bohinjka, ki je prizadejala precejšnjo škodo gradnji mostu pri Bohinjski Bistrici. smo že poročali. Tako je bile med drugim ustanovljena Ljudska univerza, imenovani so bili člani r upravna odbor, razpravljali /so o reorganizaciji gostinske mreže ma območju ebčine. Na osnovi sklepov Svet za kulturo in prosveto Občinskega ljudskega odbora Kranj je v sporazumu s Svetom Svobod in prosvetnih društev imenoval pred časom posebno komisijo, ki je od 14. maja do 16. junija letos naj se čimprej uredi lastništvo do-mov v Mavčičah, na Jezerskem Visokem, Kokrici, Podbrezjab' Cerkljah, v Naklem in na Pri«1' skovem. Sprejeli so tudi sklep, d« bodo v proračunskem letu 196° je potok Bistrica močno narastel in da ogroža gradnjo mosta pri Ca-«Jovljah. Narasle vode ogrožajo tudi dve hiši, ki stojita v neposredni bližini naraslega potoka. Gasilci in vaščani so se z vsemi sila- Po nepopolnih podatkih je materialna škoda za okrog 400 tisoč dinarjev, pri čemer pa ni vračunana škoda, ki so jo narasle vode povzročile na travnikih. Gasilcem iz Tržiča in Podljubelja ter vašča-nom, ki so se borili z naraščajoči- ObLO Jesenice ustanovil 6 stano vanjskih skupnosti, obravnaval Voda je odnesla precej gradbene- poročilo o poslovanju v Trgov-ga materiala v vrednosti preko mi- skem podjetju »Zeleznina« in ne- zadnjih zborov volivcev je ™ ZV,\T T , °" JTJđ 'ei0S U0<1° v Proracunsuem leiu i Ip<;„nir„ .,,,..,„ f. J pregledala vse kulturne domove v zagotovili denarna sredstva za do katerih drugih vprašanjih. Zlasti je bila živahna razprava e poslovanju v »Zeleznini«, kjer je občini. Komisija je pri svojem delu ugotovila, da je v kranjski občini vrsta kulturnih domov, ki so skoraj brez opreme, če jo pa imajo, je stara in neuporabna. Z ozi- mi borili z naraščajočim hudourni- mi vodami vso noč iz srede na če lijon dinarjev. Ogrožena mesta, kjer je naraslo vodovje grozilo, da bo prestopilo bregove, so gasilci in vaščani primerno zavarovali, zaradi malomarnega poslovanja in r°™ na nove metode dela kultur- pričeIi. z ^ra(,nJ° novin d?-^°^0Tp Včeraj popoldne so vode na vseh najrazličnejših oblik osebnega oko- no-prosvetnih društev v zvezi z BesniC1' O'sevku in dogradili ogroženih področjih začele močnio upadati. graditev, adaptacijo in opremo domov v Mavčičah, Predosljah, Ti* bojah, Voklem in Cerkljah, v M tu 1961 pa bodo adaptirali domov* v Velesovem, na Kokrici in na Primskovem. V letih 1963/64 bodo pričeli z gradnjo novih domov • Pod Malo planino v Kamniških planinah je preteklo soboto popoldne izbruhnil požar, ki ga je ob vročem ln sončnem popoldnevu veter podil proti obronku Male planine. Požar je nastal spodaj, v dolini Črne, in hitro zavzel precejšen obseg. Vsa gasilska društva Iz kamniškega okoliša ln poklicni gasilci iz Ljubljane so imeli več ur dela, da so izkopali jarke in tako omejili ogenj. • V Iskri so te dni predvolilni sestanki osnovnih organizacij LMS, v kratkem pa bodo pričeli tudi s konferencami osnovnih organizacij. Na predvolilnih isestankih obravnavajo programe dela osnovnih organizacij za prihodnje leto in ;z-birajo kandidate za nova vodstva. • Preteklo soboto, 24. oktobra je bilo pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju sklenjenih 16 porok. • V sredo zvečer je bil v Naklem sestanek predstavnikov osnovne organizacije LMS in aktiva mladih zadružnikov. Govorili so o pripravah na letno mladinsko konferenco in o poživitvi dela mladine v Naklem. • Od 20. do 29. oktobra zjutraj Je bilo v kranjski porodnišnici rojenih 18 otrok, od tega 11 dečkov In 7 deklic. Kronika lesa tedna riščanja prišlo podjetje v kritičen T'e večjo potrebo po izobraževa- položaj. Za tako stanje je pred- nJu delovnih ljudi, je komisija vsem odgovoren bivši ravnatelj P" ugotavljanju potreb po adapta- podjetja. Zbora sta o tem razprav- cijah, novogradnjah in- nabavi ljala na ločenih sejah in sklenila, opreme ter inventarja dala pred- Šenčurju, dom v Preddvoru Pa bodo postopoma preuredili. Na včerajšnji seji je Občinski ljudski odbor Kranj razpravlj«1' tudi o materialnem stanju šolskih da se v podjetju ukine prisilna nost opremi klubskih prostorov, zgradb in opreme v šolah. Pri tel* uprava, da se izda poroštvena iz- predavalnic in knjižnic. je treba poudariti, da je izvedb« java za pokritje nastale poslovne v kranjski občini imgmo vrstQ osemletnega načrta obveznega 10 .gube m nekatere druge ukrepe. kulturnih do ki ra adaj ksr lanja odvisna med drugim pred- Ikrah sta ostro obsodila poslova- jih nihce ne vzdrž eH Najležje vsem tudi od materialne osnove je in zahtevala za krivce najstrož- ---u.__________x.:. 2__«._J . Šolske reforme si namreč bre» Hk nje in zahtevala za krivce najstrož jo kazen, ki naj bo istočasno opomin vsem, ki še danes nočejo spoštovati družbene lastnine in delati v korist družbe. -k ZBORI VOLIVCEV V TRZICU TRZlC, 29. NOVEMBRA. — Sinoči so na področju tržiške občine zaključili zbore volivcev, ki Jih je bilo skupaj 16, in sicer v Jelen-dolu, Sen i en (»m, Križah, Podij ube-lju, Sebenjah, Pristavi, Lomu, Le probleme povzročajo kmetijske zadruge. Zadruge so sicer pravni lastniki nekaterih domov, vendar nimajo interesa za vzdrževanje stavb, od društev pa zahtevajo plačevanje anuitet v taki višini, da jih društva ne zmorejo. Ce bomo moremo misliti. Na seji so hoteli zaščititi domove pred raz- sprejeli sklep, da se v okviru ra padanjem, bo nujno, da jih bo položljivih sredstev za novogra prevzela občina, ki edina lahko s nje in dozidave šol prične z 9Ta^ finančnimi sredstvi pomaga pri njami in adaptacijami po tem« vzdrževanju domov. prioritetnem redu: v letih 1W < Na področju kranjske občine je 1960 in 1961 29ra<-ili šol° na ? Šolske reforme si namreč splošne tehnične vzgoje v delavni" cah, brez skupinskega dela v laboratorijih, kabinetih in primernib učilnicah ter brez aktivnosti otroka v najrazličnejših krožkih ne zato Slapu. Kovorju in skupaj" 19 kulturnih domov, kul- nini' v ,etih 1960 in nova *oi» v Šenčurju in dozidava šole v G> šah. Brezjah, . Tržiču. Udeležba na zborih Je bila turno-prosvetnih društev pa 23. zelo živahna ln konkretna. Volivci Društvo v Olševku je sploh brez ričah (telovadnica in tri učilnice pomožnimi prostori); v letih 19 in 1962 nova šola v Preddvoru v /iv.uuiii in Konnreina. volivci w»wiirvu v uisevnu je spion Drez se v razpravi dotaknili pred- svojih prostorov. Dvoje društev sini stanovanjskih gradenj ter cer ima prostore, ki pa so popol- so vsem stanovanjskih gradenj ostalih komunalnih zadev. Sem noma neuporabni (Besnica, Sen sodijo ureditev šole, popravila cest čur). in kanalizacije. Na teh zborih vo- Ker se problem lastništva kultur 1961 V sredo ob 8. uri je bila v novih poslopjih pri vodovodnem stolpa v Kranju otvoritev nove poslovalnice trgovskega podjetja »Oskrba« -—-"—j—« »kujjuuvu. Kranj. To je doslej že druga nova poslovalnica, ki jo Je podjetje so tutM sklep, da bodo v otvorilo v dveletnem obstoju. V novi poslovalnici bodo potrošniki obc"-l ustanovili 5 krajevnih od- mer v Mavčičah) in se zaradi tega livcev v tržiškl občini so izvolili nega doma med kulturno-prosvet- - tudi svete in potrdili pravilnike nim društvom in kmetijsko zadru- šole v Naklem (ena učilnica, de- prvi del gradnje šole na Jezerske"**1 (tri učilnice s potrebnimi stranski mi prostori),- v letu 1962 in 1963 nova šola v Orehku in prizidc* irde- —... |/™,iui {jiavnuiAo nim arusivom m KmenjsKo zaa.ru- suie v iNajueui \ona ucumto, stanovanjskih skupnosti. Sprejeli go kot lastnikom doma večkrat lavnica, šolska kuhinja in ga' " tržiškl zaostruje (tak primer je na pri- roba); v letih 1963 in 1964 nov« šola na Primskovem in nove WW .----------- „ ,M,vl Ho»,ov nvega naselja in okolice vse do Rupe lahko postrežem i zelenjavo, borov- Kje naj bi bili ti odbori, delo društva ne more normalno z dvema učilnicama v Trbojah; i delikatesnim in špecerijskim blagom na bo raztiravlial nhWn«n u.t#i*vi .„..„);„.; i_ nui.^u _j .. i_»:v. mej :_ m«_____ »~ia r naš razgovor "S "j<= ""j "i «"i h vu-uuri, aeio arustva ne more normaitio z dvema učilnicama v irbojan; »- razpravljal Občinski ljudski razvijati, je Občinski ljudski od- v letih 1964 in 1965 nova šola v Tržič na eni prihodnjih sej. bor Kranj na včerajšnjih ločenih Cerkljah in dograditev šole •» Je' I c rt In ril nnm, ?..ul., ,.A\-----^ __!.u _u_u _1____________11__o___ ____1___ Ko smo se pred dnevi v bi bilo, če bi v časopis zapi-Kropi mudili v prijetni druž- sali, da imaš v delovni knji- bi, je bil Bolta najzgovor nejši. Njegovi prijatelji, do-mačini so nam kasneje pove dali, da je vedno takšen, če- žici napisanih 42 let službe, pokojnino pa tako borno, da se komaj preživljaš« Ja. ja,« je s povešeno gla- prav je nadvse skromen, vo zmajal stari Bolta. »Ne kadar mora govoriti za svoje vem, kako je to. Sest let že čakam in prosim, da bi dobil tisto pokojnino, ki mi gre in ki jo mnogi z enakim po- dobro. Takole je pripovedoval: ►»Nikdar ne bom pozabil, kako so me 13. marca 1945. leta ►►beli« premikastili. Dobili so me v Lipnici. Z vozom sem peljal fižol, moko in žito za partizane. »Beli« tega seveda niso vedeli. Toda menili so, da je Bolta moje partizansko ime, kar je zadostovalo, da so mi jih pošteno naložili.« — Bolta nazivajo Boltežarja Resmana domačini že od nekdaj. Sestinšesldeset letni Bolta nam je nato pripovedoval, kako je preživel prvo svetovno vojno kot vojak na fronti in kako je kot ilegalec pomagal med drugo svetovno vojno partizanom. Kot štirinajstletnik se je že začel ukvarjati z žebljarstvom, in sicer v ►»Plamenu«, nato je delal pri Magušarju, nato spet v »»Plamenu«. Pokoj je dočakal kot poštni raznašalec. »»Nekdaj nam je trda predla. Delali smo po 12 do 14 ur, zaslužili pa le 4 do 5 goldinarjev na mesec in bili brez dopusta. Spominjam so, kako žalostni so bili prizori, ko so ložajem, kot sem ga imel Jaz, že dobivajo. Pravijo, da za pa bo odbor Izvolili so tudi nove šolske odbore sejah obeh zborov na predlog Svr>- zerskem. po vseh volilnih enotah. ta za kulturo in prosveto skleni!, J^i Gradnja pravosodne stavbe v Kranju • Včeraj zvečer je bila na Golniku mladinska konferenca, kjer so govorili o programu dela za prihodnje leto. Kot gostje so se je udeležili tudi predstavniki mladine iz Iskre. • Na zemljišču poleg Zdravstvenega doma v Kranju bodo te (Nadaljevanje s 1. str.) obveznost kot investitor v sode- gradnjo pravosodne stavbe 1**^' dni pričeli z gradnjo nove zobne v Kranju, to je o gradnji stavbe lovanju z Ljudsko republiko Slo- ne leta 1960, konča pa leta lWj ambulante. Stavba bo enonadstrop- za okrožno sodišče, javno tožil- venijo gradnjo nove pravosodne In zadnji sklep: OLO aogl3^6 na> stvo, preiskovalne zapore itd. Po stavbe v Kranju. Drugi sklep s tem, da se v novi stavbi zgr^' • Te dni je izobraževalni cen- predlogu gradbenega odbora bi določa, da OLO prevzame ob- de tudi prostori tajništva za n njegove skupine na Siciliji. Kljub nju znotraj stranke in ceplje- podobna druga gospodarska in vsem grožnjam in pritisku stran- nju „a dve nasprotujoči si sku- sociaina vprašanja so sestavlja-kinega vodstva in cerkvenih pini. Naprednejša smer, ki jo |a poglavitni predmet razprav poglavarjev, se je ta sicilski vo- vodi bivši tajnik stranke Fan- na kongresu. Ob njih se je ne- ditelj demokristjanov pri nedav- fani ni hotela ostali gluha na kdaj enotna stranka razcepila nih volitvah izjasnil proti urad- vse močnejše zahteve po novi, na naprednejše in nazadnjaško ni politiki slranke In postal drugačni politiki vlade, med- krilo. Od zmage enega ali dru- njen odpadnik. Prav zaradi tega tem ko je konservativno krilo gega D0 v marsičem odvisen je dosegel tudi zmago. To je še nadalje vztrajalo na starih politični razvoj dežele v prihod- bil prvi in najbolj viden do- postojankah. njih letih. Povsem na mestu je kaz, da v stranki ni vse zlato, y9a ta nasprotja so prišla na namreč pričakovati, da bodo kar se sveti. Kako bi tudi moglo dan na kongresu. Leva struja se naprednejše sile v stranki iskale biti, ko pa je vlada, ki jo vodi je zavzemala za to, da bi stran- podpore in sodelovanje pri dru- Demokrščanska stranka ogoljufa- ka preusmerila dosedanjo politi- glh sorodnih rilah v političnem la volivce za njihovo zaupanje ko v reševanju vseh bistvenih življenju dežele. Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Beznik — Od-jovorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Tekoči jačun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-135 — Izhaja ob ponedeljkih in petkih — Letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 din KRANJ, 30. OKTOBRA 1959 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO »©las gorenjski« t Voda, voda! Na levem bregu Save onstran Radovljice je 22 vasi zbranih v kroparski vodovodni skupnosti, ki že dolga leta zbirajo prispevke, dajejo les in kopljejo jarke ter si urejujejo vodovod. Letos so porabili za ta dela dobrih 12 milijonov, od katerih so sami zbrali 4 milijone din. Največja težava je, ker primanjkuje cementa. Z upravičenim veseljem so letos dočakali pritok vode v Lipnici, v Lancovem in v Kamni gorici. ZGORAJ: Podobnih prizorov v Kamni gorici ne bo več... SPODAJ: ...saj so mladi Ln stari pomagali pri gradnji vodovoda V okviru novega sistema finen-siranja stanovanjske graditve se bodo zvišali tudi prejemki delavcev, uslužbencev, upokojencev ln uživalcev invalidske invalidnine ter prejemki državljanov izven delovnega razmerja. Ta izplačila bodo urejena na dva načina: uporabniki stanovanja bodo prejemali pri blagajni podjetja ali ustanove, kjer prejemajo svoje redne prejemke, tudi te zneske. Tistim, ki pa stanujejo v lastnem stanovanju ali v stanovanju, kjer so solastniki, ali ki stanujejo v stanovanju, ki je lastnina ali solastnina članov njihove družine, bodo ta izplačila odgođena, in sicer na račun prejemkov za leto 1960 do 1. januarja 1963, na račun prejemkov za 1. 1961 pa do 1. januarja 1964. Kar zadeva neposredno izplačila uporabnikom stanovanja, bodo imeli pravico do izplačila vsi, ki veljajo za uporabnike stanovanja. Ti bodo uporabo svojega stanovanja dokazali na podlagi dokazila o uporabi stanovanja. Podnajemniki bodo uveljavili pravico do izplačila na podlagi pogodbe o podnajemniški pravici. Vsi, ki imajo pravico do nadomestila, bodo predložili tudi potrdilo o bivališču v kraju zaposlitve. Drugače povedano, vsi delavci in uslužbenci, upo- kojenci, osebni in družinski invalidi, kakor tudi državljani, ki so začasno izven delovnega razmerja, pa niso lastniki ali solastniki stanovanja, bodo prejemali dodatek k svojim običajnim mesečnim prejemkom v tistem znesku, kakor je urejeno z osnutkom uredbe o izplačevanju nadomestila za zvišanje najemnine ob predložitvi dokaza • uporabi stanovanja in potrdila • bivališču v kraju zaposlitve. Zvišanje pokojnin bo urejene s spremembami in dopolnitvami zakona o pokojninskem zavarovanju, kol so kot zakonski osnutek predložili Zvezni ljudski skupščini. Petem predlogu se bodo zneski osebnih in družinskih najemnin, ki ■• določeni ali ki bodo določeni p» zakonu o pokojninskem zavarovanju tei v skladu s povprečnimi zneik: plač, doseženih pred 1. januarjem 1960, preračunavali a« nove zneske. Finančni učinek zvišanja pokojnin, kakršne se bodo izplačevale ob koncu letošnjega leta, bi znašali blizu 5 milijard dim letno. V enakem smislu bo po osnutka zakona o spremembah zakona • vojaških vojnih invalidih zviša* tudi invalidski dodatek, ki se izplačuje kot nadomestilo za zvišane najemnine. NOV TARIFNI PRAVILNIK Uspehi v proizvodnji in produktivnosti v »Jelovici« Škofja Loka Ko je delavski svet lesnoindu- "Ijskega podjetja »Jelovica« v Sk. °*i v začetku letošnjega leta pre-*es«l uspeh poslovanja v 1. 1958, p °jim ni bil v celoti zadovoljen. Oslovni uspeh je bil sicer dose-saj je podjetje ustvarilo 136 ^"ijonov din čistega dohodka, od j^terega je namenilo v sklade j 5 V«. Ugotovljeno je tudi bilo, /r*je bila produktivnost zaposle-Prenizka, z njo pa tudi zasluž-^' "n da je podjetje razen izdel-v> ki so izkazovali poslovni jPehi imelo še postavke kot pro-j^°dnja spalnic, vgrajenega pohi-B *i trdega rezanega lesa in ve-k "m plošč, ki je bila deficitna. ki rešili te probleme, je delav-^ svet stal pred Tazpotjem — ^ Povečati tem izdelkom prodajna cene ali pa povečati produkti "ost in zaižati polno lastno ceno ^elk0v. IzH ^'orana je bila druga pravilnej-Va"5.0'' T* aaj bi sprostila vse no-(j nJe rezerve, izboljšala organiza-)> dela in poslovanje nasploh ^l^ehod na to pa je bil potre-stirnulans, ki bi te rezerve ^. °stil. To naj bi bil tarifni pra- Wlk' ki Je bil v Ie,u 1958 Preveč ^l' sej razen tarifne postavke, II * Po normi in morebitne delitve lj40,)Se9«I drugih oblik nagrajeva-8t4' **a tudi osnovne tarifne po-j *e so bile nizke in niso dajale tij^arneznim kategorijam delavcev ,jj^ih spodbud. Graditi nov ta-' Pravilnik na uspehih iz le-958, kolektivu ne bi dalo po- izvodnje, saj izdeluje razen stavbenega, sobnega in vgrajenega pohištva, zabojev, montažnih objektov, lahkih gradbenih plošč, vezanega lesa in furnirjev še vrsto ostalih izdelkov, ni postavilo v pravilnik načela nagrajevanja po enoti proizvoda. Prilagodilo je pič pravilnik svojim specifičnim možnostim in zahtevam ter predvidelo v njem stimulacijo dveh stvari, ki 6ta bili v letu 1958 najbolj pereči ■— produktivnosti in zniževanja polne lastne cene. Razen tega č kot lani v vsem letu. Tudi celotni dohodek podjetja je porastel v primerjavi z istim obdobjem lani za 13,72 %, in to pri 2,59 Vo manj zaposlenih kot v letu 1958. Produktivnost dela je porastla za 15.44 % in podjetje praktično danes nima več proizvoda, ki bi izkazoval izgubo. Lastna cena vezanih plošč je znižana napram lani pri kub. metru za 9658 din ali za 9.53 %, pri spalnicah pa celo po garnituri za 10.168 din ali za 17,06 odstotkov. Znižanje lastne cene pa so zaznamovali tudi ostali izdelki. Tako gospodarjenje ima svoj odraz tudi na zaslužkih zaposlenih. Povprečni mesečni zaslužek pol- kvalificirane delavke znaša 14.000 dinarjev, kvalificiranega mizarja pa 18.000 din. Pri tem tvorijo odvisni zaslužki že 26 % celotnih zaslužkov, če bi pa tu prišteli še zaslužke za preseganje norme, pa skoro 40 %. Povprečno mesečno povišanje zaslužkov napram lani ;e pa 31 %. So s tem izčrpane vse možnosti in rezerve? Delavski svet meni, da ne. Nov tarifni pravilnik naj bi kriterije odvisnega zaslužka prilagodil, da bi bili še stimulativnejši, ponovno bi revidiral posamezne normative, ki so v povprečju preseženi nad 20 % in s tem uvedel še pravičnejše nagrajevanje posameznikov. Povečani čisti dohodek pa veča tudi sklade podjetja. Lani je bilo ustvarjenih za 16 milijonov din skladov, letos ob 9-mesečju pa že 26 milijonov. To pa še ni vse. Kolektiv se misli odreči tudi delu dohodka za delitev v znesku 8 milijonov din. Ustvarjena sredstva bo namenil za gradnjo stanovanj, za rekonstrukcijo in izboljšavo proizvodnih procesov, da bi bil rezultat v letu 1960 še ugodnejši. om. 5 seje Turističnega društva na Bledu Priprave za zimsko sezono Minuli teden Je bila aa Bleda seja upravnega In nadzornega odbora Turističnega društva Bled. Posvetovanja so se udeležili tudi člani odbora za blejske prireditve In zastopniki hotelov. Razpravljali so o pripravah za zimsko sezono 1959-60 ter o zaključkih letošnje poletne sezone. Zimska sezona je tako rekoč že pred nami, zato so Blejci s pripravami ie pričeli. Z učinkovito propagando naj bi zainteresirali turistična zastopstva doma in na tujem za Bled pozimi. V ta namen bodo v kratkem izdelali fotografske povečave zimskih motivov z Bleda in okolice ter kartonirana stojala fi fotografijami za izložbena okna potovalnih uradov v različnih krajih države. Letake za zimsko sezono bodo natisnili v slovenskem, srbohrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku. V teku so tudi priprave za sestavo 'koledarja zimskih prireditev, predvsem športnih (sankanje, smučanje, drsanje, kegljanje, konjski in mo-to-skjoring) in zabavno-družabnih itd. Predvidevajo, da bo v letošnji zimski sezoni na Bledu sodelovala tudi RTV Ljubljana s televizijskimi prenosi zimskih prireditev. Z zastopniki RAV so nameravajo pogovoriti o izdelavi barvnega igranega filma za propagando Bleda. Z vodstvom snemalne grupe so o tem že govorili, o dokončnih tehničnih podrobnostih pa se bo tre- ba še zediniti. Kopije takšnega propagandnega filma bi seveda poslali tudi v inozemstvo. O prvih zaključkih letošnje poletne sezone je na seji poročal tajnik TD Bogdan Senca. Navedel je pomanjkljivosti v letošnji statistični službi in omenil težave, ki so nastale v zvezi « tem. Sicer pa so rezultati zadovoljivi, saj so zabeležili 181.877 nočitev, kar je za 14.049 več kot lani, v odstotkih pa za 8,4 %. Posebno je naraslo število inozemskih nočitev, in sicer za celih 17% v primerjavi z lanskim letom. Povprečna doba bivanja gostov na Bledu se je v letošnji sezoni znižala od lanskih 4 dni na 3,67. Na tolikšno zmanjšanje je vplivalo predvsem slabo vreme v avgustu. Na seji Turističnega društva so razpravljali tudi o možnosti organiziranja večjih zimskih prireditev kot n. pr. festival jugoslovanske folklore ali večjo prireditev malih zabavnih orkestrov in podobno. Sklenili so tudi, da je treba pričeti tudi s pripravami za načrt gradnje sankaške proge na Straži. tjj^ih sredstev za povečanje ta-d^'k Postavk, kaj šele sredstev za j. 9« oblike nagrajevanja. Obšir-t) .^alize pa no pokazale druge ^ 7°sti in rezultate in iz teh je nov tarifni pravilnik. Ujetje zaradi raznoterosti pro- u9pehi in slabosti Nagrajevanja v ibi »tj)ft *5eJi upravnega odbora tek-^ft.e tovarne ibi v Kranju so Vij) ^^O^m govorili tudi o uspe-V{j.1J0veg« načina nagrajevanja po Vh, ^ren<>d od plačevanja po tjrs ah na nagrajevanje po proti.^ 'vnem akordu ni potekal tako, <0 le bilo predvideno. Nastale V . Ve zaradi povprečnega po-W^ * ODveznosti na delovnih »rQv!*1 in tudi zaradi nekaterih neto n° postavljenih akordov. Zn-k^j v tem sistemu še zmeraj ne-Vjjj^Hanjkljivosti, ki jih sproti vljajo. v glavnem pa je ta H^" Nagrajevanja odpravil neka-Sl ^"Pravičene razlike med po-^Df I*'rni skupinami delavcev, ka-k*y. Iudi med delovnimi mesti ^'h podjetij, kar delavci odo-^ 1°. Kljub vsemu pa novi na-Sy ^Srajevanja še ni pokazal ***t e?a uspeha v proizvodnji. Po-^'ovnega učinka je minima-He katere slabosti, ki puščajo ice, so že znane. Uprav-0r Je sklenil, naj o tem pro-razPravlja delavski svet in tudi celotni fcolckU K. M. G!e danes jo vidim pred se-boj in vedno mi bo ostala živo v spominu, kakor nam ostane prijatelj, brat, sestra, oče in mati. Bila je majhno, prijazno dekletce. Srečavali smo jo skoraj vsak dan na naših obhodih pri botru Koscu, ki je imel naše fante, kakor nam je pravil, prav očetovsko rad. Največja zamera bi bila, če se ne bi oglasili, kadar smo bili kje v bližini. Ko se je nekajkrat zgodilo, da v zadnji vojni zaradi hudih bojev, ki so divjali tam okoli, nismo mogli do njega, nam je očital: »Ali sem kar tako, da vas ni nič blizu.* Klicali smo jo Ankica. Bila je iivahna kot vrtavka. Ni bila jezikava, toda vedela je vedno mnogo povedati. Ni se dala ugnati, razen kadar je bila jezna. Tedaj je utihnila in nismo je zlepa pripravili do besede. Poznala nas je vse po imenih. 2e od daleč nas je vedno pozdravljala: »Zdravo, Ivo! Zdravo, Petko! Zdravo, Črtomir!* »Zdravo, Ankica,« smo vsi hkrati odgovarjali. »Kam pa jo spet tako hitro mahate?* »Nekam preveč si radovedna.* »Vseeno, četudi ne poveste. Gotovo vas bom našla pri botru Koscu.* »Le pridi tja, če si upaš,* smo ji odvrnili. »Bos že videla. Mi bomo botra nagovorili, da te bo spodil, ko prideš.* »To se ne bo pa nikoli zgodilo,« je prepričevalno zatrdila in pri tem stresla z glavo, da so ji dolge, debele kite drsele sem in tja po hrbtu. »Ali mislite, da ima boter vas rajši kakor mene? Vas 6R0ZDJE že ne! Mene ima rajši in me ne bo nikdar spodil.« »No,« smo rekli, »kar z nami pojdi. Tako bo bolje. Kaj bi se s tabo prepirali, saj nič ne dosežemo.« Tako in podobno smo drug drugega zbadali, kadar smo se srečali, potem pa smo skupaj z Ankico odšli k botru. Dostikrat pa sta nas že oba pričakovala. Zgodilo se je tudi, da je Ankica pritekla za nami k botru Koscu, ki je vse leto, razen pozimi, bival kar v zidanici ob robu vinograda. Vinograd je ležal na levi strani hriba, ki je stal med dvema dolinama. Tjakaj so Nemci le redko zahajali. Le kadar je bil večji napad, so prišli. Zato pa so tembolj z vseh strani neprestano obstreljevali hrib z vsemi vrstami orožja in metali bombe iz letal. »Boter,« je rekla nekega dne Ankica, ko smo sedeli vsi skupaj v zidanici. V zidanico smo se večkrat zatekli pred streljanjem. »Boter«, je ponovila, kakor da bi zbirala pogum in besede. »Vi povejte, koga imate rajŠi, mene ali Iva, Petka in Črtomirja. Vedno me dražijo, da jih imate rajši kot mene.