m ««AfkvM Ohm W» t*- V Ljubljani, sreda 58. marca 1939. Lelo IV Ste*. 67. Nemčija je od Litve dobila Memel z okolico Po kratkih razgovorih med Ribbentropom in litvanskim zunanjim ministrom v Berlinu je bila Litva prisiljena« da prostovoljno vrne Memelsko ozemlje s svojim edinim uporabnim pristaniscem Berlin, 22. marca. o. Dari ob 7 je izšlo naslednje uradno poročilo: »Litvanska vlada je sklenila, da vrne mcmeljsko ozemlje Nemčiji. Med razgovori, ki sta jih imela v ponedeljek nemški zunanji minister Bibbentropp in litvanski zunanji minister Urbsis, je Ribbentropp predlagal litvanskemu zastopniku, naj njegova država vrne Nemčiji memelsko ozemlje Po svobodnem in mirnem sporazumu med obema državam*. Ce se Litva pokaže pripravljeno za ta odstop in nemški zahtevi ustreže, ji je Nemčija pripravljena jamčiti za posebne pravice in ugodnosti glede njenih koristi v memelskem pristani ščuc. Urbsis se je takoj vrnil v Kaunas in je včera» izčrpno poročal • svojih razgovorih r Berlinu *er sporočil litvanski vladi predlog nemškega zunanjega ministra. Ker je Ribbentropp dejal, da je ureditev memelskega vprašanja posebno nujna, ker tako želi prebivalstvo v Memelu, je litvanska 'lada sklenila sprejeti nemške predloge. Kaunas, 22. marca. o. Po seji vlade je bila sklicana tajna seja litvanske poslanske zbornice, kateri je zunanji minister Urbsis poročal o raj izčrpno poročal o svojih razgovorih v Berlinu Po seji je izšlo kratko uradno poročilo, ki pravi: Litvanska vlada je spričo stališča Nemčije odobrila predlog la vrnitev memelskega ozemlja Nemčiji. Danes opoldne bo odpotovalo v Berlin posebno litvansko odposlanstvo, da uredi razna vprašanja, ki se tičejo vrnitve. London, 22. marca. o. V snočnlh posebnih izdajah so londonski listi prinesli vest, da je nemški zunanji minister dal litvanskemu zunanjemu ministru Urbsisu ultimatum, v katerem Nemčija zahteva, da mora Litva v petih dneh izprazniti pristanišče Memel in ozemlje okrog nje. Memel bo potem priključen Nemčiji. Ce bi Litva tej nemški zahtevi ne ustregla, bo nemška vojska po petih dneh korakala na memelsko ozemlje in brezobzirno strla vsak odpor. Če Litva sprejme nemške zahteve, ji je Nemčija pripravljena jamčiti za njene meje in ji dovoliti prost predel v pristanišču Memelu. Ker so bile nemške zahteve glede Memela postavljene v podobni obliki kakor pretekli teden zahteve glede Češke in Moravske, ni Litvi ostalo drugega, kakor da pristane na vrnitev Memela in memelskega ozemlja Nemčiji. Pravijo, da pride zdaj na vrsto Gdansk. Zahtevo po vrnitvi Gdanska naj bi Nemčija postavila poljskemu zunanjemu ministru Becku, ki je nujno povabljen v Berlin. Kaj je pr dobila Nemčija z zasfcdoo Češke in Moravske Včeraj smo navedli nekaj podrobnih podatkov glede industrijskega in drugega premoženja, ki je prišlo pod Nemčijo po zadnjih dogodkih v srednji Evropi. Poleg včeraj navedenega je pod Nemčijo prišlo: Vsa češka kemična industrija, izborno organizirana, s približno 700 tovarnami. 62.000 delavci z letno proizvodnjo 150.000 vagonov kemičnih izdelkov. Industrija vžigalic z 21 tovarnami in 6000 delavci. Letno so te tovarne izdelale od 80 do 120 milijonov škatelj vžigalic. Papirna industrija s 60 papirnicami, s 50 tovarnami za papirno kašo, z 20 tovarnami za celulozo in 40 tovarnami za lepenko. Letna proizvodnja čeških papir* nic je znašala 35 do 40.000 vagonov. Lesna industrija je letno dajala 12 milijonov kuh. metrov obdelanega lesa vseh vrst in 8 milijonov kub. metrov lesa za kurivo Sladkorna industrija je letno pridelovala 8 do 12 milijonov nečiščenega sladkorja. Češko rudarstvo in industrije, ki so z njim v zvezi, je proizvajalo letno 8 do 10 milijonov ton premoga, dva milijona' ton koksa in je zaposlovalo 41.000 delavcev. Industrija alkohola « približno 960 destilerijami daje letno čez 600.000 hi alkohola vseh vrst. Pri njej je zaposlenih 12.000 delavcev. Poljedelstvo. Češko poljedelstvo, ki zaposluje okrog dva in pol milijona ljudi, daje povprečno na leto: pšenice 10 milijonov stotov, rži 13 in pol milijona stotov, ječmena 12 milijonov stotov, ovsa 13 in pol milijona stotov, koruze 3,100.000 stotov, krompirja 64 milijonov stotov, cikorije za izdelovanje kavnih dodatkov poldrug milijon stotov, sladkorne pese 62 milij. stotov, krmilne pese 28 milij. stotov, zelja 4 in pol milijona stotov, sena 90 mili jonov stotov, vina 650 000 hi. Živinoreja in perutninarstvo. Po zadnjih uradnih podatkih sta imeli Češka in Moravska: 4.500.000 volov, krav in telet. 990.000 ovac, 1.250.000 koz, 2.100.000 svinj. 610.000 konj, 16 milijonov kokoši, 2 milijona gosi. Češko rudarstvo daje manjše količine zlata, srebra in bakra ter grafita. Dalje okrog 520.000 ton k a o 1 i n a za porcelanske izdelke, od katerega so doslej izvažali 180.000 ton. Železnega kršca 70.000 ton. Kamene soli 65.000 ton. Gozdov imata Češka in Moravska 4,800000 ha. 75% vsega drevja je smreka. Usnje. Industrija usnja obsega nad 250 večjih strojarn, ki dajejo posla okrog 13.000 delavcem in lahko na teden ustrojijo 150.000 volovskih kož. Češke usnjarne lahko tedensko obdelajo 20.000 kož. Industrija usnjenih rokavic je letno dajala okoli 12 milijonov parov rokavic vseh vrst in je tvorila eno najvažnejših izvoznih panog za Češko. Dr. Maček zahteva sporazum m slovesno pr znava skupno državo ter d nast jo, pod katero naj bi Hrvatje imeli vso svobodo tične sile v državi, torej ▼ koncentracijsko Belgrad, 22. marca. Belgrajska podružnica ameriške poročevalske agencije »Associated Press« poroča, da je dr. Maček včeraj sprejel njenega dopisnika in mu razložil svoje poglede na važna politična vprašanja, ki danes zanimajo Jugoslavijo in tujino. Dr. Maček je dopisniku razložil vzroke, zakaj so Hrvatje nezadovoljni in korenine tega nezadovoljstva v preteklosti. Med drugim je dejal: »Zahteve Hrvatov so sprejemljive brez omejitev ne samo za Srbe in za jugoslovansko državo, temveč tudi za _ zahodne demokracije. Hrvatje so voljni odkritosrčno sprejeti skupne meje in srbsko vladarsko rodbino, roda zahtevajo znotraj teh meja in pod to dinastijo brezpogojno svojo svobodo. To vprašanje je treba hitro nrediti. Treba je uvideti, da more biti za Hrvate precej vseeno, če bo to vprašanje postavil na dnevni red Roosevelt ali Hitler. Jaz bi bil pripravljen poslati svoje zastopnike v vlado, ki bi obsegala vse poli- vlado, ne pa v vlado, ki bi imela nalogo podaljševati sedanje stanje v neskončnost, torej v vlado, ki bi najmanj, kar bi storila, izvedla najvažnejše korake, ki drže do končne rešitve hrvaškega vprašanja. Po mojem mišljenju je v sedanjem mednarodnem položaju udarila zadnja ura, da se sporazum med Srbi in Hrvati izvede, zlasti še, ker ni danes niti enega resnega političnega faktorja v Srbiji, ki bi nasprotoval rešitvi tega vprašanja. Za_ rešitev je vsa srbijanska opozicija, pa tudi bivši najbolj zagrizeni nasprotniki hrvatskih žalitev, nosilci nekdanjega režima kralja Aleksandra, ki so pri zadnjih volitvah kandidirali na mOji listi, čeprav niso z mano sklenili nobenega političnega sporazuma. Iz razgovorov z njimi in iz njihovih izjav vem, da so zdaj tudi oni prepričani, da je rešitev hrvaškega vprašanja zelo nujna. Zaradi tega ne morem razumeti, komu bi moglo biti na tem, da se to vprašanje zavlačuje v neskončnost.