Jakob Ri gl er V O K A L N A D I S I M I L A C I J A V S L O V E N Š Č I N I i Asimilacija med vokaLi je znan pojav. V slovenščini se pojavlja zlasti v obrobnih dialektih,1 k jer moderna vokalna redukcija ni močno razvita, a posebno daleč jo j e razvil rezijanski dialekt. Za centralna narečja pa je le nekaj primerov predvsem iz starili tekstov.2 Imamo pa v slovenščini tudi nasprotne pojave, ko nastopi med dvema vokaloma disimilacija. Doslej je bilo opaženo zlasti tako imenovano disimilatorično akanje.3 Opozoril pa bi še na neki pojav, ki je bil sicer v slovenistični literaturi že na kratko obravnavan, vendar še ni raziskan, in ki so ga različno, a nepopolno razlagali, nihče pa še ne z vidika disimilatoričnega vpliva med vokali. T a pojav je analogično vnašanje i, и iz dol goakcentui rane v neakcentuirano pozicijo. Ko je Škrabec pisal o redukciji kratkih i in и (Izoestje novomeške gimnazije 1870 in J S I 32, Coetje XII , št. 10 in J S II 38—39), j e postavil pravilo, da se med drugim ne reducirata tudi, kadar stoji v naslednjem zlogu samoglasnik a (navadno dolgopoudarjen). Proti temu pravilu pa je Broch (Očerk, § 102-104-) ugotovil, da v te j poziciji v Ljubljani govorijo tudi reducirane vokale in da je stopnja redukcije odvisna od raznih momentov, ki omogočajo, da se pojavljajo paralelne oblike z raz- lično stopnjo redukcije kot kpit, kopit, kupit, ni pa odvisna od nasled- njega u. Tudi Ramovš (JA XXXVII 141) naglasa, da Škrabčeva trditev nasprotuje dejstvom in za io navaja nove primere z reduciranim i in и pred dolgonaglašenim a. Za primere, ko imamo i, u, ê v nenaglašeni poziciji, pa pravi, da se tu obdržijo nereduciraiii vokali pod vplivom drugih oblik, v katerih so dolgoakcentuirani, in navaja tudi primer, kjer neakcenluiranemu i-ju ne sledi a: svine, kar naj bi bilo analogično po soi ne. 1 Priin. Ramovš, HG VII 32, 37, 171, 187. 2 Prim. Ramovš, JA X X X V I I 133, 134, 148, 311, 317—318, 323—324. 3 Prim. Ramovš, HG Vil 67, 70, 74. 1 1 S lavist ična n-v i ja 225 K Ramovševi ugotovitvi, da se kratki i, и, ê reducirajo v vsaki po- ziciji (namreč v centralnih dialektih) in da so v lieakcentuirani poziciji aiialogični po oblikah, v katerih imajo dolg akcent, bi lahko navedel le nadaljnje potrjujoče primere. Nastane pa vprašanje, kdaj in pod kakšnimi pogoji do tega vna- šanja (ali ohranitve) pride: ali j e samo slučajno ali delujejo tu kaki zakoni oziroma vsaj tendence, ki ta pojav usmerjajo in ga držijo v nekih bolj ali manj določenih mejah. Ze iz Ramovševega (1. c.) gradiva, kjer najdemo dubletne oblike kot zidàr in zadâr, vidimo, da pojav ni točno omejen. Še manj pa bi mogli trditi, da pride do vnašanja brez vsakega sistema, kajti vsaj približne meje mu lahko določimo. D a se i in u lahko vneseta v neakcentuirano pozicijo, morajo biti najprej oblike ali sorodne besede, v katerih imata dolg akcent, dovolj pogostne in zveza z njimi dovolj občutena, da lahko vplivajo. Točna mera se pri tem ne dâ določiti. Zveza med zîd, zidam na eni in zidar na drugi strani j e lahko različno močno občutena, zato imamo tudi obliki zidar in zadâr, medtem ko je deležnik zidala dovolj blizu oblikam zidam, zidou itd., da ne na jdemo obl ike *zadala. To j e prva stvar, bistveno pri tem pa je, da je vnašanje odvisno' tudi od narave naslednjega akcentuiranega vokala. Zato je Škrabec mislil, da se i in и pred zlogom z dojgopoudarjenim a ne reducirata. Vnašata se namreč zlasti v te j poziciji. Pri