« Boter Kosec je pogledal Ankico, kakor da je ni prav slišal. Ona pa ga je tako gledala v oči, da je takoj videl, kako in kaj je treba. »Da, Ankica,« je dejal in neprestano valil goste oblake dima iz ust, »saj veš, Ankica, da imam tebe najrajši. Toda, njih imam tudi zelo rad.« Kakšno veselje je zavladalo tedaj v tej mali zidanici! »Ali sedaj vidite, koga ima boter rajši?« »Saj te imamo tudi mi radi, Ankica,« smo ji zatrjevali. »Tudi jaz vas imam zdaj še bolj rada, samo, da me ima boter najrajši. Zdaj vam bom pa s pekla koruzo, tako, ki jo imate vsi radi. In ko bo grozdje dozorelo, vam ga bom vsak dan nabirala, da se ga boste do sitega najedli.« Tako je Ankica vse leto z botrom Koscem skrbela za nas. Vedno je imela dosti opravkov z nami. Ko smo odhajali, je vedno stopila za nami in rekla: »Kmalu spet pridite pogledat k nama. Z botrom se sama nimava kaj prida meniti. Povesti mi je že vse povedal, da jih sedaj še sama njemu pripovedujem.* »Seveda bomo kmalu spet prišli. Pa na botra nam dobro pazi, sicer te bomo za ušesa.* Da bi jo videli, kako se je namrdnila. Tega najbrž ni naredila nalašč, lička so se ji kar sama od sebe skrčila v tak izraz. »Kar na sebe pazite, botra pa kar meni prepustite. Saj sem že velika in doma vse naredim, kar mi porečejo.« Pomislite, kako je bila ponosna, čeprav še ni imela devet let. Za nas je res nadvse skrbela. Vse leto, zdaj s tem, zdaj z onim. Jeseni je bih redno pečenje koruze, pečenje kostanja in potem je prišlo na vrsto grozdje. Naj je bilo vreme grdo, naj so streljali iz doline v hrib, Ankica je bila vedno na mestu. Za nas je imela vedno kaj pripravljenega . . . Ko se je vrnila, nas je vprašala: »Se mar bojite za mene? Jaz pa nič za vas.« Joj, kako se je zlagala! Ko smo pa vedeli, kako je spraševala povsod, če nas le nekaj dni ni bilo na spregled. »Tega ti ne verjamemo,* smo ji dejali pol v smehu, pol v narejeni užaljenosti. »Kakor hočete, boste že še radi verjeli.« Tako smo se je navadili in tudi ona nas. Mislili smo, da bo vedno tako ostalo, kakor je bilo takrat. Raje bi tu končal, a moram povedati do kraja, da boste tudi vi zvedeli vse o naši Ankici. Neko popoldne, ko je jesensko sonce tako močno pripekalo, d* je bila zemlja vsa izsušena in je kar pokala, smo sedeli na klopi gred zidanico. Tedaj so Švabi zaceli spet srdito streljati. Morali smo se umakniti v zidanico. »Ankica,* smo jo klicali. In spet: »Ankica,* in še enkrat. .. »Aaankkkicaaa .. .* je odgovoril odmev z nasprotnega hriba. »Le kam je šla,* smo z vseh strani silili v botra. »Rekla je, da gre dol v vas po nekaj za nas vse in da bo kaj spet tu.« »Za njo grem pogledat,« se je odločil Ivo. »Počakajte me. Pridem čimprej. Meram jo najti.t Dolgo smo čakali in bili smo v strahu, ne toliko za Iva, kolikor za Ankico. Čez dobro uro se je vrnil, toda brez nje. Ugibali smo, kam neki bi bila odšla. »V vasi je ni,* je zatrdil Ivo. »Če se ji le ni kaj pripetilo med potjo,« je bolj zase menil Črtomir. »Boter Kosec, povejte,« je dejal Petko, »če ni odšla spet v vinograd. Saj veste, da jo je kaj rado zaneslo tja, prav kadar smo streljali, in da se je vedno skrila za trs in mislila, da je tako ne more nič zadeti.« »Moramo iti pogledat in to takoj«, smo se odločili. »Vi, boter', počakajte.« »Jaz da bi počakal! Za noben denar! Če je imel kdo Ankico rad, sem jo imel jaz. Če je koga škoda, je vas in ne mene. Za mene je vseeno, saj dolgo tako ne bom.« Njegova je obveljala. Odšli smo proti vinogradu, da ga preiščemo, če le ne tiči Ankica kje za kakim trsom. Streljali so kar naprej. Vsak zase smo hitro stopali med vrstami trte. In vsi smo upali, da jo bomo našli, kje skrito. Nenadoma pa je Črtomir zavpit na ves glas: »Ankica, kaj pa delaš tam? Sem pridi.« Odgovora ni bilo. Zdrveli smo tja in obstali kakor ukopani. Pred nami na tleh je ležala Ankica, mrtva. Krogla jo je zadela in v predpasniku, ki ga še mrtva ni spustila iz rok, je imela nabrano grozdje za Iva, Petka, Črtomirja in botra Kosca. Kako rad bi jo še danes slišal: »Ali se mar bojite za mene? Jaz pa nič za vas,« in bi ji od srca verjel, samo da bi Ankica še kdaj nabirala grozdje. Otmar Novak O SY£ S C £YAL£ C ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA Edravstveni dom Kranj, Gospo-*vetska ulica 9, telefon 218, 595, aaročil* za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Privatnikom ne objavljamo malih • glasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede; naročniki imajo 50 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniške-ga in oglasnega oddelka je 397, uredništva 475. Moško kolo, zelo dobro ohranjeno, zaradi selitve ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Smrekove deske 30 mm, polsuhe to borove ali smrekove vrhače, kupim. Vilko Mlakar, izdelovalni-ca posteljnih mrež, Cesta Staneta Žagarja 6, Kranj. 4764 Kupim cement in zidno opeko, novo ali staro, do 3000 kosov. Naslov v ogl. odd. 4831 Obveščam, da imam plemenskega kozla. Delavska 58, Kranj. 4840 Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno kredenco in omaro. Ogled v Stražiški ulici 2, Kranj. 4845 Prodam veliko železno blagajno ter rabljeno sobno opravo iz češ- ajeveg* lesa. Poizvedbe Cesta 1. maja 2, Kranj. 4846 Prodam travnik na Kokrici ter 3 malo rabljene sobne peči. Poizvedbe Zupančičeva 2, Kranj. 4847 Prodam navaden neokovan voz. Pokom Albia, C. Talcev 8, Skofja Loka. 4848 Imam na zalogi jabolčne sadike, sadni zbor in pomožni. Vinko Br-toncelj, Dobrava 4, Kropa. 4849 Prodam 6 mesecev staro žrebico. Luže 30, Šenčur. 4850 Kompletno karoserijo tovornega avtomobila Fiat 1.5 tone ugodno prodam. Ogled in informacije: Mesarija Naklo. 4851 Prodam krušno peč — lončeno Janez Bajželj, Zlarnarjeva 10 — Kranj. 4852 Prodam 500 kg težko telico, ki bo v kratkem teletila. Voklo 36, Šenčur. 4853 Prodam krmilno deteljo. Mlaka št. 6, Kranj. 4854 Prodam motorno kolo Jawa, saksa ln vzidi j iv štedilnik — desni. Rogelj Alojz, Sr. Bitnje 79. 4855 Poceni prodam parcelo 1800 kvadratnih metrov med Lescami in Radovljico ob železniški progi. — Poizvedbe v Lescah št. 91. 4856 Prodam moped ILO. Polica 6, Naklo. 4857 Prodam kopalno peč z banjo io tušem. Naslov v oglasnem oddelku. 4858 Rekonstrukcija Tobačne tovarne v Ljubljani je v teku. Samo za Izdelavo cigaret so uvozili že 6 novih strojev, v kratkem pa bodo montirali še 10 nadaljnjih. Rezultati reševanja tega osnovnega vprašanja so že vidni. Na trg so te dni dali nove izdelke, ki so poleg odlične tobačne mešanice tudi sodobno opremljeni. Tako so kadilci v virginsko-orlentalski cigareti Blend našli že dolgo iskano cigareto. Analiza Duhaa-tskega instituta v Zagrebu z dne 9. 10. 1959 je ugotovila v Super Dravi le 1,44% nikotina, kar je omogočil novi tehnološki postopek. V tovarni upajo, da bodo kadilci te novosti sprejeli z zadovoljstvom. V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila v starosti 42 let naša draga f.ena, mama in sestrična OLGA DOLENC, roj. Kurent Pogreb drage pokojnice bo 30. oktobra ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokop. Kokrica pri Kranju. Kranj 30. oktobra 1959. Žalujoči: mož Anton, hčerki Olga z možem, Tončka, Marjanca, sin Lado in ostalo sorodstvo. Po težkem trpljenju nas je v 54 letu starosti zapustil naš ljubi ata, stari ata, mož in brat CIRIL LIKAR Pogreb bo v soboto, 31. oktobra ob 15. uri popoldne na pokopališče v Stražišču. Kranj, Ljubljana, Rijclina. Žalujoči: žena Katarina, .sin Ciril, hčere Marinka, Pavla in Ivanka z družinami, Ladi in ostalo sorodstvo. ŽELEZARNA JESENICE razpisuje 2 štipendiji za šolanje na gospodinjski šoli v Poljčah. Prošnje za podelitev štipendije pošljite na Železarno Jesenice, Kadrovski sektor — komisija za štipendije, najkasneje do 15. XI. 1959. Prošnji priložite prepis zadnjega .šolskega .spričevala in oceno mladinske organizacije oziroma SZDL. Veleželeznina MERKUR, Kranj, Koroška cesta 1 razpisuje delovno mesto BLAGAJNICARKE za trgovine na drobno. Nastop 1. decembra ali po dogovoru. — Prednost imajo izučenc trgovske pomočnice. — Ponudbe je poslati na taj ni.štvo podjetja do 9. novembra. Prodam odličao obranjen klavir, delno ma obroke. Dr. Šušteršič, Golnik. 4859 Prodam motorno kolo Saks dobro ohranjen po zelo nizki ceni. Otoče 23, Podnart. 486« Prodam dobro ohranjeno trodel-no omaro, dve nočni omarici, psiho in otroško posteljico z vložkom. Naslov v ogl. odd. . 4861 Kupim nova ali dobro ohranjena vrata okoli 180 krat 70 cm. Dr. Hri-bornik, Stražiška 6. 4862 Kupim plug obračalnik »Vinkelj« — naslov v ogl. odd. 4063 Kupim rabljen klavir. Ponudbe oddati: Rezek, Tomšičeva 13, Kranj. 4864 Enosobno stanovanje v Kranju kupim. Ponudbe z navedbo cene pošljite v oglasni oddelek pod »Vseljivo«. 4865 Za stanovanje ali večjo sobo v Kranju ali okolici nudim 20.000 din nagrade. Ponudbo pošljite v oglasni oddelek pod »Oktober«. 4866 Tovarna prešitih odej in tapetništvo »Odeja«, Skofja Loka razpisuje oziroma išče za tapetniško delavnico tri vajence in tapetnike — polkvalificirane, kvalaficirane ter sedlarje. »ODEJA«, Sk. Loka. 4867 Želim spremeniti službo mestnega knjigovodje. Sprejmem tudi drugo delo. Naslov v oglasnem oddelku. 4868 Sprejmem mizarskega pomočnika ln vajenca. Anton Stare, mizarstvo. Sr. Bitnje 6, Zabnica. 4809 Obveščamo, da se Je Okrajni higienski zavod Kranj preselil v montažno stavbo ZD Kranj, Gospo-svetska cesta 9, telefon 218, 595. 4870 Enosobno stanovanje v Kranju, površine 65 kvadrat, metrov, kom-fort, kopalnica, zamenjam za podobno v LJubljani ali Šentvidu. — Naslov v ogl. odd. 4871 Sobo ln kuhinjo nujno Iščem v Kranju aH Skofji Loki. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Najemnina«. 4872 Hrano in stanovanje nudim tovarniški delavki. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 4873 D,>k'e staro 25 let, čedne zunanjosti, dobrosrčno in mirnega značaja, želi spoznati sebi enakega moškega od 30 do 45 let. Slika za-željena. Ponudbe poslati na upravo pod »Lepa jesen«. 4874 Prekllcujem neresnične besede, ki sem jih izrekel o Janezu Debeljaku iz Dolenje vasi pri Selcah. Vinko Jelene, Dolenja vas 12, Selca. 4875 Prekllcujem besede, ki sem j:h izrekel napram Mariji Berce iz Selc. Habjan Franc, Selca 5. 4876 Ugodno prodam dobro ohranjen krznen plašč. Ogled in informacije v trgovini »Uniforma« Kranj. Prodam šivalni stroj Singer flah, predvojni matr. skoraj nov za čevljarje ali krojače. Peter Dolinar, Križe 27. Prodam suhe bukove plohe 50 milimetrske in smrekove deske 30 do 20 mm, rezan les za ostrešje. Alič Avgust, Medvode-Proska, nova cesta. Prodam Puch v odličnem stanju. Ogled od 3. ure dalje. Jaklin Štefan, Ul. T. Odrove 15, Kranj. Hišo na Dolenjskem, skoraj novo, takoj vseljivo z nekaj zemlje in gozda ugodno prodam. Informacije daje Kuralt Marija, Predoslje 22, Kranj. Nudim opremljeno sobo. Ostalo po dogovoru. Gregorčičeva c. 12, Kranj. Rki dvor) v Regunje. Avtobusi iz Begunj odpeljejo ob 10.30, in 11.30 preko Radovljice v Lesce. Avtobus iz Podnarta odpelje ob 7.30 (izpred kolodvora) preko Krope, Kamne gorice, Lancove-ga in Radovljice v Begunje ter se vrača iz Begunj ob 10.30 uri. Nadalje ostanejo v veljavi vozni redi rednih prog »Transturista+<, ki vozi iz Gorij preko Bleda, Lesc, Radovljice v Begunje. Vabi občinski odbor ZB NOV Radovljica AVTOBUSNI PREVOZ UDELEŽENCEV IZ KRANJA NA SPOMINSKE SVEČANOSTI V DRAGI »•Avtopromet« Kranj obvešča vse obiskovalce spominske svečanosti v Dragi pri Begunjah, da bodo odhodi avtobusov Izpred avtobusne postaje v nedeljo, dne 1. novembra ob 7.30 url. Avtopromet Kranj. POČASTITEV PADLIH V STRAZlSCU Bivše borce NOV, člane političnih in družbenih organizacij ter ostalo prebivalstvo terena Stražišč" vljudno vabimo, da se polnoštevil-no udeleže komemoracije, katera bo v soboto 31. 10. 1959 ob 16. uri na pokopališču v Stražišču v spomin padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Tega dne bo Osnovna organizacija Zveze borcev NOV v Stražišču odkrila v okviru številnih proslav ob 40. obletnici ZKJ tudi spomenik padlemu lfc>rcu NOV Kavčniku Mirkotu-Cenetu, rajonskemu sekretarju ZKS Šenčur, ki je med vojno deloval kot politični delavec na terenu in padel kot borec dne 14. 4. 