Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 52 / Leto 79 / 24. december 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PREGLED LETA Str. 4–15 VITANJE, BISTRICA OB SOTLI Str. 2 CELJE Str. 40 PRIL OGA SPORED ŠT. 52 26. DECEMBER 2024 SPORED SPORED DEAN IN ANITA: »Od šestih do šestih, brez popuščanja!« Na 28-urnem dobrodelnem maratonu zbrali rekordnih 1.204.234,25 evra! SLOVENSKI PONOS do šestih, brez popuščanja!« do šestih, brez popuščanja!« do šestih, brez popuščanja!« do šestih, brez popuščanja!« GALAMA XXL TUDI NA SIL VESTROVO 2024! SREČNO V NOVEM LETU! PET. 27. 12. SOB. 28. 12. NED. 29. 12. PON. 30. 12. TOR. 31. 12. SRE. 1. 1. ČET. 2. 1. Radio 1 Županov pogled je usmerjen naprej Foto: Nik Jarh Celje, gospodarstvo, Vojnik, Dobrna … Danes stanovanja, nekoč gostilna in kmetija Za pravljičen vstop v novo leto Celje vas vabi v Pravljično deželo, ki letos praznuje že 25 let. Pravljični animatorji v družbi vilinskega zbora na Glavnem trgu vsak dan oživljajo pravljične zgodbe in skrbijo za rajanje ter vožnje s kočijo. Skupaj z otroki so priklicali dobrega moža, poveselili se bodo tudi na tradicionalnem otroškem silvestrovanju. Med letošnjimi novostmi so srebrna vila glasnica, ki obiskovalce vsak dan nagovarja z visokega piedestala, himnna celjskega skladatelja Matevža Goršiča, ki jo prepeva pravljični zborček, in nov paviljon, kjer si obiskovalci lahko ogledajo, kaj zmorejo pravljični mojstri. Srečno in na snidenje v novem letu! Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 52, 24. december 2024 AKTUALNO Več informacij: naročnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71 SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oziroma do 31. 12. 2024 SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA www.novitednik.si Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si Kako lahko stavbe, ki so nekoč služile povsem dru- gemu namenu, zaživijo povsem na novo, dokazujejo v občinah Vitanje in Bistrica ob Sotli. V Vitanju so štiri nova neprofi tna stanovanja uredili v Rupnikovi hiši, ki je bila zgrajena leta 1750 in je bila v njej vrsto let gostilna. V Bistrici ob Sotli pa bo vrvež stanovalcev kmalu napolnil stavbo, kjer je bila nekoč kmetija. BARBARA FURMAN, TINA STRMČNIK Namenu predali obnovljeni Rupnikovo hišo in Bratuševo domačijo Danes stanovanja, nekoč gostilna in kmetija Spoštovani sodržavljani, dragi bratje in sestre! Vsako leto znova nas razveselijo besede božičnega pra- znika: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam velíko veselje.« (Lk 2,10) Ne bojte se, Bog je zvest, Bog nas ljubi, to je veselo oznanilo božiča, ki ga moramo vedno znova slišati, da okrepimo življenjsko voljo in z večjim upanjem zakoraka- mo v novo leto. Naša mesta in vasi so v tem času polna luči in različnih prazničnih prireditev, ki nam želijo pričarati veselo vzdušje. Pa vendar nam takšne vrste luči ne morejo odvzeti skrbi za našo prihodnost, ki jo prebujajo novice o spopadih, nasilju in nepoštenosti tako v svetu kot tudi v našem okolju. A naše upanje se ne zanaša samo na šibke človeške moči, temveč na zvestobo Boga Očeta, ki nas ljubi in želi, da bi živeli polno in srečno. V svoji ljubezni je Bog šel za človeka do konca – do jasli in do križa. Sveto jubilejno leto 2025, v katero vstopamo, nas opo- gumlja, da stopimo drug z drugim na pot romarjev upa- nja, naredimo konkreten korak, da prepoznamo drugega, ki nas potrebuje, da podelimo svoje upanje z drugimi. Tudi papež Frančišek nas spodbuja: »Gospod nas kliče, nas dviga, ko sedimo ali smo na tleh, nam podari nov pogled, tako da lahko vidimo skrbi in trpljenje sveta in Božje darove.« »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam velíko veselje, ki bo za vse ljudstvo.« Ta beseda ima tudi danes moč, da prebudi upanje, da pomiri sprte, da opogumi preplašene, da ohrabri pogu- mne. Bog ni obupal nad človekom, ampak mu ostaja zvest. Božič je dokaz, da Bogu ne zmanjka idej, kako bi člo- veka nagovoril in se mu približal. Govori nam o tem, da pripadamo nekomu, ki nas ljubi, nekomu, ki želi, da bi ne samo živeli ali životarili, ampak živeli polno – v veselju in izpolnitvi. To veselo sporočilo praznujemo na božični dan! Vsem vam, dragi bratje in sestre, želim, da bi ga prazno- vali v veselju in hvaležnosti ter z upanjem in pogumom stopili v novo leto 2025! Maksimilijan Matjaž, celjski škof BOŽIČNA POSLANICA CELJSKEGA ŠKOFA MAKSIMILIJANA MATJAŽA »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam velíko veselje.« ranljivim prebivalcem naše občine omogočili kakovo- stno, dostopnejše in privlač- nejše bivanje.« Tanja Malič iz direktorata za stanovanja na ministrstvu za solidarno prihodnost je iz- razila veselje, da je ministrstvo s fi nančnimi sredstvi iz evrop- skega načrta za okrevanje in odpornost lahko priskočilo na pomoč, kar bo imelo velik vpliv na povečanje javnih na- jemnih stanovanj na območju vitanjske občine. »Občanom, ki so v socialni stiski, smo tako zagotovili začetek nove poti v življenju. Ministrstvo za solidarno prihodnost si pri- zadeva za izboljšanje stano- vanjske politike v naši državi. Sodelovanje med občinami in državo pri zagotavljanju novih in cenovno dostopnih stano- vanj je izjemnega pomena. In tovrstna sodelovanja bomo v prihodnje še krepili, saj bo naše ministrstvo v letu 2025 za javno stanovanjsko gradnjo namenilo 100 milijonov evrov letno. To je daleč največ, kar je za javna najemna stanovanja dala katerakoli vlada do zdaj,« je povedala Maličeva. Tudi varovana stanovanja Za tri varovana stanovanja in eno klasično stanovanje, ki bodo na voljo za najem po ne- profi tni najemnini, pa je boga- tejša Občina Bistrica ob Sotli. Stanovanja je uredila v tako imenovani Bratuševi domačiji, ki jo je v last prevzela že pred leti. Najprej je uredila zuna- njost in tako preprečila njeno propadanje. Ko je uspešno kandidirala za evropsko sofi - nanciranje, se je lotila celovite obnove, nad katero je bdel ar- hitekt Matej Blenkuš. Bistriški župan Franjo Debelak je poja- snil, da sta so v sklopu naložbe uredili tudi skupne prostore, letno kuhinjo in parkirišča. »Stanovalci bodo imeli dobre pogoje za bivanje. Hvaležen sem za trud gospoda Blenku- ša in za dobro sodelovanje z izvajalcem,« je še dejal. Ter dodal, da je s to obnovo ohra- njen pomemben del kulturne dediščine v lokalni skupnosti. Naložba je bila vredna pribli- žno 800 tisoč evrov, od tega je občina pridobila približno 350 tisoč evrov sofi nanciranja od ministrstva za solidarno priho- dnost. Občina bo zdaj izvedla javni razpis, s pomočjo katere- ga bo stanovanja dodelila naje- mnikom. Ker v Bistrici ob Sotli po besedah Debelaka primanj- kuje neprofi tnih stanovanj, si bo občina zanje prizadevala tudi v prihodnje. Prenova propadajoče stav- be v središču Vitanja je sta- la približno 360 tisoč evrov, denar sta zagotovili država in vitanjska občina. Župan Andraž Pogorevc je na od- prtju najnovejše pridobitve med drugim poudaril, da je Rupnikova hiša povezana z identiteto Vitanja. »Z mini- strstvom za solidarno priho- dnost smo socialno najbolj Ministrstvo za solidarno prihodnost je sicer v zadnjih dveh letih zagotovilo 22 sta- novanjskih projektov v skupni vrednosti 39,4 milijona evrov. Do konca leta načrtuje še izplačilo 800 tisoč evrov za tri stanovanjske projekte ter v začetku naslednjega leta še 17 milijonov evrov za pet projektov najemnih stanovanj. V nekdanji Bratuševi domačiji so zdaj na voljo štiri stanovanja za neprofitni najem. (Foto: arhiv Občine Bistrica ob Sotli) Na odprtju Rupnikove hiše je zbrane nagovoril vitanjski župan Andraž Po- gorevc. (Foto: arhiv Občine Vitanje) Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 52, 24. december 2024 AKTUALNO ZADETKI 5 -1 6 0 3 -5 4 -3 V tem prazničnem času je Radeče dosegla novica, da namerava banka OTP v kratkem zapreti svojo edi- no poslovalnico v občini. To bo za kraj predstavljalo veliko izgubo, pravijo v tamkajšnji občinski upravi, saj je poslovalnica desetletja prispevala k utripu v mestu in je bila sestavni del življenja občank in ob- čanov. Bankomat sicer ostaja v kraju. BOJANA AVGUŠTINČIČ Vrtec bo dražji Z novim letom bodo mo- rali starši, ki imajo svoje otroke vpisane v Vrtec La- ško, nekoliko globlje seči v žep. Trenutne cene veljajo od aprila lani. Podražitev, ki so jo na zadnji seji potr- dili laški občinski svetniki, je posledica zvišanja plač v javnem sektorju ter višjih cen materialnih stroškov in stroškov živil za otroke. Ekonomske cene progra- mov vrtca bodo od 1. ja- nuarja višje za povprečno 14,66 odstotka. V skupinah z najmlajšimi otroki se bo ekonomska cena zvišala za 13,23 odstotka oziroma za približno 83 evrov na 710 evrov. V oddelkih drugega starostnega obdobja bo cena višja za 16,98 odstotka ozi- roma za približno 82 evrov in bo znašala 565 evrov, v kombiniranem oddelku se bo zvišala za 13,8 odstotka oziroma za 70 evrov na 577 Ekonomske cene programov Vrtca Laško bodo od 1. januarja višje za povprečno 14,66 odstotka. (Foto: Pixabay) evrov. Starši sicer plačajo le del cene, koliko, je odvisno od višine njihovega dohod- ka oziroma od tega, v kateri razred so uvrščeni. Razliko do polne (ekonomske) cene plača občina. Spremembe cene progra- mov vrtca pomenijo za Ob- čino Laško dodatno obreme- nitev proračuna za približno 240 tisoč evrov. BA »Ker vse kaže, da je namen banke OTP zelo resen, mora- mo kot lokalna skupnost, ki skrbi za dobro svojih občank in občanov, izraziti svoje mnenje. Proti nameravanemu zaprtju poslovalnice ostro pro- testiramo. Prav tako tudi proti načinu komunikacije banke, saj o nameravanem zaprtju poslovalnice Občina Radeče kot lokalna skupnost ni bila obveščena pravočasno, da bi lahko sprožila resne dejavnosti v smeri pogovorov z drugimi bankami, ki bi morda imele in- teres zapolniti praznino, ki bo nastala z zaprtjem poslovalni- ce,« je ogorčen župan Občine Radeče Tomaž Režun. Zaveda se, da za to odločitvijo banke stojijo fi nančne analize in iz- računi. »Zagotovo je pri tem upoštevana tudi negativna publiciteta, ki v luči milijon- skih dobičkov bank spremlja njihovo optimizacijo poslo- vanja z zapiranjem manj do- bičkonosnih poslovalnic brez ozira na mnenje komitentk in komitentov,« pravi. Župan dodaja, da je bila Nova KBM oziroma zdaj ban- ka OTP v Radečah desetletja »njihova« banka. Pridobila je številne zveste stranke, tudi večja podjetja, ki na območju Radeč letno ob podpori banke OTP ustvarijo na desetine mi- lijonov evrov prometa. »Bo ta promet tudi v prihodnje preko banke OTP? Bodo komitenti tudi v prihodnje zvesti banki, ki jih na vrat na nos pušča na cedilu? Banki je to očitno vseeno, nam kot lokalni sku- pnosti ni – ne zaradi banke, ampak zaradi naših občank in občanov,« je razočaran Tomaž Režun. Ukinitev tudi poslovalnice v Žalcu V OTP pojasnjujejo, da bodo še pred novim letom zaradi optimizacije poslov- ne mreže združili nekatere bližnje poslovalnice, s čimer bodo tudi okrepili prodajne time na posameznih mestih. V decembru bo tako prišlo do združitve dveh posloval- nic na Celjskem, ob radeški še poslovalnice Žalec I. Po- slovanje strank bo s tem po navedbah banke preneseno na poslovalnico naslednico. Za radeško poslovalnico to pomeni prenos na približno 18 kilometrov oddaljeno po- slovalnico Laško ter za žalsko na bližnjo poslovalnico na Sa- vinjski cesti. »V banki smo pri presojanju o optimizaciji poslovne mreže podrobno preučili aktualne tržne razmere, uporabniške navade strank, razporejenost bančnih kontaktnih točk (poslovalnic, bankomatov in pošt) na nekaterih območjih in vidik stroškovne učinkovi- tosti. Pri tem je naše ključno vodilo strankam še naprej zagotavljati nemoteno opra- vljanje fi nančnih storitev in dostopnost do njih,« navaja- jo v OTP. Ob tem dodajajo, da lahko stranke brezplačno dvigujejo gotovino z debetno kartico Visa na približno 400 bankomatih po Sloveniji in da lahko večino bančnih sto- ritev uredijo tudi na poštah. Obenem poudarjajo, da ima banka v svoji ponudbi tudi različne storitve in produk- te, ki omogočajo preprosto poslovanje na daljavo, kot so spletna in mobilna banka, kontaktni center, kartice. Radečani so ogorčeni zaradi zaprtja bančne po- slovalnice banke OTP. Bankomat zaenkrat ostaja v kraju. (Foto: Radeški utrip) Banka občane pušča na cedilu V Radečah ostro protestirajo proti nameravanemu zaprtju poslovalnice banke OTP »Ko si pojeva stare Avse- nikove pesmi ali vklopiva gramofon, se počutiva, kot bi bila v časovnem stroju. V najini hiši se namreč vsa ta besedila povežejo in res zvenijo zelo posebno.« Vlado Ravničan, skupaj z ženo Majo ljubitelj glasbe in izdelovalec glasbil »Imava strogo razdeljene naloge, kar je dobro, saj sva tudi mož in žena. Eno je služba. Ko zapreva vrata studijske kuhinje, je čas za družino.« Maja Zver, skupaj z mo- žem snovalka kulinarične- ga bloga Jernej Kitchen »Odkar pomnim, pojem. Frenk je pel v mladosti s starši, jaz sem pela pogosto s svojo mamo. Tudi v moji družini je bilo kar nekaj glasbenikov.« Marjana Gregl, skupaj z možem Frenkom aktivna upokojenka »Ljudje včasih tetoviranje jemljejo preveč zlahka in se ne zavedajo, da je to poseg v telo.« Dominik Ribič, tetover »Vino je zame predvsem doživetje. Ob vinu si vza- meš čas zase, za prijatelje. Vino na nek način pripo- veduje zgodbo okolja, v katerem je bilo pridelano. V tej prisotnosti je njegova dodana vrednost.