« Berlin, 22. marca. o. Poročajo, da so litvanske čete ie ponoči zapustile memelsko ozemlje. Litvansko uradništvo z guvernerjem se tudi pripravlja na odhod. Na memelski postaji sc gneto množice Litvancev in čakajo vlakov, da bi jih odpeljali čez memelsko mejo. Litvanska vlada je ponoči preklicala poročilo, ki ga je izdala o včerajšnjih razgovorih v Berlinu, ker je bilo Nemčiji sovražno. Z zasedbo memelskega ozemlja se bo površina Nemčije zvečala za 2848 kv. km in za 150.000 diiS. Poljska [e odklonila angleški predlog za zvezo med Anglijo, Franci: o in Rusijo London, 22. marca. o. Poluradno poročajo, da je poljska vlada odklonila angleški predlog, po katerem naj bi Francija, Anglija, Poljska in u sija podpisale skupno izjavo. V tej izjavi bi se o vezale, da bodo vse kakor en moz nastopile prou kakršnemukoli napadu na katero izmed podpisui ■ Poljski odgovor je angleški vladi izročil včeraj poslanik Razcynski. Poljska utemeljuje svojo odklonitev s francosko poljsko vojaško zvezo, ki » vedno velja in po kateri je Poljska tako in taK obvezana, da v primeru neizzvanega napada gre Franciji na pomoč z vso vojaško silo. To odklonitev razlagajo s tem, da bi Nemčija poljski pristanek na angleški predlog smatrala za izzivanje, zaradi česar mora biti Poljska previdna. Navzlic poljski odklonitvi, ki je razumljiva spričo sedanjega stanja v Evropi, bo Anglija nadaljevala s svojimi prizadevanji za omejitev nemškega pritisika na razne strani v Evropi. Angleški kralj slavi demokratično zvezo med Francifo in Anglijo Pariz 22 marca. o. Predsednik francoske re-publike Lebrun je včeraj odpotoval na uradni obisk v London, da vrne obisk angleške kraljeve dvojice v Franciji. Obisk ima v teh časih še posebej namen podčrtati neomajno prijateljstvo med Francijo in Anglijo ter skupnost njune politike in obrambe. Kako se Anglija zaveda nujnosti tega sodelovanja, priča sprejem v Londonu, kjer so stotisoči ljudi od postaje Victoria do Buckinghamske palače manifestirali francoskemu predsedniku in prijateljstvu s Francijo. Predsednik Lebrun in njegova žena sta se pripeljala ob 15 na postajo Victoria, ki je bila vsa v angleških in francoskih zastavah. Tam sta ju sprejela kralj in kraljica, vojvoda in vojvodinja Kentska, vojvoda Gloucesterski, predsednik vlade Chamberlain, zunanji minister Halifax in druge politične osebnosti. Po pozdravu na postaji sta se visoka gosta s kraljem in kraljico odpeljala v pozlačeni kočiji v Buckinghamsko palačo. Sprevod je spremljala škotska garda na konjih. Snoči je bila velika slavnostna večerja v Bell in Zlati dvorani buckinghamskega dvorca na čast predsednika francoske republike Lebruna in njegove gospe. Večerji so prisostvovali: angleški kralj in kraljica, predsednik Lebrun z gospo, ter 195 najuglednejših osebnosti. London, 22. marca. Med večerjo je angleški kralj imel govor v katerem je med drugim dejal: Z velikim zadovoljstvom vam in vaši gospe ie-lim dobrodošlico v naši prestolnici. Kraljica ia jai nikoli ne bova pozabila obiska, ki sva ga julija minulega leta naredila v Franciji. Naš narod pozdravlja v vaši osebi upoštevanega poglavarja velikega naroda, s katerim nas veže prijateljstvo. Francosko-angleški odnošaji niso nikoli imeli tako velikega pomena kakor danes. Demokratična vlada je omogočila našima narodoma ustanove, po katerih se najzgovornejše kaže izraz svobode in pravice, ki ju naša dva naroda enako ljubita. Naša dva naroda se zavedata tudi skupnih misli, ki ju vežejo, Naši vladi sta odločni, da storita vse, kar je v njuni moči, da bi se številna resna vprašanja danes na svetu rešila prijateljsko. Naši dve vladi ne bosta sodelovali pri nobeni ureditvi s kršitvijo načel, ki morajo vladati v odnošajih med poedini-mi državami. Vesti 22. marca Angleški minister za čezmorsko trgovino Hudson je po razgovorili v Varšavi dejal, da se bo trgovina med Poljsko in med Anglijo zdaj zelo razvila. Anglija je pripravljena Poljakom dati kredite za izpopolnitev velikih poljskih orožarn v Sandomierzu, da bo Poljska lahko sama skrbela za izpopolnitev svoje obrambe. Vprašanje kolonij za Poljsko bodo pa obravnavali ob Beckovem obisku v Londonu. Hudson je danes odpotoval v Moskvo. Čc bodo evropsko demokratične držav© podpisale skupno izjavo proti napadalcem, bo tako izjavo dala tudi ameriška vlada — poročijo iz Washingtona. Veliko nemško kolonijsko razstavo bodo priredili julija na Dunaju. Trgovsko pogodbo sta podpisali včeraj Poljska in Francija v Parizu. Bivši francoski ministrski predsednik Laval nai bi v kratkem odpotoval v Rim ter skušal tam mirno urediti vsa sporna vprašanja med Italijo in Francijo. Laval je eden francoskih po.litikov, ki ga v italijanskih krogih cenijo zaradi njegovega nekdanjega dela za politično zbližanjc obeh držav. Italijanski poslanik v Berlinu Attolico je nenadno odpotoval v Rim in baje nesel predsedniku italijanske vlade posebni* pismeno sporočilo od Hitlerja. Sporočilo naj bi vsebovalo načrte, kakšne politične korake pripravlja Nemčija v bližnji bodočnosti. Spremembo ustave pripravljajo na Danskem. V lem smislu da bodo odpravili senat m odslej imeli eno samo zbornico, japonska vlada je zahtevala od Nemčijo, naj Nemčija takoj preneha s pošiljanjem orožja na Kitajsko in naj razveljavi tudi vsa naročila, ki so jih imele od kitajske vlade Ško-dove tovarne. Japonska zahteva to od Nemčije kot nagrado, da je takoj priznala zasedbo Češke. Češki narod jo navdušen nad mogočno silo nemškega i>onosnega letalstva, ki ga v bodoče varovalo, pravi v svojem [»velju vrhovni voditelj nemških letalcev Goering. Veliki ffašistovski svet izraža popolno sogiss e z Nemčijo Rim, 22. marca. o. O nočni seji velikega iaši-stovskega sveta je izšlo naslednje uradno poročilo: »Veliki fašistovski svet je na seji zadnjo noč poslušal obširno Mussolinijevo poročilo o mednarodnem položaju. Za Mussolinijem so govorili Cia-no, Balbo, maršala Balbo in De Bono, de Vecchi, Grandi, Farinacci, Bottai, Starace. Nato je veliki svet odobril naslednji sklep: Spričo nevarnosti, da se ustvari enotna fronta demokracij zvezanih z boljševizmom proti avtoritarnim državam, ironta ne za mir marveč za vojno, izjavlja veliki fašistovski svet, da so prvotni vzroki za vse, kar se je dogodilo v Srednji Evropi, v versajski mirovni pogodbi in poudarja zlasti v tem trenutku svoje popolno soglasje s politiko osi Rim- Trgovska poga anfa med Nemčiio in Romunko so se ustavita Bukareita, 22. marca. o. Uradno poročajo, da so se pogajanja za sklenitev novega trgovskega sporazuma med Nemčijo in Romunijo ustavila zaradi zadnjih dogodkov v Evropi. Voditelj nemškega odposlanstva Wohltat je sinoči odpotoval v Berlin po nova navodila. Romunski poslanik v Londonu Tilea je odpotoval v Bukarešto, da bo obvestil svojo vlado o angleškem stališču in o angleških namenih fn načrtih y Evropi. Češka zbornica in senat razpuščena Delna mobilizacija v Romuniji zaradi vo ašk h pr prav pri romunsk h sosed h Bukarešta, 22. marca. m. Sinoči je predsednik vlade objavil naslednje uradno poročilo: Kot 'posledico sklepov na zadnjem zasedanju kronskega sveta je vlada sklenila, da vpokliče nekaj letnikov rezervistov zaradi številčne izpopolnitve obrambne sile. Ker Romunija izvaja od- ločno miroljubno politiko, se bodo čete zbrale daleč proč od meja ter se bodo omejile samo na vaje. V trenotku, ko se bo ugotovilo, da bodo gotove sosedne države, ki so že prej izvedle mobilizacijo, to mobilizacijo preklicale in da se ne bo več postavljalo vprašanje naše varnosti, bo Praga, 22. marca. in. Predsednik protektorata dr. Hacha je sinoči s posebnim odlokom razpustil parlament in senat. V zvezi i razpustom obeh zbornic politični krogi pričakujejo, da bo odstopila tudi sedanja vlada, ki ji načeluje Rudolf Beran. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano. Gotovo je samo to, da bo vlada sestavljena iz zastopnikov vseh ljudskih slojev, ki so vstopili v novo enotno stranko dr. Hache, Predsednik nove vlade bo vsekakor politik, ki uživa zaupanje Nemcev. Dr. Hacha je poslal predsedniku vlade Beranu pismo, v katerem ga obvešča o razpustu skupščine in senata. Istočasno je Hacha povabil na sejo okoli 100 čeških politikov, s katerimi se bo pogajal o ustanovitvi nove koncentracijske stranka, vlada naročila, da se vpoklicani rezervisti vrnejo domov. Poudarjajo, da na mejah mso bile izvedene nobene vojaške operacije, ker ima zbiranje čet samo ta namen, da se vojska izuri. Vlada je na željo nemških oblasti izdala uradno poročilo glede razburjajočih vesti, ki jih o razvoju dogodkov na češkem širijo tuji listi. V tem poročilu vlada odločno trdi, da ne drži, da bi bilo po zasedbi Češke in Moravske urejeno večje ite-vilo koncentracijskih taborišč za Čehe, ki se zde sumljivi nemškim oblastem. Tudi so neresnične vesti o tem, da je bilo aretiranih do zdaj 14.000 oseb, deloma Judov, deloma drugih. V resnici je bilo začasno priprtih samo 600 ljudi, povečini Judov. Aretacij ni izvedla nemška politična policija, marveč češke oblasti. Aretacije Judov je treba smatrati kot začetek docela utemeljene in razumljive akcije, za osvoboditev Češke izpod judovske gospodarske oblasti. Poročajo, da so oblasti na Moravskem izdale odlok, po katerem je Judom prepovedano sleherno razpolaganje z njihovim imetjem. Pcmagaj slavili sionski posvetni lom v LjubKarii! Za poglobitev kulturnih stikov med Italijo in nami: Slovenska umetniška razstava v Milanu Due 25. marca bo v milanski