1944 ter neznanemu talcu, katerega je nacistični okupator ustrelil avgusta 1944 ob cesti v Zg. Bitnju. Počastimo njun spomin ter spomin ostalih borcev NOV ter žrtev fašističnega nasilja z udeležbo na komemoraciji ob odkritju spomenika na pokopališču v Stražišču. Trgovsko podjetje »-Orlovina«. v Kropi razpisuje mesto računovodje. Pogoji: srednješolska izobrazba in triletna praksa v knjigovodstvu ali nižješolska izobrazba in petletna praksa v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave poslati v 15 dneh na naslov podjetja. Žalna spominska svečanost V BEGUNJAH Občinski odbor ZB NOV Radovljica vabi vse svojce, znance in prijatelje padlih, da se udeleže svečanosti na grobovih talcev, ki bo v nedeljo, dne 1. novembra 1959 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v Dragi, ob 10. uri v graščinskem vrtu in ob 11. uri pri grobnici v Radovljici. Prevoz udeležencev je zagotovljen v obe smeri. Avtobusi vozijo z železniške postaje Lesce, in sicer ob 6.15 in 7.40 uri preko Radovljice (s postankom Graj »STORZlC«, Kranj: 30. oktobra ob 15.40, 17.50 in 20. uri italijanski film »LEPE, TODA SIROMAŠNE« — zadnjič. 31. oktobra ob 15.40, 17.50 in 20. uri amer. cinem. film »MOZ S TISOČ OBRAZI«; --31. oktobra ob 10. uri matineja amer. filma »MODRI PAJČOLAN«, ob 22.10 uri permiera amer. barv. cinem. filma »VITEZI OKROGLE MIZE«. 1. novembra ob 8.30 uri matineja Risani film — program VI, ob 10. uri matineja ital. barv. cinem. filma »LEPA MLINARICA«, ob 13. uri amer. barv. cinem. film »VITEZI OKROGLE MIZE«, ob 15.10, 17.20 in 19.30 uri ameriški cinem. film »MOZ S TISOČ OBRAZI«. »TRIGLAV«, Prlmskovo: 31. oktobra ob 18. in 20. uri ital. barv. cinem. film »LEPA MLINARICA«; t. novembra ob 15., 17. in 19. uri premiera švedskega filma »NASMEH POLETNE NOČI«. »SVOBODA«, Stražlšče: 31. oktobra ob 18. in 20. uri italijanski film »LEPE, TODA SIROMAŠNE«; t. novembra ob 10. uri matineja Risani film — program VI, ob 14. uri amer. cinem. film »VITEZI OKROGLE MIZE«, ob 16., 18. in 20. uri ital. barv. cinem. film »LEPA MLINARICA«. Naklo: 31. oktobra ob 19. uri premiera Šved. filma »NASMEH POLETNE NOČI«; 1. novembra ob 15. in 19. uri ital. film »LEPE, TODA SIROMAŠNE«, ob 17. uri ameriški film »MODRI PAJČOLAN«. »KRVAVEC«, Cerklje: 31. oktobra ob 19.30 uri ter 1. novembra ob 17. uri ital. cinem. film »SONČNO KRALJESTVO«, 1. novembra ob 15. in 19.30 uri ital. barv. film • »VERDI«. Podjetje „Agroservis" Kranj obvešča da bo s 1. novembrom ukinjena dežurna servisna popoldanska služba Uprava »RADIO«, Jesenice: 31. oktobra do 2. novembra amer. barv. cinem. film »POSLEDNJI LOV«. »PLAVŽ«, Jesenice: 31. oktobra do 2. aovembra mehiški film »SE-RENADA V MEHIKI«. Žirovnica: 31. oktobra francoski film »KROJAČ ZA DAME«; 1. novembra ital. film »ZAPELJIVEC«. Dovje - Mojstrana: 31. oktobra Ital. film »ZAPELJIVEC; 1. novembra franc. film »KROJAČ ZA DAME«. Koroška Bela: 31. oktobra in 1. aovembra franc. nem. barv. film »POT V RAJ«. Bled: 30. in 31. oktobra ter 1. novembra ital. barv. cinem. film »SONČNO KRALJESTVO« --- predstava v petek ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. ui:, v nedeljo pa ob 10., 15., 18. in 20. ur: Radovljica: 30. olctolra ob '20. mri ter 1. novembra ob 16., 18. in 20. uri ital. cinem. film »OČETJE IN SINOVI«; 31. oktobra ob 17. In 20. uri amer. barv. film »LOV NA PUNE«. Liubno: 31. oktobra in 1. novembra amer. barv. film »MOGAM-BO« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. tiri. »SORA«, Skofja Loka: 30. oktobra do 1. novembra amer. cinem. rilm »AVTOBUS PELJAL NAPAČNO«. »DOM«, SovodenJ: 31. oktobra in 1, novembra češki film »KRA-KATIT« — predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15. uri. Zlrl: 31. oktobra in 1. novembra amer film »ONSTRAN V GOZDU« — oredstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15. in 19.30 uri. Duplica pri Kamniku: 31. oktobra in 1. novembra amer. barvni film »BORBA V VSEMIRJU« —i predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15., 17. in 19. url. Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 30. oktobra ob 20. uri — red »Dijaški«. — B. Nušič: »ŽALUJOČI OSTALI«. GIBANJE PAE8IVALSTVA. NA JESENICAH Poročili so se: Stanislav Zupančič, tov. delavec in Katarina Klemene, uslužbenka; Ludo vik Oštir, tov. delavec in Frančiška Koder, delavka; Srečko Sodja, strugar in Cvetka Vovk, krojaška pomočnica; Leon Oblak, električar in Klara-Ana Kocijančič, uslužbenka; Pavel Trček, tov. delavec in Antonija Potisek, tov. delavka; Vincenc Kržišnik, tov. delavec in Antonija Črv, gospodinjska pomočnica. Prodajali so gramoz za svoj žep V preteklem tednu je morala dajati pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani odgovor za svoje nepošteno početje četvorica, ki si je izbrala za torišče »postranskega« zaslužka gramoznico Kranjskega gradbenega podjetja na Polici pri Kranju. To so bili bivši delovodja Jože K. in šoferji Jože L., Alojz F. in Ignac U. Jože K. je v letih 1958 in 1959 prodajal iz gramoznice za svoj žep privatnikom gramoz in presejani pesek, zlorabil pa je svoje pravice kot delovodja tudi s tem, da je tudi soobdolžencem dopuščal prodajati na svoj račun in odvažati s kamioni podjetja ta material. Da bi prikril to početje, je na veliko ponarejal in prena-rejal dobavnice, ki so se sicer izdajale ob prodaji materiala. Jože K. si je s tem nakopal obtožbo zaradi kaznivega dejanja poneverbe, razen tega pa še kaznivih dejanj ponarejanja uradnih listin in zlorabe uradnega položaja, ostali pa so bili obtoženi zaradi prikrivanja. Obdolžencem, ki so jih zlasti izdajale ponarejene in prenarejene dobavnice ,ni kazalo drugega, kakor priznati krivdo in prositi za prizanesljivo sodbo. Obravnava je ugotovila, da so s tem oškodovali podjetje za preko 300.000 din in da se je s poneverbo obdolženi Jože K. okoristil sam za okrog 130.000 din, Jože L. pa za okrog 40.000 din. Vsi štirje pa so pokazali, da niso bili na čistem s pravilnimi odnosi do splošnega ljudskega premoženja in da so potrebni trših vzgojnih mer za ureditev teh odnosov. Preveč so pač poslušali tiste, ki govorijo, da se je treba, če priložnosti dopuščajo, »znajti«, pa so se kot že marsikdo, ki je šel po tej poti, znašli na zatožni klopi. Okrožno sodišče je prisodilo Jožetu K. eno leto in šest mesecev strogega zapora, Jožetu L. šest mesecev zapora, Alojzu P. tri mesece zapora in Ignacu U. en mesec zapora. Slednjim trem je izvršitev kazni odložilo, upoštevalo je pa pri sojenju v polni meri zlasti družinsko prilike obdolžencev in njihovo priznanje. Obdolžence zadene seveda tudi še plačilo povzro- čene škode, ki jo bo podjetje ure-ljavilo s pravdo. Podjetju bi priporočali boljšo in strožjo kontrole nad uporabo materiala v gramoznici. -J' BODICE Da bi mi kdo v brk zalučal, da sem figa-mož — nak, teg» pa ne! Če sem ondan obljubil« da bom o pravem času tudi Bohinjce obtesal, potlej bona to danes tudi storil. A Tisto, da je cesta II. red* Bled—Bohinj hudo slaba, Posebno še na odseku Bohinjsko Bela—Obrne, drži kot pribito-Tako je luknjasta kot bohinjski sir. Zavoljo jarkov, ki pr*-prezajo cestišče, ima človek občutek kot bi se peljal P* lestvi in ne po cesti. Kar pomnim, grajajo to cesto, pa Je vse skupaj bob ob steno. Cestarji kratko in malo trdijo, d» nimajo materiala. Neki možakar iz Bohinja pa trdi, da bi material že bil, toda zajec tiči v drugem grmu. Ta kotanjast* cesta namreč dobro služi izde-lovanju mlečnih izdelkov. naložiš v Bohinju na voz knn-glo mleka, bo smetano spotoma tako prerukalo, da boš Bled pripeljal surovo maslo. A Ko sem se tjstikrat mudi' v Bohinjski Bistrici, sem naletel na človeka, ki je kot obseden sukal glavo in živčno pogledoval okrog sebe. - »Aha.* sem sklenil sam pri sebi. »To bo gotovo tujec, ko s tako iht« »firbec« pase.« - Hja, vidite, pa sem se preklemansko use" kal. Cisto navaden Kranjec |e bil. Potožil mi je, da že cel« večnost iŠČe trgovino z delika-tesami, pa je ne najde. Kak* neki, ko je pa vseh pet pošlo* valnic trgovskega podletja »s*' vica« v Bohinjski Bistrici 1 ilegali. Se pravi: niti ena nir»» napisne table. Na ta račun Je bilo v zadnjem letu že precej graje, pa vse skupaj nič zaleže-A Nedaleč od Bohinjskega jej zera stoji tik ob cesti teme« za hišo s kletmi. Pravijo, d* so tisto stvar sezidali PrC^ vojno, potlej pa niso več ute^' nili. Tisti temelj pa le nI cist« mrtev objekt. Bojda bodo »>* njem zgradili stavbo Upra* gojitvenih ležišč. Za temelj zemljišče krog njega se P°teJ, guje tudi Občinski ljudski odbor Bohinj in čaka, kdaj bod° stvar rešili okrajni organi- ^ Trenutno namreč ne vedo, ko ima pravzaprav pravico do te* ga zemljišča in temeljev. 1° čudna pravda se vleče kot kU ja čreva. Seveda so Stevi^ interesenti, ki bi radi na ^ stem temelju zgradili weeker> ali počitniško hišo, zgražal spričo dolgotrajnega preuda Janja, kajti temelj postaja dneva v dan slabši. Naj ^ koklja brcne, če se ne bo ti preklicani temelj pod stav porušil. A »Ce vam ni všeč, pa P°1 te, jaz Imam samo dve r° Tako je dejala natakarica ^ stinskega podjetja »Črna PrS družbe šestih gostov, ki so P ^ trpežljivo celo večnost ČaK na postrežbo. Ta odrezav0 natakarice jih je menda *° ' kanj navdušila, da so, še P ,j den so bili postreženi, P° ^ šila in kopita. Pravijo pa. to ni osamljen primer kult nega občevanja z gosti. A »Morda pa pride danes den.. .« se pogosto tola ^ obiskovalci kino predstav Stari Fužini, ko zaman kdaj se bosta pojavila 1 f ovinka žarometa avtomobil potujočo kinoaparaturo. P1"/1« jo, da so že večkrat nasan** Napovedane filmske predst kratko malo ni bilo. f, A Pa še tole kinematog' *t _i__j_ n „u:_ T->:„4f ii-ft. . m sko iz Bohinjske Bistrice-si se namenil v kino, P°b0J vzemi s seboj stol. Tako vsaj v redu sedel. Strela pri' tačena, menda ni posebno v t jetno, če sediš na stolu gj naslonjala, ali če se škrip3^,. stol pod teboj nenadoma zr .0 Seveda, da bi tiste stole ^ popravil, nikomur ne Pa \t misel. In krog teh stojov s zasukala že prenekatera . da. Kinematografsko P°d-' fie in bistriška Svoboda se kar ^ moreta sporazumeti, ^d°. / dolžan te stole popravljat1-^, Kinematografsko podjetje e da plača dovolj najem d, (3000 dinarjev mesečno) in$i0\e, ne bodo popravljali Se ^ to pri Svobodi pa kričijo, dadeiati najemnino ne morejo ^ čudežev. — Jaz pa menim ^ kole: če bo šlo tako naprej, bistriška dvorana kmalu ^ na dvorana v okraju, imela samo stojišča. Pa drugič še kaj. Do Vas pozdravlja VAS BODICA** 30. OKTOBRA 1959 KULTURA IN PROSVETA »GLAS GORENJSKE« S Preporod kulturno-prosvetnega življenja v Trzicu? Razgovor z Zdravkom Tomažinom. sekretarjem ObK ZK Prvo posvetovanje upravnikov delavskih univerz kranjskega okraja JOŽE MOŠKRIČ: „Rdeče rože" Prva uprizoritev „Svobode" Stražišče v novi sezoni v" soboto, 24. oktobra zvečer je čemer mu je v marsičem pomagala «*il« v Domu »Svobode« v Stra- tudi domiselna in preprosto *asno- prvd Premiera dramske dru- vana,scena inscenatorja PG Saše ,ico nekda'j „ajživahnejših skoraj izključno mladina, ki je po- vedno* minimalni Sredstva in pro- Navzoči so bili žal samo upravniki, '"e .^Svobode« v novi sezoni. — K um pa. Vse priznanje za veliko krajev na kulturno-prosvetnem kazala, da ve, da ne sme biti od- stori bodo že vedno velika ovir« čeprav je bilo posvetovanje skli- "Priroritev je bila posvečena 40- prizadevnost pa gre skupini mla- področju. Prav v Tržiču ni manj- raz kulturno-prosvetnega dela le za dosego želenih uspehov. Vse- Cdno * namenom, da bi ,se tudi ;e nove metode dela v reformi- dra. V preteklem šolskem letu je starše s 15 predavanji in šolo za tošnjega šolskega leta je bilo za r^ni šoli v veliki meri odvisne od v 17 oddelkih s 496 učenci pouče "Materialne osnove. Šolska oprema valo le 18 učnih moči, po sistem 1- osemlotki v Zireh pa je zasta- tizaciji pa bi jih moralo biti 22. mladino, pri Društvu učiteljev in re'a in ne ustreza niti higienskim Manjkajoče učne moči so nado- profesorjev pa bodo imeli vrsto odrasle. Tudi letos bodo učitelji 12 oddelkov nameščenih le 7 uči-predavali na tečaju RK za žensko teljev potemtakem bi moral skoraj Namesto kritike - nekaj bežnih vtisov B. NUSlC: ŽALUJOČI OSTALI V UPRIZORITVI KRANJSKIH GLEDALISCNIKOV Prva premiera Prešernovega gle- je iz igralskega kolektiva izsilil dališča v letošnji sezoni pomeni nekaj mučnih premorov. Drugo de- dvojno presenečenje: Igralski ko- janje — temu je režiser očividno lektiv je začel z delom razmeroma posvetil največ skrbi — pa je za- zgodaj (20. oktobra) in — tokrat- živelo sproščeno, dinamično in ne- na uprizoritev »Žalujočih ostalih«, vsiljivo v mizansceni. Na splošno vsak učitelj poučevati kar dva zlasti, če upoštevamo, da so delo pa je bil ansambel ubran in ne- te. postavili na oder igralci-amaterji, posreden. Najboljši lik v vsej igralski gar- nit' pedagoškim zahtevam. Nova mostili s honorarnimi urami. Letos pedagoških in strokovnih preda- razreda. V višjih razredih so "Prema za eno učilnico za 30 ima osnovna šola prav tako 17 vanj. Za učence bodo priredili zave v tem pogledu še večje, kor ™\. 