« Sašo Topolšek, enolog Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Kdo so zmagovalci in kdo poraženci leta 2024? Katere dejavnosti so bile uspešne, katere so nazadovale? Katera proizvodna podjetja so zaradi pomanjkanja naročil, krize v evropski avtomobilski industriji, vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, zaradi visokih obrestnih mer in še bi lahko naštevali, imela največ težav? Odgovori na večino vprašanj bodo znani šele v prvih mesecih prihodnjega leta, ko družbe ne bodo govorile več zgolj o ocenah poslovanja, ampak bodo imele »v rokah« kon- kretne podatke. Na odgovor, kako je poslovala celotna regija, bo treba počakati do pomladi, ko bo temeljito analizo letnih poročil pripravil Ajpes. JANJA INTIHAR Gospodarstvo celjske regije v letu 2024 Negotovost letos, negotovo v leto 2025 Spomnimo, kako je bilo lani. Po nekaj letih zelo do- brega poslovanja se je gospo- darska rast na Celjskem umi- rila, razlogi so bili predvsem ohlajanje tujih trgov in visoki stroški za energijo. Gospodar- ske družbe so ustvarile manj prihodkov od prodaje kot leta 2022, imele so manj čistega dobička, a ker so imele tudi manj izgube, je bil neto čisti dobiček zelo visok. Vrednost izvoza se je znižala. Motor rasti regijskega go- spodarstva je bila in je še ve- dno predelovalna industrija, ki je ustvarila 3,5 milijarde evrov prihodkov, od tega 2,3 milijarde z izvozom izdelkov in storitev. Zaposlovala je dve petini vseh delavcev v regiji in ustvarila približno tretjino či- stega dobička. Izgubo je imelo 146 družb, skupaj je znašala 24 milijonov evrov. Na drugem mestu po gospo- darski moči je bila trgovina. Trgovska podjetja so imela 3 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Njihov čisti dobiček je nekoliko presegel 93 mili- jonov evrov in je bil nižji od predlanskega, čista izguba, ki jo je zabeležilo 339 družb, je znašala 14 milijonov evrov. Gradbeništvo se je še bolj okre- pilo. Ustvarilo je 940 milijonov evrov čistih prihodkov od pro- daje, kar je za 130 milijonov evrov več kot predlani. Grad- bena podjetja so lani povečala tudi čisti dobiček. Znašal je 54 milijonov evrov, kar je 62 odstotkov več kot predlani. T olikšne rasti letos najbrž niso zabeležila, saj se je tudi grad- beništva, ki je cvetelo zadnjih nekaj let, dotaknila kriza. T udi zato je bila udeležba gradbe- nikov na Mosu številnejša kot prejšnja leta, ko tega sejma niso uvrstila na svoj koledar, ker so bila, kot so dejala, za- suta s posli in niso potrebovala novih naročil. Cinkarna izboljšala svoje napovedi Med redkimi podjetji, ki so javno že ocenila poslovanje v letu 2024, je Cinkarna Celje. Letos bo imela bistveno bolj- še rezultate, kot jih je načrto- vala ob koncu lanskega leta. Napovedala je, da bo v letu 2024 imela 186 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 4 milijone evrov čistega dobička. Ocena je temeljila na takratnem dogajanju na trgu, ko so zaradi uvoza ce- nejšega pigmenta titanovega dioksida iz Kitajske cene tega izdelka, ki je za cinkarno naj- pomembnejši, padale. Ker so se razmere spremenile, saj je Evropska unija sredi leta uve- dla začasne carine na uvoz iz Kitajske, je cinkarna izboljša- la svoje napovedi. Letos naj bi ustvarila 201,5 milijona evrov prihodkov od prodaje in malo več kot 19 milijonov evrov či- stega dobička. Pri načrtih za prihodnje leto so v Cinkarni Celje, čeprav bo Evropska komisija januarja uvedla stalne carine na uvoz kitajskega pigmenta titano- vega dioksida, spet previdni. Rast prihodkov od prodaje naj bi bila le 2-odstotna. Načrtova- ni čisti dobiček naj bi znašal 15,3 milijona evrov. V primer- javi s pričakovanim letošnjim dobičkom naj bi se znižal zaradi višjih cen nekaterih surovin in energentov. »Naše poslovanje bo odvisno od makroekonomskih gibanj, ki za zdaj niso spodbudna ne v Evropi ne v ZDA in tudi drugje ne. Napetosti v svetu zmanj- šujejo vlaganja potrošnikov. Cinkarna je zelo odvisna od gradbeništva, ki pa je v vsej Evropi in še zlasti v Nemčiji, ki je njen najpomembnejši iz- vozni trg, v veliki krizi. Naši kupci, ki prodajajo barve za gradbeništvo, imajo za nasle- dnje leto še vedno skromne načrte,« je pojasnil predse- dnik uprave Aleš Skok. Naložbe z državno podporo Tako kot Cinkarna Celje, ki je tudi v letu 2024 večino vla- ganj namenila trajnostnemu razvoju ter objavila tudi svojo trajnostno strategijo, je letos dobro posloval tudi Cetis. Ka- kšne številke je oziroma bo zabeležil zadnjega decem- bra, še ni znano. Ob polle- Tridesetletniki Dve celjski podjetji, Etra in Tecos, ki sta bili v pre- teklosti zelo pomembni za razvoj gospodarstva in bosta pomembni tudi v prihodnje, sta letos praznovali trideset let delovanja. Osrednja dejavnost Etre je izvajanje inteligentnih proi- zvodnih sistemov. Pri tem se uvršča med najpomembnej- ša podjetja v Sloveniji. A je zelo dobro zapisana tudi v tujini. Svojih izdelkov nima, ampak je v pomoč industriji takrat, ko je treba postaviti proizvodno linijo za nov iz- delek. Dela torej tisto, česar na trgu ni mogoče kupiti, in je soustvarjalka Industrije 4.0. V preteklosti je največ sodelovala s podjetji iz avto- mobilske industrije, za kate- ra veliko dela še danes, a so med njenimi naročniki tudi družbe, ki se ukvarjajo z ži- vilsko, metalurško, s papirno in kemijsko dejavnostjo, že več let dela tudi za vojaško industrijo. Počasi, a zanesljivo je tri- deset let rasel tudi Tecos, ki ga nekateri imenujejo »celjski Jožef Stefan«. V zadnjih letih je naredil največji preboj na področju Industrije 4.0, kjer povezuje robotiko, avtomati- zacijo in umetno inteligenco. Postal je srce tehnološkega razvoja ne samo v Celju in regiji, ampak v celotni drža- vi ter je pomemben partner v mednarodnih razvojnih in raziskovalnih projektih. Na področju razvoja bioraz- gradljivih materialov je med vodilnimi v Evropi. Svojo tridesetletnico je obeležil na prav poseben način. Zagnal je popolnoma avtomatizirano pilotno linijo za proizvodnjo plastičnih izdelkov s pomočjo 3D-tiskanih orodij. Takšne linije doslej v Sloveniji še ni bilo. Ker je ob glasbi vse lepše, omenimo še enega letošnjega tridesetletnika. Celjsko pod- jetje Music Max, ki prodaja glasbila in glasbeno opre- mo, poznajo ljubiteljski in poklicni glasbeniki po vsej Sloveniji, na Balkanu in še v nekaj sosednjih državah. Ukvarja se z maloprodajo in veleprodajo, v ponudbi ima mnoge svetovno znane blagovne znamke glasbil, zadnjih dvanajst let pa tudi lastna glasbila, med katerimi so od časa korone največja prodajna uspešnica ukulele. Tecos je trideset let svojega uspešnega delovanja obeležil tudi z zagonom popolnoma avtomatizirane pilotne linije za proizvodnjo plastičnih izdelkov. Zaradi uporabe 3D-tiskanih elementov je linija prva te vrste v Sloveniji. (Foto: arhiv Tecosa) V Cinkarni Celje letos pričakujejo malo več kot 200 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 19 milijonov evrov čistega dobička. Pri načrtih za prihodnje leto so kljub napovedani uvedbi stalnih carin na uvoz ki- tajskega pigmenta titanovega dioksida ponovno previdni. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Kdo so zmagovalci in kdo poraženci leta 2024? Katere dejavnosti so bile uspešne, katere so nazadovale? Katera proizvodna podjetja so zaradi pomanjkanja naročil, krize v evropski avtomobilski industriji, vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, zaradi visokih obrestnih mer in še bi lahko naštevali, imela največ težav? Odgovori na večino vprašanj bodo znani šele v prvih mesecih prihodnjega leta, ko družbe ne bodo govorile več zgolj o ocenah poslovanja, ampak bodo imele »v rokah« kon- kretne podatke. Na odgovor, kako je poslovala celotna regija, bo treba počakati do pomladi, ko bo temeljito analizo letnih poročil pripravil Ajpes. JANJA INTIHAR Gospodarstvo celjske regije v letu 2024 Negotovost letos, negotovo v leto 2025 Spomnimo, kako je bilo lani. Po nekaj letih zelo do- brega poslovanja se je gospo- darska rast na Celjskem umi- rila, razlogi so bili predvsem ohlajanje tujih trgov in visoki stroški za energijo. Gospodar- ske družbe so ustvarile manj prihodkov od prodaje kot leta 2022, imele so manj čistega dobička, a ker so imele tudi manj izgube, je bil neto čisti dobiček zelo visok. Vrednost izvoza se je znižala. Motor rasti regijskega go- spodarstva je bila in je še ve- dno predelovalna industrija, ki je ustvarila 3,5 milijarde evrov prihodkov, od tega 2,3 milijarde z izvozom izdelkov in storitev. Zaposlovala je dve petini vseh delavcev v regiji in ustvarila približno tretjino či- stega dobička. Izgubo je imelo 146 družb, skupaj je znašala 24 milijonov evrov. Na drugem mestu po gospo- darski moči je bila trgovina. Trgovska podjetja so imela 3 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Njihov čisti dobiček je nekoliko presegel 93 mili- jonov evrov in je bil nižji od predlanskega, čista izguba, ki jo je zabeležilo 339 družb, je znašala 14 milijonov evrov. Gradbeništvo se je še bolj okre- pilo. Ustvarilo je 940 milijonov evrov čistih prihodkov od pro- daje, kar je za 130 milijonov evrov več kot predlani. Grad- bena podjetja so lani povečala tudi čisti dobiček. Znašal je 54 milijonov evrov, kar je 62 odstotkov več kot predlani. T olikšne rasti letos najbrž niso zabeležila, saj se je tudi grad- beništva, ki je cvetelo zadnjih nekaj let, dotaknila kriza. T udi zato je bila udeležba gradbe- nikov na Mosu številnejša kot prejšnja leta, ko tega sejma niso uvrstila na svoj koledar, ker so bila, kot so dejala, za- suta s posli in niso potrebovala novih naročil. Cinkarna izboljšala svoje napovedi Med redkimi podjetji, ki so javno že ocenila poslovanje v letu 2024, je Cinkarna Celje. Letos bo imela bistveno bolj- še rezultate, kot jih je načrto- vala ob koncu lanskega leta. Napovedala je, da bo v letu 2024 imela 186 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 4 milijone evrov čistega dobička. Ocena je temeljila na takratnem dogajanju na trgu, ko so zaradi uvoza ce- nejšega pigmenta titanovega dioksida iz Kitajske cene tega izdelka, ki je za cinkarno naj- pomembnejši, padale. Ker so se razmere spremenile, saj je Evropska unija sredi leta uve- dla začasne carine na uvoz iz Kitajske, je cinkarna izboljša- la svoje napovedi. Letos naj bi ustvarila 201,5 milijona evrov prihodkov od prodaje in malo več kot 19 milijonov evrov či- stega dobička. Pri načrtih za prihodnje leto so v Cinkarni Celje, čeprav bo Evropska komisija januarja uvedla stalne carine na uvoz kitajskega pigmenta titano- vega dioksida, spet previdni. Rast prihodkov od prodaje naj bi bila le 2-odstotna. Načrtova- ni čisti dobiček naj bi znašal 15,3 milijona evrov. V primer- javi s pričakovanim letošnjim dobičkom naj bi se znižal zaradi višjih cen nekaterih surovin in energentov. »Naše poslovanje bo odvisno od makroekonomskih gibanj, ki za zdaj niso spodbudna ne v Evropi ne v ZDA in tudi drugje ne. Napetosti v svetu zmanj- šujejo vlaganja potrošnikov. Cinkarna je zelo odvisna od gradbeništva, ki pa je v vsej Evropi in še zlasti v Nemčiji, ki je njen najpomembnejši iz- vozni trg, v veliki krizi. Naši kupci, ki prodajajo barve za gradbeništvo, imajo za nasle- dnje leto še vedno skromne načrte,« je pojasnil predse- dnik uprave Aleš Skok. Naložbe z državno podporo Tako kot Cinkarna Celje, ki je tudi v letu 2024 večino vla- ganj namenila trajnostnemu razvoju ter objavila tudi svojo trajnostno strategijo, je letos dobro posloval tudi Cetis. Ka- kšne številke je oziroma bo zabeležil zadnjega decem- bra, še ni znano. Ob polle- Tridesetletniki Dve celjski podjetji, Etra in Tecos, ki sta bili v pre- teklosti zelo pomembni za razvoj gospodarstva in bosta pomembni tudi v prihodnje, sta letos praznovali trideset let delovanja. Osrednja dejavnost Etre je izvajanje inteligentnih proi- zvodnih sistemov. Pri tem se uvršča med najpomembnej- ša podjetja v Sloveniji. A je zelo dobro zapisana tudi v tujini. Svojih izdelkov nima, ampak je v pomoč industriji takrat, ko je treba postaviti proizvodno linijo za nov iz- delek. Dela torej tisto, česar na trgu ni mogoče kupiti, in je soustvarjalka Industrije 4.0. V preteklosti je največ sodelovala s podjetji iz avto- mobilske industrije, za kate- ra veliko dela še danes, a so med njenimi naročniki tudi družbe, ki se ukvarjajo z ži- vilsko, metalurško, s papirno in kemijsko dejavnostjo, že več let dela tudi za vojaško industrijo. Počasi, a zanesljivo je tri- deset let rasel tudi Tecos, ki ga nekateri imenujejo »celjski Jožef Stefan«. V zadnjih letih je naredil največji preboj na področju Industrije 4.0, kjer povezuje robotiko, avtomati- zacijo in umetno inteligenco. Postal je srce tehnološkega razvoja ne samo v Celju in regiji, ampak v celotni drža- vi ter je pomemben partner v mednarodnih razvojnih in raziskovalnih projektih. Na področju razvoja bioraz- gradljivih materialov je med vodilnimi v Evropi. Svojo tridesetletnico je obeležil na prav poseben način. Zagnal je popolnoma avtomatizirano pilotno linijo za proizvodnjo plastičnih izdelkov s pomočjo 3D-tiskanih orodij. Takšne linije doslej v Sloveniji še ni bilo. Ker je ob glasbi vse lepše, omenimo še enega letošnjega tridesetletnika. Celjsko pod- jetje Music Max, ki prodaja glasbila in glasbeno opre- mo, poznajo ljubiteljski in poklicni glasbeniki po vsej Sloveniji, na Balkanu in še v nekaj sosednjih državah. Ukvarja se z maloprodajo in veleprodajo, v ponudbi ima mnoge svetovno znane blagovne znamke glasbil, zadnjih dvanajst let pa tudi lastna glasbila, med katerimi so od časa korone največja prodajna uspešnica ukulele. Tecos je trideset let svojega uspešnega delovanja obeležil tudi z zagonom popolnoma avtomatizirane pilotne linije za proizvodnjo plastičnih izdelkov. Zaradi uporabe 3D-tiskanih elementov je linija prva te vrste v Sloveniji. (Foto: arhiv Tecosa) V Cinkarni Celje letos pričakujejo malo več kot 200 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 19 milijonov evrov čistega dobička. Pri načrtih za prihodnje leto so kljub napovedani uvedbi stalnih carin na uvoz ki- tajskega pigmenta titanovega dioksida ponovno previdni. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA V Kronotermu so začeli serijsko proizvo- dnjo nove generacije toplotnih črpalk, ki pomeni revolucijo v delovanju tovrstnih naprav. Od dosedanjih toplotnih črpalk se razlikuje po mnogih inovativnih rešitvah. Kronotermu je prvemu v Evropi uspelo prenesti najboljše lastnosti hišnih toplotnih črpalk na področje komercialnih naprav. Nova črpalka postavlja nove standarde na področju trajnostnega ogrevanja in hlajenja. Pri ogrevanju so njeni izpusti ogljikovega dioksida za kar 80 odstotkov nižji kot pri povprečnih črpalkah, njena učinkovitost je pri ogrevanju višja za 45 odstotkov, pri hlaje- nju za 22 odstotkov, kar pomeni pomembne prihranke energije. Uporablja okolju prija- zno naravno hladivo. tju je ustvaril nekoliko manj čistih prihodkov od prodaje kot lani v enakem času, imel pa je več čistega dobička. Le- tos je v svojo skupino, ki jo zdaj sestavlja že deset družb doma in v tujini, vključil še celjsko podjetje Sotech, ki se med drugim ukvarja tudi z izdelovanjem programske opreme za zavarovalništvo. Ker v Cetisu, ki sodi med vodilne evropske proizvajal- ke varnostnih tiskovin, tudi v prihodnjih letih pričakujejo rast, so na območju svojega tovarniškega kompleksa av- gusta začeli graditi novo pro- izvodno-poslovno stavbo, ki bo velika 9.200 kvadratnih metrov. Celoten projekt, ki vključuje tudi nakup najso- dobnejše strojne in program- ske opreme za izdelavo in iz- dajo elektronskih potovalnih dokumentov, bo predvidoma končan v treh letih. V podje- tju naložbo, ki jo je v okviru Zakona o spodbujanju inve- sticij s 7,7 milijona evrov pod- prla tudi država, ocenjujejo na 40 milijonov evrov. Cetis ni edini, ki je letos dobil nekaj nepovratnih dr- žavnih sredstev. Končno jih je bil deležen tudi Kovintrade, ki bo predvidoma do konca leta 2025 povečal svoje skla- diščne zmogljivosti v Štorah, kjer že ima dve veliki skladi- šči. Za naložbo, ki je vredna 7,4 milijona evrov brez davka na dodano vrednost, je uspel dobiti malo več kot 1,5 milijo- na evrov. Z novim skladiščem in nakupom strojev za razrez ter z dodelavo materialov bo Kovintrade okrepil ponudbo svojih storitev ter s tem pove- čal količinsko prodajo. Za napredno proizvodnjo Medtem ko se bosta Cetis in Kovintrade s svojimi no- vimi pridobitvami lahko po- hvalila šele v prihodnjih letih, je podjetje Uniforest, ki je na mednarodnem trgu že dolgo znano kot inovativni proizva- jalec visokokakovostne goz- darske mehanizacije, letos v industrijski coni v Latkovi vasi odprlo 4.500 kvadratnih metrov veliko zgradbo, na- menjeno napredni proizvo- dnji. Naložba, ki jo je z 2,8 milijona evrov podprla Evrop- ska unija, je vredna približno 8 milijonov evrov. »Naložba je bila precejšen zalogaj, a se zavedamo, da nam lahko uspešno poslovanje tudi v prihodnjih letih omogočita le avtomatizacija in robotizaci- ja. Vlaganje v napredne, di- gitalne in trajnostne procese je korak v pravo smer,« je po- vedal direktor Drago Pintar. Betonarna prihodnosti Prav tako z državno pomo- čjo je slatinsko podjetje