tem pojavu opazimo, da jezik ne ljubi v sosednjih zlogih sorodnih vokalov. Visoki vokali (i, u) se navadno ne vnašajo, če sledi visok vokal; še redkeje se vnašajo, če sledi enak visok vokal. Medtem pa se a < i, u, če mu sledi nizki vokal a, rad zamenja z visokim vokalom. Pojav moramo razlagati z disimilacijo med vokali. V vsakem jeziku se namreč lahko pojavi tendenca proti ponavljanju istih artikulacijskih gibov v sosednjih zlogih in disimilacija med vokali se pojavlja v raznih jezikih,' v slovanskih sicer redkeje od asimilacije. V našem primeru j e disimilacija med vokali opazna, čeprav ni posebno močna, ker pravzaprav na jezikovni sistem 110 deluje neposredno, ampak le usmerja analogije. Fiziološki moment torej le ovira ali pospešuje psihološkega. Pojav lahko najlepše opazujemo pri opisnih deležnikih glagolov I V . i n V . v r s t e , t i p с valil a, kapila : pi%äla, lurâla. P r i o b e h t i p i h j e namreč (v večini dialektov) enako število oblik s poudarkom na korenu, 1 Prim. M. Grnmmont, Traité de phonétiquestr. 272—-î>76. ki so tako pogostne in značilne, da bi po vsej pravici pričakovali njihov vpliv pri obeh vrstah, vendar ga pri IV. vrsti, k jer bi si potem sledila dva visoka vokala, ni. Še bolj do izraza pa pride ta pojav, če ga zasle- dujemo' pri različnih oblikah istega glagola, kar lahko storimo pri gla- golih III . vrste z ê > a za šumevci (tip tiščati). Pri teh glagolih je v vsej konjugaciji i poudarjen le v moški obliki opisnega deležnika in v ednin- skem velelniku ter v narečjih s kratkim infini tivom še v infinitivu; toda le redki so govori, ki j im j e bilo to premalo, da bi se mogel i uveljaviti v tistih oblikah, ki imajo v končniškem delu a. Po navadi se ravnajo tudi ti glagoli po načelu vokalne disimilacije, tako da imamo oblike tašči, taščite! toda tiščala (z э—i : i—a). V potrdilo teh razmerij naj navedeni najprej nekaj takih glagolov iz Škrabčevega rojstnega kraja Hrovače: barsila, cvalîla, čadlla, čatila, ogalilu, gnastilu (gnusilo), ne%arlîla, karlilu, kapîla, zekarîla, albilu se, lapîla, olaščila, pailla, arbila, ar žila, slažila, snabila, talila, ožalilu : dobivala, bliskdlu, rezbijula, cilala, počivala, zeflikäla, ogibala, ze%ru- stâlu (ii se izgublja, običajen j e že u), pokrižala, pokušala, skrivala, polivala, lizâla, lučala, pomišliala, omivala, obuvala, očitala, pihala, pisala, piskalu, рис al a, puščala, ritäla, prerivala, rukala (mukala), sazuväla, poslušala, smukala, sukala, ščipala, pošiliala, šivala, škripalu, špilala, štrikala, uštukala, stiskala, zevijala, zibala, zidala, zijala, poži- gala, uživala; v I I I . vrsti pa: tiščat, taščim, taščiš itd., tiščal taščite! tiščou, tiščala, tiščalu, tiščala; daši, dišal и ; mižat, maži, mižou, mižala ali mažM, maži, maždu, mazala (s stalnim končnim akcentom, k jer vna- šanje ni možno, morda celo z etimološkim a). Pri drugačnih primerih je vnašanje manj dosledno, a ravna se po istih principih. Genitivne oblike kot day à, zidâ (Hrovača) niso vedno preobražene po nominativu. Y dvojinskih pridevniških oblikah kot sayß, glaxâ, žava ipd. (Hrovača) ostaja običajno a, verjetno že zaradi bližje podobnosti z Oblikami kot sayfi, sax'i, sayjê (Hrovača). Pri glagolih VI. vrste tipa uzdagüjem imamo včasih tudi oblike tipa lizdigujem, kar pravzaprav ne bi pričakovali. Toda to lahko razložimo. V deležniku *uzdiguväla z u-jem za o po prezentu se ta и ob redukciji ni znova vnesel ali ohranil (enako tudi