1 \u toarni' Iitiki Jtrok velja okoli 300.000 dinarjev, oddelkov s 524 učenci. Za novo vrsto predmetnih krožkov za po- imajo uveden predmetni pouk. Za- ki je izbral.a t0 delo, nimamo ka, barja, ki je s svojo močno igralsko * vseh 15 učilnic bi torej velja a šolske, leto so razpisali natečaj za glabljanje snovi iz angleščine, ke- da se v Gorjah oči ali. Komedije sicer ne kaže osebnostjo rutinirano in vživeto J.S m, ijona dinarjev. Žalostno je 7 učnih moči, dobil, pa so, razen mije, gospodinjstva Itd. Krožki t0Je ^T ' 1 ^ , mcd vrJhunska delcl oj*. razgibaval celoten ansambel tor » mroc to, da imajo v Zireh novo stipemlistke, ki je končala učite- svobodnih dejavnosti bodo obse- razvije popolna osnovna sola s JJ™ kom yendar dlktjral ,on m dinnmiko v vdovj olo, oprema pa je še skrajno za- ljisce, le eno Tri učne moči so gali šolsko zadrugo, dalje radio- predmetnim poukom na višji stop- ^ zay q zjve aktualnosti in Suvki, ki jo ■ upodobikl Božena jarela. Velik problem je tudi gar- nastavitev odklonile zaradi po- amaterski, modelarski, elektroteh- nji. Odgovorni ljudje v Gorjah se duhovite razgibanosti kaj rad. Igllčeva, je dobil enakovredno so Meroba, katere zmogljivost toliks- manjkanja primernega stanovanja nituri je bil Agaton Marijana Lom- nioni dramatski recitatorski, do- mordli v prihodnje resneje uprizarjajo. Sicer pa je komedija igralko. V ostalih vlogah so uspeš u ni1" številu učencev ni kos. Tudi l dograditvijo novega učiteljskega pisniški in strelski krožek, dva ¥ j j f j r ,j dovol 2 učili je šola še slabo založena, stanovanjskega bloka, ki bo kmalu pevska zbora, šolski orkester, hra- zavzeti in že vnaprej zagotoviti s svoJim _m ej"_ J _xl,: sodobnega pouka v reformirani dograjen, bo problem stanovanj za nilno službo in odsek taborniške novodošlim učiteljem potrebna sta- znana in po dramaturški plati do- no nastopili še Irena Šilingova kot Agatonova žena Simka, Milau Jolj si namreč brez. kinoprojek- učitelje v glavnem rešen, s tem družine. Izvedli bodo tudi prve aov(mja, ki že za sedanje učitelje vsako nadaljnje razmišljanje. .'°rja, magnetofona, diapi ojektoi ju pa bo odpadlo precej dosedanjih poskuse z organizacijo šolske -ki 7 ;" episkopa, dalje raznih fizikalnih ležav. skupnosti učencev. V lan.skem PredlStavlJaJ0 Perec Problem. /La Rožiser Ado Klavora je pravilno P kemijskih zbirk, učil za biolo- Po podatkih poročila Sveta za šolskem letu so prvič organizirali leto,s Doi na katerem so govorili o v'ogi političnih organizacij v šol-stvu, o šolski reformi, izobraževanju odraslih, družbenem upravljanju šol, politiki štipendiranja, otroških vrtcih itd. Glede na celotno razpravo je P'enum sprejel naslednje zaključ-Svet za šolstvo naj že v pri-^°oto ni čudno, da se s tem ukvarjajo z večjim ali manjšim uspehom tudi sindikalne organizacije. Pred kratkim ,s° tudi na seji občinskega sindikalnega sveta v Radovljici imeli na dnevnem redu to zadevo. FANTAZIJA V DOLGOVIH Velika reklamna tabla ob glavni cesti prikazuje obok s kopališko skakalnico. To je reklama za Radovljico. Morda pa se vsi prebivalci ne strinjajo s tem -znakom. Mnogi namreč s ponosom gačen način življenja pa je spremenil in povečal potrebe. Ljudje več kupujejo, več potujejo, po-gostejo hodijo v kino . . . Toda na neko potrebo teh ljudi, delavcev, kot da so pozabili. To so malice v podjetjih, menze — družbeno prehrana sploh. Zanimivo je, da imajo podjetja predviden denar za te potrebe, toda. . . Samo v Zapiti ah so predrli zid. Iz stare lope so preuredili prostor in danes imajo tam dokaj dobro urejeno menzo. Delavke dobivajo tam toplo malico. Zadostne in okusne obroke, da se najedo. Zato se tam upravičeno hvalijo. Lepo je to. Toda to je tudi vse. V nobenem drugem podjetju v občini delavci niso deležni takih malic. »Bomo, urejujemo,« pravijo na upravah podjetij . . . V Verigi, kjer so delavci med prvimi upali na tako rešitev, so Sili razočarani. Uprava tega sicer govorijo o močni industriji v občini, v kraju. Znak z obokom, ki »aj simbolično predstavlja predore pod mestom, ter bazensko skakalnico, so zgolj turistične zanimivosti. Zjurraj, kadar hitijo ljudje na delo, je živahno. S kolesi in avtobusi se vozijo v Pletenino, v Verigo, v Sukno proti Zapužam, v Elan, v Kropo, v TIO in druge tovarne. Mnogo majhnih podjetij je zraslo tam okrog v zadnjem obdobju. Starejši ljudje vedo povedati le o Verigi in Železarni na Jesenicah, kamor so nekoč hodili na delo. Danes je drugače. Iz malih obrtnih delavnic so nastali industrijski obrati, iz nekdanjih lop so nastale tovarne. Vsako leto je več teh objektov. In na vseh koncih še gradijo. Morda je to edina občina v okraju, ki nima težav z realizacijo investicij, kot se sliši drugod. Vsa sredstva so že porabili. Celo zadolženi so »do grla«, kot temu pntvtjo ljudje. Vendar se ne ustrašijo. Kar bomo zgradili, bomo imeli,« pravijo na občini. Verjetno imajo prav. Treba je fantazije, poguma, zaupanja v svoje sile. v prihodnost. SAMO V ZAPUŽAH Več industrije, več dohodkov, več prometa in življenia. Ba, res. Povečani dohodek in dru- ni zanemarila. Celo predaleč so hoteli v eni sapi. Napravili so načrt za lepo, veliko menzo. Potem pa se je zavozljalo pri denarju — celih 20 milijonov bi potrebovali. Niso jih imeli. Morali so se umakniti na cenejšo rešitev. .Našli so jo. Z adaptacijo urejujejo prostore za menzo. Toda za zdaj? Sele spomladi bodo urejeni prostori, kjer bodo pripravljali delavcem tople obroke. Tudi v drugih podjetjih je podobno. Večina delavcev nosi s seboj kruh s kosom sira, kanglice z okisanim fižolom in podobno. PRVA MENZA Novost v družbeni prehrani Radovljice je vsekakor prva menza. Obiskali smo jo. Pred vstopom smo brali nad vrati: »Gostilna pri Avguštinu«. Pri mizah so bili sami mladi fantje — delavci. Doma so nekje iz varaždinske okolice. LctOfB spomladi so sprejeli v tem gostišču abonente in se nekako spremenili v menzo. Največ 45 kosil pripravijo dnevno. Več ne bi zmogli v tisti kuhinji. Tudi prosilcev trenutno ni več. Abonenti so zvečine gradbeni delavci in nekaj domačih. »Kakšna je cena?« Dve sto štirideset dinarjev na dan: trije obroki. Samo kosilo pa dajemo za 130 dinarjev. Gradbeno podjetje pa daje za vsakega svojega delavca po 40 dinarjev na dan. Tako plačajo sami le 200 din.« Tako so povedali v tej menzi. Skoraj prav toliko abonentov pa smo našli pri kosilu v restavraciji Grajski dvor. Kakih 30 stalnih imajo tam na kosilu. Cena je 150 dinarjev. Pripravljajo tudi večerje po 100 din. Toda za večerje je malo stalnih. Pri njih so na hrani v glavnem uslužbenci: prosvetni in zdravstveni delavci itd. To so povedali v upravi. ZAKAJ NE SKUPNO? Pri vseh teh načrtih in izgledih okrog menz in prehrane so zlasti v Pletenini povedali nekaj misli, o katerih bi morda kazalo razmišljati: ali ne bi bilo pametneje, če bi organizirali nekaj skupnega. Da bi na primer vsako podjetje prispevalo svoj delež za investicijo, za režijo itd. Tako kot so skupno uredili avtobusne prevoze delavcev. Zlasti, ker so tam številna mala podjetja, ki sama ne zmorejo vsega. Tako je na primer v Lescah poleg tovarne Veriga še Pletenina, Tovarna čokolade, TIO ter druge obrtne delavnice, trgovine, promet itd. Veriga kot najmočnejše podjetje, bo sicer, kot kaže, kar dobro uredila to stvar, toda s podobnimi željami in potrebami živijo delavci tudi v teh malih podjetjih. Nimajo pa posebno zavidljivih obetov. Rešitev naj bi torej iskali v teritorialnem obsegu s skupnimi močmi in ne ločeno vsako podjetje za sebe. Morda je za taka ugibanja že dokaj pozno. Morda je tudi še čas. Tako teritorialno rešitev bodo nekako našli v Kropi, kjer bodo zgradili enotno gostinsko hišo. Glavni pobornik je seveda Plamen. MALICE V ŽEPIH Vrazgovorih sem in tja je slišati pripombe, da tam ni velijo interesov za malice, za menze itd. Do tega zaključka so prišli na primer v Lescah. Trikrat so sklicali sestanke s predstavniki podjetij, da bi se dogovorili o skupni oskrbi za malicami. Go-stanstvo je bilo pripravljeno prevzeti to skrb. Toda, ko so po kolektivih spraševali, kdo želi malice, so baje, tako pravijo, našli premalo interesentov. Naj bo kakorkoli že, res je, da od te pobude ni bilo ničesar. Vzroki za to so, kot pripovedujejo, ker so zaposleni skoraj sami domačini. Skoraj vsi prihajajo na delo z malico v žepu. Vendar ostaja še zmeraj odprto eno vprašanje: kakšno hrano nudimo in za kakšno ceno? Če bi bili obroki okusni, dobri, po zmerni ceni, bi verjetno marsikdo raje opustil kos suhega kruha. Končno pa je tudi stvar zaposlenih žena. Ce bi bila v nekem gostišču primerna hrana, bi marsikatera zaposlena žena po končanem delu nesla domov že pripravljeno kosilo. Taka in podobna ugibanja se slišijo v tamkajšnjih podjetjih, po pisarnah ter med samimi delavci na gradbiščih in v menzi. K. Makuc DRUŽINSKI POMENKI Shranjujemo le drevesno zrelo zrak. V čistem zraku se gnilobne sadje, ki pozori po obiranju, da je in druge škodljive glivice teže užitno šele v shrambi. razvijejo. Čim skrbneje zračimo, Da bomo imeli dozorelo sadje ob tem bolj očuvamo zalogo pred različnem času pozimi, moramo kvarjenjem. V suhih shrambah in kleteh skrbimo za zadostno zračno vlago. V prostorih z lesenim podom postavimo na tla več plitvih posod z vodo Cementna tla v kleteh poškropimo s čisto vodo ali jih po-tresemo z žaganjem, ki ga redno vlažimo. Posamezne plodove, jabolka in hruške je priporočljivo zaviti v papir. Primeren je svilen papir. Časopis rad pušča na sadju duh po tiskarskem črnilu. Plodove v9 žimo na police ali v nizke sadn' zabojčke, ki jih zložimo drugejr vrh drugega. V suhih kleteh si P* nekod pomagajo s tem, da rio" sadje v vlažen mah, kar pa oo svetujemo, predvsem iz higiensi* razlogov. Shranjeno sadje moramo at a to' pregledovati in sproti odstranjeval' nagnite plodove, da se nam D' okuži vsa zaloga. Gnilo sadj' sproti odnašamo iz shrambe. Ce se bomo držali gornjih svetov, bomo lahko zadovoljni I svojo sadno shrambo, ki nas & oskrbovala čez vso zimo. za zimsko shrambo kupiti več sort, ki zorijo ob različnih časih. — Jabolk ne kupujmo prezgodaj, ker se nam lahko zgodi, posebno če jih dobro ne poznamo, da ) upimo jesenske sorte namesto zimskih ali pa da si nabavimo prezgodaj obrano sadje, ki nikoli ne dozori, ne razvije vse svoje arome in za shrambo ni trpežno. Za nakup primeren čas je konec oktobra ali v začetku novembra. Zelo važna za dobro uzimljenje je tudi brezpogojna čistoča sadja Kratka Mana ženska jopica Potrebujemo približno 600 gra- širjamo, da dobimo pri 40 cm višr mov debele volne in debelo ne 42 cm širine. Nato rokav P° kvačko. kroju zaokrožimo. Vbod. Za nasnutek skvačkamo Vse dele sešijemo. Jopico in r"0' verižne petlje. 1. vrsta: v vsako kave zapognemo za 5 cm. Na spred* verižno petljo nasnutka vkvačka- in shrambe. Shrambo najzaneslji-veje očistimo vseh škodljivih klic, če jo prebelimo in poribamo police z vročo vodo, ki ji dodamo štiri odstotke sode. Prostor razkužimo lahko z žvepljanjem. Ce hrenimo jabolka v sadnih ali drugih zabojč-kih, morajo le-ti biti narejeni iz zdravega lesa. Vse ostanke gnilobe iz prejšnjih let moramo odstraniti s tem, da les poribamo. Sadje se drži v shrambah le, če je v prostoru primerna temperatura. Po najnovejših dognanjih naj se giblje med 2 do 4° C. Shrambo ali klet moramo zato, dokler je še toplo, podnevi zapirati, ponoči pa odpirati, da se prostor prezrači in tudi ohladi. V mrzlih dneh naj bodo okna čez noč zaprta, da jih zavarujemo pred slano. Za sadno shrambo je poleg nizke temperature potreben tudi čist mo po 1 šibično petljo. 