Gic gradnje v industrijski coni Negonje letos postavilo novo betonarno. Gre za eno naj- bolj sodobnih in naprednih betonarn, ki je prva te vrste v Sloveniji, saj ima v celoti digitalno vodene procese, v katere je vključena tudi ume- tna inteligenca. Po besedah direktorja dr. Roka Cajzka je uvedba naprednih digitalnih rešitev Gic gradnje postavila na vodilno mesto v gradbeni dejavnosti, a ne samo v Slo- veniji, temveč tudi v njeni bli- žnji okolici. Z novo betonar- no sta se namreč v Skupini Gic, v kateri je osem podjetij in 250 zaposlenih, ki ustva- rijo od 90 do 100 milijonov evrov letnega prihodka, za- čela obdobje trajnostne gra- dnje in prehod iz klasičnih v digitalno vodene procese. Slatinsko družinsko pod- jetje, ki je na trgu že 34 let, je torej letos s skrbno načr- tovanim izborom in z vklju- čitvijo digitalnih tehnologij ter naprednih proizvodnih procesov postavilo temelje industrije 4.0 tudi v proizvo- dnji betona. Država tudi jemlje Slovenski državni holding (SDH) je uresničil načrt, ki ga je Družba za upravljanje ter- jatev bank za šentjursko kme- tijsko podjetje Meja pripravila že pred nekaj leti. Postal je namreč lastnik tega drugega največjega proizvajalca jajc v državi ter pomembnega pri- delovalca jabolk. SDH, ki je terjatve do Meje prevzel od slabe banke, je v postopku prisilne poravnave izvedel poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala ter s tem iz podjetja izrinil lastnico, ptujsko družbo Altius. Nato je del svojih terjatev pretvoril v lastniški delež. Altius je delnice šentjur- skega podjetja kupil leta 2020 na dražbi in zanje plačal 600 tisoč evrov, a mu državni družbi nista dopustili, da bi v njem uveljavil lastniške in upravljavske pravice. Ves čas je trdil, da je bila uvedba prisilne poravnave neupravi- čena, in je poskušal to doka- zati z ugovori, s tožbami in tudi kazenskimi ovadbami, a pri tem ni bil uspešen. Sla- bi banki in SDH je očital, da sta zlorabila institut prisilne poravnave ter povzročila Meji veliko poslovno škodo. Ptuj- čani so tako do letošnjega avgusta, ko je višje sodišče pokopalo njihovo zadnje upa- nje, da bi v boju za šentjur- sko podjetje vendarle lahko uspeli, bili lastniki Meje le na papirju. Denarja, ki so ga plačali za nakup delnic ter za storitve različnih odvetniških družb, jim ne bo povrnil nih- če. Odgovora na vprašanje, ali bo SDH Mejo priključil Farmam Ihan in potem zdru- ženo podjetje prodal, še ni. Stečaj in spodleteli nakupi In še štiri zgodbe, ki niso odmevale samo v splošni in gospodarski javnosti v regi- ji, ampak v celotni državi. Prva je propad družbe Emo Orodjarna, druga neuspešni poskus lastniškega umika Izidorja Krivca iz Celjskih mesnin, tretja odpovedani prevzem Engrotuša in četrta spodletela prodaja večinske- ga deleža v štorski jeklarni. Stečaj Emo Orodjarne je bil, čeprav so od poletja iz podjetja prihajale same slabe novice, za marsikoga presene- čenje. Najstarejša orodjarna v Sloveniji in tudi ena najsta- rejših v Evropi je bila v lasti družbe Corda Orodjarna, v kateri je z 42-odstotnim dele- žem največji lastnik nekdanji gospodarski minister Stanko Stepišnik. Skoraj v celoti je bila vezana na avtomobilsko industrijo, za katero je izdelo- vala orodja za preoblikovanje pločevine. Je postala prva celj- ska žrtev krize, ki se v tej de- javnosti vedno bolj poglablja? Zadnji dve leti je poslovala z visoko izgubo, kolikšna bo le- tošnja, še ni znano. Pogosto je imela blokirane bančne raču- Prepozno? Najodmevnejša kadrovska sprememba se je letos zgodila v Uni- orju, kjer je dolgoletnega predsednika uprave Darka Hrastnika 1. junija zamenjal 54-letni diplomirani ekonomist Robert Vuga iz Dola pri Ljubljani. Nekateri gospodarstveniki pravijo, da bi do zamenjave moralo priti že prej. Poleg ukrepov na kadrovskem področju se je Vuga lotil še sprememb v proizvodnih programih. Mu bo Unior uspelo rešiti iz primeža velike zadolženosti? (Foto: arhiv Uniorja) ne, zato so zaposleni plače do- bivali z veliko zamudo. Takoj po razglasitvi stečaja je ste- čajni upravitelj začel poizve- dovati, kakšno je zanimanje za najem njenih proizvodnih prostorov in opreme. Sodišče je potrdilo tudi njegov predlog o dokončanju proizvodnje, da bo škoda manjša in se bo v stečajni masi zbralo čim več denarja za poplačilo upnikov. Kolikšne so njihove terjatve, bo znano šele prihodnje leto. Približno 85 delavcev bo ime- lo zaposlitev vsaj še štiri me- sece. V začetku maja je poslovno javnost in tudi Celjane prese- netila novica, da naj bi bile Celjske mesnine naprodaj, najresnejši kupec pa hrva- ška družba Mesna industrija Braća Pivac. Razlog za proda- jo enega največjih mesnopre- delovalnih podjetij v Sloveniji naj bi bil spor med lastniko- ma. Celjske mesnine oziroma Skupino Celjske mesnine, v kateri so poleg obvladujoče družbe v Celju še invalidsko podjetje, Pršutarna S'Krasa, družba Radgonske gorice in hčerinski družbi v Zagrebu in Beogradu, sta lastniško obvladovala Izidor Krivec in kranjski poslovnež Danilo Dujović, ki je svoj 40-odsto- tni lastniški delež že prodal Hrvatom. Kaj naj bi bil razlog do- mnevnega spora med Kriv- cem in Dujovićem, še ve- dno ni znano. Slišati je bilo mogoče marsikaj, tudi to, da naj bi bil v ozadju denar, poslovanje Celjskih mesnin, ki so lani imele 1,8 milijona evrov izgube, pa naj bi bilo pod drobnogledom revizor- jev. Izidor Krivec je strate- ško partnerstvo s hrvaškim podjetjem opisal kot dobro novico za podjetje, zaposle- ne, dobavitelje in potrošnike. »Partnerstvo bo v obojestran- sko korist, saj bo omogočilo nadaljnjo rast Celjskih me- snin in tudi nove skupine, ki bo največja ter najuspešnejša na področju rdečega mesa v regiji,« je dejal. Junija je celjsko sodišče na zahtevo specializiranega državnega tožilstva Izidorju Krivcu prepovedalo, da pro- da ali zastavi svoj 60-odstotni delež. Prepoved velja pol leta, kar pomeni, da se bo zgodba o prodaji kmalu nadaljevala. Tožilstvo se je za blokado la- stništva Celjskih mesnin od- Nova revolucionarna naprava z Gomilskega Bogdan Kronovšek, solastnik in direktor: »Ko v naši dejavnosti začrtaš novo smer, si prvi, ampak te potem čez nekaj let vsi dohitijo. Zato v Kronotermu ves čas razvijamo nove naprave.« (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) ločilo zaradi kazenske zade- ve, v kateri je prvi osumljenec Mirko Tuš, ki naj bi mu Dujo- vić pomagal pri 30 milijonov evrov vrednem oškodovanju Engrotuša. Prav toliko koristi naj bi z istimi spornimi posli ustvarili Celjske mesnine in povezana podjetja. Posli, ki jih preiskuje tožilstvo, izha- jajo iz leta 2010, ko sta Krivec in Dujović iskala najkrajšo pot do vračila posojil, naje- tih za financiranje prevzema Celjskih mesnin. Tudi Engrotuš naj bi letos dobil novega lastnika, a sta Mercator in njegova hrvaška lastnica Skupina Fortenova odstopila od pogodbe. Kot razlog za odstop sta nave- dla, da ključni pogoji, ki jih predvideva pogodba, ne bodo izpolnjeni. In kako so takšen razplet oziroma zaplet spreje- li Celjani in njihovi lastniki? Dejali so, da ostajajo zave- zani dolgoročnemu razvoju Engrotuša in da bo ena od nji- hovih dejavnosti tudi iskanje resnejših kupcev. Odpuščanja Mercator torej ni kupil Engrotuša in tudi Slovenska industrija Jekla (Sij) si je pre- mislila ter se odpovedala la- stniškemu vstopu v podjetje Štore Steel. Razlog je njeno slabo poslovanje, zaradi če- sar je že napovedala številne ukrepe, med njimi tudi od- puščanje. Umik Sija, ki naj bi za nakup večinskega deleža ponujal 70 milijonov evrov, je bil slaba novica za Unior, ki si že nekaj časa prizadeva, da bi s prodajo svojega deleža v štorski jeklarni in turistične družbe Unitur deloma zmanj- šal dolg do bank. Uniorju, ki večinoma dela za avtomo- bilsko industrijo, letos ni šlo dobro. Po devetih mesecih poslovanja je imel sedem mi- lijonov čiste izgube, ob koncu leta naj bila še višja. Podjetje je že zaprlo enega od svojih obratov, v Zrečah bo ukinilo program Strojegradnja, zaradi česar bo na cesti ostalo pribli- žno petdeset ljudi. Zaradi recesije v avtomobil- ski industriji, ki je njen naj- večji kupec, tudi poslovanje štorske jeklarne letos ni bilo najboljše. Prodala je še manj izdelkov kot lani, po napove- dih glavnega direktorja Jani- ja Jurkoška bo končni izid spet pozitiven. Lani je imela 2,7 milijona evrov izgube. Slatinsko podjetje Gic gradnje je postavilo najbolj sodobno in napredno betonarno v Sloveniji. Ima v celoti digitalno vodene procese, v katere je vključena tudi umetna inteligenca. (Foto: arhiv NT/Nik Jarh) Ostajajo v lasti kmetijskih zadrug »S svojim poslovanjem dokazujemo, da lahko tudi podjetje, ki je v zadružni lasti, dela dobro. V času, ko slovensko živilskopredelovalno industrijo pretresajo prevzemi tujcev, ostajamo trdno v lasti kmetijskih zadrug. Zelo pomembno je, da imajo kmeti svojo mlekarno,« je sredi leta javnosti sporočil Vinko But, direktor Mlekarne Celeia, ki je tudi letos poslovala dobro. Povečala je količinsko prodajo vseh svojih izdelkov in znižala stroške, zlasti za porabo energije. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Celjsko leto 2024 se izteka z nekaterimi vidnejši- mi projekti in naložbami. Naše novinarsko pero ne bo izgubilo svoje ostrine niti v letu 2025. Pod našim drobnogledom bodo še bolj tisti, ki so plačani, da soustvarjajo prihodnost mesta. Ne gre le za župa- na, ampak tudi za vodje občinskih oddelkov, javnih ustanov. Gre tudi za uslužbence, ki so v stiku z ob- čani bolj po telefonu kot na terenu. Pod drobnogled bomo vzeli krajevne skupnosti in mestne četrti ter preverili, ali storijo dovolj za svoje krajane. Pozorni bomo na svetnike. Razprava nekaterih se pogosto sliši kot gostilniška. Spremljali bomo, kako preberejo odloke, ki jih sprejemajo. Ne bomo pozabili niti na člane svetov javnih zavodov. Ali so tam zaradi svoje politične koristi ali zaradi nadzora nad poslovanjem javnih zavodov? V prvi vrsti bomo svoje novinarsko delo opravljali zaradi ljudi. Zaradi občanov, ki se nas obrnejo, ker odgovorov včasih ne dobijo od tistih, ki so plačani za to. SIMONA ŠOLINIČ Kaj je Celju prineslo ali odneslo leto 2024? Še naprej jim bomo gledali pod prste Eden odmevnejših projektov, o katerem smo letos poročali, je bila zagotovo postavitev 123-tonskega kolesarskega mostu čez Savinjo. Jeklena kon- strukcija mostu je del kolesarske povezave Celje–Žalec. (Foto: Andraž Purg) Ena aktualnejših tem, ki smo jih spremljali, je bila zmeda s selitvijo iz hiš v Medlogu. Šest hiš je bilo na seznamu za odstranitev po lanskem neurju, nato si je država premislila. (Foto: bralec NT) Ko smo letos poročali o grafitih na celjskih stavbah, ki so pogosto posledica vandalizma, se nam je prav »smilila« hiša na vogalu križišča Gregorčičeve in Kersnikove ulice v Celju. To je namreč ena od lokacij, ki se gra- fitov že desetletja ne more reši- ti. Četudi so grafiti odstranjeni, se čez čas ponovno znajdejo na fasadi … (Foto: Andraž Purg) Letos smo preverjali tudi, kaj bo z območjem nekdanjega Rakuševega mlina, ki je pogorel. V občini so nam pove- dali, da bodo po sprejetju občinskega prostorskega načrta pripravili občinski podrobni prostorski načrt, s katerim bosta določeni nova raba prostora in zazidalna situacija. To, da celjska občina za širše območje Rakuševega mlina pripravlja podrobni prostorski načrt, je bila novica že leta 2017. Do takrat ni bilo nobenega zainteresiranega vlagatelja za to območje. (Foto: arhiv NT/Sherpa) In o čem vse smo letos po- ročali? Januarja smo raziska- li, koliko vprašanj, ki so po- membna za Celje, postavljajo celjski svetniki. Ugotovili smo, da nekateri sprašujejo veliko, drugi manj ali sko- raj nič. Slednji bi se morali zavedati, da sedenje na sve- tniških stolih ne pomeni le prejemanja ene višjih sejnin v Sloveniji, ampak soustvar- janje mesta. Država o Medlogu: selitev da, selitev ne Spomladi je odmevala no- vica, da se bodo na podlagi sklepov vlade po lanski ujmi morali seliti lastniki nekate- rih hiš v celjskem Medlogu. Dva lastnika hiš se s tem ni- sta strinjala in sta vložila ka- zensko ovadbo zoper enega od uradnikov, saj sta trdila, da sta bila pri podpisovanju dokumentacije zavedena. A je nato država v drugi polo- vici leta odločila, da selitve iz Medloga ne bo. V mesecih do preobrata glede odločitve so nekateri, ki so bili na sezna- mu za selitev, in lastnika, ki se nista želela seliti, skoraj iz- gubili živce, saj jim je odnos države in lokalne skupnosti povzročil nemalo skrbi. Prav tako spomladi smo pisali o strategijah športa in kulture v mestni občini Celje. Strategija športa je bila med svetniki sprejeta s pomisleki, pri kulturi je šlo gladko. Ko- liko bo Celje uresničilo obe, bomo videli. Na športnem področju naj bi Celje bolj izkoristilo danosti Šmartin- skega jezera, Celjske koče in brega ob Savinji. Med drugim naj bi v mestne četrti in kra- jevne skupnosti občina na- mestila mize za namizni tenis in z drugimi naložbami bolj športno spodbudila občane. Na kulturnem področju, kjer je letos (o tem smo poročali zgodaj jeseni) nastala zmeda s kulturnima razpisoma, naj bi prav tako okrepili delova- nje. Med drugim strategija prinaša izmenjave in gostova- nja drugih gledališč v Celju, »široko pluralnost glasbenih zvrsti« pri nastopih v Celju, nekoliko drugačen način fi - nanciranja kulture in spod- bujanje več sodelovanja med različnimi sektorji. Zatem ko so celjski svetniki potrdili strategiji razvoja na področju kulture in športa, je sledila tudi razprava o stra- tegiji razvoja turizma od leta 2024 do leta 2029 z usmeri- tvami do leta 2031. Strategi- ja predvideva več napora na poti do tega, da bi Celje posta- lo bolj turistično zanimivo. Občina želi še bolj poudariti zgodovino Celja ter to, da je sejemsko mesto. Do konca leta 2029 strategija predvide- va rast turističnih nočitev za 30 odstotkov. A glede na sta- tistične podatke iz leta 2022 bodo morali ponudniki in ob- čina za ta cilj še bolj stopiti skupaj in se povezati. Občani peš, oni z avtomobilom? V prvi polovici leta 2024 smo pisali tudi o sanaci- ji območja Stare cinkarne, ki predstavlja staro okolj- sko breme. Onesnažena tla bodo očiščena do te mere, da ne bodo več predstavljala tveganja za zdravje ljudi in okolje. Ena od možnosti za to območje je tako imenovan Parlament cinkarna, ki ga je zasnovala ekipa arhitektov in urbanistov iz Avstrije, Španije in Nemčije. Gre za možnost gostejše pozidave na tem območju. Del je na primer zasnovan kot naravno in re- kreacijsko območje ob reki s pestrim programom. Poleti smo sledili zgodbi Celjanke, katere prijateljico so pokopali v skupni grobni- ci na mestnem pokopališču v Celju. Bralka je bila negativ- no presenečena, ker občina po pogrebu ni takoj zapisala imena in priimka pokojnice na spomeniku. Razlog naj bi bili previsoki stroški. Gre za grobnico, kjer so pokopane osebe, ki nimajo svojcev. Ker občina uredi napise celo z nekajmesečno zakasnitvijo in ne takoj po pogrebu, smo jo vprašali, ali se ji to zdi do- stojanstveno do pokojnikov, ki že tako ali tako nimajo svojcev oziroma so bili pre- puščeni sami sebi. Vzrok za kasnejši zapis na spomeniku je predvsem tehnične in stro- škovne narave. V prvi polovici leta je bil v knežjem mestu odmeven pro- jekt Celje se pelje trajnostno, ki spodbuja