iCasa d’Artisti< odprta razstava, na kateri bodo predstavili svoja dela nekateri slovenski umetniki. Pokroviteljstvo nad to razstavo sta prevzela ban dravske banovine g. dr. Natlačen in župan mesta Milana. Italijanom je že dalj časa prav dobro znan naš Miha Mal e 5, «ai je prav v Firenzi izšlo delo umetnostnega zgodovinarja Emila Schaub-Kocha, ki je napisal monografijo o tem našem pomembnem umetniku. Zdaj so ga milanski umetniški krogi povabili k samostojni umetniški razstavi v Milanu. Miha Maleš je pritegnil k tej svoji razstavi še nekaj drugih slovenskih umetnikov, povabil je zlasti kiparja Franceta Goršeta, pa tudi nekaj mojstrov v modernem slovenskem lesorezu, kakor Božidarja Jakca, Ivana Kosa, Toneta Kralja ter Maksima Sedeja. Posebej bo v okviru te razstave prirejena tudi razstava slovenske ljudske keramike. Ideja te specialne razstave je prav hvalevredna, saj bo Italijanom predstavila visoko gladino slovenskega ljudskega umetnostnega obČute-vanja in izrazne moči. Miha Maleš bo razstavil 74 svojih del. Med njimi bodo oljnate slike, grafike v vseh tehnikah, pa njegove izborne bibliofilske izdaje. France Gorše bo razstavil 16 svojih najboljših plastik, Jakac Božidar 10 lesorezov 9 lesorezov bo razstavil Tone Kralj, 5 Maksim Sedej in 8 Ivan Kos. V posebnem oddelku bodo razstavljeni najznačilnejši primerki naše ljudske keramike in sicer iz kamniškega in ribniškega okraja. V celem obsega ta razstava nad 50 značilnih primerkov. Podrobnosti so bile ugotovljene in ustanovljene že meseca januarja, vsa dela so bila že odposlana v Milan. V Milan sta pred dnevi že odšla razstavljalca Miha Maleš ter France Gorše Sama bosta prevzela tam nadzorstvo nad organizacijo razstave, tako da bo razstava naše slovenske umetnosti prirejena res dostojno. ‘ Prireditelji so za obiskovalce razstave že izdali prav lep katalog, v katerem je imenitno pisani uvod našega znanega umetnostnega zgodovinarja dr. Rajka Ložarja. V katalogu so tudi reprodukcije posameznih del, ki bodo razstavljena. Nobenega dvoma ni, da bo razstava v vsakem pogledu odlično uspela in da bo naši umetnosti v Italiji preskrbela mnogo obiskovalcev. Našim razstavljalcem želimo v Milanu odličnega uspeha ter jim hkratu čestitamo, da so dobili povabilo, ki je zelo laskavo, kajti v »Casa d’Artistk so povabljeni vedno le najkvalitetnejši razstavljalci. Lfubljana od včeraj do danes Že nekaj dni se zjutraj ob 7 vztrajno drži ista temperatura; vsako jutro kaže termometer približne- 3 stopinje pod ničlo. Prav tako vztrajno pa se drži tudi vreme. Zjutraj le že pred pol 7 prebudi sonce. Ko stopiš iz 6obe, zagledaš jasno, na zahodnem obzorju prav rahlo čadasto nebo. Jutranji zrak ni posebno čist. Oddaljeni predmeti se zde kakor pokriti s prosojnim, rahlo rožnatim dimom. Nekaj radostnega je v tej jutranji pokrajini, tako se zdi človeku, kakor bi se priroda od dne do dne bolj vdajala radostnemu pričakovanju, Le mala toplejše naj postane, pa se bodo zdrobile verige ledene okorelosti; zemlja se bo otajala in zeleni pomladi odprla vrat na stežaj. S cvetjem in petjem nas bo Abiskala kakor vsako leto, Zdaf pa nesreča preži v gozdu Včeraj so na reševalni postaji zanamovali 19 prevozov. Med drugim so morali v ljubljansko bolnišnico tudi 4 ponesrečenci. Zanimivo je, da je tri od njih doletela nesreča pri gozdnem delu. Tam nad Zagorjem ob Savi so v gozdu prekladali drva, pa je težko poleno padlo na nogo Štefaniji Klopčič in ji jo zlomilo. Tudi delavka Ivana Nose iz Stepanje vasi si je v gozdu po nesreči zlomila nogo. Iz Kranja so pripeljali Matevža Spreitzerja, ki si je bil prav tako v hosti zlomil nogo. Po lestvi je šla brezposelna delavka iz Dolenje vasi pri Zagorju ob Savi, pa je padla tako nesrečno, da si je pri padcu pošteno polomila rebra. Materinska proslava V soboto popoldne, na praznik Marijinega Oznanjenja, bo ob pol petih lepa materinska proslava, Na sporedu sta dve prav zanimivi točki, ki jih bodo izvajali najmlajši. Uvodno besedo k proslavi bo imel prof. France Koblar. Njegovemu govoru bo sledil prizor, ki ga je napisala Anica Čer-nejeva (»Mamica je bolna«), nato pa bo igra v treh dejanjih »Mamice svoje z dejanji slavimo«. To igro je napisala Marija Brenčičeva. Vse režijsko o,pravilo prireditve je v rokah dramskega igralca g. Sah v Rigi Ce bi naš list lahko izšel vsaj četrt ure pozneje, bi vam bili že včeraj poročali o končnem izidu šahovskega turnirja v Rigi. Tako pa smo vam včeraj mogli poročati le o rezultatih do predzadnjega kola. V svojem poročilu pa smo napovedali, kdo ima največ upanja na prvo mesto v tem turnirju. Napovedali smo, da je najverjetneje, da si bo Szabo tudi na tem turnirju osvojil prvo mesto, ali pa si ga bo vsaj delil s Flohrom. Do predzadnjega kola si je nabral namreč 11 točk, Flohr pa lo in pol, o eni njegovi partiji pa do tedaj še ni padla odločitev. Proti vsemu pričakovanju pa je zadnjo igro Szabo celo izgubil in se s tem moral odpovedati prvemu mestu, dočim si jo Flohr iz zadnje partije in iz prejšnje prekinjene nabral na koncu turnirja poldrugo točko in je na ta način prehitel Szaba kar za celo točko. S tem pa, da je Stahlberg iz zadnje igre dobil pol točke, je dohitel tudi Szba in po končnem izidu z njim deli drugo mesto. Končni izid tega precej močnega turnirja v Rigi je tale: Flohr 12, Szabo in Stahlberg 11, Mi-kenas 10 in pol, Book 10, Feigin 9, Bogoljubov 8 in pol, Dreiberg G in pol, Hasenfuss 6, Apšeniek in Mengailio 5 in pol, Koblenz in Polmanis 5, Bezruško 4 in Ozols 2 in pol. Jerman. Otročičke, ki jih bo nastopilo okrog sto, pa je nad vse skrbno pripravila požrtvovalna gdč. Slavica Vencajzova. Razumljivo je, da za to tradicionalno vsakoletno prireditev že zdaj vlada veliko zanimanje in da je po vstopnicah, ki jih je dobiti v predprodaji pri dnevni operni blagajni, prav mnogo povpraševanja. Konec Strojnih tovarn in livarn Javna skladišča so že lani na sodni dražbi, ki je bila dne 28. decembra, kupila vse objekte ter posestva Strojnih tovarn in livarn ob Dunajski cesti, pa tudi vse nepremičnine v k. o. Karlovško predmestje v Zvonarski ulici. Kupna cena je znašala osem milijonov in osem sto tisoč dinarjev. Obrat Strojnih tovarn in livarn zdaj ne bo več obnovljen, zato so Javna skladišča že začela s podiranjem tovarniških poslopij ob Dunajski cesti. Prodan je tudi že ves gradbeni material in vsi stroji. Zemljiški kompleks, ki je izredno velik, saj meri približno 5000 kvadratnih metrov, bodo Javna skladišča parcelirala ter nato posamezne stavbne parcele prodajala tistim, ki se bodo zanje zanimali. Ob Dunajski cesti bodo zdaj zgradili velike stanovanjske hiše, zadaj pa bodo počasi zrasle vile, ki bodo obljudile tudi ta kraj. Iz leta v leto dobiva naše mesto drugačno lice. Vedno večje spremembe prihajajo na vrsto. Ne bo dolgo, ko ga človek, ki je bil morda dvajset let odsoten, skoraj že prepoznati ne bo mogel več, če se bo vrnil. Ne samo mestno središče, tudi periferija bo kmalu izgubila provincialen videz; vedno pridnejše in intenzivnejše jo pozi-davajo. Prifatelfa je po netrečf ustrelil Maribor, 22. marca. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se vrši danes razprava proti 22 letnemu posestniškemu sinu Dragotinu Čušu iz Mezgovcev, ki je obtožen, ker je po nesreči ustrelil svojega prijatelja Čuša Franca. Dogodek, ki se danes obravnava, je spet tipičen za za razmere, ki vladajo na vasi na Ptujskem polju .Zadnje čase ne igra v fantovskih spopadih več takšne vloge prosluli nož in kol, temveč ze modernejše orožje samokres in puška. Dragotin Čuš je bil dne 26. decembra lanskega leta z drugimi fanti pri Sv. Marjeti pri Ptuju. Rakuša Franc mu je za šalo vrgel kepo snega v obraz, kar je Čuša tako razkačilo, da je potegnil pištolo ter je udaril z njo Rakušo z vso silo po obrazu. Presekal mu je ustnico ter izbil zob. Potem je odšel domov, kjer se je začel ves divji groziti, da fantje njega in pa Čuša Franca ne bodo strahovali in da jim bo on že pokazal. Vzel je nabito puško ter ustrelil iz ene cevi v pod, nato pa odšel v družbi Franca Čuša s puško pod pazduho na vas. Tam sta naletela na skupino fantov, s katerimi sta se začela prepirati. Čuš Franc je skušal svojega prijatelja in njegove nasprotnike pomiriti. V tem trenutku pa se je Dragotinu Čušu nenadoma sprožila puška, ki jo je imel z navitim petelinom pod pazduho. Strel je iz neposredne