pri savîit, sûjem itd.); najbrž zato, ker mu ne sledi isti konzonant kot V prezentu, k jer j e poudarjen. V tako nastali obliki uzdagvRla (tudi inf. uzdagvM) se i lahko vnese. Ker pa pri tem tipu v konjugaciji ni akcentskih premikov in je uzdag- oziroma uz dig- vedno pred akcentom, je tem razunilj i veje, da je jezik posplošil eno osnovo. Navadno zmaga pogosinejša uzdag-. Poleg tipa uzdagujem 15* 227 pa imamo po navadi tudi tip uzdigaoam in tudi s križanjem med njima moramo računali. Vendar so tudi pri teli glagolih še liajpogostnejše tiste oblike, ki jih po našem pravilu pričakujemo; nepravilne dobimo pred- vsem med mlajšo generacijo. Opozoriti pa j e treba še na to>, da sicer včasih najdemo tip uzdigüjem, k jer je vnesen i pred naslednji u, da pa so zelo redki primeri tipa prekucüjem, k jer bi si sledila enaka vokala. Nekaj primerov iz Hrovače: opčadilje, zgabüje, khbüje, карпје, pre- kayfije, oblabüje, prepalüje, paščuje, oislaiûje, ukašiije, prekacüje in redkeje prekucüje (morda iz otroškega govora); zenčuje, pre%atüje, uzdaxüje, premaslüje, uzdagûje in uzdigûje ter uzdigâna in redko uzdagâva, parhiije in parlizüje ter parlizâoa, oblizüje in redkeje obhûje, umaküje in цтгкпје itd. Prav tako ni popolne doslednosti v drugih besedah, vendar bo težko najti ka j več primerov, k j e r bi se i in u vnašala pred visokim vokalom; to zasledimo navadno le v ekspresivnih izrazih kot yjidî (poleg %adû, k jer bi prišla v soseščino dva enaka vokala), yudič ipd. (Ilrovača), toda ti se tudi po drugih glasovnih zakonih ne ravnajo, saj imamo n. pr. v Sodra- žici %ût namesto *yût, na Premu y fit namesto *yj)t itd. Ramovšev primer svine pa ni zanesljiv, ker j e lahko iz ''so aine (z in < /i), poleg tega pa imamo tu opravka z razmerjem i : e. Tudi Brochovih primerov ne mo- remo upoštevati. Res je, da vplivajo na redukcijo vsi tisti faktorji, ki jih navaja Broch, vendar si j e on ustvaril o moderni vokalni redukciji le nekoliko prepestro sliko, kajt i primere j e nabiral v Ljubljani, a prav blizu Ljubljane se stikajo tri dialektične baze, ki so moderno vokalno redukcijo razvile različno daleč. Tolikšna pisanost je v Ljubljani nastala zaradi mešanja dialektov in močnega knjižnega vpliva. Naj navedem še nekaj zgledov iz Hrovače: alpina, alščina, karoica, kapiuan, .sašica, ozmina; kir/fiunca, pisčauka, klučanca, čudak, pijane, zidar, punčara in redkeje pančara, šioanka in šauanka, diujûk in dujnk < *daujdk, miabač, %arstanc; še pri udomačenih knjižnih besedah zasledimo primere kot pisarna : upasinna. Kadar pa ni močnih sorodnih besed z dolgo- poudarjenini i, it, je seveda vedno a. i se torej ne vnaša pred i, и ne'pred и in sploh visok vokal na- vadno ne pred visokega, pač pa se večkrat zamenja polglusnik z ne- reduciranim vokalom, če mu sledi a. Ostane še vprašanje, ka j je jezik storil, če so polglasniku sledili e-jevski in o-jevski glasovi. Tu nimamo za kontrolo posebno pripravnih primerov, vendar opazimo, da ni potrebe po vnašanju. Če pa najdemo kak nasproten primer, nas to ne preseneča, saj disimilacija, ki bi vnašanje preprečila, vsaj med i in o ali и in e ni mogla nastopiti (pričakujemo jo kvečjemu lahko med i—e ali и—o), prim, v Hrovači: upatiié, do zamié, svaniê (n. eg. çt sklanje), albiêzan, yadôba, xadôban, gnalôba in gniloba. Tudi pred diftongom ài, ki je v ribniškem govoru nastal iz ê, ni vnašanja, kar je pač razumljivo, sa j glas ni enoten in v drugem delu je i-jevski element. Toda