trajnostne pri- hode v vrtec, šolo ali službo. Takrat smo skrivaj preverili, koliko zaposlenih v občini v službo pride peš ali s kole- som. Ugotovili smo, da je z avtobusom, s kolesom ali peš prišlo relativno malo zaposle- nih, večina je v službo prišla z avtomobili, ki so jih parkirali na parkirišču Spodnji grad. S tem smo želeli opozoriti pred- vsem na zgled, ki ga občinski delavci dajejo občanom, med- tem ko sami od njih pričaku- jejo neko vedenje. Nekoč velikani, danes osamelci Poleti smo poročali o pra- znih lokalih v središču me- sta. V njem je bilo takrat praznih več kot 50 lokalov in prostorov, ki so bili nekoč trgovski ali gostinski velikani ter nepogrešljivi za Celjane. Zdaj samevajo in čakajo na podjetnike, da jih bodo po- novno oživili. Na seznamu so bili med drugim še pred leti poln Populus, nekoč privlačna Turška mačka, Leonardo, nekdanji prostori Alpine v Prešernovi ulici in Conrada v Vodnikovi ulici. S seznamom praznih loka- lov naj bi občina vzpostavila bazo prostih nepremičnin za poslovno dejavnost v starem mestnem jedru, ki bi morebi- tnim najemnikom ali kupcem omogočila lažji dostop do in- formacij o razpoložljivih po- slovnih prostorih. Naslednje leto bomo preverili, kakšen sta odziv in zanimanje za te prazne prostore. Celjani želijo več »ležečih policajev« Poleti smo pisali tudi o ob- novi znamenite Vile Sonja v Kersnikovi ulici, ki bo v pri- hodnje namenjena delovanju Centra za duševno zdravje od- raslih, ki deluje v okviru Zdra- vstvenega doma Celje. Vre- dnost del znaša malo več kot 1,4 milijona evrov. Naložbo bo sofi nanciralo tudi ministr- Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Celjsko leto 2024 se izteka z nekaterimi vidnejši- mi projekti in naložbami. Naše novinarsko pero ne bo izgubilo svoje ostrine niti v letu 2025. Pod našim drobnogledom bodo še bolj tisti, ki so plačani, da soustvarjajo prihodnost mesta. Ne gre le za župa- na, ampak tudi za vodje občinskih oddelkov, javnih ustanov. Gre tudi za uslužbence, ki so v stiku z ob- čani bolj po telefonu kot na terenu. Pod drobnogled bomo vzeli krajevne skupnosti in mestne četrti ter preverili, ali storijo dovolj za svoje krajane. Pozorni bomo na svetnike. Razprava nekaterih se pogosto sliši kot gostilniška. Spremljali bomo, kako preberejo odloke, ki jih sprejemajo. Ne bomo pozabili niti na člane svetov javnih zavodov. Ali so tam zaradi svoje politične koristi ali zaradi nadzora nad poslovanjem javnih zavodov? V prvi vrsti bomo svoje novinarsko delo opravljali zaradi ljudi. Zaradi občanov, ki se nas obrnejo, ker odgovorov včasih ne dobijo od tistih, ki so plačani za to. SIMONA ŠOLINIČ Kaj je Celju prineslo ali odneslo leto 2024? Še naprej jim bomo gledali pod prste Eden odmevnejših projektov, o katerem smo letos poročali, je bila zagotovo postavitev 123-tonskega kolesarskega mostu čez Savinjo. Jeklena kon- strukcija mostu je del kolesarske povezave Celje–Žalec. (Foto: Andraž Purg) Ena aktualnejših tem, ki smo jih spremljali, je bila zmeda s selitvijo iz hiš v Medlogu. Šest hiš je bilo na seznamu za odstranitev po lanskem neurju, nato si je država premislila. (Foto: bralec NT) Ko smo letos poročali o grafitih na celjskih stavbah, ki so pogosto posledica vandalizma, se nam je prav »smilila« hiša na vogalu križišča Gregorčičeve in Kersnikove ulice v Celju. To je namreč ena od lokacij, ki se gra- fitov že desetletja ne more reši- ti. Četudi so grafiti odstranjeni, se čez čas ponovno znajdejo na fasadi … (Foto: Andraž Purg) Letos smo preverjali tudi, kaj bo z območjem nekdanjega Rakuševega mlina, ki je pogorel. V občini so nam pove- dali, da bodo po sprejetju občinskega prostorskega načrta pripravili občinski podrobni prostorski načrt, s katerim bosta določeni nova raba prostora in zazidalna situacija. To, da celjska občina za širše območje Rakuševega mlina pripravlja podrobni prostorski načrt, je bila novica že leta 2017. Do takrat ni bilo nobenega zainteresiranega vlagatelja za to območje. (Foto: arhiv NT/Sherpa) In o čem vse smo letos po- ročali? Januarja smo raziska- li, koliko vprašanj, ki so po- membna za Celje, postavljajo celjski svetniki. Ugotovili smo, da nekateri sprašujejo veliko, drugi manj ali sko- raj nič. Slednji bi se morali zavedati, da sedenje na sve- tniških stolih ne pomeni le prejemanja ene višjih sejnin v Sloveniji, ampak soustvar- janje mesta. Država o Medlogu: selitev da, selitev ne Spomladi je odmevala no- vica, da se bodo na podlagi sklepov vlade po lanski ujmi morali seliti lastniki nekate- rih hiš v celjskem Medlogu. Dva lastnika hiš se s tem ni- sta strinjala in sta vložila ka- zensko ovadbo zoper enega od uradnikov, saj sta trdila, da sta bila pri podpisovanju dokumentacije zavedena. A je nato država v drugi polo- vici leta odločila, da selitve iz Medloga ne bo. V mesecih do preobrata glede odločitve so nekateri, ki so bili na sezna- mu za selitev, in lastnika, ki se nista želela seliti, skoraj iz- gubili živce, saj jim je odnos države in lokalne skupnosti povzročil nemalo skrbi. Prav tako spomladi smo pisali o strategijah športa in kulture v mestni občini Celje. Strategija športa je bila med svetniki sprejeta s pomisleki, pri kulturi je šlo gladko. Ko- liko bo Celje uresničilo obe, bomo videli. Na športnem področju naj bi Celje bolj izkoristilo danosti Šmartin- skega jezera, Celjske koče in brega ob Savinji. Med drugim naj bi v mestne četrti in kra- jevne skupnosti občina na- mestila mize za namizni tenis in z drugimi naložbami bolj športno spodbudila občane. Na kulturnem področju, kjer je letos (o tem smo poročali zgodaj jeseni) nastala zmeda s kulturnima razpisoma, naj bi prav tako okrepili delova- nje. Med drugim strategija prinaša izmenjave in gostova- nja drugih gledališč v Celju, »široko pluralnost glasbenih zvrsti« pri nastopih v Celju, nekoliko drugačen način fi - nanciranja kulture in spod- bujanje več sodelovanja med različnimi sektorji. Zatem ko so celjski svetniki potrdili strategiji razvoja na področju kulture in športa, je sledila tudi razprava o stra- tegiji razvoja turizma od leta 2024 do leta 2029 z usmeri- tvami do leta 2031. Strategi- ja predvideva več napora na poti do tega, da bi Celje posta- lo bolj turistično zanimivo. Občina želi še bolj poudariti zgodovino Celja ter to, da je sejemsko mesto. Do konca leta 2029 strategija predvide- va rast turističnih nočitev za 30 odstotkov. A glede na sta- tistične podatke iz leta 2022 bodo morali ponudniki in ob- čina za ta cilj še bolj stopiti skupaj in se povezati. Občani peš, oni z avtomobilom? V prvi polovici leta 2024 smo pisali tudi o sanaci- ji območja Stare cinkarne, ki predstavlja staro okolj- sko breme. Onesnažena tla bodo očiščena do te mere, da ne bodo več predstavljala tveganja za zdravje ljudi in okolje. Ena od možnosti za to območje je tako imenovan Parlament cinkarna, ki ga je zasnovala ekipa arhitektov in urbanistov iz Avstrije, Španije in Nemčije. Gre za možnost gostejše pozidave na tem območju. Del je na primer zasnovan kot naravno in re- kreacijsko območje ob reki s pestrim programom. Poleti smo sledili zgodbi Celjanke, katere prijateljico so pokopali v skupni grobni- ci na mestnem pokopališču v Celju. Bralka je bila negativ- no presenečena, ker občina po pogrebu ni takoj zapisala imena in priimka pokojnice na spomeniku. Razlog naj bi bili previsoki stroški. Gre za grobnico, kjer so pokopane osebe, ki nimajo svojcev. Ker občina uredi napise celo z nekajmesečno zakasnitvijo in ne takoj po pogrebu, smo jo vprašali, ali se ji to zdi do- stojanstveno do pokojnikov, ki že tako ali tako nimajo svojcev oziroma so bili pre- puščeni sami sebi. Vzrok za kasnejši zapis na spomeniku je predvsem tehnične in stro- škovne narave. V prvi polovici leta je bil v knežjem mestu odmeven pro- jekt Celje se pelje trajnostno, ki spodbuja trajnostne pri- hode v vrtec, šolo ali službo. Takrat smo skrivaj preverili, koliko zaposlenih v občini v službo pride peš ali s kole- som. Ugotovili smo, da je z avtobusom, s kolesom ali peš prišlo relativno malo zaposle- nih, večina je v službo prišla z avtomobili, ki so jih parkirali na parkirišču Spodnji grad. S tem smo želeli opozoriti pred- vsem na zgled, ki ga občinski delavci dajejo občanom, med- tem ko sami od njih pričaku- jejo neko vedenje. Nekoč velikani, danes osamelci Poleti smo poročali o pra- znih lokalih v središču me- sta. V njem je bilo takrat praznih več kot 50 lokalov in prostorov, ki so bili nekoč trgovski ali gostinski velikani ter nepogrešljivi za Celjane. Zdaj samevajo in čakajo na podjetnike, da jih bodo po- novno oživili. Na seznamu so bili med drugim še pred leti poln Populus, nekoč privlačna Turška mačka, Leonardo, nekdanji prostori Alpine v Prešernovi ulici in Conrada v Vodnikovi ulici. S seznamom praznih loka- lov naj bi občina vzpostavila bazo prostih nepremičnin za poslovno dejavnost v starem mestnem jedru, ki bi morebi- tnim najemnikom ali kupcem omogočila lažji dostop do in- formacij o razpoložljivih po- slovnih prostorih. Naslednje leto bomo preverili, kakšen sta odziv in zanimanje za te prazne prostore. Celjani želijo več »ležečih policajev« Poleti smo pisali tudi o ob- novi znamenite Vile Sonja v Kersnikovi ulici, ki bo v pri- hodnje namenjena delovanju Centra za duševno zdravje od- raslih, ki deluje v okviru Zdra- vstvenega doma Celje. Vre- dnost del znaša malo več kot 1,4 milijona evrov. Naložbo bo sofi nanciralo tudi ministr- Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Letos smo poročali tudi … … o gradnji zunanjega dvigala in sob v Domu ob Savinji. Vrednost obeh naložb je bila 3,2 milijona evrov. … o tem, da je družba Mercator šele po našem novinarskem poročanju očistila in ogradila območje nekdanje trgovine na Polulah, ki je pred časom pogorela. Kupi odpadkov in pogo- relega lesa so bili tam namreč dlje časa in so kazili okolico. … o prenovljeni staromeščanski Vili Vodnikova ulica 14 v Celju, v kateri je 12 oskrbovanih stanovanj, ki so namenjena starejšim od 65 let. Vrednost obnove je bila 2,5 milijona evrov. … da je organizator majskega Urbanega gladiatorja šele po našem poročanju na razritem območju Herkulovega svetišča na Miklavškem hribu, kjer je potekala trasa prireditve, okolico uredil, kot je treba. … o postaji Poljubi in odpelji, ki je prva tovrstna postaja pri nas, in sicer pri Osnovni šoli Lava. Gre za površino, ki omogoča staršem, da svoje otroke varno odložijo v neposredni bližini šole, ti nato peš nadaljujejo pot do šolskih vrat. … da so bili obnovljeni prostori Zdravstvenega doma Celje v Gregorčičevi ulici 5. Obnova je zajemala prenovo kletnih, pritličnih in nadstropnih prostorov s poudarkom na uporab- nosti in dostopnosti. … da je Celje končno postalo občina po meri invalidov in da je v proračunu za leto 2025 občina predvidela vključi- tev novega razpisa za spodbujanje univerzalne dostopnosti oziroma premagovanja arhitektonskih ovir v stavbah. Gre za projekt, s katerim bo v zasebnih objektih so nancirala vgra- dnjo dvigal in klančin. … da sta za naslednje leto načrtovani sanaciji zemljine na otroškem igrišču enote Sonce Vrtca Anica Černejeve v Kaju- hovi ulici in enote Vrtca Zarja Čira čara v Škapinovi ulici. Spo- mnimo, da sicer sanacija zemljine na igriščih celjskih vrtcev traja od leta 2017. … o izvajanju pogrebov v Celju, saj je Veking odstopil od koncesijskega sodelovanja z Mestno občino Celje. Ta mora zdaj najti novega koncesionarja ali se uspešno dogovoriti z Vekingom za podaljšanje pogodbe. Leto 2024 mineva ob dejstvu, da še ni znano, kdo bo v Celju izvajal pogrebe od 1. marca 2025. stvo za zdravje. Konec del je predviden za jesen prihodnje leto. Avgusta je sledil članek o jezi nekaterih Celjanov zaradi zaprtja Cankarjeve ulice, kjer so obnavljali sicer ne tako zelo poškodovane kamnite tlake. Na nekatere očitke, da naj bi bili tlaki leta 2014 položeni slabo, so v občini odgovorili, da je do slabega stanja tlakov v tako kratkem času po ob- novi prišlo zaradi obremeni- tve ulice. Avgusta je občina nadaljevala tudi obnovo po ujmi poškodovanih cest, med drugim odseke cest Šmartno v Rožni dolini–Hrenova, Rožni Vrh–Brezova in Šmiklavž pri Škofji vasi–Lipovec ter krajše odseke v Medlogu in Rožnem Vrhu. Celjska občina je poleti ob- javila tudi možnost, da Celja- ni podajajo predloge v sklopu celostne prometne strategije. Na zemljevidu občine lahko vpisujejo predloge, kaj bi izboljšali v prometu. Čeprav se nekaterim zdi čudno, da s spletne strani nekateri pre- dlogi tudi čudežno izginejo oziroma je spletno povezavo do strategije težko najti, naj bi prometna strategija obči- ni pomagala, da bo stanje v prometu in prometni infra- strukturi izboljšala. Sodeč po predlogih, občani pogrešajo boljše avtobusne povezave do svojih naselij, popravi- lo cest, kar prav tako vpliva na prometno varnost, več krožišč, »ležečih policajev«, asfaltirana večja parkirišča in več merilnikov hitrosti na nekaterih odsekih. Tak odsek je od Petrička čez Lisce, kjer kljub omejitvi hitrosti vozniki divjajo mimo naselja, kjer je ogromno otrok, o čemer smo prav tako poročali. Grafiti, avtobusni kaos in denar, ki ga ni dovolj V drugi polovici leta smo v Novem tedniku objavili tudi, kdo je dolžan odstraniti grafi - te, ki se ves čas pojavljajo tudi na vidnejših mestnih stavbah in kazijo videz mesta. Čeprav so nekateri grafi ti, priznaj- mo, tudi izvirni in zanimivi, so pogosto posledica vanda- lizma. Ob začetku šolskega leta je bila ena aktualnejših (tudi) celjskih tem neureje- nost avtobusnih linij. Zme- da je takrat nastala zaradi nekaterih sprememb voznih redov in kot so nam povedali v družbi za upravljanje jav- nega potniškega prometa, se koncesionarji za prevoze na nekaterih območjih na izva- janje prevozov niso dobro pripravili, zaradi česar so jim grozile tudi kazni. Jeseni so celjski mestni svetniki potrdili pravilnik o izvedbi participativnega proračuna Mestne občine Celje. Ta je podlaga za nje- govo uresničitev v praksi. Celje bo tako prvič dobilo participativni proračun, kar pomeni, da bodo o porabi nekega zneska odločali ob- čani. A kot pri vsaki odloči- tvi marsikdo ni bil zadovo- ljen predvsem z zneskom, ki bo temu namenjen. 