bližine zadel Franca Čuša v stegno ter mu presekal odvodnico. V nekaj minutak je nesrečnež izkrvavel. Obtoženec se sedaj zagovarja, da ee je puška sprožila zaradi tega, ker so mu jo drugi fantje hoteli odvzeti in da ni bil on nič nepreviden. Razprava ob času poročila traja. Zborovanje ljubljanskih gostilničarjev Ljubljana, 22. marca. Včeraj popoldne je bil v kolodvorski restavraciji občni zbor Združenja gostinskih podjetij v Ljubljani, ki se ga je udeležilo veliko število članov. Zborovanje jo otvoril predsednik združenja Dolničar, ki je pozdravil zastopnika mestne občine dr. Brileja, narodnega poslanca dr. Koceia, ravnatelja Zveze za tujski promet dr. Žižka in predsednika gostinskega odseka Zbornice za TOI in predsednika Zveze gostilniških združenj Cirila Majcna. V svojem poročilu je predsednik podal pregled dela uprave za preteklo poslovno leto, očrtal sedanje stanje našega gostinstva in zahteval, da se mora stanje brezpogojno izboljšati. Uprava si je v preteklem letu mnogo prizadevala za zboljšanje položaja, zlasti omejitve podeljevanja koncesij, prav posebno pa za znižanje davka na potrošnjo in prenočišča. Kar se tiče koncesij, se ji je posrečilo, dočim se ji glede davščin ni. Iz poročila tajnika Bežeka posnemamo, da je uprava živo zasledovala vse dogodke, ki zadevajo tujski promet in sploh vse, kar je bilo v zvezi z našimi gostinskimi podjetji. Združenje šteje 342 članov, gostinskih podjetij pa je v Ljubljani 369. Pri teh podjetjih je zaposlenih 1038 oseb. Hotelski odsek je imel dosti dela z maksimiranjem cen, z uredbo o klasifikaciji obratov in drugimi važnimi stvarmi. Poskusili so tudi uvesti tečaje za učenje jezikov, za kar pa se ni prijavilo dosti oseb. Občni zbor je pokazal zaradi katerih dajatev so ljubljanski gostinski obrati najbolj prizadeti. To so davek na potrošnjo in prenočišča. Zastopnik mestne občine je zatrjeval, da davka na potrošnjo občina iz fiskalnih ozirov ne more ukiniti, ker še ni našla drugega pokritja. Sicer pa da ta davščina ni tako huda, ker je samo okoli 100 zavezancev plačuje nad i00 din mesečno. Ta davščina pa se da v ostalem prevaliti na gosta. Kar se tiče davščine na prenočišča, se da tudi prevaliti na tujca. Ta davščina, ki znaša okrog 300.000 din, pa se uporabi za pospeševanje tujskega prometa. Glede podeljevanja novih koncesij vztraja mestna občina na tem, da se ne podeljujejo. Predsednik je k tem izvajanjem dodal nekaj pojasnil, češ, da gosti ne kažejo posebnega navdušenja za tako prevalitev davščin in morajo gostilničarji največkrat to sami plačati. Nato se je predsednik Majcen dotaknil nekaterih stanovskih vprašanj. Šušmarstvo, ki je razvito zlasti po letoviških krajih, je velika nadloga za gostilničarski stan. Za izobrazbo gostinskega naraščaja naj se uvedejo izpiti tako, da bi po triletni pomočniški dobi moral delati vsak mojstrski izpit, in šele potem zaprositi za koncesijo. Izpiti naj bi se delili v dva dela: za nižje in višje obrate. Dalje je omenil, da pomeni velesejem hudo konkurenco, ker mnogo gostov za ves mesec obnemore. Veselični prostor naj bi bil odprt največ do 9. ure. Davščine na sobe so tudi površne, ker privatnik ne plača nikakih davščin. Pritožil se je čez prometni davek, zgradarino in nekatere na novo predvidene davščine. Po pozdravu narodnega poslanca dr. Koceta in ravnatelja Zveze za tujski promet dr. Žižeka je bila odboru izrečena soglasna zaupnica in po sprejetju preračuna z 1. 1939. je predsednik zborovanje zaključil. Drobne iz Kranja Nad 35.000 din škode je povzročila burja, ko je pretekli teden odnesla del ostrešja nove stanovanjske hiše Po,kojninskega zavoda v Kranju. Gasilci v kranjskem okraju so, kakor je poročal starešina gasilske župe Kranj g. Japelj Pavel, s svojim hitrim nastopom obvarovali v preteklem letu z a okrog 1,500.000 din ljudskega premoženja. Gasilstvo je nastopalo z reševalnimi deli tudi pri po.plavah, samarijanski odseki pa so nudili pomoč v 244 primerh. V gasilski župi Kranj, ki šteje 34 čet in ima 1364 izvršujočih članov, je bilo lani 27 gledaliških predstav, 4 koncerti in 7 predavanj, razven tega pa 7 tombol in 10 6rečolovov. Požari so lani povzročili v kranjskem okraju za 348.200 din škode, kar je prav za prav malo, četudi je obenem tudi preveč. Novi direktor kranjske gimnazije g. France Korbar je prevzel v torek 21. marca posle ravnatelja. Novemu ravnatelju želimo mnogo uspehov na odgovornem mestu! Pretekli teden smo poročali, da je kranjska policija aretirala »Na Planini« več moških oseb, ki so igrali hazardno igro. V ponedeljek je policija spet aretirala 6 oseb, ki so v dveh gostilnah igrali hazardne igre. Arotranim je policija zaplenila tudi 1200 din, katere 60 imeli pri sebi, oziroma so jih našli na mizi v gostilnah. Prav je, da je začela policija odločno zasledovati igralce hazardnih iger, ki v strasti do igranja če6to zapravijo svojim družinam tako potrebne zadnje dinarje. Daruj za osrednji slovenski prosvetni dom v Ljubljani! Filmi »Tajni kurir Petrograda« (Kino Matica). Marsikdo je pričakoval, da bo videl film, ki bo imel hov, nam še neznan sujet. Toda že prve slike so gledalce prepričale, da ne bo gledal drugega kakor ameriško verzijo staroznanega filma »Carska svečnika«. Ta film srno v Ljubljani gledali pred časom v nemški obdelavi z nosilcema glavnih vlog Karlom Ludwigon> Diehlom tor Sybille Schmitzovo. Amerikanci so preveč romantična mesta omilili, tu pa lam koristno spremenili po; tek zgodbe in se niso pomišljali pred pametnimi spremembami v tekstu znane baronice Orczyjeve. Priznati moramo, da ameriška obdelava, ki je do; bila pri nas popolnoma nesmiseln naslov »Tajni kurir Petrograda«, za nadstropje presega svoje-časno nemško. Ne samo po režiji, ki je manj sentimentalna, treznejša in stvarnejša, ampak tudi po nosilcih vlog Dicku Povvelu ter znameniti Louise Rainerjevi. Delo samo seveda ne predstavlja nikakršnega umetniškega razodetja ne v snovi, ne v igri glavnih igralcev, dasi nam odkrije pri obeh nekaj novih zanimivih in presenetljivih mimičnih sposobnosti. Režija poteka nepre-siljeno, z neprimerno sprejemljivejšim in razgiba-nejšim tempom, ker se izogiba vsemu postranskemu. Ime režiserja Fitzmauriceja pri nas ni posebno znano, predstavi pa se nam ta oblikovalec z dokaj ugodne plati. * Pripomba: V nedeljskem »Slovencu« le bil priobčen razgovor g. td, z enim od tvorcev fil* ma o mladinskem taboru v Ljubljani. Neznani tv0" rec je porabil priliko 6amo zato, da se je pon©srf čeno maščeval nad našimi stvarnimi, vsebinsko in tehnično plat omenjenega filmskega poskusa zade-vajočimi pripombami. Njegova izvajanja kažejo, zahtevali, naj država zgradi novo bolnišnico v Zagrebu in ne morda v kakem drugem od Zagreba “olj oddaljenem kraju. Dalje se zdravniki strinjajo z odločbo, da bodo morali iti vsi mladi zdrav-mki jk> dovršenih študijah najmanj za dve leti v Podeželje in šele s tem dobiti upravičenost, da se potegujejo za razne državne, samoupravne službe in mesta pri bolniških blagajnah. Starejši zdrav-omi pravijo, da se neizkušenim mladim zdravnikom vendar ne sme izročiti v oskrbo ljudsko zdravje, ki mu oblasti ponavadi posvečajo premalo pozornosti. Menijo, da je do take nesmiselne odločitve prišlo samo zato,'. . ' _ . .. Vtf. V - Snežni zameti so že začeli ovirati cestni in železniški promet v Bosni in Hercegovini. Na progi od Bileče do Nikšiča je sneg, visok do poldrugega metra, zasul potniški vlak, ki je obstal sredi proge. Pretrgane so tudi telefonske in brzojavne zve-Jzo, ustavljen pa tudi ves cestni promet med Hercegovino in Črno goro. Nov cestni policijski red skuša vpeljati bel-|*ajska polieija. Poslej bodo smela vozila na krilečih voziti izključno le v eno smer, kakor jo tak * r°kami naznačil prometni stražnik. Prav kp se bodo morali po stražnikovih znakih ravni * pešci. Tri dni bodo trajali poskusi na , leJ.’