kontroliranje je tudi tu težko, ker ima le glagol žavaila enako število oblik z aikcentuiranini i kot tip tiščala.5 T a pojav disiinilacije med vokali pa ni morda omejen le na majhno ozemlje, ampak je precej razširjen. V poštev prihajajo zanj seveda samo dialekti, ki so moderno vokalno redukcijo razvili dovolj daleč, se pravi, i-, reducirali. Kontroliramo pa ga lahko predvsem tam, kjer imamo pri glagolih IV. in V. vrste še tip s premičnim akcentom v opisnem deležniku, k jer pa je posplošen korenski akcent, je to teže. Za ilustracijo razširjenosti bom navedel samo po nekaj zgledov iz raznih krajev. Bloke: karîla, kapila, palila, piyßla, zibala, poslušala; Št. Vid pri Stični: pallia, slažila, pucâla, tiščal in taščâl; Žužemberk: coalîla, salžila, žalilu, bliskdlu, dišalu, tiščalu, kapüjem, premašldje: Nemška vas pri Trebnjem: coalîla, kapila, laščila, pučivala, skrivala, daši, dašau in zadišali ; Godič pri Kamniku: barsiroa, cvalima, iiylima, yj)îiua, krïroa, rnlïiou, blisk âu, zabijat, pučimaroa, I izuma, piyâtoa, žilnima, tišat, taši, tisama, dišat, daši, tičat, taci, карп jem, ubiskioat; Cerklje pri Kranju: %phva, užliu, pisarna, pucaroa, daši, dišau, taši, tišan; Potoki pri Žirovnici: culina, ypîua, zakrîna, sužhia < *suažuja < * služila, tuliua (morda zaradi onomatopoije), pixàu, šipSna, kapmava, oblizmâua. Л tudi izven centralnih dialektov ponekod še zasledimo naš pojav, n. pr. v poljanskem dialektu. Četena ravan: zacmelila <*zacvilila, toda zibala < *zibala, kupila <*кърИаtoda zasùkûla < *zasukâla, deši, dišal, dišala itd. Še eno vprašanje ostane: ali so se nereducirani vokali v nenaglašeni poziciji zdrževali pod vplivom oblik, v katerih so dolgopoudarjeni, že od nastopa moderne vokalne redukcije ali pa so bili šele kasneje vneseni namesto po redukciji nastalega polglasnika in kdaj bi do tega vna- šanja prišlo. 5 Tudi refleks za ê se lahko vnese iz dolgoakcentuiranega zloga v ne- akeentuiranega. Vnaša se med drugim tudi v IV. in V. glugolski vrsti. Prim, v Hrovači : trajhlla, drajmala, zbajličžam, t rajbij /a itd. Do disimilucij ne pride (diftong). Zaradi dubletnih oblik kot zadâr jjoleg zidâr ipd. lahko domnevamo, da je nereducirani vokal šele kasneje izpodrinil reduciranega in da se i o izpodrivanje pravzaprav še vodno vrši. Če bi se bilo vplivanje sorodnih oblik z dolgim akcentom pričelo tako zgodaj, da se v tipu lučala и sploh ne bi reduciral, bi pričakovali tudi pulila. Malo verjetno je namreč, da bi bila disimilacija med vokali tako močna, da bi bila preprečila vpliv sorodnih oblik, če bi bil nastopil že tedaj, ko je bil vokal še nereduciran, zlasti ker se ob začetku moderne vokalne redukcije pojavl jajo primeri kot sorota, murnu, deleč,6 ki kažejo prav nasprotno tendenco asimilacije med vokali. Zato j e verjetneje, da je redukcija nastopila povsod in da je šele *lzčala" ali celo *lačala zamenjano z lučala. Da ne gre v naših primerih toliko za ohranitev vokala, ampak za vnašanje, vidimo tudi po paralelnih primerih z ê (prim, opombo 5), k jer je vnesen diftong. Pričakovali bi, da nam bodo dali odgovor na vprašanje, kdaj se je vnašanje pričelo, stari teksti. Toda kl jub temu, da je pri nekaterih piscih moderna vokalna redukcija močno razvita, so vendar v primerih, kadar je bil prvotni vokal lahko ugotovljiv, pisali nereducirani vokal. Naš pojav pa lahko zasledujemo le na takih zgledih. Poleg tega je primerov, na katerih lahko zasledujemo ta pojav, razmeroma zelo