250 tisoč evrov bo občina raz- delila med osem območij in skupino mladih. Vsakemu območju bo dodeljenih 30 tisoč evrov, 10 tisoč evrov bo posebej namenjenih mla- dim. Mnoge skrbi, kaj bodo s tem denarjem sploh lahko naredili na svojih območjih. Jezero, višje cene in nov bazen? Eden vidnejših prispevkov, ki je spodbudil ljudi k razmi- šljanju o celjskih biserih, je bil tudi članek o prihodnosti Šmartinskega jezera. Družba ZPO in Mestna občina Celje sta jeseni organizirali Heka- ton. Udeleženci so razpravljali o razvoju območja okoli jeze- ra in o tem, kako bi lahko to območje postalo še bolj zani- mivo. Poudarili so potrebo po celoviti ureditvi tega prostora. Izpostavljeni sta bili tudi ure- ditev igrišč za različne genera- cije in učinkovitejša uporaba vode za različne vodne športe in namene. Celjane so junija nekoliko razburile višje cene celjskih vrtcev. Od prvega junija je cena programa vrtca za prvo starostno obdobje višja za 5,77 odstotka, za drugo sta- rostno obdobje za 0,77 odstot- ka, za kombinirani oddelek za 2,39 odstotka in za razvojni oddelek za 3,22 odstotka. Odmeven članek je bil tudi o več kot 700 straneh stališč do pripomb na občinski pro- storski načrt. Gre za izjemno pomemben dokument, ki ure- ja prostorsko in zemljiško po- dročje Celja. Predvideva tudi posege v prostor in zemljišča, ki bodo vplivali na ljudi. Ob- čina je prejela 362 pripomb, a odgovori vsem niso bili pogo- du. Še posebej tistim ne, ki so opozarjali, da spremembe, ki jih načrt predvideva, preveč posegajo v okolje, kjer živijo. Medtem ko so bile nekatere krajevne skupnosti dejavne pri podajanju pripomb, so bile druge slabo odzivne. Predse- dniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti so z razlogom izvoljeni na te položaje. Ena njihovih ključnih nalog je, da o tako pomembnem do- kumentu za razvoj območij dejavno obveščajo krajane in z njimi tudi razpravljajo o spremembah, ki se nanašajo na njihova območja. Vsi tega dejavno niso počeli. Oktobra smo objavili, da so se cene letnih obiskov zimskega kopališča v Celju povišale, zaradi česar naj bi marsikdo zastrigel z ušesi. V ZPO Celje, ki upravlja Zimsko kopališče Golovec, pravijo, da je bilo zvišanje cen vstopnic za to kopališče nujno. Cene so bile nespremenjene že od leta 2009, medtem ko so se stroški obratovanja bazena občutno povečevali. Med vr- sticami smo takrat izvedeli še, da občina z ZPO snuje tudi načrte za nov športni kompleks, ki bi vključeval Obljuba dana, a zaenkrat neuresničena Aprila smo pisali, da denar za obnovo Popovičeve ulice in Ceste na grad v Celju obstaja, za bližnje Podgorje ga ni. Občina bo do leta 2027 z evropskim denarjem ure- dila pločnik ob Cesti na grad, pločnik za varno šolsko pot ob lokalni cesti na Skalni kleti in Popovičevo ulico, dotrajana in ne- varna Cesta na Zvodno pa še vedno čaka na boljše čase. V primeru Ceste na grad in Popovičeve ulice gre za precej nevarne odseke, o čemer smo poročali že lani. Na Cesti na grad ni varno urejen vstop na šolske avtobuse, zato otroci vanje vstopajo sredi nevarnega križi- šča. Obnova teh cest je dobra novica, slabša pa za krajane bližnjega Podgorja (nasproti mestnega pokopališča). Ti namreč že vrsto let, še posebej od lanskega neurja, opozar- jajo na nevarno Cesto na Zvodno. Ta je stara in neustrezno urejena, meteorna voda ob dežju zaliva številne hiše, na delu omenjene ceste se je do zdaj sprožilo že nekaj plazov. Pozimi je cesta smrtno nevarna, saj se je do zdaj zaradi neustrezne nagnjenosti in pre- velike količine vode, zaradi česar pride do poledice, zgodilo že kar nekaj zdrsov vozil. Čeprav je občina krajanom Podgorja zagotovila, da bodo izvajalci obnovo Ceste na Zvodno začeli decembra, je situacija tam še vedno enaka in zaskrbljujoča za krajane in otroke, ki to cesto uporabljajo tudi za pot v službo, šolo ali za sprehode. (Foto: bralec NT) O prav posebni farsi smo pisali septembra. Krajani v okolici sotočja Hudinje in Voglajne nas ob vsakem večjem deževju opozarja- jo na naplavine, ki so pod železniškim nadvozom pri tako imenovanem Svinj- skem sejmu zagozdene že več kot leto. Tam so bile že pred lansko ujmo. Kup naplavin se ob vsakem neurju zmanjša, saj jih voda odnese proti mostu pri Dipu. Za ta most pa je znano, da je poškodovan in da komaj še stoji. Ko smo preverjali, kdo je pristojen za odstranitev teh naplavin, so nas klicali iz različnih državnih ustanov, saj tudi sami niso vedeli, kdo mora naplavine odstraniti. Nato so vendarle ugotovili, da so naplavine pod železniškim nadvozom dolžne odstraniti Slovenske železnice. Od tam so nam septembra odgovorili, da bodo to njihove strokovne službe storile »v čim krajšem možnem času«. Slovenskim železnicam samo sporoča- mo, da je že december in da naplavine še vedno niso od- stranjene. Slovenske železnice, zakaj niste odstranile naplavin? Kup vejevja je danes manjši od naplavin, ki so na tem delu ostale od lanskega neurja. A ne zato, ker bi Slovenske železnice območje očistile, ampak zato, ker voda sama odnese naplavine dolvodno proti že tako ali tako poškodovanem mostu pri Dipu. (Foto: Andraž Purg) novo zimsko kopališče in dr- sališče, in sicer poleg drugih športnih objektov ter površin. Ob izteku leta je bil na seji mestnega sveta sprejet astro- nomski proračun, vreden skoraj 100 milijonov evrov. Občina napoveduje številne projekte, od novega vrtca, »skate parka«, obnov cest, centra urbanega dogajanja, zelene cone v Medlogu do na- daljevanj del v Stari grofi ji, na stadionu Z'dežele in Toplarni Celje. Proračun za naslednje leto zajema tudi projektiranje in gradnjo kolesarskih pove- zav, načrtovan je tudi konec projektov Razlagova ulica, Cesta v Lokrovec in pločnik Prekorje. Prihodnje leto bodo v Celju zamenjali tudi most pri Topru in most na Polulah. Skratka, pred Celjem naj bi bilo pestro leto. Tudi mi se ga veselimo, saj bo dalo kar nekaj tem za novinarsko po- ročanje … Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Leto, ki se poslavlja, je bilo za Vojnik uspešno. V njem je občina pospešeno odpravljala posledice, ki so jih v letu 2023 pustile naravne ujme. Ob odpravljanju posledic neurij so uresničevali tudi številne druge pro- jekte in naložbe. Pestro je bilo tudi v občini Dobrna, ki je bila eno veliko gradbišče. Leto je bilo za Občino Vojnik tudi v znamenju jubilejev. Obeležila je namreč 30-letnico ustanovitve. Župan Branko Petre meni, da je občina v teh tridesetih letih veliko dosegla. Samo- stojnost ji je prinesla predvsem napredek na področju infrastrukture, ta se kaže tudi pri nekaterih večjih na- ložbah, poudarja. Največje pomanjkljivosti in težave se v vojniški občini kažejo na področju prometne varno- sti. S ciljem, da bi izboljšali razmere, so krajani Arclina in Vojnika v začetku leta ustanovili civilno iniciativo Tukaj smo Vojnik, ki opozarja na pereče prometne razmere in terja ureditev oziroma izboljšanje stanja. BOJANA AVGUŠTINČIČ VOJNIK, DOBRNA – Leto zaznamovali rekorden proračun, brnenje delovnih strojev, ustanovitev civilne iniciative in jubileji Medtem ko si občani Vojni- ka želijo, da se leto, kot je bilo lansko, ne bi nikoli več pono- vilo, saj so neurja povzročila razdejanje, kakršnega ne po- mnijo niti najstarejši krajani, je bilo leto 2024 bolj prijazno. »V njem smo intenzivno odpra- vljali posledice, ki so jih pustile naravne ujme. Država nam je prišla na pomoč z dodatnimi sredstvi, mi pa smo se potrudili in z marljivim delom uresničili veliko projektov tako na podro- čju obnavljanja cest in druge infrastrukture kot pri urejanju plazov, ki so poškodovali ali ogrožali stavbe in ceste,« je ob opravljenem delu zadovoljen župan Branko Petre. Proračun vojniške občine za leto 2024 je bil rekordno visok in je znašal skoraj 17 milijonov evrov. Od tega je bilo skoraj 60 odstotkov sredstev porabljenih za naložbe. Občina je po lan- skih poplavah od ministrstva za naravne vire in prostor za obno- vo prejela 3,7 milijona evrov. S tem denarjem je uresničila pet- indvajset projektov, med njimi je most v Polžah. Da je Občina Vojnik zgleden primer, kako se da hitro in učinkovito delati, je poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak. »Ve- sel sem za vsak evro, ki ga drža- va da skupnosti, kot je vaša, saj se v njej ta znesek podeseteri, medtem ko se v Ljubljani izgu- bi,« je dodal. Čeprav ob lanskih neurjih niso bili medijsko izpostavlje- ni, so tudi na Dobrni doživeli katastrofo. »Kamorkoli si po- gledal, si videl plazečo zemljo. Bilo je kar stresno. Ogrožene so bile hiše, ceste,« je dejal župan Dobrne Martin Brecl. Tudi v tej občini so letos zavi- hali rokave in se lotili obnove ter odpravljanja posledic ujme. Manjše poškodbe oziroma ti- sto, kar so lahko, so uredili sami, večje in zahtevnejše so evidentirali in prijavili v sistem Ajda. Več projektov še čaka na obnovo. Milijonske naložbe Ob odpravljanju posledic ujm so v občini Vojnik uresni- čevali tudi številne druge pro- jekte in naložbe. Med njimi so tri, ki so vredne več kot milijon evrov. To so kanalizacija Iven- ca, vodovod Lindek in športno igrišče na Frankolovem. Za vsakega od omenjenih pro- jektov je občina pridobila pol milijona evrov nepovratnih sredstev. Na gradnjo novega športne- ga igrišča so na Frankolovem čakali vrsto let. Frankolovska šola namreč doslej ni imela svojega igrišča. Učenci so upo- rabljali tistega nad graščinskim parkom, ki je od šole nekoliko oddaljeno, zato so šolarji med poukom izgubili veliko časa, da so prišli do igrišča. Novo Marljivo popravljali, kar je razdejala narava Z odprtja novega mostu v Polžah pri Novi Cerkvi. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je strinjal, da je ta most najlepši v celjski regiji. Ograja je narejena iz akacij s Sorževe domačije ki jih je podrlo lansko neurje. (Foto: Andraž Purg) igrišče bo služilo tako potre- bam šole kot vrtca. Uporabljala ga bodo lahko tudi društva v kraju. Projekt naj bi bil končan v prvih mesecih prihodnjega leta. V občini je viden tudi pre- mik pri oskrbi z vodo. Krajani Lindeka so tako po več letih le dobili dostop do javnega vodovodnega omrežja. Obči- na je gradila tudi kanalizacijo. Pomemben projekt je bila gra- dnja kanalizacijskega omrežja v Ivenci, s čimer so povezani celotno naselje Ivenca ter posa- mične stavbe ob trasi državne ceste do Vojnika, kjer je izva- jalec novozgrajeno omrežje povezal s kanalizacijskim sis- temom. »Lahko ocenim, da je bilo leto, ki se poslavlja, zelo uspe- šno. Tudi, ko se peljem po na- ših cestah, ugotavljam, da se nekajletno delo pri obnovi cest in mostov že lepo pozna,« pra- vi župan Branko Petre. Pereče prometne razmere Prometna varnost je bila v iz- tekajočem se letu največkrat in najglasneje izpostavljena teža- va v vojniški občini. Da so pro- metne razmere v občini slabe, celo zaskrbljujoče, so opozar- jali krajani Arclina, Vojnika in Frankolovega, ki so v začetku leta ustanovili civilno inicia- tivo Tukaj smo Vojnik. »Čas je, da krajani stopimo skupaj in zahtevamo osnovno infra- strukturo, ki nam bo zagoto- vila varnost. Dovolj imamo ignorantskega odnosa Občine Vojnik do prebivalcev Arclina, Vojnika in drugih krajev ob državni cesti. Dovolj imamo prometa, ki vsak dan vedno bolj vpliva na naša življenja. Dovolj neurejene javne infra- strukture, zaradi katere je bila ob lanskih neurjih marsikate- ra hiša poplavljena. Dovolj je nestrokovnih, rokohitrskih in nepremišljenih prostorskih rešitev,« so sporočali člani iniciative. Zahtevali so zagoto- vitev večje prometne varnosti z gradnjo pločnikov, kolesar- skih stez, prehodov za pešce. Zaskrbljeni so tudi zaradi na- črtovane prenove odseka šta- jerske avtoceste med Dramlja- mi in Slovenskimi Konjicami. Čeprav Dars med obnovo ne načrtuje obvozov po regionalni cesti skozi Vojnik, se v iniciati- vi bojijo, da se bo promet sko- zi vojniško občino še dodatno povečal, kar se sicer že dogaja ob nesrečah na avtocesti. Dars naj bi sicer obljubil sestanek z lokalnimi skupnostmi pred začetkom del, na katerem naj bi pojasnil, kako bo vse sku- paj urejeno tudi z varnostnega vidika. V vojniški občini pravijo, da se perečih prometnih razmer zavedajo. Strinjajo se tudi, da je nujno izboljšanje stanja na tem področju, pri čemer upajo tudi na sodelovanje občanov. Nekateri lastniki zemljišč, kjer je predvidena gradnja pločnikov in kolesarskih stez, namreč nočejo dati soglasij za odkup potrebnih zemljišč. Zato občina oziroma direkcija za infrastrukturo nekaterih že pripravljenih projektov ne mo- reta začeti izvajati. Bolj uspešni pri gradnji ko- lesarske povezave so v občini Dobrna, kjer je direkcija za infrastrukturo zgradila kole- sarsko pot od Lemberga skozi Dobrno proti meji z velenjsko občino. So se pa tudi na Dobr- ni ukvarjali s prometnimi te- žavami. Krajani Vinske Gorice že vrsto let zahtevajo ureditev prometnih razmer skozi kraj. Opozarjajo na preobremenje- nost ceste s tovornimi vozili in obljubljajo uporabo vseh prav- nih sredstev, če razmere ne bodo kmalu urejene. Krajani med drugim zahtevajo postavi- tev več cestnih ovir na omenje- ni cesti. Nujna sta po njihovem mnenju tudi gradnja novega mostu pri čistilni napravi ter redno izvajanje nadzora redar- ske službe glede upoštevanja prometne signalizacije. V znamenju jubilejev 2024 je bilo tudi leto okroglih obletnic. Občina Vojnik je obe- ležila 30-letnico ustanovitve občine. Da je bila tedanja odlo- čitev, da Vojnik stopi na samo- stojno pot, prava, je prepričan župan Branko Petre, ki meni, da je občina v teh tridesetih le- tih veliko dosegla. »S ponosom lahko rečem, da je občina Voj- nik v zadnjih tridesetih letih napredovala. Samostojnost je prinesla predvsem napredek na področju infrastrukture, ta se kaže tudi pri nekaterih večjih naložbah. Povečuje se tudi število prebivalcev, kar do- kazuje, da je pri nas prijetno ži- veti,« je ponosen. Še en jubilej v Vojniku obeležujejo ravno v tem času. Božični Vojnik, ki je prepoznavnost kraja ponesel v svet, namreč letos proslavlja deseto obletnico. Žal so leto zaznamovali tudi težki trenutki, saj so se poslo- vili kar trije prejemniki zlatega grba Občine Vojnik, ki so v lo- kalni skupnosti in širše pustili neizbrisen pečat, in sicer Av- gust Čerenak, Marija Marjanca Krpan in Franci Pliberšek. Frankolovska osnovna šola bo vendarle dobila svoje igrišče, ki bo namenjeno tako učencem šole kot vrtčevskim otrokom, prav tako ga bodo lahko uporabljala društva v kraju. (Foto: BA) Prometne signalizacije, ki v Vinski Gorici prepoveduje uporabo mostu in ceste težkim tovornjakom in dovoljuje le lokalni promet, številni vozniki oči- tno ne upoštevajo. Krajani, ki živijo ob tej cesti, se zato počutijo ogroženo. (Foto: Andraž Purg) Po nevarni cesti skozi Globoče vsak dan hodijo otroci. Toda po kriterijih dr- žave je število pešcev na tem odseku premajhno, da bi bila gradnja pločnika upravičena. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Na spletni strani Novega tednika ažurno objavljamo prve novice iz savinjske statistične regije, ki jih nato za tiskano izdajo do četrtka razširimo in nadgradi- mo. Tokrat izpostavljamo pet najbolj branih letošnjih prispevkov. Glede na našo statistiko je bilo največ zanimanja za žalostno vest, da je umrl podjetnik Franci Pliberšek. Bralci so bili navdušeni nad uspe- hi mlade Žani Štamol Droljc, ki stopa po poti svoje mame, modne oblikovalke, ter nad dosežki voznice kamiona Nike Romšak, ki gre po stopinjah svojega očeta. Marsikoga je pritegnilo novinarsko poročanje, da je bila kamnina, vgrajena v kamnito zložbo ob ko- lesarski povezavi Šentjur–Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina–Rogatec, neustrezna. Izjemnega odziva tako na naši spletni strani kot tudi na naših družbenih omrežjih je bil deležen prispevek o rušenju nekoč priljubljenega šentjurskega kluba B-52. TINA STRMČNIK Pet najbolj branih prispevkov na spletni strani Novega tednika Od uspehov do tragedij in nepravilnosti Da bralci z zanimanjem preberete tudi vsebino naših prilog, je pokazalo veliko zanimanje ob izidu Mosove petice, ki je izšla pred letošnjim Medna- rodnim sejmom obrti in podjetnosti. Novico o njenem izidu si je ogledalo več kot 50 tisoč uporabnikov spletne strani Novega tednika. Žani Štamol Droljc (tretja z leve) v družbi modelov, ki so nosili njena oblačila. (Foto: osebni arhiv) Da je bila v škarpo ob kolesarski povezavi Šentjur–Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina–Rogatec vgrajena tudi neprimerna kamnina, je odkril Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo. (Foto: arhiv NT) Izjemnega navdušenja je bil deležen prispevek o mladi voznici kamiona Niki Romšak iz Rimskih Toplic. (Foto: Nik Jarh) Ob prispevku z naslovom Šentjurski B-52 pomahal v slovo so številni obudili spomine na obdobje, ko so v gostin- skem lokalu v Šentjurju preplesali noči. (Foto: arhiv Boštjana Veličkoviča) Marsikoga je pretreslo slovo podjetnika Francija Pliberška. Slednji je leta 2023 v prisotnosti številnih gostov tako namenu predal prostore centra za inovacije Inštitut dr. Petra Novaka. (Foto: Andraž Purg) Med vsemi objavljenimi novinarskimi vsebinami je obiskovalce spletne strani leta 2024 najbolj pritegnil prispevek Umrl podjetnik Franci Pliberšek. V njem smo pisali, da se je v začetku novembra sklenila življenjska pot generalnega direktorja družbe Mik Celje. Pliberšek je svojo pot začel v obliki popoldanske obrti, leta 1990 jo je nadgradil v samostojno podjetje. V prispevku smo spomnili tudi, da je podje- tje, ki ga je ustanovil in ki po podatkih z njegove spletne strani zaposluje 200 rednih in 120 zunanjih sodelavcev, sep- tembra lani v Vojniku odprlo center za inovacije Inštitut dr. Petra Novaka. V omenjenem centru so med drugim pro- stori za mlada in zagonska podjetja. Ker je ta naložba v vojniški občini prinesla tudi nova delovna mesta, je Ob- čina Vojnik Pliberšku lani podelila zlato priznanje za razvoj gospodarstva in pod- jetništva ter za dobrodelnost. Mlada modna oblikovalka navdušila Ogromno zanimanja je zbudil prispevek z naslovom Žani Štamol Droljc – naj- mlajša slovenska modna kreatorka. Gre za prispevek Petre Kancler, ki je pisala o tem, da je Žani Luisa, hči ene naših najuspešnejših modnih oblikovalk Maje Šta- mol Droljc, predstavila svojo prvo samostojno mini kolek- cijo. Tako je učenka 9. razre- da Waldorfske šole Savinja v Žalcu dokazala, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Že od malega kaže ljubezen do ustvarjanja. Dekle, ki si moč- no želi, da bi postalo modna oblikovalka, je skozi leta ustvarilo številne kose nakita. Doslej je nabralo tudi precej izkušenj iz modnega sveta. Oktobra 2020 je z nakitom iz bombažnih prej, ki jih je oblikovalo na različne nači- ne, sodelovalo na razstavi na Ljubljanskem tednu mode. Oktobra 2023 je sodelovala na modni reviji 14. Tedna mode v Ljubljani. O neustrezno izvedenih kamnitih zložbah Med najbolj branimi pri- spevki se je na tretje mesto uvrstil prispevek z naslovom V škarpo vgrajena neustre- zna kamnina. Gre za za- plete pri gradnji kolesarske povezave Šentjur–Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina– Rogatec, kjer je direkcija za infrastrukturo pogodbo skle- nila z izvajalci Voc Celje, Ko- lektor CPG in Kit-ak gradnje. Omenjene kamnite zložbe je gradilo podjetje Kit-ak gra- dnje, v prispevku pa smo po- ročali, da kamnina, ki je bila vgrajena vanje, ni bila v celoti ustrezna. Tako je pokazalo poročilo zunanjega nadzora, ki ga je naročil Inšpektorat Republike Slovenije za infra- strukturo. Inšpektorat je na podlagi ugotovitev izdal od- ločbo o prepovedi vgrajeva- nja heterogene kamnine. Sle- dnja namreč ni izpolnjevala bistvene zahteve – mehanske odpornosti na spremenljive vplive, to je na toplotne vpli- ve in zmrzovanje. Ker znajo tudi dekleta voziti kamion Izjemen odziv je doživel prispevek Po njenih žilah se pretaka šoferska kri. V njem je novinarka Bojana Avguštinčič predstavila 23-le- tno Niko Romšak iz Rimskih Toplic, študentko mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhi- tekturo, ki je navdušena nad tovornjaki. Strast do njih je začutila že kot dojenčica in že od malih nog je vedela, da bo nekoč vrtela volan kamiona. Zdaj to zelo spretno počne že skoraj tri leta. Tuje ji ni niti upravljanje gradbenih stro- jev. Ima namreč tudi izpit za težko gradbeno mehanizacijo in tako sede tudi v bager, da na kamion naloži material. Slovo lokala B-52 Nostalgijo in spomine je obudil prispevek z naslovom Šentjurski B-52 pomahal v slovo. V tem prispevku iz za- četka leta 2024, ki se je uvrstil na peto mesto med najbolj branimi prispevki na spletu, smo pisali o rušenju stavbe, kjer so se nekoč zabavali šte- vilni ljudje s Celjskega, nje- no obratovanje pa je sive lase več let povzročalo sosedom. Nov lastnik zemljišča, podje- tje B-P gradbeni inženiring v solastništvu z Boštjanom Veličkovičem, je na območju nekdanjega lokala napovedal stanovanjsko gradnjo. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Leto, ki se poslavlja, je bilo za Vojnik uspešno. V njem je občina pospešeno odpravljala posledice, ki so jih v letu 2023 pustile naravne ujme. Ob odpravljanju posledic neurij so uresničevali tudi številne druge pro- jekte in naložbe. Pestro je bilo tudi v občini Dobrna, ki je bila eno veliko gradbišče. Leto je bilo za Občino Vojnik tudi v znamenju jubilejev. Obeležila je namreč 30-letnico ustanovitve. Župan Branko Petre meni, da je občina v teh tridesetih letih veliko dosegla. Samo- stojnost ji je prinesla predvsem napredek na področju infrastrukture, ta se kaže tudi pri nekaterih večjih na- ložbah, poudarja. Največje pomanjkljivosti in težave se v vojniški občini kažejo na področju prometne varno- sti. S ciljem, da bi izboljšali razmere, so krajani Arclina in Vojnika v začetku leta ustanovili civilno iniciativo Tukaj smo Vojnik, ki opozarja na pereče prometne razmere in terja ureditev oziroma izboljšanje stanja. BOJANA AVGUŠTINČIČ VOJNIK, DOBRNA – Leto zaznamovali rekorden proračun, brnenje delovnih strojev, ustanovitev civilne iniciative in jubileji Medtem ko si občani Vojni- ka želijo, da se leto, kot je bilo lansko, ne bi nikoli več pono- vilo, saj so neurja povzročila razdejanje, kakršnega ne po- mnijo niti najstarejši krajani, je bilo leto 2024 bolj prijazno. »V njem smo intenzivno odpra- vljali posledice, ki so jih pustile naravne ujme. Država nam je prišla na pomoč z dodatnimi sredstvi, mi pa smo se potrudili in z marljivim delom uresničili veliko projektov tako na podro- čju obnavljanja cest in druge infrastrukture kot pri urejanju plazov, ki so poškodovali ali ogrožali stavbe in ceste,« je ob opravljenem delu zadovoljen župan Branko Petre. Proračun vojniške občine za leto 2024 je bil rekordno visok in je znašal skoraj 17 milijonov evrov. Od tega je bilo skoraj 60 odstotkov sredstev porabljenih za naložbe. Občina je po lan- skih poplavah od ministrstva za naravne vire in prostor za obno- vo prejela 3,7 milijona evrov. S tem denarjem je uresničila pet- indvajset projektov, med njimi je most v Polžah. Da je Občina Vojnik zgleden primer, kako se da hitro in učinkovito delati, je poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak. »Ve- sel sem za vsak evro, ki ga drža- va da skupnosti, kot je vaša, saj se v njej ta znesek podeseteri, medtem ko se v Ljubljani izgu- bi,« je dodal. Čeprav ob lanskih neurjih niso bili medijsko izpostavlje- ni, so tudi na Dobrni doživeli katastrofo. »Kamorkoli si po- gledal, si videl plazečo zemljo. Bilo je kar stresno. Ogrožene so bile hiše, ceste,« je dejal župan Dobrne Martin Brecl. Tudi v tej občini so letos zavi- hali rokave in se lotili obnove ter odpravljanja posledic ujme. Manjše poškodbe oziroma ti- sto, kar so lahko, so uredili sami, večje in zahtevnejše so evidentirali in prijavili v sistem Ajda. Več projektov še čaka na obnovo. Milijonske naložbe Ob odpravljanju posledic ujm so v občini Vojnik uresni- čevali tudi številne druge pro- jekte in naložbe. Med njimi so tri, ki so vredne več kot milijon evrov. To so kanalizacija Iven- ca, vodovod Lindek in športno igrišče na Frankolovem. Za vsakega od omenjenih pro- jektov je občina pridobila pol milijona evrov nepovratnih sredstev. Na gradnjo novega športne- ga igrišča so na Frankolovem čakali vrsto let. Frankolovska šola namreč doslej ni imela svojega igrišča. Učenci so upo- rabljali tistega nad graščinskim parkom, ki je od šole nekoliko oddaljeno, zato so šolarji med poukom izgubili veliko časa, da so prišli do igrišča. Novo Marljivo popravljali, kar je razdejala narava Z odprtja novega mostu v Polžah pri Novi Cerkvi. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je strinjal, da je ta most najlepši v celjski regiji. Ograja je narejena iz akacij s Sorževe domačije ki jih je podrlo lansko neurje. (Foto: Andraž Purg) igrišče bo služilo tako potre- bam šole kot vrtca. Uporabljala ga bodo lahko tudi društva v kraju. Projekt naj bi bil končan v prvih mesecih prihodnjega leta. V občini je viden tudi pre- mik pri oskrbi z vodo. Krajani Lindeka so tako po več letih le dobili dostop do javnega vodovodnega omrežja. Obči- na je gradila tudi kanalizacijo. Pomemben projekt je bila gra- dnja kanalizacijskega omrežja v Ivenci, s čimer so povezani celotno naselje Ivenca ter posa- mične stavbe ob trasi državne ceste do Vojnika, kjer je izva- jalec novozgrajeno omrežje povezal s kanalizacijskim sis- temom. »Lahko ocenim, da je bilo leto, ki se poslavlja, zelo uspe- šno. Tudi, ko se peljem po na- ših cestah, ugotavljam, da se nekajletno delo pri obnovi cest in mostov že lepo pozna,« pra- vi župan Branko Petre. Pereče prometne razmere Prometna varnost je bila v iz- tekajočem se letu največkrat in najglasneje izpostavljena teža- va v vojniški občini. Da so pro- metne razmere v občini slabe, celo zaskrbljujoče, so opozar- jali krajani Arclina, Vojnika in Frankolovega, ki so v začetku leta ustanovili civilno inicia- tivo Tukaj smo Vojnik. »Čas je, da krajani stopimo skupaj in zahtevamo osnovno infra- strukturo, ki nam bo zagoto- vila varnost. Dovolj imamo ignorantskega odnosa Občine Vojnik do prebivalcev Arclina, Vojnika in drugih krajev ob državni cesti. Dovolj imamo prometa, ki vsak dan vedno bolj vpliva na naša življenja. Dovolj neurejene javne infra- strukture, zaradi katere je bila ob lanskih neurjih marsikate- ra hiša poplavljena. Dovolj je nestrokovnih, rokohitrskih in nepremišljenih prostorskih rešitev,« so sporočali člani iniciative. Zahtevali so zagoto- vitev večje prometne varnosti z gradnjo pločnikov, kolesar- skih stez, prehodov za pešce. Zaskrbljeni so tudi zaradi na- črtovane prenove odseka šta- jerske avtoceste med Dramlja- mi in Slovenskimi Konjicami. Čeprav Dars med obnovo ne načrtuje obvozov po regionalni cesti skozi Vojnik, se v iniciati- vi bojijo, da se bo promet sko- zi vojniško občino še dodatno povečal, kar se sicer že dogaja ob nesrečah na avtocesti. Dars naj bi sicer obljubil sestanek z lokalnimi skupnostmi pred začetkom del, na katerem naj bi pojasnil, kako bo vse sku- paj urejeno tudi z varnostnega vidika. V vojniški občini pravijo, da se perečih prometnih razmer zavedajo. Strinjajo se tudi, da je nujno izboljšanje stanja na tem področju, pri čemer upajo tudi na sodelovanje občanov. Nekateri lastniki zemljišč, kjer je predvidena gradnja pločnikov in kolesarskih stez, namreč nočejo dati soglasij za odkup potrebnih zemljišč. Zato občina oziroma direkcija za infrastrukturo nekaterih že pripravljenih projektov ne mo- reta začeti izvajati. Bolj uspešni pri gradnji ko- lesarske povezave so v občini Dobrna, kjer je direkcija za infrastrukturo zgradila kole- sarsko pot od Lemberga skozi Dobrno proti meji z velenjsko občino. So se pa tudi na Dobr- ni ukvarjali s prometnimi te- žavami. Krajani Vinske Gorice že vrsto let zahtevajo ureditev prometnih razmer skozi kraj. Opozarjajo na preobremenje- nost ceste s tovornimi vozili in obljubljajo uporabo vseh prav- nih sredstev, če razmere ne bodo kmalu urejene. Krajani med drugim zahtevajo postavi- tev več cestnih ovir na omenje- ni cesti. Nujna sta po njihovem mnenju tudi gradnja novega mostu pri čistilni napravi ter redno izvajanje nadzora redar- ske službe glede upoštevanja prometne signalizacije. V znamenju jubilejev 2024 je bilo tudi leto okroglih obletnic. Občina Vojnik je obe- ležila 30-letnico ustanovitve občine. Da je bila tedanja odlo- čitev, da Vojnik stopi na samo- stojno pot, prava, je prepričan župan Branko Petre, ki meni, da je občina v teh tridesetih le- tih veliko dosegla. »S ponosom lahko rečem, da je občina Voj- nik v zadnjih tridesetih letih napredovala. Samostojnost je prinesla predvsem napredek na področju infrastrukture, ta se kaže tudi pri nekaterih večjih naložbah. Povečuje se tudi število prebivalcev, kar do- kazuje, da je pri nas prijetno ži- veti,« je ponosen. Še en jubilej v Vojniku obeležujejo ravno v tem času. Božični Vojnik, ki je prepoznavnost kraja ponesel v svet, namreč letos proslavlja deseto obletnico. Žal so leto zaznamovali tudi težki trenutki, saj so se poslo- vili kar trije prejemniki zlatega grba Občine Vojnik, ki so v lo- kalni skupnosti in širše pustili neizbrisen pečat, in sicer Av- gust Čerenak, Marija Marjanca Krpan in Franci Pliberšek. Frankolovska osnovna šola bo vendarle dobila svoje igrišče, ki bo namenjeno tako učencem šole kot vrtčevskim otrokom, prav tako ga bodo lahko uporabljala društva v kraju. (Foto: BA) Prometne signalizacije, ki v Vinski Gorici prepoveduje uporabo mostu in ceste težkim tovornjakom in dovoljuje le lokalni promet, številni vozniki oči- tno ne upoštevajo. Krajani, ki živijo ob tej cesti, se zato počutijo ogroženo. (Foto: Andraž Purg) Po nevarni cesti skozi Globoče vsak dan hodijo otroci. Toda po kriterijih dr- žave je število pešcev na tem odseku premajhno, da bi bila gradnja pločnika upravičena. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Na spletni strani Novega tednika ažurno objavljamo prve novice iz savinjske statistične regije, ki jih nato za tiskano izdajo do četrtka razširimo in nadgradi- mo. Tokrat izpostavljamo pet najbolj branih letošnjih prispevkov. Glede na našo statistiko je bilo največ zanimanja za žalostno vest, da je umrl podjetnik Franci Pliberšek. Bralci so bili navdušeni nad uspe- hi mlade Žani Štamol Droljc, ki stopa po poti svoje mame, modne oblikovalke, ter nad dosežki voznice kamiona Nike Romšak, ki gre po stopinjah svojega očeta. Marsikoga je pritegnilo novinarsko poročanje, da je bila kamnina, vgrajena v kamnito zložbo ob ko- lesarski povezavi Šentjur–Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina–Rogatec, neustrezna. Izjemnega odziva tako na naši spletni strani kot tudi na naših družbenih omrežjih je bil deležen prispevek o rušenju nekoč priljubljenega šentjurskega kluba B-52. TINA STRMČNIK Pet najbolj branih prispevkov na spletni strani Novega tednika Od uspehov do tragedij in nepravilnosti Da bralci z zanimanjem preberete tudi vsebino naših prilog, je pokazalo veliko zanimanje ob izidu Mosove petice, ki je izšla pred letošnjim Medna- rodnim sejmom obrti in podjetnosti. Novico o njenem izidu si je ogledalo več kot 50 tisoč uporabnikov spletne strani Novega tednika. Žani Štamol Droljc (tretja z leve) v družbi modelov, ki so nosili njena oblačila. (Foto: osebni arhiv) Da je bila v škarpo ob kolesarski povezavi Šentjur–Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina–Rogatec vgrajena tudi neprimerna kamnina, je odkril Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo. (Foto: arhiv NT) Izjemnega navdušenja je bil deležen prispevek o mladi voznici kamiona Niki Romšak iz Rimskih Toplic. (Foto: Nik Jarh) Ob prispevku z naslovom Šentjurski B-52 pomahal v slovo so številni obudili spomine na obdobje, ko so v gostin- skem lokalu v Šentjurju preplesali noči. (Foto: arhiv Boštjana Veličkoviča) Marsikoga je pretreslo slovo podjetnika Francija Pliberška. Slednji je leta 2023 v prisotnosti številnih gostov tako namenu predal prostore centra za inovacije Inštitut dr. Petra Novaka. (Foto: Andraž Purg) Med vsemi objavljenimi novinarskimi vsebinami je obiskovalce spletne strani leta 2024 najbolj pritegnil prispevek Umrl podjetnik Franci Pliberšek. V njem smo pisali, da se je v začetku novembra sklenila življenjska pot generalnega direktorja družbe Mik Celje. Pliberšek je svojo pot začel v obliki popoldanske obrti, leta 1990 jo je nadgradil v samostojno podjetje. V prispevku smo spomnili tudi, da je podje- tje, ki ga je ustanovil in ki po podatkih z njegove spletne strani zaposluje 200 rednih in 120 zunanjih sodelavcev, sep- tembra lani v Vojniku odprlo center za inovacije Inštitut dr. Petra Novaka. V omenjenem centru so med drugim pro- stori za mlada in zagonska podjetja. Ker je ta naložba v vojniški občini prinesla tudi nova delovna mesta, je Ob- čina Vojnik Pliberšku lani podelila zlato priznanje za razvoj gospodarstva in pod- jetništva ter za dobrodelnost. Mlada modna oblikovalka navdušila Ogromno zanimanja je zbudil prispevek z naslovom Žani Štamol Droljc – naj- mlajša slovenska modna kreatorka. Gre za prispevek Petre Kancler, ki je pisala o tem, da je Žani Luisa, hči ene naših najuspešnejših modnih oblikovalk Maje Šta- mol Droljc, predstavila svojo prvo samostojno mini kolek- cijo. Tako je učenka 9. razre- da Waldorfske šole Savinja v Žalcu dokazala, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Že od malega kaže ljubezen do ustvarjanja. Dekle, ki si moč- no želi, da bi postalo modna oblikovalka, je skozi leta ustvarilo številne kose nakita. Doslej je nabralo tudi precej izkušenj iz modnega sveta. Oktobra 2020 je z nakitom iz bombažnih prej, ki jih je oblikovalo na različne nači- ne, sodelovalo na razstavi na Ljubljanskem tednu mode. Oktobra 2023 je sodelovala na modni reviji 14. Tedna mode v Ljubljani. O neustrezno izvedenih kamnitih zložbah Med najbolj branimi pri- spevki se je na tretje mesto uvrstil prispevek z naslovom V škarpo vgrajena neustre- zna kamnina. Gre za za- plete pri gradnji kolesarske povezave Šentjur–Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina– Rogatec, kjer je direkcija za infrastrukturo pogodbo skle- nila z izvajalci Voc Celje, Ko- lektor CPG in Kit-ak gradnje. Omenjene kamnite zložbe je gradilo podjetje Kit-ak gra- dnje, v prispevku pa smo po- ročali, da kamnina, ki je bila vgrajena vanje, ni bila v celoti ustrezna. Tako je pokazalo poročilo zunanjega nadzora, ki ga je naročil Inšpektorat Republike Slovenije za infra- strukturo. Inšpektorat je na podlagi ugotovitev izdal od- ločbo o prepovedi vgrajeva- nja heterogene kamnine. Sle- dnja namreč ni izpolnjevala bistvene zahteve – mehanske odpornosti na spremenljive vplive, to je na toplotne vpli- ve in zmrzovanje. Ker znajo tudi dekleta voziti kamion Izjemen odziv je doživel prispevek Po njenih žilah se pretaka šoferska kri. V njem je novinarka Bojana Avguštinčič predstavila 23-le- tno Niko Romšak iz Rimskih Toplic, študentko mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhi- tekturo, ki je navdušena nad tovornjaki. Strast do njih je začutila že kot dojenčica in že od malih nog je vedela, da bo nekoč vrtela volan kamiona. Zdaj to zelo spretno počne že skoraj tri leta. Tuje ji ni niti upravljanje gradbenih stro- jev. Ima namreč tudi izpit za težko gradbeno mehanizacijo in tako sede tudi v bager, da na kamion naloži material. Slovo lokala B-52 Nostalgijo in spomine je obudil prispevek z naslovom Šentjurski B-52 pomahal v slovo. V tem prispevku iz za- četka leta 2024, ki se je uvrstil na peto mesto med najbolj branimi prispevki na spletu, smo pisali o rušenju stavbe, kjer so se nekoč zabavali šte- vilni ljudje s Celjskega, nje- no obratovanje pa je sive lase več let povzročalo sosedom. Nov lastnik zemljišča, podje- tje B-P gradbeni inženiring v solastništvu z Boštjanom Veličkovičem, je na območju nekdanjega lokala napovedal stanovanjsko gradnjo. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Letni utrip v krajih Dravinjske doline Eni so gledali v vesolje, drugi v negotovo prihodnost Letošnje leto je med prebivalce konjiške, zreške in vi- tanjske občne vneslo tako skrbi in negotovost kot tudi zadovoljstvo in veselje. Zreški Unior, ki je glavni steber gospodarstva v tem okolju in se ponaša z več kot stole- tno tradicijo, se sooča s krizo. Poslovodstvo jo rešuje tudi z odpuščanji. So pa Zrečani s ponosom sprejeli novico, da je njihova sokrajanka Beti Hohler postala sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Je prva Slo- venka na tem položaju. Drugič je na ministrski stol sedla Konjičanka Ksenija Klampfer, ki bo vodila ministrstvo za digitalno preobrazbo. Med odmevnejše dogodke prav tako sodi obisk ameriškega astronavta Randya Bresnika v Cen- tru Noordung v Vitanju. BARBARA FURMAN V začetku jeseni je Dravinj- sko dolino pretresla novica, da naj bi Unior odpustil približno 200 zaposlenih, trenutno jih za- posluje 1.450. Uprava podjetja pod vodstvom Roberta Vuge je na zboru delavcev pojasnila, da je zaradi zaostrenih razmer na trgu prisiljena sprejeti varčeval- ne in optimizacijske ukrepe. Še vedno ni sporočila, koliko ljudi bo ostalo brez dela in kdaj. Od prihodkov v Uniorju je odvi- snih veliko družin v Dravinjski dolini, zato je med ljudmi pri- sotna negotovost. Skupina Unior je v prvih de- vetih mesecih letos ustvarila 7,1 milijona evrov čiste izgube. Kot družba navaja v medletnem po- slovnem poročilu, je negativen rezultat posledica 6,1 milijo- na evrov nižjih prihodkov od prodaje, pet milijonov evrov manjših zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje. Zre- ško podjetje bremeni tudi velik finančni dolg. Ta je konec sep- tembra na ravni skupine znašal 118,5 milijona evrov, v družbi Unior pa 97 milijonov evrov. Unior je pred dvema mese- cema zaprl obrat v Starem trgu ob Kolpi z 29 zaposlenimi, v začetku tega meseca je odpo- vedi prejelo nekaj delavcev v programu Strojegradnja, ki sku- pno zaposluje 154 ljudi. Posto- poma naj bi ta program povsem ukinili. Vodilni pravijo, da vsi ne bodo ostali brez službe, saj bodo nekatere premestili v dru- ge Uniorjeve programe, nekaj zaposlenih naj bi se upokojilo. Po napovedih uprave bo na- slednje leto za Unior zelo zah- tevno, a že leta 2026 pričakuje normalizacijo poslovanja. Zrečanka v Haagu Številni Zrečani so spo- mladi s ponosom spremljali svečano zaprisego sokrajan- ke Beti Hohler, ki je postala sodnica na uglednem Med- narodnem kazenskem sodi- šču (ICC) v Haagu. 42-letna Zrečanka Beti Hohler je tako postala najmlajša sodnica v zgodovini sodišča in prva Slovenka na tem položaju. »Jaz, Beti Hohler, se slo- vesno zavezujem, da bom kot sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča častno, zvesto, nepristransko in vestno opravljala svoje dol- žnosti in pristojnosti ter da bom spoštovala zaupnost preiskav in pregona ter taj- nost posvetovanj,« je dejala na zaprisegi. Beti, ki se v domači kraj pod Pohorjem še vedno rada Zrečanka Beti Hohler se v domači kraj pod Pohorjem rada vrača. (Foto: osebni arhiv) Stoji učilna zidana … V Slovenskih Konjicah so letos končali finančno najza- jetnejšo naložbo v zadnjih letih. Temeljite prenove je bil deležen stari del Osnovne šole Pod goro, ki jo to šolsko leto obiskuje 451 učencev. Štiri milijone evrov vredna prenova je bila tehnično zelo zahtevna. Glavnino denarja je zagotovila Občina Slovenske Konjice, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je prispevalo 970 tisoč evrov, Ekosklad 138 tisočakov. Obnovitvena dela so trajala leto in pol, zato so v minu- lem šolskem letu pouk izvajali na nadomestnih lokacijah. Od septembra so vsi učenci ponovno pod skupno streho. Stari del šole je bil zgrajen pred več kot sto leti. Ker so nad učilnicami prostori glasbene šole, stavbe niso mogli preprosto zrušiti in zgraditi nove. Kot so pojasnili v konji- ški občinski upravi, je bila prenova stavbe edina rešitev. Konjičanka spet ministrica Prejšnji teden je državni zbor potrdil imenovanje Ko- njičanke Ksenije Klampfer za ministrico za digitalno preobrazbo. Na čelu resorja je nasledila jeseni razreše- no Emilijo Stojmenovo Duh. Klampferjeva je bila ministri- ca za delo že v Šarčevi vladi med letoma 2018 in 2020. Med prednostne naloge na ministrstvu za digitalno pre- obrazbo je uvrstila prenovo Mag. Ksenija Klampfer je na ministrski stol sedla drugič. (Foto: osebni arhiv) Astronavt v Vitanju Letošnji najbolj odme- ven dogodek v Centru vesoljskih tehnologij Her- mana Potočnika Noordun- ga v Vitanju je bil obisk astronavta slovenskih ko- renin Randya Bresnika. Namenjen je bil promociji ameriškega vesoljskega programa Artemis, ki se mu je aprila pridružila tudi Slovenija. V krajšem predavanju v Centru No- ordung je pojasnil, kako je bivati v vesolju in kakšen je vsakdan astronavta. Podrobneje je predstavil tudi ameriški vesoljski program Artemis, s kate- rim želi ameriška vesoljska agencija Nasa človeka po- novno pripeljati na Luno, nekoč pa tudi na Mars. V Centru Noordung so med njegovim obiskom odprli razstavo, ki predstavlja program Artemis. Astronavt Randy Bresnik med obiskom v Vitanju (Foto: Andraž Purg) Župan Darko Ratajc, Lojzka Špacapan in Heda Šalamon na Slovenskem knjižnem sejmu (Foto: A. Miličević) Minattijevo leto Iztekajoče leto je na Konji- škem minevalo v znamenju 100. obletnice rojstva pesnika, prevajalca, publicista in aka- demika Ivana Minattija, ki je prva leta svojega življenja pre- živel v Slovenskih Konjicah. Na jesen življenja se je z ženo Lojzko Špacapan v rojstni kraj rad vračal. Občina Slovenske Konjice mu je leta 2000 pode- lila naziv častnega občana. Častitljivo obletnico so po- častili z različnimi kulturnimi dogodki in razstavami, ki so se vrstile vse leto. Profesorica solopetja in sopranistka An- dreja Obrul je v sodelovanju s pianistko Nejo Skerbiš po- snela zvočno kartico z dvema Minattijevima pesmima – Ne- Po napovedih Uniorjeve uprave bo leto 2025 eno najbolj zahtevnih doslej. (Foto: arhiv podjetja) vrača, je uveljavljena strokov- njakinja za mednarodno ka- zensko pravo z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na Mednarodnem kazenskem sodišču, kjer je bila od leta 2015 tudi tožilka ter članica prizivnega odbora. Leta 2022 jo je za kandidat- ko predlagal takratni pred- sednik Borut Pahor, nato jo je podprl tudi državni zbor. Mednarodno kazensko so- dišče, ki ima 18 sodnikov in sodnic z devetletnim manda- tom, je prvo stalno medna- rodno kazensko sodišče za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati. koga moraš imeti rad in Ko mislim nate. Obletnice Minattijevega roj- stva so se spomnili tudi na Slo- venskem knjižnem sejmu, na katerem so imele Slovenske Konjice status mesta v gosteh. Slogan letošnjega največjega knjižnega dogodka pri nas je bil Knjigo moraš imet rad, ki je parafraza naslova najbolj znane Minattijeve pesmi. osrednjega komunikacijske- ga omrežja državne uprave, pripravo krovnega zakona s področja digitalne preobraz- be in krepitev uporabe javnih digitalnih storitev. Napovedala je tudi novelo zakona o spodbujanju digi- talne vključenosti, s katero bodo ukinili mehanizem za izposojo računalniške opre- me, saj se je izkazal za pre- več okornega, počasnega in administrativno obremenju- jočega. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Letni utrip v krajih Dravinjske doline Eni so gledali v vesolje, drugi v negotovo prihodnost Letošnje leto je med prebivalce konjiške, zreške in vi- tanjske občne vneslo tako skrbi in negotovost kot tudi zadovoljstvo in veselje. Zreški Unior, ki je glavni steber gospodarstva v tem okolju in se ponaša z več kot stole- tno tradicijo, se sooča s krizo. Poslovodstvo jo rešuje tudi z odpuščanji. So pa Zrečani s ponosom sprejeli novico, da je njihova sokrajanka Beti Hohler postala sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Je prva Slo- venka na tem položaju. Drugič je na ministrski stol sedla Konjičanka Ksenija Klampfer, ki bo vodila ministrstvo za digitalno preobrazbo. Med odmevnejše dogodke prav tako sodi obisk ameriškega astronavta Randya Bresnika v Cen- tru Noordung v Vitanju. BARBARA FURMAN V začetku jeseni je Dravinj- sko dolino pretresla novica, da naj bi Unior odpustil približno 200 zaposlenih, trenutno jih za- posluje 1.450. Uprava podjetja pod vodstvom Roberta Vuge je na zboru delavcev pojasnila, da je zaradi zaostrenih razmer na trgu prisiljena sprejeti varčeval- ne in optimizacijske ukrepe. Še vedno ni sporočila, koliko ljudi bo ostalo brez dela in kdaj. Od prihodkov v Uniorju je odvi- snih veliko družin v Dravinjski dolini, zato je med ljudmi pri- sotna negotovost. Skupina Unior je v prvih de- vetih mesecih letos ustvarila 7,1 milijona evrov čiste izgube. Kot družba navaja v medletnem po- slovnem poročilu, je negativen rezultat posledica 6,1 milijo- na evrov nižjih prihodkov od prodaje, pet milijonov evrov manjših zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje. Zre- ško podjetje bremeni tudi velik finančni dolg. Ta je konec sep- tembra na ravni skupine znašal 118,5 milijona evrov, v družbi Unior pa 97 milijonov evrov. Unior je pred dvema mese- cema zaprl obrat v Starem trgu ob Kolpi z 29 zaposlenimi, v začetku tega meseca je odpo- vedi prejelo nekaj delavcev v programu Strojegradnja, ki sku- pno zaposluje 154 ljudi. Posto- poma naj bi ta program povsem ukinili. Vodilni pravijo, da vsi ne bodo ostali brez službe, saj bodo nekatere premestili v dru- ge Uniorjeve programe, nekaj zaposlenih naj bi se upokojilo. Po napovedih uprave bo na- slednje leto za Unior zelo zah- tevno, a že leta 2026 pričakuje normalizacijo poslovanja. Zrečanka v Haagu Številni Zrečani so spo- mladi s ponosom spremljali svečano zaprisego sokrajan- ke Beti Hohler, ki je postala sodnica na uglednem Med- narodnem kazenskem sodi- šču (ICC) v Haagu. 