„nakar bo policija skoraj gotovo vpeljala na ^ iziscih signalna znamenja v treh barvah, kaši/ i°-v Ilavadi v velikih mestih. Nekatere teh gnalnih naprav bodo avtomatične, druge pa bo n av?aval stražnik. S tem hočejo najprej urediti ■ oviran prehod za pešce, obenem pa odpraviti gasile znake, ki jih avtomobili dajejo na križi-“ctu za opozorila Za zlatnike zna spretno »čarati« neka ciganka, !.Se klati po Bclgradu. Nedavno se je zglasila pri neki gospe, ki je imela dva otroka bolna. Ponudila se ji je, da ji bo povedala z dlani vso preteklost m bodočnost. Gospa je na ponudbo pri-vsa začudena zijala, ko ji je ciganka povedala, da ima otroka bolna in se mož nahaja na potovanju. Vsega pa je kriva zla usoda, katero pa zna ona »odčarati« za mal denar. Gospa je šla na led in prinesla pet zlatnikov. Ciganka jih položila na krožnik, vse pokrila z rdečo ruto in ®arila s svojimi rokami po krožniku. Mrmrala je *3jinstvene izreke in končno razodela, da so se dukati spremenili v navadno železo. Potegnila je ruto s krožnika, in res ni bilo drugega kakor Uekaj koščkov železa. Toda gospa je zahtevala Uporno svoje zlatnike nazaj. Ker ni šlo drugače, je ciganka vrnila, dobila pa je za svoje plačilo vendarle sto dinarjev. Po njenem odhodu je gospa spoznala, da je odšlo iz hiše tudi več drugih stvari. Poklicala je na pomoč policijo, ki sedaj Premeteno ciganko išče. Gledališkega igralca tatu je prijela belgrajska "Policija. Mladen Radulovič iz Mostarja je začel ?v°jo karijero kot potujoči igralec. Slaba plača ga j® Prignala do sklepa, da pošteno življenje ne pri-"Sša sladkosti. Dobil je znanca in se z njim do-j enil, da bosta vdirala v stanovanja. Radulovič J® prišel v hišo in pozvonil na prvih vratih. Če rit £ pn vrat,ih kdo pojavil, se je naglo opravičil, da je pozvonil na nepravih vratih, potem pa jo je jadrno odkuril v višje nadstropje, če pa se na ponovno zvonenje ni oglasil nihče, je uporabil svoje vitnhe in vdrl v stanovanje. Naglo je pobral vse, kar mu je ugajalo, nato pa spet natiho pobegnil. V štirih mesecih je na ta način izvršil 27 tatvin in oškodoval žrtve za 80.000. dinarjev. 270 novih osnovnih šol hi potrebovala Črna Sora, da bi se njene prosvetne prilike popravile. Po statistikah jo namreč ugotovljeno, da je tam se vedno nekaj nad 60 odstotkov ljudi nepismenih. Sedaj ima Črna gora skupno 913 šol in 2067 učiteljev in profesorjev ter 100.506 učencev. Šole se razdele takole: 850 ljudskih šol, 26 otroških vrt-gospodinjskih šol, 18 gimnazij, od katerih Uh je 9 popolnih, 3 učiteljišča in 17 meščanskih »01. Zaradi pomanjkanja ljudskih šol pa je ostalo okrog 15.000 šoloobveznih otrok brez možnosti, ha bi obiskovali šolo. Belgrajski črnoborzijanci so imeli svoje prija-clje m sodelavce tudi v Sarajevu. Pred dnevi sta tjakaj prispela dva uradnika belgrajske polici e m se zglasila v menjalnici Milutinoviča in Ružf-ca. Presenečena sta bila, ko sta našla v lokah, le nekaj razmetanih listin, mizo in stol, vseea drugega pa nič. Bilo je očividno, da sta se lastnika zbala preiskave in vse pravočasno pospravila. Imela pa sta strahovito smolo. Prav med preiskavo se je oglasil telefon, pa je slušalko dvignil policist. Nekdo je sporočil, da so prispeli trije kilogrami zlata. Takoj nato je neznanec utihnil. osta pa je povedala, da je neznanec telefoniral ol, ‘"^‘eora. Hišna preiskava je nato odkrila pri obeh lastnikih menjalnice velike količine zlatega ,.arja vsf>b vrst in tudi zlata samega. Zdaj se Policija trudi, da bi odkrila še tajinstvenega life-^anta zlata iz Maribora. — Dva menjalca, ki sta Uje valute prodajala belgrajskim judom, sta bila Pijeta v Skopi ju. Prostoren želodec in neVerjetno slast je imel uelavec Ajdar Balinagič iz Andrijevice, ki si je za stavo privoščil pravo pojedino: pojedel je dve Pečeni kokoši, 24 kuhanih jajc, dva kilograma kruha in dva litra kislega mleka, ne da bi se od hlize dvignil ali pa se oddahnil. Vso obilno zalogo fe pospravil pod »streho« v dobri uri. , Tretja licitacija za zgraditev splitskega pristanišča se je končala uspešno. Udeležile so se je tri splitske tvrdke in ena belgrajska, prav ista, 'zaradi katere so splitske tvrdke že dvakrat odstopile od licitacije z izgovorom, da predstavlja dejansko neko dansko tvrdko. Najnižjo ponudbo je stavila tvrdka Krstulovič, potem slede še dve domači, nato pa belgrajska. Komu bodo dela oddana, bo odločilo prometno ministrstvo. Na 65 let robijo je obsodilo sodišče v Ko-s°vski Mitroviči pet razbojnikov, ki so pod vodstvom občinskega odbornika Džema Lomonoviča 'rvršilj en umor in 13 velikih tatvin. Lani na je-ken so sc začele vrstiti tatvine v vasi Obrinje kar Uruga za drugo. In sicer kmalu potem, ko je bil D«ema Limonovič izvoljen za podžupana. Orožniki h® noben način niso mogli priti zlikovcem na Med, ker je podžupan že znal spraviti preiskavo Ua napačno sled. Usoden pa je bil zanje listič, ki je orožnik našel na dvorišču ubitega Sabrije ^.uljoviča. Listek je bil del vabila, ki ga je ob-9'na poslala Limonoviču za občinsko sejo. Ž lističem je Limonovič nabil patrono lovske puške, katero je posodil svojemu pomattaču, da je Sabrijo uhil. Tako so vsi zločinci prišli pred sodišče in Prejeli izredno visoke kazni Zadnja pot prelata dr. Kovačiča Maribor, 21. marca. Na starem mestnem pokopališču, v Slomškovi kapelici je bil na mrtvaškem odru prelat dr. Franc Kovačič. Nad grobom velikega slovenskega škofa in voditelja je počival sredi vencev in cvetja, ki so ga ljudje neprestano prinašali. Ze venci so pokazali, da leži v krsti pomemben mož: venec lavantinske škofije, katerega je položil na krsto prevzvišeni škof dr. Tomažič 8 trakom v papeških barvah ter z napisom »Slomškova škofija svojemu prelatu«, meetna občina je poklonila prekrasen venec z napisom »Zgodovinarju dr. Kovačiču mestna občina mariborska«. Dalje so položili lepe vence bogoslovni profesorji. Slomškova družina, banovinski arhiv, Spodnještajerska posojilnica. Veliko kropilcev ga je obiskalo. Tisoči in tisoči so šli mimo njegovega odra, sami mariborski Slovenci vseh stanov, da mu izrazijo svojo hvaležnost za njegovo znanstveno in še bolj za njegovo narodno delo. Danes popoldne pa so se zbrale na pokopališču in pred njim ogromne množice, da spremijo pokojnika na zadnji poti. Na pokopališče, pred kapelico so lahko šli sami odličniki in šolska mladina mariborskih srednjih šol, ki je delala špalir od kapelice do izhoda Ob treh popoldne so prinesli krsto iz kapelice. Škof dr. Tomažič je opravil blagoslov ob asistenci vsega lavantinskega stolnega kapitlja. Pevci zbora »Maribora«, pevskega zbora bogoslovcev in učenci orglarske šole so zapeli pod vodstvom kapelnika Gašperiča žalostinko »Človek glej«, nakar se je začel sprevod pmikati s pokopališča po mariborskih ulicah proti Pobrežju. Sprevod je šel po Strossmajerjevi ulici na Koroško cesto, potem pa čez Glavni trg in dravski most na Kralja Petra trg in od tam po Pobreški cesti na Vremensko poročilo »Slovenskega doma« pokopališče. Sprevod je krenil na frančiškansko župnijsko pokopališče, kjer je bilo v skupni duhovniški grobnici pripravljeno zadnje počivališče | za telesne ostanke zaslužnega prelata. Prevzvišeni gospod knezoškof je opravil cerkvene obrede nad grobom ki je bil ves okrašen z bogatimi venci in šopki. Po opravljenih žalnih obredih je prevzvišeni v slovo pokojnemu prelatu prvi spregovoril poslovilni govor. Za škofom se je v imenu mestne občine poslovil mestni župan dr. A. Juvan, ki je v svojem nagovoru očrtal dr. Kovačičevo delo kot organizatorja mariborske znanosti, ustanovitelja mnogih naših znanstvenih ustanov in borca za narodove pravice, katerim je dal vse velike zaklade svojega velikega znanja. V imenu zgodovinskega društva, muzejskega društva, študijske knjižnice in banovinskega arhiva, kar je vse delo velikega dr. Kovačičevega duha, je spregovoril prof. Fr. Baš, v imenu Slovenske matice v Ljubljani, ki je pokojnega prelata štela med svoje najboljše člane, pa se je od našega zadnjega slovenskega polihistorja poslovil ravnatelj v pok. dr. Tominšek. Zatem je združen moški zbor pevskega društva Maribora, mariborskih bogoslovcev in gojencev cerkvene glasbene šole zapel ganljivo žalostinko. Kmalu nato pa so kepe zemlje pričele padati na krsto, v kateri bodo počivali dr. Kovačičevi zemski ostanki. Nepregledna množica, ki se je zbrala na pokopališču se je zadnjikrat poklonita prelatovim zemskim ostankom, njegovemu duhu pa, ki bo vedno živel med Slovenci, in ki mu kmalu ne bo enakega, pa bodo vedno posvečeni spomini naroda, ki jih bo prenašal od rodu do rodu. Pred pomladanskim delom na polju: Kako bi zvečali naše poljske pridelke? Ljubljana, 22. marca. Prav gotovo je, da na tržiščih za poljske pridelke kupci v prvi vrsti povprašujejo za kvalitetnimi pridelki. Ti pridelki imajo tudi mnogo višjo ceno, kmetovalcu producentu se tedaj vsekakor izplača, da stremi za