2. vrsta: z vsako šibično petljo vkvačkamo po 1 gosto petljo. Obe vrsti ponavljamo. V vsaki naslednji prvi vrsti vbo-demo pod zadnji vodoravni člen petlje prejšnje vrste. Za zadnji del skvačkamo približno 46 centimetrov verižnih pe-telj. Na obeh straneh delo razširjamo tako, da imamo 30 cm višine 52 cm širine. Tu začnemo za ro-kavni izrez na obeh straneh postopoma skrajševati vrste, tako da dobimo 40 cm širine. Ko imamo 21 cm višine rokavnega izreza, začnemo vrste po kroju skrajševati za ramena, da imamo pri 52 centimetrih višine 16 cm za vratni izrez. Za desni sprednji del skvačkamo 31 cm verižnih petelj in kvačkamo v vzorcu, na desni strani ravno, na levi pa razširjamo, da imamo pri 30 cm višine 33 cm širine. Za rokavni izrez pa tu vrste skrajšamo za 3 cm. Pri 10 cm višine rokavnega izreza na dasnl strani skrajšamo vrsto za 14 cm naenkrat. Pri 21 cm višine roka\ nega izreza začnemo skrajševati za ramo vrste kakor pri zadnjem delu. Na desni strani še nadalje skrajšujemo vrste za vratni izrez kakor zahteva kroj. njem desnem delu napravimo * gumbnice, in sicer prvi par 3 cfl> od spodnjega roba in v razdalji 1' cen.;metrov nad prvim parom. — Okrog vratnega 10 cm. Drugi pa* Levi sprednji del .skvačkamo enako desnemu. Za rokav skvačkamo približno 15 cm verižnih petelj in kvačkamo v vzorcu dalje. Ob straneh ga raz- - -is--- v isti razdalji in višini izreza skvačkamo 10 cm širok ovratnik-Okrog in okrog jopico obkvač' kamo z gostimi petljami. Končno prišijemo še gumbe. Isaac Asimov 1 Avtor tega znanstveno-fantastičtnena romana, Isaac Asimov, Je med najbolj znanimi modernimi pisatelji na tem polju književnosti. Asimov je po stroki biokemik in profesor na medicinski fakulteti Bostonskega vseučilišča. Napisal Je že večje število znanstvemo-fantastičnih romanov, pretežno z vsemirsko vsebino. Njegova dela so prevedena v številne jezike. V romanu »Jeklene kletke« opisuje Asimov življenje Zemljanov čez več Usoč let, ko so se zaradi vsemirskih vojn naselili v podzemeljskih »jeklenih kletkah«. V dogajanju romana so že zdavnaj minula obdobja velikih vsemirskih raziskovanj in naseljevanja novih Svetov. Daljini predniki tedaj živečih pa so se na teh novih Svetovih že osamosvojili in razvili znatno višjo kulturo, kot je na Zemlji. Prav to je povzročilo nasprotja med Vsemlrcl ln Zemljani in zdaj, zdaj se utegne napetost spremeniti v novo medplanetarno vojno. Pisatelj Asimov je v tem delu uporabil svoje zares obširno znanje sodobne znanosti. To in pa pisateljeva bogata fantazija pričarata bralcu v »Jeklenih kletkah« zanimivo sliko življenja čer več tisoč let. Prvo poglavji POGOVOR S POLICIJSKIM KOMISARJEM Lije Balev ie pravkar prišel do svoje mize, ko je šele zaznal, da ga robot Sammv nepremično, nekam pričakujoče ogleduje. Stroge poteze njegovega dolgega obraza so se še bolj zresnile. »Kaj želiš?« »Šef bi rad govoril s teboj, Lije. Takoj, ko prideš v urad.« »Prav.« Robot Sammv je še kar stal. Balev je rekel: »Dejal sem, prav. Pojdi.« Robot Sammv se je zasukal na peti in odšel po svojih opravkih. Balev se je razdraženo vprašal, zakaj tega dela ae bi mogel opravljati tudi človek. Obstal je, da bi precenil vsebino svojega mešička za tobak in v mislih je preračunal, da bo s tobakom shajal do prihodnje razdelitve, če bo pokadil dve pipi dnevno. Stopil je iz svoje kabine, (pred dvema leloma so mu dodelili ograjen kot) in zakoračil vzdolž skupne sobe. Simpson |e dvignil pogled iznad živosrebrnega jezerca. »Šef bi te rad videl, Lije.« »Vem. Robot Sammv mi je povedal.« Iz jezerca z živim srebrom je počasi polzela drobno označena vrvica; ta preprosti instrument je raziskoval ln analiziral »spomin«, da bi našel zaželene podatke, shranjene v malih vibracijah bleščeče površine živega srebra. »Brcmil bi robota Sammvja v zadinico, če se ne bi bal, da si zlomim nogo,« je rekel Simpson. »Ja, pred nekaj dnevi sem videl Vince Barretta.« »Res?« »Prosil je, da bi se vrnil -k svojemu delu. K svojemu, ali pa bi delal kaj drugega v našem oddelku. Ubogi fant Je obupam, a mu nisem mogel ničesar reči. Robot Sammv opravlja njegovo delo in to Je vse. Fatnt dela zdaj na farmi hmelja. Bister dečko Je bil. Vsi so ga imeli radi.« Balev je skomiznil z rameni in dejul bolj zadržano, kot je nameraval in čutil: »Vsem nam se godi približno enako.« šefu je bilo dovoljeno, da |e imel posebno pisarno. Na mlečnem steklu je pisalo: JULIUS ENDERBY. Z lepimi črkami. Natančno so bile zarisane na steklo. Pod njimi je pisalo: POLICIJSKI KOMISAR, MESTO NEW YORK. Balev je vstopil in rekel: »Želel si me videti, komisar?« Enderbv je dvignil pogled. Nosil Je očala, ker Je Imel občutljive oči in niso mogle prenesti navadnih kontaktnih leč. Šele ko •e je človek privadil nenavadnemu videzu teh očal, Je mogel videti ie preostanek njeetovega obraza, ki pa se ni z ničemer posebej odlikoval. Balev je bil globoko prepričan, da nosi komisar ta nenavadna očala bolj zaradi lega, ker dajejo poseben ton njegovi osebnosti, kakor pa zaradi občutljivih oči, kot so govorili. Komisar ie bil videti razburjen. Neprestano je vlekel manšete izpod rokavov, naslanjal se je na stol in rekel nekam preveč prisrčno: »Sedi, Lije. Sedi.« Balev je sedel in čakal. Enderbv je rekel: »Kako se počuti Jessie? In fantič?« »Dobro,« je odgovoril Balev votlo. »Zelo dobro. In tvoja dra-žlna?« »Dobro,« je odvrnil Enderbv. »Zelo dobro.« To Je bil slab začetek. Balev Je mislil: nekaj ni v redu z njegovim obrazom. Glasno Je rekel: »Komisar, prosim te, ne pošiljal ml več r-»l>«'3 Sammvja.« »Sam najboljše veš, kaj mislim o teh stvareh, Lije. Toda »|<>'la so tu zaposlili in za neka| ga moram uporabljati.« »Zelo neprijetno mi je, komisar. Tove ml, da me želiš videti-potem pa kar stoji. Veš, kaj mislim. Reči mu moram, naj odide, sicer kar ostane, kjer je ln stoji.« »Eh, Lije, jaz sem kriv. Drl sem mu sn uočilo in mu porabil posebej povedati, naj se vrne, Lo bo opravil.« Baley je vzdihnil. Drobne gube okrog njegovih izrazito sivih oči so se še bolj nagrbamčile. »Pustiva to. Želel si me videti?« »Da, Lije,« je rekel komisar, »pa mi je nerodno začeti.« Vstal je, se obrnil In odkorakal do stene. Dotaknil se je nekefl*« na videz nepomembnega stikala in ves listi del zidu je postal p*0' zoren. Balev ja zamižal pred nepričakovanim sijajem sivkaste svetlobe- Komisar se je nasmejal. »To sem dal narediti lansko leto, Lije-Mislim, da M tega še nisem pokazal. V starih časih so imeli v vMj sobah take stvari. Imenovali so jih okna. Si to vedel?« Balev Je to dobro vedel, ker je na platnu videl mnogo zgodo* vinskih romanov. • Slišal sem,« Je odvrnil. »Pridi sem.« Balev je za trenutek okleval, potem je le slopil tja. Čutil \e> da Je nekaj nedostojnega v tem, da se soba tako razkazuje zima ni' svetlobi. Komisar je včasih zares predaleč gnal svojo ljubezen do medievalizma. Prav do ekstremov. Njegova očala, na primer, je mislil Balev. V tem Je stvar! Zato je videti tako drugačen! Balev je rekel: »Oprosti, komisar, nova očala imaš, kajne?« KomisaT ga Je pogleda!, rahlo presenečeuio, snel očala, pogleda' najprej Baleva, potem pa očala. Brez očal Je bilo njegovo lice boli okroglo, brada pa bolj očitna. Videti je bil nekako izgubljen, ker ni mogel zadržati oči na določeni točki. Dejal je: »Da«. Nataknil si je očala spet na nos in dodal z iskrenim hesotn: »Stara očala sem razbil pred tremi dnevi. In tale nova sem dobH šele danes zjutraj. Lije, ti trije dnevi so bili zame kot pekel.« »Zaradi očal?« KRANJ, 30. OKTOBRA 1959 TELESNA KULTURA »GLAS GORENJSKI« 7 ZA ODNOS GRE . . . Nedelja, 25. oktobra med 12. bi 13. uro v našem uredništvu. Manjka nam rezultat rokometne tekme, ki je bila dopoldne na igrišču Mladosti v Stražišču med ekipama Mladost II. m Križe. Zavrtim telefonsko številko 583. »Kdo je tam?« zaslišim za-dlrčen glas v slušalki. »Uredništvo Glasu Gorenjce. Prosim . . .« »Kaj bi pa radi?« (Kar streslo me jel) »Bi nam lahko povedali re-mitat Tokometne tekme Mladost II : Križe, ki je bila dopoldne na vašem Igrišču?« »Ne! Ne dajem nobenih Izjav!« ?! »Saj je tu naš dopisnik, ki bo napisal!« »Oprostite, ampak vaš odnos »1...« sem skušal pojasniti onemu na drugem koncu žice. »Pa kaj hočete, saj bo napisal naš dopisnik . . .« Približno tako je potekal raz-flovor z gospodarjem stadiona Mladosti v Stražišču Ivanom Bernardom. Rezultata tekme nisem zvedeli Ne gre za to, ali smo pozneje dobili rezultat tekme ali ne, a,l Je »njihov« dopisnik o tem spisal ali ne! Gre za odnos "o človeka! Konec koncev ni •"ezultat tekme nobena skrivnost — ln gospodar stadiona Mladosti, tovariš Bernard ne bi Prav nič izgubil na ugledu, če ")1 na telefonsko prošnjo komurkoli, ne le redakciji, povedal, da je Mladost II prelagala Križe z rezultatom 20:15! A. T. alpskih disciplinah. Po strmih tarejo pri nabavi opreme, pred-pobočjih Vitranca se bodo spuščali vsem dobrih smuči, ki so za vr- bližamo sc novi zimski sezoni. To pot si oglejmo, kakšne so priprave smučarjev v Kranjski gori, najbolj drzni jugoslovanski srnu- hunskoga smučarja neobhodno po-kjer so pred letom dni zgradili carji in tekmovalci iz inozemstva, trebne. Nov smučarski rod Kranj-novo moderno žičnico na pobočju Zdaj delajo na smučiščih Vitranca ske gore bo kmalu prekosil ostale Vitranca. Letošnja zima predvideva v Kranjski gori velike prireditve, med njimi tudi državno prvenstvo V PREDOSLJAH SO SE ZBRALE NAJBOLJŠE TEKMOVALKE tri nove proge za smuk. Te bodo starejše alpske smučarje tega kra- obenem tudi lepo smučišče za ja. Sklenili so, da bodo na tekmo- ostale smučarje. Kranjskogorskim vanja pošiljali predvsem mlade smučarjem so pri njihovem delu tekmovalce, kopico pionirjev, cd priskočili na pomoč tudi smučarji katerih bodo že sedaj prispevali z Jesenic, Kranja in Ljubljane, ki dobre rezultate. Društvo sicer ta- marljivo pomagajo pri terenskih rejo kot povsod drugod finančne delih. Med marljivimi delavci pri težave, vendar so odborniki pre- urejanju prog ne manjka znanih pričani, da bodo v svojih naporih Pred kratkim je strelska družina tekmovalcev kot so Klinar, Čop, uspeli. »Mrak Franc« iz Predoselj priredila Mrak' LJmovšek, Guček, Klofutar- jeva, Ravtarjeva in druge. Lani so na teh delih člani kranj- V sreao se je začel v Kranju tečaj juda in jiu-jitsa, ki ga obiskuje okoli 60 mladih športnikov pomembnejšo proslavo v počasti tev šeste obletnice razvitja pra pora, 40. obletnice KPJ in SKOJ. skega smučarskega kluba Triglav Izvedli so eno največjih strelskih opravili že nad 800 prostovoljnih tekmovanj ženskih ekip na Go- delovnih ur. renjskem. Tekmovanje je bilo z zračno puško. Vrstni red je na- Obetajo, da bo Kranjska gora postala res pravo smučarsko sre- Zakaj orodna vadba v društvih Partizan na Gorenjskem že nekaj časa šepa? slednji: Predoslje 475 krogov, ena- dišče, saj je mladega smučarskega ko število krogov pa je dosegla kadra dovolj. Smučarje iz Kranj Na to vprašanje je tovariš Biz- skrbeli za stistematsko redno vad- S tem vprašanjem smo se obrnili na predsednika komisije za jak odgovoril takole: »Med po- bo. Na razvoj orodne telovadbe rudi ekipa Tržiča s to razliko, da ske gore vodita pri treningih zna- orodno telovadbo pri Okrajni zvezi membnejšo dejavnost v partizan- vplivajo trije činitelji, in to želja na smučarska Teprezentanta Mrak Partizan za Gorenjsko Domineta skih društvih nedvomno sodi spe in Limovšek. Največje težave jih Bizjaka iz Škofje Loke. je imela nekaj manj desetič S prostovoljnim delom so si zgradili igrišče članstva, kadri in materialni po-cialna vadba, prvo mesto pa pri- goji. Članstvo je dokaj dovzetno pada vajam na orodju. Ta dejav- za to vrsto športne dejavnosti. — nost je bila mnogo let na Gorenj- Kadri in materialni činitelji pa skem tako razvita, da je naš okraj delo zavirajo. Vaditeljskega kadra sodil med najdelavnejše v Slove- imamo zelo malo. Letos smo imeli niji. Imeli smo vrsto orodnih te- v Kopru enotedenski tečaj, ki se lovadcev, ki so nastopali tudi na ga je udeležilo 32 mladincev in republiških, zveznih in mednarod- mladink. Tečaj je bil zelo kvali-nih tekmovanjih. Žensko, mladin- teten, vendar prekratek, da bi teško, republiško orodno vrsto so čajniki pridobili toliko znanja, da Sporta« življe« je v Dupljah je v zadnjem časa precej razgibano. Do nedavnega so v tem kraju v okviru Partizana gojili le orodno telovadbo in delno odbojko. . preteklo nedeljo, 25. oktobra, je ''a v Ljubljani skupščina Hokej-e zveze Slovenije. Poročilo pred-5e^nika je med drugim obravnavo nekatere pomanjkljivosti v "etekli sezoni. Tako ni bilo orga- PRVI PORAZ PLANIKE Največje presenečenje 7. kola ,°9ornetnega prvenstva Gorenjske Prav gotovo neodločen rezultat . ^ Svobodo iz Šenčurja in Trži-Pripomniti moramo, da so ^°9ornctaši iz Šenčurja presenetili . Sv°jo igro v dosedanjih tekmah, t|lcrat so zmagali, dvakrat so bili /j'aženi, dvakrat pa so igrali ne-r^'očeno. Mladost je v nedeljo po jši igrj zasluženo premagala Je-*nice, Planika pa si je z izdatno j a3o proti Bohinju utrdila polo-kJ, na Lestvici. Partizan iz Škofje e je v Kranju zanesljivo pre« *&al mlado moštvo Triglava, . ^tern ko sta si Partizan Naklo Prešeren po enakovredni igri ■j^elila točke. Med tednom je ^'9lav II z minimalnim rezultatom ^Idar zasluženo premagal Plani- 4,1?i<-i 7. kola: Mladost : Jesenice Triglav II : Partizan (Š. L.) ,3 Svoboda : Tržič 2 : 2, Partizan .p*k,o) : Prešeren 1 : 1, Bohinj : ^ la«iika 2 : 8, Triglav II : Planika ^______L J__I___Li.L__I__Lil__II.I niziranega mladinskega prvenstva v hokeju na ledu, prepotrebnega instruktorskega in sodniškega tečaja. Ugotovili so, da v Sloveniji v glavnem hokej nazaduje in je napredek opaziti le pri Jeseničanih. Vzrok temu je predvsem pomanjkanje ledu in drsališč. V izredno živahni razpravi so govorili o tem, kako izboljšati kvaliteto in povečati število hokejskih klubov v Sloveniji. Med drugim so sprejeli tudi sklep, da bodo ob pomoči Hokejske zveze Slovenije ustanovili nove klube v Kranjski gori, Tržiču, Kočevju in na Bledu, kjer so razmeroma ugodne možnosti za razvoj tega športa. Na nedeljski skupščini pa zbo-rovalci niso upoštevali možnosti razvoja hokeja v Kranju, ki ima enake pogoje kot ostala mesta. Prepričani smo, da bi hokej v Kranju dobil dovolj pristašev. Tako so že lansko zimo rokometaši Mladosti na svojem igrišču napravili ledeno ploskev. Na njej je bilo vsak dan bolj živahno. Organizirali so tudi revijo umetnega drsanja, ki so jo izvedli drsalci iz Ljubljane. Vprašamo se, ali niso v Kranju dani vsi pogoji za razvoj hokeja. Upamo, da se bo našel kdo, ki bo razmislil o vse tem, in premaknil stvar z mrtve 'točke. -č Ti dve športni panogi pa marljivih športnikov iz Dupelj nista zadovoljili. S pomočjo Gorenjske rokometne podzveze so se vključili v redno prvenstveno tekmovanje v rokometu. Danes imajo kar dobro ekipo, ki jo trenira Janez Česen iz Kranja. Trenutno šesto mesto na prvenstveni lestvici v predzadnjem kolu je zanje, kot novince v tekmovanju, uspeh. V šestih tekmah so dosegli eno zmago, eno tekmo so igrali neodločeno, štirikrat pa so bili poraženi. Letos junija so začeli graditi tudi novo rokometno igrišče; Z udarniškim delom so ga kmalu končali, delno pa jim bo pri dograditvi rokometnega igrišča ia ostalih športnih naprav priskočil na pomoč Svet za šport in telesno vzgojo občine Kranj s sredstvi, ki jih je nabral štab za nabiralno akcijo za manjše športne objekte. Športniki iz Dupelj pa prav gotovo ne bodo ostali samo pri rokometu. Sklenili so, da bodo začeli redno gojiti odbojko, namizni tenis in seveda še kakšno drugo športno panogo. Tudi orodne telovadbe ne nameravajo zanemarjati. Da se je šport v prijazni vasici ob cesti proti Tržiču tako razvil, gre nedvomno največ zaslug članom društva, mladim kmečkim fantom, še posebej pa vodstvu, ki si prizadeva, da pritegne kar največ mladine. -č več let pretežno tvorile naše mladinke. Imeli smo več zanimivih in kvalitetnih okrajnih, medokrajnih in drugih srečanj. Zadnje čase pa ta dejavnost čedalje bolj šepa. — Zadnja skupščina je opozorila na nekatere slabosti in zato sprejela več pomembnih sklepov za izboljšanje. Vendar boljšega uspeha do sedaj ni bilo. Pred kratkim je imela naša komisija v zvezi s tem vprašanjem dve seji. Tudi zadnja seja izvršnega odbora Zveze je bila posvečena tem problemom. Organizirali smo sektorske odbore, ki bodo bi vaje v društvih lahko vodili sami. Sodim,« je nadaljeval tovariš Bizjak, »da bomo uspeli stvar premakniti z mrtvega tira, ker smo sestavili nov program dela. Poskusili bomo dobiti ustrezna finančna sredstva in kadre, opustili bomo administrativno poseganje v društva, delali bomo konkretno s sektorskimi odbori, zaposlili bomo nekaj stalnih vaditeljev, usposobili okrajno moško in žensko orodno vrsto ter priredili več nastopov in tekmovanj.« -a» Republiška rokometna liga Mladost še vedno tretja! AVTO-MOTO DRUŠTVA IMAJO V TEH DNEH OBILICO POSLA: mopediste je treba dobro pripraviti za Izpite. Na sliki: med tečajem v Kranju Minulo nedeljo je bilo odigrano šesto kolo republiške rokometne lige. Presenečenj ni bilo. Rudar je v Trbovljah s hitro in učinkovito igro dobesedno pregazil Koper in ga tako potisnil na predzadnje mesto na prvenstveni lestvici. — V Mariboru je domači Branik v lepi tekmi premagal Svobodo z dvema goloma razlike. V srečanju ljubljanskih rivalov Odreda in Slo\*ana se slednji ni mogel upirali republiškemu prvaku. Zlasti v zadnjem delu igre je povsem popustil in omogočil, da je Odredov napadalec Papež dosegel 12 golov. Vse kaže, da se ljubljanski Krim od tekme do tekme popravlja. Po tesni zmagi nad Branikom v predzadnjem kolu, je v nedeljo z devetimi goli razlike premagal Ajdovščino in se s tem povzpel na četrto mesto. Kranjska Mladost je zopet gostovala v Mariboru. Tokrat je bil njen nasprotnik zadnje moštvo letošnjega prvenstva Kovinar. V neprimernih okoliščinah, saj so gledalci ves čas igre metali na igrišče kamenje, po tekmi pa dejansko napadli sodnika in tehničnega vodjo Mladosti, so Kranjčani zmagali s šestimi goli razlike. Stanje na prvenstveni lestvici se po odigranem šestem kolu bistveno ni spremenilo. Vodita še vedno Rudar in Odred. Za njima sta Mladost in Krim, na dnu lestvice pa so Ajdovščina, Koper in Kovinar: Rudar Odred MLADOST Krim Branik Slovan Svoboda Ajdovščina Koper Kovinar 5 0 1 118 5 0 6 6 6 4 11 126 : 119 6 3 1 2 103 : 99 80 10 1 138 : 104 10 9 7 7 b 3 3 3 2 109 : 103 98 : 109 103 : 110 103 : 120 100 : 134 6 3 1 6 3 0 6 1 1 6 1 1 6 1 1 6 1 0 5 104 : 126 Rezultati četrtega kola: Rudar : Koper 24 : U (12 : 5), Odred : Slovan 26 : 15 (8 : 5), Branik : : Svoboda 20 : 18 (9 : 8), Krim : Ajdovščina 24 : 15 (13 : 5), Mladost : : Kovinar 21 : 15 (9 : 8). D. R. Ir» še zaradi drugih stvari. Bom že še prišel do tega.« ^ Obrnil se je k oknu. Balev je ves presenečen spoznal, da dežuje, j* *-lp se je ves izgubil v oknu vode, ki je lila z neba, medtem ko V( *"mtsar kar žarel od ponosa, kakor da je ta fenomen delo njego- 'astnih rok. "Tretjič ta mesec že vidim dež. Lep prizor, mar ne?« d0. ^otl lastni volji Je moral Balev priznati, da se ga je prizor mi1*1'1- V svojih dvainštiridesetih letih je le redkokdaj videl dež, pa kak drug prirodni pojav. H ^ejal je: »Vedno mislim, kakšna potrata Je, ko toliko vode pada mesto. Morali bi jo omejiti samo na rezervoarje.« h ''--'Je,« je povzel komisar, »ti si modernist. V sredovečnih časih v s° živeli ljudje na prostem. Ne mislim s tem samo farme. Tudi ^estu. Tudi v samem New Yorku. In če je deževalo, niso mislili, b0(1 to potrata. Veselili so se. Živeli so tesno z naravo. To je bdo Hi ?dravo in sploh boljše. Vse težave modernega življenja so v l(Jl ker se je človek odcepil od narave. PrečitaJ enkrat kaj o Sto- u Premoga.« H^alev je že čital o tem. Slišal je, kako se ljudje pritožujejo S ,'ZUlr,°m atomske sile. Tudi sam se je pritoževal nad tem, če It, *aJ nI šlo od' rok, ali pa če je bil utrujen. Takšno jadikovanje Ij^stavni ventil človeške narave. Nekoč, v Stoletju premoga, so ShJe ladikovali, ker je nekdo Izumil parni stroj. V eni izmed ^ Pearovih dram se neka oseba pritožuje zaradi izuma dinamita. \i lls°č let bodo ljudje tarnali, zakaj smo Izumili pozitronske *9ane. v, Vragu! •>l rk° je dejal: »Poslušaj, Julius. (Ni bilo v njegovi navadi, da I« h'ko prijateljsko ogovarjal komisarja v delovnem času, pa naj ir^ 1 komisar z njim še tako ljubezniv. Toda tu Je čutil, da Je po-S«10'' BPoslušaj, Julius, o vsem mogočem govoriš, ne omenjaš pa •zaradi česar si me poklical. Skrbi me že. Kaj mi imaš povedati?« ^io misar Je rekel; >>SaJ 11 bom Povedal, Llje. Samo počasi. Ca-*a« težave.« ^kj jpak- Koga Pa ne čakajo težave na tem piar.etu? Je spel *a reč z roboti?« lrM| °ekem pogledu že, Llje! Stojim tu in premišljujem, Koliko loieenla bo še zmogel prenesti ta stari svel. Ko sem dal vgraditi "'' da bom mogel skozenj kdaj pa kdaj K, ' v nebo. Gledati hočem to mesto. Gli .'am ga in se sprašn- ' **J bo z nJim v prihodnjem stoletju.« Balev je začutil nekakšno odvratnost snričo sentimentalnosti svojega sogovornika, ampak je bil tudi sam prevzet od prizora, ki se je razkrival pred njim. Čeprav zavito v meglo, je delovalo Mesto zelo impresivno. Policijski odsek se je nahajal v zgornjih nadstropjih Mestne skupščine, a Mestna skupščina je bila zelo visoka. Skozi komisarjevo okno je bilo videti vrhove drugih, nižjih stolpov. Videti so bili kot šlevilni prsti, ki stremijo nekaj visoko. Zidovi teh stolpov so bil gladki, brez najmanjših prask. Bile so to zunanje lupine človeških panjev. »Pravzaprav mi je žal, da dežuje,« je dejal komisar. »Ne moreva videti Mesta Vsemircev.« Balev je pogledal proti zahodu, a ni mogel nič videti. Horizont se je zapiral. New Yorški visoki stolpi so se zgubljali v brezdanji sivini. »Saj vemo, kakšno je Mesto Vsemircev,« je pripomnil Balev. »Pa ml je všeč, kakršno Je videti od tod,« je rekel komisar. »Lahko bi ga videla tam ob Brunsvvicku. Videla bi njihove nizke stavbe. V tem je razlika med nami in Vsemirci. Ml se vzpenjamo v višine in se zbijamo v velike trope. Pri njih pa ima vsaka družina svoj dom. Ena družina — ena hiša. Med hišami pa — zemlja. SI se kdaj pogovarjal s katerim izmed Vsemircev, Llje?« »Nekajkrat. Pred mesecem sem govoril prav po tem tvojem televizijskem telefonu,« je odgovoril Balev potrpežljivo. »Ja, se spominjam. Razen tega pa — Jaz samo filozofiram. Mi in oni. Dva različna načina življenja.« Balev Je začutil, kako se mu krči želodec. Bolj ko komisar okoliši, hujši mora biti zaključek tega, kar mu želi povedati. Pa reče: »Prav. In zakaj te to toliko muči? Nemogoče je razme-stiti osem bilijonov ljudi po vsej zemlji v malih hišicah. Oni Imajo na svojih svetovih dovolj prostora, da lahko živijo, kakor živijo.« Komisar je odšel od okna in sedel na svoj stol. Njegove oči, nekoliko zmanjšane skozi konkavne leče očal, so brez trzanja gledale v Baleva. Rekel je: »Niso vsi tako strpni do teh razlik v knl-turl. Ne pri nas in ne pri Vsemircih.« »Dobro. In potem?« »Pred tremi dnevi je umrl eden izmed Vsemircev.« Evo, tu se začne. Kotički Balevevih tankih ustnic 60 se nekoliko privzdignile, vendar se na njegovem podolgovatem žalostnem lica nI pokazala nobena sprememba izraza. Rekel je: »To je hudo. Kaj nalezljivega nemara? Kak virus. Morda prehlad.« Komisar ga je presenečeno pogledal. »O čem govoriš?« Balev ni bil pri volji, da bi mu pojasnjeval. Vsem je bila dobro znana natančnost, s katero so Vsemirci Iztrebili Iz svojega življenja vsako bolezen. Še bolj poznana Je bila skrb, s katero so preprečevali vsakršen stik z okuženim prebivalcem Zeml|e. Toda zaman je bilo stresati sarkazem na komisarja. Baley je dejal: »Kar tako govorim. Zaradi česa je umrl?« Obrnil se je k oknu. Komisar Je rekel: »Umrl je zato, ker je nekdo streljal vanj z radio-revolverjem.« Baley je začutil da mu hrbtenica ledeni. Ne da bi se premaknil z mesta, je rekel: »O čem govoriš?« . »Govorim o uboju,« je dejal komisar tiho. »TI si detektiv. Ti veš, kaj je uboj.« Balev se Je zdrznil. »Toda uboj Vsemirca? Pred tremi dnevi?« »Da.« »In kdo Je to storil? Kako?« »Vsemirci pravijo, da je bil Zemljan.« »Nemogoče.« »Zakaj ne? Ti ne maraš Vsemircev. Jaz tudi ne. In kdo od Zemljanov jih ima rad? Nekdo jih ni imel rad, pa je v lem nekoliko pretiral. To je vse.« »2e res, ampak . . .« »Ali ni bil v tovarnah v Los Angelesu požar? Sam veš za berlinsko razbijanje robotov. Veš za upore v Shangaju.« »Vem.« »Vse to kaže, da nezadovoljstvo raste. Morda pa Je to delo neke organizacije.« Balev je rekel: »Komisar, tega ne razumem. Povej, ali me no preiskuješ?« »Kaj?« Komisar je bil videti zares presenečen. Balev ga je pozorno motril. »Pred tremi dnevi je bil ubit Vse-mirec in Vsemirci mislijo, da je zločinec Zemljan. Do zdaj,« Je potrkal s prstom po mizi, »še nič ni razjasnjeno. Ali Je tako? Komisar, to Je neverjetno. Pri moji veri, komisar, New York bi bil do zdnj zbrisan s tega planeta, če bi se bilo zares zgodilo kaj takega.