NAŠ PORTRET To je naše priznanje... Vsakoletno podeljevanje nagrad Borisa Kraigherja, na dan obletnice njegove smrti, ni postalo le lcpa tradicija, ampak se prizna-nja (pet jih je) izročajo najzaslužnejšim gra-diteljem naše samoupravne socialistične ure-ditve za izredne, zares izjemne uspehe kot ustvarjalcem, organizatorjem delovnih orga-nizacij ali usmerjevalcem našega družbeno gospodarskega razvoja. Utemeljitve ni bilo težko narediti • Letošnji nagrajenec sklada Borisa Kraig-herja generalni direktor proizvodnega in tr-govskega podjetja Tekstil, JO2E VONTA, je dobil priznanje za uresničevanje svojega živ-ljenjskega načela — 'postal je spodbudni zgled socialističnega gospodarstvenika, orga-nizatorja in borca za uveljavljanje samo-upravljanja po novi ustavi. Sadovi njegovega dela, izrednih organizatorskih sposobnosti in neutrudne družbenopolitične ter gospodarske dejavnosti pač niso mogli ostati skriti, tako da Utemeljitev nagrade sklada Borisa Kraig-herja ni bila težka. • Jože Vonta izhaja iz delavskega okolja. Solalo ga je predvsem življenje, s 16 leti se je vključil v NOB in bil nazadnje v XIV. di-viziji komisar čete v jurišnem bataljonu. Po demobilizaciji leta 1947 je opravljal razne dolžnosti, leta 1950 pa je postal direktor bom-bažne tkalnice v Vižmarjih. Tedaj se je začela njegova uspeana dejavnost v tekstilni stroki. Tovarno v Vižmarjah je vodil do leta 1970, ko je postal generalni direktor proizvodnega in trgovskega podjetja Tekstil v Ljubljani. > Vzgajal sem se v kolektivu!« • »Seveda sem zadovoljen s priznanjem, ki me obenem obvezuje k še večjemu osebnemu prizadevanju. Poudarjam pa, da je to prizna-nje naše, saj sta bila tako pot kot uspeh skup-na. Vse to sem uspel doseči skupaj s sodelo-vanjem s političnimi organizacijami, s stro-kovinim vodstvom in z delavci samimi. Vzga-jal sem se v kolektivu, rastel in razvijal sem se skupno s temi ljudmi, preživljal z njimi dobro in slabo ter užival med njimi največje zaupanje. To pa je bil navdih in spodbuda pri delu, pri izpolnjevanju teoretičnih in praktičnih nalog.« • »Zavedal sem se, da $e bilo potrebno po-magati podjetjem, ki iz objektivnih ali sub-jektivnih vzrokov niso mogla zlesti iz težav. Prizadevali smo si, da bi se delavci usposobili ne le za dosego višje življenjske ravni. mar-več tudi za svojo vlogo samoupravljalcev. Prav zaradi tega se mi zdi, da imajo bogata podjetja premalo posluha za ito in bi morali najti nekakšen način, koncept za sodelovanje, tako da bi pomagali tem ljudem, ki se v slabo razvitih podjetjih otepajo z revščino in z vse-mi težavami, brez primere bolj kakor pa bo-gata podjetja. No, dosegli smo zares povsod popoln uspeh. Mučili smo se skupno vsi, da bi dosegli kar največ. Moramo se zavedati, da je prav tako v korist bogatejšim, če pomaga-mo šibkejšim na noge; tako bodo postali večji porabniki dobrin, kar bo koristilo vsem. Pri nas je navada, da mnogo govorimo o pomoči deželam v razvoju, da naj bi se kar najhitreje razvile. Toda, zavedati se moramo tudi, da so pomoči patrebne naše slabo razvite skup-nosti in bi morali stremeti, da bi revni postali bogatejši!« Rešitelj • Jože Vonta je bil »rešitelj^ številnih ši-šenskih podjetij: Galant, Rašica, Avtomonta-ža, Unitas, TT Medvode. le?* Jože Vonta »Kako, da so vam sanacije povsod uspe- • »Predvsem s samodisciplino pri spošto-vanju zadanih nalog, pri delovnih dogovorih, ljudje so me siprejeli medse, dobil sem njiho-vo podporo, .odkrito smo sodelovali in uspeh ni izostal. V teh letih sem se učil, izpopolnje-val, bil vedno na razpolago kolektivu, sku-paj z delavci šel v akcije. Spoznal sem, da se tudi v najslabšem delovnem kolektivu precej naučiš. Seveda, imeti moraš cilj in ugrizniti v probleme, čeprav navidez izgledajo nereš-ljivi \« • Jože Vonta zasebnega življenja praktič-no ne pozna. Rad ima psička Princa in najde včasih kakšno prosto urico, da gre z njim na sprehod. Zanima se za šport in pravi. da bo po upokojitvi ^presedlal« med športne funk-cionarje, saj trdi, da ga veseli delo z mla-dino. En načrti? • »ln kakšni so letošnji načrti delovne or-ganizacije, katero vodite?-« • »Zadali smo si nalogo: obleči občana od nog do glave, ki jo že uresničujemo. V zdru-ženem podjetju imamo vse dejavnosti: pre-dilstvo, tkalstvo, trikotažo, konfekcijo in gro-sistično in detajlistično prodajo. Na vrsti je delitev dela med TOZD. Tako naj bi surovin-ska baza bila v Medvodah, tkalstvo, opleme-nitenje in barvarna v Vižmarjah. trikotaža, nogavičarstvo v Tonosi — Savlje, volnena tri-kotaža v Pletilji Litija, moderna konfekcija v Modi Gornja Radgona, z usnjenimi izdelkf pa bo oblačilno stroko dopolnjeval Galant. Razširili bomo tudi mrežo prodajaln, saj bodo le tako naši izdelki najhitreje in najceneje našli pot do potrošnika.« Franci Rozman