izboljšanjem in povečanjem svojih poljskih pridelkov. Kako pa naj bi to dosegel? Pri na6 je prav gotovo najboljša pot k temu cilju, če začnenmo gojiti donosnejše vrste kmečkih rastlin. Semeno-gojstvu moramo posvetiti tedaj največjo skrb; zanimati se moramo zlasti za tiste vrste, ki so bile vzgojene v naših razmerah. Semenogojska obdelava bi bila zlasti priporočljiva pšenica, dalje krompir, ječmen ini fižol. V ta namen imamo kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani, ki je hkratu osrednji tovrstni zavod na ozemlju naše banovine. Poleg eksperimentalnih nalog naj bi skrbela tudi za izbiranje (selekcijo.) krompirja ter fižola ter proučevala rastline, ki prihajajo v poštev za krmo. Za specialno selekcijo (izbiro) žitaric skrbi banovinska 6emenogojska postaja v Beltincih. Vsi banovinski kmetijski zavodi so podružnice zgornjih dveh ter se zanimajo za tovrstne potrebe v svoji okolici, sledijo pa smernicam in širini, ki ne presega poglavitnega namena ter usmerjenosti vsakega posameznega zavoda med njimi. Mnogo pozornosti bo v bodoče res treba posvetiti prevažnemu vprašanju kmetijskega napredka. Ta napredek pa je možen — kakor nam jasno izpričujejo vsi kmetijsko napredni veliki narodi —• le v smotrnem in resnem preizkuševalnem delu. Češkoslovaška, ki je zdaj prišla pod Nemčijo, je bila v tem pogledu prav zares zgledna država, saj je imela vsega skupaj kar 111 preizkuševalnih in poskusnih ustanov. Prav močno je inioiativi in izpodbudi podjetnih posameznikov na Češkem pomagala država, da celo prednjačila je z dobrim zgledom, saj jih je bilo od skupnih 111 ustanov kar 84 državnih! 2e leta 1929 je imela Nemčija 32 poskusnih ustanov na univerzah (I), 30 državnih poskusnih gospodarstev, 41 tovrstnih gospodarstev so vzdrževale nenmške kmetijske zbornice, štiri pa industrijska podjetja, samo z izborom in proučevanjem krompirskih vrst pa se je bavilo 20 zasebnih podjetij. Na poti k povečanju naših kmetijskih pridelkov pa je tudi prav važen faktor preskrba našega kmetijstva s prvovrstnimi stroji in poljedelskim orodjem. Z dobrim orodjem gre delo vse hitrejše in boljše od rok, delo je lahko opravljeno v času, ki je najprimernejši in najugodnejši. Seveda bo treba že zato, ker se je pri nas razvila prav močna reklama za razno orodje im za poljedelske stroje, poskrbeti, da bodo merodajni faktorji sproti proučevali in ugotavljali uporabnost ali neuporabnost posameznih novih strojev in poljskega orodja. To 6tvar pa bi prav za prav lahko opravljala pri nas že vsa večja posetva, ki bi seveda vsej javnosti v prid, o izsledkih svojih opazovanj sproti obveščala širše ustanove, da bi te potem poljedelskemu 6tanu to stvar lahko priporočile, drugo pa bi mu odsvetovale. Kajti ni vse zlato, kar 6e sveti in včasih bučna reklama lastnosti tega ali onega predmeta, ki ga hvali, zgolj iz trgovskega interesa prikaže v popolnoma napačni luči. Svoje čase je bilo pri nas precej hruma radi motorizacije naiega kmetjstva. Pri nas pa to vsekakor nikdar ne bo imela posebnega pomena. Važna bi bila le elektrifikacija strojev, ki jih rabimo na enem in istem mestu. Stroje za obdelovanje zemlje pa prav lahko vselej prepelje že vprežna živina. Razbojnik Aniur ne pozna tolovaja Salaja Ljubljana, 22. marca. Treh večjih vlomov obtoženi Jože Anžur, star pajdaš in znanec tolovaja Salaja, je včeraj, kakor smo že poročali, stopil čedno opravljen prod sodnike malega kazenskega senata, ki mu je predsedoval s. o. a g. dr. Julij Fellaher. Anžur je človek srednje in čokate postave, gladko obrit in čudno rdeč pod nosom. Med razpravo je bil izredno miren, hladnokrven in ciničen. Predsednik, videc, da je Anžur v preiskavi vse zanikal in zakrknjeno tajil, je uvedel njegovo zasliševanje: »Kako se zagovarjate? Boste priznali? Bo za vas olajševalna okolnostl« Obtoženec polglasno: »Kako naj bi vam, gospodje, priznal, ker nisem kriv in nisem kradel.« Predsednik: »Počasi in glasno govorite! Zanikate torej vsa očitana vam kazniva dejanja! Kaj pa tatvino rib v Kresniških Poljanah?« Obtoženec na smeh: »To je malenkost!« Jože Anžur je lani 6. julija lovil ribe v Savi pri Kresniških poljanah. Zasačili so ga orožniki. Povedal jim je, da je delavec Janez Premk. Pozneje pa je priznal, da je delavec Jože Anžur, zaposlen tam v gozdu pri napravljanju drv. V litijskih zaporih je nekaj dni sedel. Tja še ni prodrl glas o njegovih velikih vlomilskih pohodih. Bil je puščen na svobodo in nato jo je Jože p«; pihal na nemško Koroško, kakor smo že omenili v včerajšnjem poročilu. O tatvinah, ki mu jih je obtožnica naprtila, je Jože kratko pristavil, mahajoč kot kak političen govornik z rokami: »Gospodje! Popolnoma nič ne vem o tem. Nisem bil zraven.« Ko mu je predsednik mirno in stvarno omenil, da je Salaj na razpravi 18. januarja letos vsi priznal in povedal, da je bil obtoženec zraven aktivno udeležen pri treh večjih vlomih, se je Jože kratko izmotal: »Salaja ne poznam. Samo na videz in vem, da je neki Salaj živel v mariborski kaznilnici. Ta je na mene silno hud, ker sem ga nekoč ovadil pazniku, da »švindla« in tihotapi v kaznilnico razne stvari.« Jože Anžur je sodnikom skušal za čas, ko je bil na svobodi, to za več mesecev navajati nekake točne in verjetne alibi-dokaze. Zlasti je zanikal vlom pri posestnici Ivani Permetovi v Ši-remhribu pri Litiji, ko je bilo tej septembra ukradeno celo 6000 din gotovine. Anžur je zatrjeval, da je bil takrat v septembru lani na Koroškem pri posestniku Singerju in posestnici Kramarjevi v Svečah. Anžur je tudi zanikal, da bi bil s Salajem vlamljal v ljubljanske trafike, tako v trafiko Godčeve v Mostah. Bil je pri tem prav neroden, ko je začel tajiti: »Saj, gospodje, sploh ne vem, kje so Moste! No, no, pardon. Vem, vem. Da. To je, Moste pri Ljubljani, vem.« Predsednik: »Torej Salaja ne poznate!« Obtoženec hitro: »Ne. Salaj laže ko madžarski cigan, da sam sebi verjame.« Predsednik: »Priznate, da ste se izdajali za Viktorja Marna?« Obtoženec nekoliko ironično v zavesti, da za to ne prejme hude kazni: »Priznam, d« sem rabil Marnovo vojaško izkaznico. Lojze Marn mi jo je dal.« Zaslišane so bile tri priče, ki so deloma ob-'smenjevale obtoženza, Branilec dr. Maček se je protivil, da bi se samo prečitala izpoved na 9 let obsojenega tolovaja Salaja, marveč je zahteval, da Salaja osebno pokličejo iz mariborske kaznilnice k prihodnji razpravi. Drž. tožilec g. Fran Sever se je temu protivil, ker bi bilo to zvezano s prevelikimi stroški. Potrebna bi bila močna eskorta, kajti Salaj je zelo begosumen. Senat je branilčev predlog odklonil. Kazenski list Jožeta Anžurja je prav pester in navaja hude kazni. V kriminal je Anžur zašel v prvih povojnih letih, ko so bile v Ljubljani tja do Zaloga organizirane vlomiske in verižniške tolpe, ki so navadno vdirale v tovorne vagone, iz katerih so odnašale ogromne bale manufakture in velike zaboje tobačnih izdelkov. Anžur je že po ječal presedel nad osem let. Mali senat je nazadnje sklenil, da se razprava preloži na nedoločen čas, da se spisi vrnejo preiskovalnemu sodniku, ki naj izvede še nekatere dodatne dokaze, predlagane od branilca v razbremenitev Jožeta Anžurja. športne vesti Nedeljsko ligaško tekmo med našo Ljubljano in Slavijo v Sarajevu bo sodil Kragujevčan g. Nenkovič. G. Nenkoviča poznamo tudi ze iz Ljubljane, kakor objektivnega in dobrega sodnika. Zanimivo pa je tudi, da je Ljubljana pod njegovo piščalko odigrala že nekaj tekem v ligaškem prvenstvu neodločeno. Naj bi Ljubljana ta rezultat dosegla tudi v Sarajevu... Slovenec Macorati je določen za tekme med Gradjanskim (Zagreb) in Hajdukom; v primeru potrebe ga bo nadomestil Vrhovnik. Ostale tekme sodijo: V Belgradu Jugoslavija : Slavija (Varaždin) g. Kap; v Skoplju Bask : Gradjanski pa g. Popovič. Naši teniški igralci Punčec, Mitič, Smrdu in Florijanova odpotujejo danes iz Bordigere v San Remo, kjer se udeleže tamkajšnjega mednarodnega teniškega turnirja. Kakor znano, so se vsi igralci v Bordigere placirali do finalnih tekem. Te tekme pa so izgubili. Spored ligaških kolesarskih dirk. Na predlog novega zveznega kapitana je kolesarska zveza določila naslednje termine za kolesarske prireditve: 1. Državno prvenstvo juniorjev kategorije B bo dne 11. junija 1939 na progi Stenjevac—Brežice in nazaj, 62 km. 2. Državno prvenstvo prvorazrednih dirkačev na progi Zagreb—Ljubljana (150 km) bo 20. avgusta 1939. 