malo in tudi to otežuje iskanje. Prvi pisec z močno razvito redukcijo je Skalar, toda 011 piše ne le prebiuala 32 a, 46 a, Vshiuala 303 a ipd., k jer vnašanje pričakujemo, ampak tudi: lubila 25 a, 30b, 46 b, sakurila 25 a, sh lush i In 54a, slushila 57 b, prav tako tudi v primerih, k jer j e še manj možnosti za vnašanje: pustila 25b, spustila 63a, sgubila 69a, 205a, sliiuish 32a, 44b, 70b, 106a. sliiui 346 a. 405 a, shiuot 7 a, 101 b, ludie 37 a, 102 b itd. Skalar neredu- ciranih vokalov v takih pozicijah gotovo ni govoril, kajti včasih mu je le ušel pol glasnik tudi v pisavo: trebeh 224 b poleg trebuh 225 a, dehou- niga 193 b, 238 a poleg duhouniga 30 a, sheuota 287 b poleg shiuot a 31 a. 104 a, pestimo 323 a, pesti 226 a poleg pusli 7 a (3X), 414 b (2X), shèueti 328 b poleg shiuela 335 a itd. Nereducirane vokale je vnašal pač 011 sam brez podlage v živem govoru. To nam kažejo zlasti primeri kot defhezha 229 a. deshezhi 303 b poleg dishezlii 256 b in dusliezhe 256 b, dushezh 3141), ko je besedo naslonil na dišati ali na duhati ipd. Vidimo sicer, da so tisti redki primeri redukcije, ki sem in t ja nastopajo tudi tedaj, ko bi bil pisec prvotni vokal lahko zlahka ugotovil, le v takih pozicijah, " Glej opombo 2. 7 ъ označuje v tem primeru polglasnik u-jevske barve. kjer tudi po našem pravilu pričakujemo nereducirane vokale, ne pa tudi v takih pozicijah, 'kjer imamo danes vnesene polne vokale. Toda primeri so premalo izraziti in tudi premalo jih je, da bi mogli iz njih ka j za- nesljivega sklepati. Enako je pri poznejših piscih. Tudi Pohlin, ki piše močno dialek- tično obarvan jezik, vnaša nereducirane vokale skoraj povsod tam, k jer so lahko ugotovljivi, n. pr.: fhioij: Kmetam za potrebo inu рот. 3, pufty 72, 73, 334, 352, fhivini 3, 73 (2X), le v verzu ima Shoini 71 ipd. Pri njem torej tudi ne moremo ugotoviti tedanjega dialektičnega stanja. Isto je z metelkovci, ki imajo celo poseben znak za polglasnik, pa ga vendar zelo pogosto zamenjavajo z nereduciranimi vokali. Za relativno kronologijo našega pojava j e treba upoštevati še re- flekse v poljanskem dialektu, ki kažejo, da j e starejši od akcentskega premika v tipu oko. Iz vsega povedanega bi se dalo sklepati, da se je obravnavani pojav pričel morda okrog XVII . stoletja in da deluje še danes. R é s u m é L a semi-voyelle qui, dans les dialectes slovèues centraux, est un résultat de lu réduction des voyelles moderne, a été parfois par analogie remplacée par une voyelle non réduite. Cette voyelle non réduite provient des mots ou des formes analogues où ces voyelles possèdent un accent long. On peut cependant observer dans ce phénomène la tendance vers une dissimilation vocalique. C'est que la voyelle non réduite n'apparaît pas dans les cas où elle serait suivie d'une voyelle identique, et souvent non plus dans ceux où elle serait suivie de deux voyelles hautes, tandis que devant un a, la semi-voyelle est souvent remplacée par la voyelle non réduite. A ce qu'il paraît, ce phénomène ne représente pas une conservation de la voyelle originale non réduite sous l'influence des formes analogues, mais bien un remplacement tardif de la voyelle originale qui, primi- tivement, a été du moins partiellement réduite. Les textes anciens ne permettent pas de constater l'époque où ce développement u commencé, certains facteurs cependant nous inclinent à supposer que ce fût au XVII® siècle et que cette évolution n'est pas encore terminée.