« Komisar je stresel z glavo. »To nI tako preprosto. Poslušaj, Lije, tri dni me ni bilo tu. Bil sem na sestanku pri Načelniku. Bil sem v Mestu Vsemircev. Bil sem celo v Washingtonu, kjer sem govoril z Zemeljskim birojem za raziskovanja.« »AH res? In kaj pravijo oni?« »Pravijo, da je to naša zadeva. Primerila se je znotraj mestnih meja. Mesto Vsemircev sodi pod jurisdikcije New Yorka.« »Toda z eksterierniml pravicami.« Posnetek do sedaj še neviđene številne podrobnosti. Odkrili so strani Lune presega vse uspeli* tako Imenovano kratersko morje s znanosti v zadnjem času. London- premerom približno 300 kilometrov, ski časopis »Daillv Mail« pravi, !:2 se razprostira na severu med da je to »največji človekov pro- 20. in 30. vzporednikom ter med dor v stvarnost vesoljstva«. .*0. in 160. zahodnim poldnevnl- Pred 100 leti - prva žičnica V SOTESKI NA GORENJSKEM SinkiEiinevi Jriiarl ii lili Najvažnejše prometno sredstvo ..j spravljanje lesa v dolino nam danes in že od vsega začetka omogočajo žičnice. Izgradnja cest v hribovite predele je danes razme- dolga 8 kilometrov z vsemi pomožnimi priključki pa je znašala njena dolžina do 16 kilometrov. Gozdarjem Jelovice je pri njihovem delu pomagala žičnica »Kol- roma draga. Razen tega jih ni moč niča« Slika kaže skrito stram Lune, kot jo je posnel Lunik IIT. Posameznim področjem so dali sovjetski znanstveniki naslednja imena: 1. Moskovsko morje, 2. Zaliv astronavtov, 3. Južno morje, 4 .Krater Ciol-kovski, 5. Krater Lomonosov, 6. Krater Joliot-Curie, 7. Sovjetsko gorovje, 8. Morje sanj. Nepretrgana črta kaže Lunin ravnik. Pikčasta črta kaže mejo med vidno in nevidno stranjo Lune. Rimske številke označujejo področja z vidne strani Lune; I. Humboldtovo morje, II. Morje krize, III. Regionalno morje, IV. Morje valov, V. Simithovo morje, VI. Morje plodnosti, VII. Južno morje. Nepretrgane črte okoli področij označujejo jasno identificirana področja povsod zgraditi, zato nam predvsem pri težko do.stopnih planinskih predelih žičnica, primitivna ali sodobna, precej pomaga pri spravljanju lesa s hriba v dolino. Tako je bila prva žičnica v Sloveniji zgrajena nekako pred sto leti, »Panzova« žičnica v BlaUien. grabnu v Soteski na Gorenjskem. Izgradnja žičnic se v Sloveniji do 1954. leta ni razvijala posebno naglo. Na tolminskem področju so uporabljali žičnice med obema vojnama; Italijani so jih zgradili predvsem v vojaške namene. Nekako pred 50 leti so zgradili tudi Dolenčevo žičnico v Koritu na Jezerskem, ki pa ,so jo že pred vojno podrli. V tem času je bila znana tudi žičnica v Jelendolu nad Trži-čem, kjer so z njo spravili v do» lino velike količine lesa, okoli 100.000 prostorninskih metrov. Leta 1945 smo imeli v Sloveniji le tri žičnice, in to: »Panzovo« \ Blatnem grabnu, »Mantovo«, ki so jo zgradili 1928. leta v Tržiču in »Opatovo goro« pri Kostanjevici. Kmalu po končani vojni je bila obnovljena tudi žičnica v Knen ki Baski grapi. Slednja je bila V Sloveniji, zlasti na Gorenjskem, so zgradili največ žičnic V letih 1948 do 1950, in sicer preko 50. V osmih letih pa se je število žičnic povečalo kar za 55 odstotkov. S tem so žičnice, posebno v alpskih predelih "digrale važno začeli uporabljati žičnice lažjega tipa. Naši tehniki, inženirji in delovni ljudje še danes nadaljujejo z izpopolnjevanjem obstoječih žičnic ter gradijo nove. Danes razpolagamo v Sloveniji z velikim številom žičnic in lahko trdimo, da je njihova uporaba, še posebno na Gorenjskem, v gozdarstvu Slovenije precej razvita. Stanje gozdov v ostalih republikah naše države pa nam narekuje, da tudi tu postavimo žičnice predvsem za izkoriščanje gozdov. -č Na Poljskem so pričeli snem-ah filmski ep, zasnovan po roman« Henryka Sienkiewicza. — Režiser filma je Aleksander Ford, .scenarist pa Leon Kručkovski, dramski pisatelj in eden od predstavnikov socialističnega realizma na Polj' skem. V filmu bo sodelovalo 180i igralcev in statistov. To je pr" panoramski in barvni film na Poljskem. Pričakujejo, da bodo stroški za snemanje tega filma znašali 3i milijonov zlotov, kar je sedemkrat več od .stroškov za snemanje P0' vprečnega poljskega filma. Film bodo verjetno končali pi ita«daJe poletje. Robot na morskem dnu boljše raziskovanje morskih f^*' bin. Kolektiv laboratorija elektronike je skonstruiral originalne instrumente za morska raziskavaoj*' vlogo pri izkoriščanju gozdov na težko dostopnih terenih. Namesto težkih žičnic so kmalu Za nas nevidna stran Lune je »Ha posneta s pomočjo posebnega foto-televizijskega sistema, potem pa so bili posnetki po radijski poti iz daljave 470.000 kilometrov poslani na Zemljo. Delovanje foto-televizijske aparature je bilo povsem zavarovano. Fotografski material je bil zaščiten pred škodljivim delovanjem kozmičnih žarkov, pri obdelavi fotografskega materiala pa je bil povsem izločen vpliv zemeljske težnosti. Na fotografiji je moč razpoznati kom. Sovjetski znanstveniki izjavljajo, da je na južni polobli nevidne strani Meseca mogoče jasno opaziti vulkansko žrelo s premerom več kakor 100 kilometrov. — Severno od Mesečevega ekvatorja, skoraj na sami meji nevidnega kraterja, južno od njiju pa se razprostira planinski venec Devet milijard na uro Toliko bi prihranili, če bi prišlo do razorožitve, ker vojni stroški samo za eno leto znašajo 120 milijard dolarjev ali 61 bilijonov dinarjev. Če bi pnišlo do razorožitve, bi se povečal dohodek prebivalcev v nerazvitih državah, kjer živi 1,5 milijarde ljudi ,od 30 na 80 Ob koncu nevidnega dela Meseca dolarjev. S stotim delom vojnih v južni polobli leži morje. izdatkov bi lahko izvršili očišče- Po izjavi znanstvenikov je na valna dela na reki Ind ali pa rešili sliki opaziti tudi manjši del vidne gladu 50 milijonov Indijcev. Mesečeve poloble. Letni državni proračun stroškov MLADA RAST Ogledalo Iz okvirja tam na steni •se pokaže mali Neni v hipu enem drobna glava: laski zlati, očka plava. Ce pred sleklo mali Neni dedek pravi— bo zagledala veliko punčko lepo, kakor sliko. in vse jutro Nena mala je pred ogledalom stala. Kliče dedku: »Punčke ni!« Dedek tiho se smeji. Nikola Drenovac Naš športni dan Nekega dne smo v šoli dobili okrožnico, da bomo šli za športni dan na Ratitovec. Vsi smo bili zelo veseli. Zvedeli smo, da se bomo razdelili v več skupin. Mi smo imeli opraviti najdaljšo pot. Zjutraj ob pol sedmih smo se J METULJČEK Posotko (vizitko) razrezi po dolgem v dve polovici. Vsako polovico še enkrat ali dvakrat po dolgem pregani. Nato pregani vsako polovico še počez, tako da se bosta stikala oba konca. S tem do* biš metuljčkov) krili. Poišči majhen obroček elastike, kakor ga dado, na primer, v lekarni okoli papirnatega zamaška na steklenico zdravil, Vtakni oba dela vizitke v elastiko, kakor kaže slika 1, in ju začni obračati vsakega v svojo smer (slika 2). Ko je elastika že precej navita, primi vse štiri konce vizitke in si položi »metuljčka« na dlan. Zdelo se ti bo, da vzletava pravi metuljček! Z metuljčkom narediš tudi prav zabavno šalo. Z navito elastiko ga vtakni v primerno škatlico, da se v njej ne more odviti. Škatlico daj nekomu, naj jo odpre. Nemaio se bo prestrašil, ko priprava začela na lepem frfotati, ko da je živa. PERNATI PREBIVALCI DVORIŠČA NA STRAŽI Nekoč je neki tat venomer kradel kokoške, purane, gosi in race. Kazalo je, da namerava tako po malem odnesti z dvorišča vse pernate prebivalce. Toda pernati prebivalci so se zbrali, da bi se pogovorili, kako naj se ubranijo tatu. Sklenili so, da bodo postavili straže. In za stražarje so izbrali petelina, purana, racmana in gosaka. Še istega večera so se štirje stražarji postavili na stražo. Najprej je odkorakal k ograji petelin, za njim puran, potem razman in nazadnje še gosak, Naenkrat se je prikradel tat. Petelin je zakikirikal: »Kdo je, kdo je?« Puran je odgovoril: »Tat, tat!« Racman je zagagal: »Daj ga, daj ga!« Gosak pa: »Obesi ga, obesi ga!« Tat se je prestrašil in zbežal. Štirje stražarji pa so bili naslednje jutro junaki dvorišča. Vsi so jih hvalili, ,saj so bili zares dobri stražarji. »otroški« avtomobil Francoska avtomobilska družba »Bugatti« je izdelala dva prototipa »otroških« avtomobilov z motorjem 1,5 KS. To je Kabriolet z dvema sedežema in tremi kolesi, katerih srednji odreja smer. Karoserija je iz plastične mase. Motor s 120 ku-biki je spredaj. Ta model bodo prikazali v Parizu. zbrali pred šolo. Ko smo bili vsi zbrani, smo odšli. Po eni uri hoda smo prišli na Prtovč. Tam je majhna vasica s šestimi hišami. Vaščani so nas zelo prijazno sprejeli in posvežili z vodo. Šele sedaj se je začela prava pot. Ves čas smo se vzpenjali v hrib in kmalu zagledali veličasten vrh Ratitovca. Sonce je že toplo sijalo, ko smo prišli na vrh. V koči so nas prijazno sprejeli in nam takoj postregli s toplim čajem. Nebo je bilo jasno in je bil krasen razgled. Videli smo visoki vrh Triglava, Jelovico, Julijske Alpe, Stol, Grintavce in Črno Prst. Plezali smo za planikami, toda bilo jih je malo, ker so jih pobrali že drugi turisti. Videli smo čredo gamsov, kako so se vzpenjali po strmih stenah in skakali čez prepade. Sonce je že zahajalo, ko smo se začeli odpravljati proti domu. Med potjo je bil živahen razgovor in kmalu smo bili pri šoli. — Drug drugemu ,smo voščili lahko noč in odšli vsak na svoj dom. Dopis pionirjev iz Železnikov piramida si. 1 sl 2 Samo vodoravno: 1. črka, 2. zlog iz solmizacije, 3. pregovor, 4. naše največje pristanišče v gornjem Jadranu, 5. prekop na travniku- 6. vrsta gobe, 7. oblačila. Rešitev piramide: 1. r, 2. re, 3. rek, 4. reka, 5. jarek, 6. raj-ček, 7. srajčke. za oboroževanje na svetu znaša 100.000,000.000 dolarjev. Nekateri proračuni gredo celo v večje število — tudi do 140 milijard dolarjev. Točne številke seveda ni mogoče dobiti, ker je to pač vojna tajnost. Tako da številke, ki jih izve javnost, ne ustrezajo stvarnim stroškom za ustvarjanje in vzdrževanje sredstev za uničenje ljudi. Poglejmo, kako je glede atomskega orožja. Koliko velja ena atomska bomba? Uradni podatki niso znani, toda nekateri trdijo, da »majhna A-bomba (bomba, ki je bila vržena na Hirošimo) velja najmanj milijon dolarjev. Če k temu dodamo, da je od 1945. leta bilo Že okrog 200 nuklearnih eksplozij, kjer so izstrelili večje in dražje bombe, potem si lahko približno predstavljamo, koliko izdatkov je bilo za to potrebno. Amerikanci imajo poleg 200 klasičnih tudi tri atomske podmornice. Ne vemo, koliko velja atomska podmornica, vsekakor ne manj kot 60 milijonov dolarjev. Samo te številke, ki smo jih navedli, pričajo o strahotno velikih vojnih stroških. Ce bi prišlo do Anekdoto Saša Guit.ry, znani francoski igralec in pisatelj Ste-vilnih veseloiger, si je v svojem desetem letu takole pomagal iz hude zadrege: Vstopil je v trgovino in naročil trgovcu: »Prosim kilogram kave po 2,75 franka!« »Še kaj?« -»Sedemnajst zavitkov sv.'č po 1,50 franka.« »Potem?« »Štiri kilograme sladkorja po 0,85 franka.« Guitrv gleda na listek in nadaljuje; »Osemnajst litrov petroleja po 0,85 franka. To je vse« Trgovec je napravil račun, ga izročil Saši, in r;j-kel: »Ali ti je mamica dala denar ali naj vpišem v knjižico?« »Moja mati nima pri tem nič opraviti,« je resno odgovoril Saša Guitry in vtaknil račun v žep. »To je moja računska naloga, ki je sam nisem znal rešiti.« Crnomorska znanstveno-razisko-valna eksperimentalna postaja In-tuta oceanologije Akademije znanosti SSSR proučuje nove elektronske naprave, ki omogočajo med njimi tudi prvi podvodni te'e' vizor. Ladijsko dvigalo fjDVBČ* * vodo kovinski batiskaf. V nje« J* nameščena oddajna televizijska n'" prava, ki je s kablom povezan« 3 televizijskim sprejemnikom, ki ?e nahaja v kabini na ladji. S P0' močjo regulatoi ja na sprejemnik11 je možno upravljati z aparatom '* gledati slike iz podvodnega sveta-Nedavna televizijska podvodn* raziskavanja so bila mogoča le omejeni površini. Sedaj pa eden novih tipov aparata »vrat(<> ki obrača podvodno aparaturo v vse smeri. S tem je povečana Pre' glednost. Pripravo lahko spuščajo na globino do 400 metrov. Novi kabel, izdelan v laboratoriju, vsebuje visoke radio tehnične vrline. Spuščanje batiskafa varuj15 pred brzino preko 60 metrov v * nuti. Morsko temo razsvetljuje žarki močne svetlobe podvodne glagola, 10. veznik, 14. 4. in '.^t. abecede, 15. rimsko število Rešitev: a.s/^' Vodoravno: 1. zlitina, 7. A Otov' 8. vod, 9. ah, 10. ovijati, 13' 9 , 3- zavora, z. - ii' arhivi' 14. anatema. Navpično: 1. indiga, 4. to, 5 jot, 12. ate.