3. Dirkališčno prvenstvo za seniorje in juni-orje bo 10. septembra 1939 na dirkališču Hermesa. 4. Gorsko državno prvenstvo na 10 km. Start na Rudah, cilj na Plješevici bo 24. septembra 1939. Kolesarska zveza je rezervirala dva termina, in sicer 16. julija in 17. septembra. Razgovori naše, bolgarske in romunske kolesarske zveze za velike mednarodne dirke Belgrad—Sofija in Budimpešta—Belgrad—Bukarešta so v teku! Program je torej bogat in zanimiv. Bomo videli, koliko bo izvedenega, Kraj Barom eter-slco stanje fumpe- rstnra v U‘ S* — C 3 S S *“■ «1 O a Sl oc Veter Pada- vine “S as • ■* ■3 T= a oj g (amer. jakost) m/m vrsta Ljubljana 753 0 7-0 •4-0 77 1 N, mmm Maribor 751-9 6-8 -6-0 7u 0 0 — Zagreb 755-7 7-0 -4*0 80 0 N, — Belgrad 754-1 3-0 -o-o 80 10 N, 1-2 sneg Sarajevo 754-3 1-0 -2T 90 10 0 _ _ Vis 746-3 4-0 2-0 70 8 NEa — Split 745-8 8*0 4-( 40 10 NE, — Kumbor 742-7 12-0 9-C 90 10 NE, 8-7 dež Rab 7501- 8-0 01 40 3 Es — Oottravnu 74T6 8-0 4-0 80 10 NE. — — Vremenska napoved: Spremenljivo, deloma oblačno vreme, toplota zraka 6e ne bo spremenila. Najnižja toplota zraka na letališču —9 stopinj C. Koledar Danes, sreda, 22. marca: Katarina, Četrtek, 28. marca: Vik tor »n. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuatek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič—Tržaška cesta. Akademski pevski^ zbor šteje 60 pevcev, ki so pod vodstvom našega najboljšega zborovskega dirigenta gosp. Franceta Marolta absolvirali posebno zborsko šolo. Dne 3. aprila t. 1. ob 20 bo v veliki dvorani »Uniona« velik koncert tega zbora, ki nam je letos pripravil program najlepših pesmi iz dobe slovenskega preporoda. Za ta koncert vlada med občinstvom veliko zanimanje in priporočamo vsem. (la si nabavijo vstopnice že v predprodaji, ki je na univerzi dnevno od 8—18 in sicer se dobijo sedeži po 40, 30, 25, 20, 15, 10; stojišča po 5 in 7 din. Nihče naj ne zamudi izredne prilike, ki ee bo nudila v Ljubljani v četrtek dne 30. t. m. Ta dan se bo izvajal v veliki unionski dvorani Verdijev Requiem za soli, zbor in veliki orkester. Solisti, lirični zbor in simfonični orkester, vsi pridejo v Ljubljano iz Turina in gredo [Kitem Se v Zagreb in Belgrad. Povsod priredijo reprezentativne koncerte z italijanskimi sodelavci. Tudi v Zagrebu se bo izvajal Kequiem. Vstopnice za ta izredni koncert so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Zunanje udeležence opozarjamo, da si lahko naroče sedeže pismeno, bodisi v knjigarni Glasbene Matice, ali v pisarni Glasbene Matice. Telefonskih naročil se ne sprejema. Sedeži so od 80 do 25 din. Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 8 na XV. prosvetnem večeru predava o najaktualnejšem vprašanju sedanjega časa »Židovstvo« urednik Fr. Terseglav. Ljudska univerza. Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Drevi ob osmih bo zadnje predavanje v tej sezoni. Predaval bo vseuč. docent in šef banovinskega instituta za raziskavanje in zdravljenje nototvorb dr. Cholevva o raku. V ponedeljek 20. t. m. sem zgubila zlato nalivno pero (Reform znamke) na poti ad frančiškanskega mosta pa do Kodeljevega. • Poštenega najditelja naprošam, naj ga odda upravi »Slovenskega doma«. v«lik poiar pri Vačah Vače pri Litiji, 19. marca. Posestnika Lavtarja iz Handerš je zadela v nedavni noči huda nesreča. Pogorel mu je hlev, ob katerem je bila tudi kašča in soba, kjer je spat domači ein France. Fanta je prebudilo prasketanje, ko je bilo poslopje že v plamenu. Na pol oblečen je skočil skozi okno in pričel reševati živino iz gorečega hleva. Ker ee je nad njim že udiralo, je dobil nevarne opekline ter so ga morali odpeljati v bolnišnico Požar se je hitro razširil na domača kozolca, na katerih je bilo mnogo krme in sla oba do tal pogorela. Zgorelo je sed»m vozov mnogo orodja in več kmetijskih strojev. Goreti je pričelo ob dveh ponoči, ko so ljudje najslajše spali. V hipu je bil v ognju ves hlev, kar epričuje, da je bilo zažgano na več krajih. Domačim gasilcem se je posrečilo oteli hišo in svinjak; vse drugo je uničeno in razdejano. Lavtar je oškodovan za več kot 80.000 din, zavarovan pa je za nizko vsoto. Ogenj je bil baje podtaknjen zaradi maščevanja. Oproščen suma ubola Maribor, 21. marca. V današnjem »Slovenskem domu« smo poročali o razpravi, ki se je dojtoldne vršila pred mariborskim malim senatom. Obtožen je bil Franc Rojht iz Rucmancev zaradi uboja Franca Pavliniča, ki je bil dne 22. januarja letošnjega leta v Rucmaiicih z nožem usmrčen. Obtoženec je vztrajno zanikal vsako krivdo in tudi sodišče se xii moglo prepričati, da je kriv, pa ga je zaradi tega oprostilo. Kolesarsko dirko, ki ji Italijani pravijo »j banremo« ter velja za najtežjo italijansko dir! je dobil v času 15:34.46 na progi 281 km in pot jiovprecno vozno brzino na uro 37.386 km znam niti kolesar Gino Bartali. Ves čas je Bartali vo bolj zadaj ter pustil v vodstvu Binija. Ob kon l)a ^ ie odtrgal iz skupine, dobil prednost kak .. In’ 66 ves Čas smeje oziral nazaj in pustil 1 niju, da se mu je spet približal, potem p k je za d dolžini polesa pred njim smuknil kot prvi skozi ci Na kolesarski dirki v Toulonu je zmagal Ita jan Luigi Barral, ki je postavil tudi nov rekord i progi. Rezultati: 1. Barral 18 min. 35 sek; 2. Fi echer (za dolžino kolesa zadaj); 3. Vietto (30 m njim); 4. Vaucher (dolžino kolesa za njim); Švicar Litschi (tri metre za njim). 6. Gianello; Ruozzi; 8. Molinar. V kolesarski dirki iz Pariza v Nizzo sta etaj v Cannes dobila Gamellini in Gauna, ki sta pr vozila 220 km v 15 urah in 18 minutah ter priš eno uro in dvajset minut prej na cilj kakor tret Galateau. Enoinsedemdeseto srečanje med lahkoatletsk ma reprezentancama Cambridgeja in Oxforda prineslo zmago Oxfordu. Univerzitetna repreze tanca Oxforda je nabrala 76 točk, univerziteti reprezentanca Cambridgea pa komaj 41. Postavlj na sta bila nova rekorda. Ameriški študent Ir v (Oxford in Prineeton) je postavil prvega in sie v teku na 220 yardov zapreke, e časom 24 seku: in 5 desetink. Drugega pa je postavil Bennet, ju noafriški študent, ki študira v Cambridgeju. Be: net je vrero) disk 41 metrov in 95 centimetrov d leč. „Beli labod" - nafpopolnejša pa'ača Prage Dar, ki sta ga Pragi poklonili češka roka m češka pod etnost električna napeljava, bi, če bi jih položili drugo za drugo, segale od Prage do znamenite Kutne gore, to je 66 km daleč. Marsikatero mesta bi bilo lahko ponosno, če bi imelo tako lepo urejeno in tako popolno telefonsko, vodovodno in toplotno napeljavo. Veliko zanimanje, ki ga je praško prebivalstvo pokazalo za to veličastno stavbo, ko je te dni odprla svoja vrata, je zadosten dokaz, kako zelo, ceni Praga dar, ki sta ga ji poklonili češka roka in češka podjetnost. Naši podjetni ljudje pa ne znajo sama graditi, pač pa tudi trgovati, kajti prav gotovo 6i človek ne bo mogel poželeti stvari, ki bi je v »Belem labodu« ne dobil. Na to palačo so lahko, ponosni tudi novi gospodarji Prage. Tri dni zatem, ko je nemška vojska zasedla Češko in Moravsko in s tem naredila konec samostojnosti češkega naroda, so v Pragi odprli največjo trgovsko palačo, ki nosi ime »Bila labut« — »Beli labad«. Palača je vsa iz stekla in stoji sred mesta »Na Poriču«. »Lidove listy« objavljajo poročilo o otvoritvi te največje praške palače in pravijo med drugim: Gre za dogodek, ki je velikega gospodarskega pomena in ki ga ne smerna podcenjevati. Vprav v času, ko so številni malodušni ljudje klonili glave, 60 prišli češki podjetniki, da bi dokazali, da ni časa za čmoglednost in oklevanje, ampak da je treba dela. Trgovski dom »Beli labod« je gotovo delo, ki nam vsem daje novih pobud. »Graditi in vzdržati« — to geslo bi moralo biti vklesano nad vhodom v to ogromno podjetje, ki bo dalo dela in kruha tisoč in tisoč ljudem. Vprav na »Belem labadu« vidimo najjasnejše, kako zelo so napredovali češki podjetniki, kajti vse, kar nam tu stopa pred oči, je delo čeških rok, je delo našega uma. Graditelji so mislili na vse. Palača je zgrajena po najmodernejših in najpraktičnejših načelih, kar jih pozna ne samo naša domavina, pač pa tudi ostali svet. Palača »Beli labod« je »samo« deset metrov nižja, kot znani razgledni stolp v Petrinu. Njena notranja ureditev, enostavnost in praktičnost preseneti vsakogar. Dvanajst nadstropij, dvoje pod zemljo in deset nad njo, spaja sedem hitrih dvigal in pregibajoče 6e tekoče stopnice. Razen tega je za hitro postrežbo na razpolago tudi več telefonskih celic, Tu je igrišče za otroke, kavarna, restavracija, slaščičarne in terase, s katerih je :dinstven razgled na zlato Prago. Da bi bila postrežba čim točnejša in bi bilo abenem preskrbljeno tudi za potrebno nadzorstvo, so tu tudi av-■omatične blagajne, s kakršnimi se lahko ponašajo ;amo še največje trgovine v Ameriki. Njih nevidne cevi, kakor tudi cevi osrednje kurjave, sa presežene po vsej zgradbi. Moderna veda in teh-T.ka sta postavili v to zgradbo tudi najbolj higienične naprave. Povsod vlada skrajna čistoča, likjer ni niti sledu o kakem prahu. Posebna priprava za filtriranje izsesava in 6pet dovaja zrak, ga čisti in ga po potrebi tudi hladi ali segreva. Ne sama zunanjost, pač pa tudi notranjščina e ogromne palače mogočno vpliva na vsakogar, kdor stopi vanjo. Vsak košček prostora je do skrajnosti izrabljen. Eno samo nadstropje ima 1900 kvadratnih metrov površine. Ploščina vseh delovnih prostorov je dvakrat tako velika kot igrišče nogometnega kluba Sparte na Letni. Meri 16 tisoč in 200 kv. metrov. Sama izložbe bi pokrile prostor 170 kv. metrov. Veliko pozornost 60 graditelji posvetili ne samo umetni, ampak tudi dnevni svetlobi v tej palači. To vprašanje so rešili na najidealnejši najin. Poslapje ima velikanska okna z dvojnimi šipami, ki vsebujejo steklena vlakna. Zato je svetloba povsod enakomerna, pa naj bo zunaj kakršnokoli vreme, sonce ali dež. Palača »Beli labod« ima tudi lasten vodovod, ki obstaji iz treh »električnih vndniakov«. Cevi. no katerih ie naDeliana Nedeljski lovec prisopiha iz hoste in vpraša lovskega čuvaja: »Ali so prišli vsi lovci in ne manjka nobenega?« »Da, vsi.< »Gotovo veste?« »Seveda vem.« »No, dobro. Potem je pa tisto, kar sem ustrelil, res zajec.« Nemška konjenica, ki jo je na Češkem in Moravskem pozdravil snežni vihar. Kako nastane velik film Pred dobrimi dvemi leti, prav ob času, ko so Warner Brothers snemali film »Kraljevič in berač«, je bilo sklenjeno, da bo družba filmala tudi »Robina Hooda«. Jack Warner je na prigovarjanje svojih ameriških in evropskih sotrudnikov sklenil, da bo ustvaril film, ki bo zadovoljil obojno občinstvo, v novem in v starem svetu. Dve leti so trajale priprave in posveti. Režiserja Kertesz in Keighley ter komponist Korngold so se pogovarjali tedne in tedne z avtorjema filmskega scenarija Raine-jem ter Milerjem, z umetniškim direktorjem Vil-lom, z operaterjem Gaudeyjem, s šefom za maske in kostime Andersonom ter z ostalimi strokovnjaki, ki jih je bilo skupaj več kakor trideset. Končno je bilo pripravljeno vse za snemanje filma iz življenja tega srednjeveškega legendarnega junaka. Posebna ekspedicija, v kateri je bilo 120 avtobusov in tovornih avtomobilov, je odrinila iz Hollywooda v Chico, šest sto milj od filmske metropole. Prej pa so bili opravljeni že vsi potrebni ateljejski posnetki. Ko so prišli Errol Flynn, Chande Rains, Oli-via de Havilland, Knovvles, Rathbone, John Hun-ter in drugi igralci na določeno mesto, jih je tam pričakovalo veliko taborišče. V taborišču so bile lesene kočice za stanovanja, za šminkanje in za oblačenje, laboratoriji, kuhinja in še mnogo drugih zgradb. Rekviziterji so oskrbeli vse potrebno orožje, S cvetjem okrašeni voz cestne železnice v Vokohuini na »praznik pomladi« meče, loke in puščice, starinske posode ter še kopico drugih, za posamezne prizore potrebnih predmetov. Nekaj sto plemenitih konj je čakalo, da jih bodo igralci zajahali v prizorih ob napadih in v borbah. Posebni strokovnjak, Louis van den Ecker, je pazil, da je vsaka podrobnost v inscenaciji in v rekvizitih odgovarjala zgodovinski točnosti. Na razpolago pa je povrhu imel še posebno knjižnico z zgodovinskimi knjigami in slikami. Najboljši ameriški lokostrelec Howard Hill je učil Errola Flynna v streljanju z lokom in pu- ščico. Dneve in dneve se je uril Robin in njegovi bojevniki v tej spretnosti. Zdravnik te filmske ekspedicije je imel izredno mnogo dela, ker so bili dan za dnem fil- mani sami bojni prizori, pri katerih je kar naprej prihajalo do nesreč. Aparature za tehnikolorno (barvno) snemanje je nadziral pravi štab inženirjev, mehanikov in delavcev, prav tako pa je poseben štab nadziral tudi aparature za svetlobne učinke. Več tednov je trajalo to filmanje. Prav čuden je bil pogled na vse te igralce, ki so bili našminkani z najbolj nenavadnimi barvami, kajti tehnikolorno filmanje zahteva prav posebne tehnike pri šminkanju. V bližini Chica je bilo zgrajeno celo srednjeveško mesto, zgodovinska reprodukcija mesta Nottinghama. Tod so bili z nasipi, mostovi in stolpi obdani dvorci. Treba je bilo ustvariti dvanajsto stoletje s kraljevsko palačo v Londonu, dvore in katedrale, stare gostilne, — z eno besedo, oživiti legendo o saksonskem plemiču, ki se je boril proti normanskim zatiralcem, ki se je boril za svobodo svojega naroda n ki je ropal bogate ljudi samo zato, da bi nasitil lačne. Ameriški pisatelji so imeli na razpolago celo knjižnico najraznovrstnejšega materiala: stare legende, balade, zgodovinske, pregledane in nepregledane podatke. Pn tej priliki so ugotovili, da je ime Robina Hooda omenjeno prvič leta 1377 v baladi »Ratar Piers« in da je bilo njegovo ime deležno največje časti in slave za časa, ko je v Angliji vladala velika kraljica Elizabeta. Po ustnem izročilu pa so bila junaštva Robina Hooda ohranjena že iz časov, ki so bili mnogo pred navedenim. Komponist Korngold je izbral zelo originalne glasbene motive za obravnavo posameznih delov tega filma. Skomponiral je kar pravo pravcato opero, ki se razvija na filmskem platnu. Vsak posamezni prizor ima svojo posebno tžmo, in vsak posamezni značaj ima svojo glasbeno ilustracijo. Na ta način smo dobili sedem tonskih portretov za sedem glavnih junakov v tem filmu. Vsak bojni prizor, prizori, ko zvesti bojevniki osvobode svojega vodjo Robina Hooda z vislic, prizori v gozdu in v katedrali — vse to ima svojo posebno glasbo. Komponist Korngold je izjavil, da je glasba za ta film njegovo najboljše glasbeno delo in da je na to kompozicijo v resnici ponosen, kakor še ni bil na nobeno drugo. Samo po sebi je razumljivo, da se je slavni filmski komponist potrudil, kar je le bolj mogel, da je v delo vložil ves napor in ves svoj talent, Ravnatelj ietnišnrce prosil svo;o ietn.co za roko Ta zgodba se je zgodila seveda v Ameriki, in sicer v Bostonu. Mlada iu lepa Mary, ki so jo imenovali tudi »Ingver-Mary«, je bila članica neke gangstrske tolpe in je s svojimi tovarišicami skubila ljudi kar se je dalo. Od svojih tovarišic pa se je razlikovala v toliko, da ljudem ni luknjala kože s kroglami, ampak je imela v samokresu — pop®r-S takim strelom je ljudi oslepila in jim pobral® kar je mislila Nekoč pa so jo zalotili in zaprt* z njenimi tovarišicami vred. Za svoje vzpodbudno delo je bila obsojena na več mesecev zapora. S svojim vzglednim vedenjem pa si je položaj toliko zboljšala, da so jo premestili v oddelek za »spokorjene«. Na nekem plesu, ki jih v ameriških jetnišnicah večkrat prirejajo, se je spoznala s svojim ravnateljem. Temu se je baje tako dopadla, da jo je prosil za roko, kar je ona seveda tudi sprejela. Programi Radso Ljubljana Sreda, 22. marca: 12 Orkestralni zvoki (plošče) 7^ 1'2.45 Poročila — 13 Napoved: — 13.20 Pomlad prihaja (plošče) — 18 Mladinska ura: Čebelji grad poučna slušna igra Napisa’ Arnosi Adamič, izvajajo član) rad. igral, družine - 18 40 Angleško šolstvo — II. d®1 (g. dr. Vinko Brumen) - 19 Napovedi poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo naroda — 19.50 Fvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V Ukmar) v II. odmoru: Napovedi, poročila. Četrtek. 23. marca: 12 Zbor mestne ženske realno gimnazije in Radijski orkester. Dirigira D. M. Šijamec — 12 45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Obisk pri Wa-gnerju (plošče) — 14 Napovedi — 18 Kitara solo, g. St. Prek — 18.40 Slovenščina za Slovence Kaj?« ga razburjeno vpraša Robin Hood. V hipu je v gozdu zavhdala mrtvaška tišina. Frater, ki je bil v dnu duše prav za prav navidez ostal povsem brezbrižen za upornika Robina Hojoda in za njegovo pisano druščino, se je umaknil zdaj nekoliko vstran s svojimi spremljevalci ter poslušal, kaj 60 ti uporniki govorili. Zanimalo ga ie, kaj bodo zdai skleni!' in podvzeli. Čutil je, da se bo