42-letna Zrečanka Beti Hohler je tako postala najmlajša sodnica v zgodovini sodišča in prva Slovenka na tem položaju. »Jaz, Beti Hohler, se slo- vesno zavezujem, da bom kot sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča častno, zvesto, nepristransko in vestno opravljala svoje dol- žnosti in pristojnosti ter da bom spoštovala zaupnost preiskav in pregona ter taj- nost posvetovanj,« je dejala na zaprisegi. Beti, ki se v domači kraj pod Pohorjem še vedno rada Zrečanka Beti Hohler se v domači kraj pod Pohorjem rada vrača. (Foto: osebni arhiv) Stoji učilna zidana … V Slovenskih Konjicah so letos končali finančno najza- jetnejšo naložbo v zadnjih letih. Temeljite prenove je bil deležen stari del Osnovne šole Pod goro, ki jo to šolsko leto obiskuje 451 učencev. Štiri milijone evrov vredna prenova je bila tehnično zelo zahtevna. Glavnino denarja je zagotovila Občina Slovenske Konjice, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je prispevalo 970 tisoč evrov, Ekosklad 138 tisočakov. Obnovitvena dela so trajala leto in pol, zato so v minu- lem šolskem letu pouk izvajali na nadomestnih lokacijah. Od septembra so vsi učenci ponovno pod skupno streho. Stari del šole je bil zgrajen pred več kot sto leti. Ker so nad učilnicami prostori glasbene šole, stavbe niso mogli preprosto zrušiti in zgraditi nove. Kot so pojasnili v konji- ški občinski upravi, je bila prenova stavbe edina rešitev. Konjičanka spet ministrica Prejšnji teden je državni zbor potrdil imenovanje Ko- njičanke Ksenije Klampfer za ministrico za digitalno preobrazbo. Na čelu resorja je nasledila jeseni razreše- no Emilijo Stojmenovo Duh. Klampferjeva je bila ministri- ca za delo že v Šarčevi vladi med letoma 2018 in 2020. Med prednostne naloge na ministrstvu za digitalno pre- obrazbo je uvrstila prenovo Mag. Ksenija Klampfer je na ministrski stol sedla drugič. (Foto: osebni arhiv) Astronavt v Vitanju Letošnji najbolj odme- ven dogodek v Centru vesoljskih tehnologij Her- mana Potočnika Noordun- ga v Vitanju je bil obisk astronavta slovenskih ko- renin Randya Bresnika. Namenjen je bil promociji ameriškega vesoljskega programa Artemis, ki se mu je aprila pridružila tudi Slovenija. V krajšem predavanju v Centru No- ordung je pojasnil, kako je bivati v vesolju in kakšen je vsakdan astronavta. Podrobneje je predstavil tudi ameriški vesoljski program Artemis, s kate- rim želi ameriška vesoljska agencija Nasa človeka po- novno pripeljati na Luno, nekoč pa tudi na Mars. V Centru Noordung so med njegovim obiskom odprli razstavo, ki predstavlja program Artemis. Astronavt Randy Bresnik med obiskom v Vitanju (Foto: Andraž Purg) Župan Darko Ratajc, Lojzka Špacapan in Heda Šalamon na Slovenskem knjižnem sejmu (Foto: A. Miličević) Minattijevo leto Iztekajoče leto je na Konji- škem minevalo v znamenju 100. obletnice rojstva pesnika, prevajalca, publicista in aka- demika Ivana Minattija, ki je prva leta svojega življenja pre- živel v Slovenskih Konjicah. Na jesen življenja se je z ženo Lojzko Špacapan v rojstni kraj rad vračal. Občina Slovenske Konjice mu je leta 2000 pode- lila naziv častnega občana. Častitljivo obletnico so po- častili z različnimi kulturnimi dogodki in razstavami, ki so se vrstile vse leto. Profesorica solopetja in sopranistka An- dreja Obrul je v sodelovanju s pianistko Nejo Skerbiš po- snela zvočno kartico z dvema Minattijevima pesmima – Ne- Po napovedih Uniorjeve uprave bo leto 2025 eno najbolj zahtevnih doslej. (Foto: arhiv podjetja) vrača, je uveljavljena strokov- njakinja za mednarodno ka- zensko pravo z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na Mednarodnem kazenskem sodišču, kjer je bila od leta 2015 tudi tožilka ter članica prizivnega odbora. Leta 2022 jo je za kandidat- ko predlagal takratni pred- sednik Borut Pahor, nato jo je podprl tudi državni zbor. Mednarodno kazensko so- dišče, ki ima 18 sodnikov in sodnic z devetletnim manda- tom, je prvo stalno medna- rodno kazensko sodišče za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati. koga moraš imeti rad in Ko mislim nate. Obletnice Minattijevega roj- stva so se spomnili tudi na Slo- venskem knjižnem sejmu, na katerem so imele Slovenske Konjice status mesta v gosteh. Slogan letošnjega največjega knjižnega dogodka pri nas je bil Knjigo moraš imet rad, ki je parafraza naslova najbolj znane Minattijeve pesmi. osrednjega komunikacijske- ga omrežja državne uprave, pripravo krovnega zakona s področja digitalne preobraz- be in krepitev uporabe javnih digitalnih storitev. Napovedala je tudi novelo zakona o spodbujanju digi- talne vključenosti, s katero bodo ukinili mehanizem za izposojo računalniške opre- me, saj se je izkazal za pre- več okornega, počasnega in administrativno obremenju- jočega. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA – Od obvoznice do novih šolskih, kulturnih in zdravstvenih prostorov Ob popoplavni obnovi tudi številne težko pričakovane pridobitve Letošnje leto v Zgornje Savinjski dolini je močno za- znamovala popoplavna obnova po lanskih avgustovskih ujmah. Občine so energijo usmerile predvsem v odpra- vljanje posledic poplav, v pridobivanje gradbenih dovo- ljenj za nadomestitvene objekte, v lokacijske preveritve in pripravo občinskih prostorskih načrtov. Poleg tega so zgornjesavinjske občine v tem letu doživele več zgodovin- skih premikov, ki so pomembno pripomogli k izboljšanju življenja občanov. Po več desetletjih čakanja so Gornjegraj- ci dočakali odprtje obvoznice, vrata je odprl tudi prizidek k Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu Nazarje, ki je ena najpomembnejših pridobitev v dolini v zadnjih treh desetletjih. Manjkala niso niti odprtja novih ali prenovlje- nih kulturnih in šolskih prostorov, na mizah so bili tudi načrti, kako po uničujočih poplavah v to slikovito dolino ponovno privabiti turiste. SINTIJA JURIČ Ob popoplavni obnovi cest, mostov ter sanaciji plazov so v lanski ujmi prizadete obči- ne Zgornje Savinjske doline v tem letu veliko svojega časa posvetile tudi iskanju reši- tev za boljšo protipoplavno varnost in poplavno varnih zemljišč za nadomestitvene gradnje objektov, ki so na seznamu za odstranitev. Po izvedbi nujnih ukrepov je petletno obnovo vodotokov začela tudi direkcija za vode. A kljub dolgotrajni popoplav- ni obnovi, ki bo Zgornjo Sa- vinjsko dolino spremljala še kar nekaj let, se je življenje tam počasi začelo vračati v ustaljene tirnice. Občine so tako tudi v tem letu naredile nekatere prelomne korake, ki bodo tamkajšnjim krajanom izboljšali vsakdan. V Gornjem Gradu le posijalo sonce Središče Gornjega Grada je od sredine poletja končno razbremenjeno gostega pro- meta osebnih in tovornih vo- zil, saj so v sklopu občinskega praznika namenu predali več desetletij težko pričakovano in približno kilometer dolgo obvoznico. Stala je 5,6 mili- jona evrov. Bila bi za milijon evrov cenejša, če ne bi lanske poplave močno poškodovale mostu čez Dreto. Glavnino denarja je zagotovilo mini- strstvo za infrastrukturo, sočasno z gradnjo obvozne ceste so bili zagotovljeni tudi ukrepi za zagotovitev poplav- ne varnosti. Po besedah župana Antona Špeha obvoznica predstavlja velik korak naprej k novim razvojnim priložnostim ter bolj kakovostnemu življenju občank in občanov. »Z obvo- znico smo zagotovili varnejši promet ter mirnejše okolje, ki bo prijetnejše za bivanje. Obenem bo privlačnejše za obiskovalce in razvoj turi- stične ponudbe, ki je nelo- čljivo povezana z največjo slovensko katedralo, cerkvi- jo sv. Mohorja in Fortunata, ki se ponaša z bogato, skoraj tisočletno zgodovino. Neka- teri skoraj niso mogli verjeti svojim očem, kako se je po- doba kraja z novo obvozno cesto spremenila. Kot bi po dolgem temačnem vremenu v Gornjem Gradu le posijalo sonce.« Nova obvoznica po besedah župana omogoča tudi boljšo dostopnost inter- vencijskih služb v primeru morebitnih naravnih nesreč. Vlaganje v zdravstvo, šolstvo in kulturo V Nazarjah so sredi sep- tembra namenu predali pri- zidek k Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu Nazar- je, pri gradnji katerega so so- delovale vse zgornjesavinjske občine. Po besedah nazarske občine je 5,5-milijonski pri- zidek najpomembnejša pri- dobitev v dolini v času sa- mostojne države. Ob boljših delovnih pogojih zaposlenih je namreč močno izboljšal tudi zdravstveno oskrbo za celotno dolino. Tudi osnov- nošolci v podružnični šoli in vrtcu v Šmartnem ob Dreti so se lahko po zimskih počitni- cah razveselili obnovljenih prostorov, prav tako so v na- zarski občini končali gradbe- na dela v sklopu obnove kul- turnega doma. V kulturo, šolstvo in pred- šolsko vzgojo so v tem letu močno vlagali tudi v občini Mozirje, kjer so v maju naj- prej uradno odprli prizidek h kulturnemu domu, ki je bil si- cer končan že konec lanskega leta. Vrednost del z opremo je po besedah mozirskega župa- na Ivana Suhoveršnika znaša- la 1,8 milijona evrov. Prizidek je Osrednji knjižnici Mozirje zagotovil dve dodatni nadstro- pji, v zgornjem nadstropju pri- zidka je nove prostore dobila tudi Godba Zgornje Savinjske doline. Oktobra so v Mozirju uradno odprli še nova prizidka k šoli in vrtcu, katerih skupna vrednost del je znašala več kot pet milijonov evrov. Šola je s prizidkom pridobila tri nove učilnice, sodobno zbornico in dodatne sanitarije ter garde- robe, prav tako so uredili pro- store za vodstvo šole in stavbo energetsko obnovili. Več pro- stora, namenjenega predvsem novim enotam in sodobni ku- hinji, je v novem prizidku do- bil tudi tamkajšnji vrtec. Prizidek k Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu Nazarje je za dolino ena najpomembnejših pridobitev v času samostojne države. (Foto: Andraž Purg) Z odprtjem prizidka h kulturnemu domu so počakali do konca obnove starega dela knjižnice. (Foto: Nik Jarh) Poskrbljeno tudi za nogometne navdušence V občini Ljubno, kjer so spomladi gostili tudi konfe- renco o turizmu in popoplav- ni obnovi Zgornje Savinjske doline, ki jo je organizirala Razvojna agencija Savinj- sko-šaleške regije, so konec novembra izdali prva tri grad- bena dovoljenja za nadome- stitvene objekte. V zibelki ženskih smučarskih skokov, kjer se od letos ponašajo tudi z edino osnovno šolo v drža- vi, so bili močno dejavni tudi na drugih področjih. Eden najodmevnejših projektov, je podpis približno 1,1 mili- jona evrov vredne gradbene pogodbe za prenovo in gra- dnjo Športnega parka Foršt. Prenova, ki jo je izvajalec del že začel, bo končana v prihodnjem letu in bo občini prinesla nov travnat stadion s tribunami, otroško igrišče, večnamensko igrišče s trdo podlago in malo nogome- tno igrišče z umetno travo ter majhnimi tribunami. Po besedah ljubenskega župana Franja Naraločnika bo občina pokrila tretjino naložbe, dru- go bodo zagotovili iz virov za tovrstne projekte, vključno s sredstvi ministrstva za gospo- darstvo, turizem in šport ter kohezije. Moči uperjene tudi v turizem Nove knjižnične prostore je v prvem nadstropju no- vega prizidka med osnovno šolo in telovadnico spomladi letos dobila tudi knjižnica Solčava, ki je ena od enot Osrednje knjižnice Mozirje. Sicer je Solčava oktobra s spominskim dogodkom obe- ležila tudi 80-letnico, odkar je okupator požgal kraj in okoliške kmetije. Z vrsto de- javnosti v Evropskem tednu mobilnosti (ETM), v katerem je občina sodelovala prvič, je prejela tudi nagradno za naj- bolj dejavno majhno občino. Zlati znak Slovenia Green je letos ponovno prejela tudi za destinacijo Logarska dolina – Solčavsko, prav tako je obči- na ponovno osvojila tudi zlati certifikat ISSO za dosežke na področju trajnostnega delo- vanja, inovacij in družbene odgovornosti. Ker želita občini Solčava in Luče v svoje kraje privabiti še več turistov, sta se zaradi svoje odmaknjene lege in podobne- ga načina življenja skupaj lotili tudi priprave strategije za razvoj turizma od leta 2025 do 2030. V občini Luče so tudi letos nego- vali gorniško tradicijo in so kot prva slovenska občina gostili srečanje mreže gorniških vasi, v katero je vključenih 40 vasi iz Avstrije, Slovenije, Nemčije, Italije, Južne Tirolske in Švi- ce. Več kot sto udeležencev iz šestih alpskih držav je tako v treh dneh dodobra spozna- lo kulturno dediščino Luč in njen pomen za gorniške vasi ter okusilo številne domače kulinarične specialitete. Otvoritveni trak sta prerezala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in župan Anton Špeh. (Foto: arhiv občine) Občina Luče je poleti kot prva slovenska občina gostila srečanje mreže gorniških vas. (Foto: Dušan Prašnikar) Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Naše akcije Za nami še eno leto, polno dobre volje Za nami je še eno leto, polno smeha in radosti, ki smo ga v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje z veseljem delili z vami. Praznovali smo rojstva in rojstne dneve, delili nagrade, peli in pekli. V Braslovčah smo skupaj upihnili 70. svečko na torti Radia Celje, leta 2025 pa vas že zdaj vabimo, da bomo skupaj praznovali še en nekoliko višji jubilej. Novi tednik bo namreč praznoval 80 let. JANŽE FRIC, LARISA JEKNIĆ Rožice za rožice Tudi letos smo se v naši medijski hiši ob medna- rodnem dnevu žena od- ločili, da bomo razveselili obiskovalke in prodajal- ke celjskega Planeta Tuš. Osmega marca je s pode- ljevanjem rož za to poskr- bel radijski novinar in vo- ditelj Luka Žerjav. Na osrednjem priredi- tvenem prostoru je na dan žena zrasla reklamna gobica naše medijske hiše, iz zvoč- nikov je odzvanjala glasba Radia Celje, ki je pritegnila pozornost mimoidočih obi- skovalcev. Za popolno po- dobo prizorišča so poskrbeli v cvetličarni Mačica, saj so darovali kar 250 čudovitih tulipanov, ki niso ostali samo okrasna kulisa, saj so vsi dobili svojo lastnico. Združena ekipa naše medijske hiše, cvetličarne Mačica in Planeta Tuš Celje v ponovno uspešni akciji Rožice za rožice. (Foto: arhiv NT) Presenetili smo stanovalce Doma svetega Jožefa Ob materinskem dnevu je ekipa Novega tednika in Radia Celje obiskala Dom svetega Jožefa, kjer so se Nuša Rojs, Simona Brglez, Aljoša Bončina in Janže Fric zabavali s stanovalci. Nuša jim je pripravila krajši koncert in zapela nekaj pesmi. V zahvalo so, ko je Nuša končala, zapeli tudi stanovalci. Da bi spomin na prijetno dopoldne trajal čim dlje, je naša ekipa stanovalcem podarila tudi cvetlični aranžma, ki so ga pripravili dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. V prijetnem dopoldnevu so se zabavali vsi, tudi če je dan bil v prvi vrsti namenjen materam. Naša ekipa je popestrila dan stanovalcem, a ker se radost in ljubezen množita, so tudi Nuša, Simona, Aljoša in Janže Jožefov hrib zapustili polni radosti in obljubili, da se bodo s stanovalci kmalu ponovno srečali. Skupaj smo preživeli prijeten materinski dan. (Foto: Simona Brglez) Zvezde med zvezdami za 70 let Radia Celje Da je v družbi ekipe No- vega tednika in Radia Celje še kako zabavno in za na- meček dobrodelno, smo ponovno dokazali junija v Braslovčah. Naša medijska hiša je v sodelovanju z Ob- čino Braslovče ob 70-letnici Radia Celje priredila »žur« letošnjega leta. Tega seve- da ne bi bilo brez zvenečih imen s slovenske glasbene scene in seveda brez vas, dragi bralci in poslušalci, ki ste v tako lepem številu napolnili prireditveni pro- stor in našemu radiu voščili vse najboljše. Nepogrešljiv člen so bili seveda tudi ga- silci iz braslovške občine, ki so poskrbeli za gostinsko ponudbo in drugo tehnično podporo. Zdaj že naša tradicionalna brezplačna zabava Zvezde med zvezdami se je začela ob 17. uri, s čimer smo dali priložnost tudi najmlajšim poslušalcem in bralcem, da so »zažurali« z nami. Kot prvi je na odru nastopil Damjan Murko, ki se ni ustrašil dežja in je občinstvo dodobra ogrel pred naslednjim nastopom, ki je pripadel simpatični Pre- kmurki Niki Zorjan. Kako gla- sne so, so najstnice dokazale, ko je v Braslovčah zapel Rok, eden od bratov BQL. V osrčju Savinjske doline se je mudila Natalija Verboten. Za njo je sledila še ena slovenska glas- bena legenda – Vili Resnik. Za zabavo, ki se spodobi za 70-le- tnico, je v bleščicah poskrbela ena in edina Nuša Derenda. Vsi ljubitelji narodnozabavne glasbe so na svoj račun pri- šli med nastopom Friškega kvinteta. Zapela sta še Man- ca Špik in Božidar Wolfand Wolf. Kot zadnji so za zabavo skrbeli člani skupine ZakaPa- N e. ŠO Skupaj smo Radiu Celje voščili vse najboljše. (Foto: Nik Jarh) 60. akcija Novega tednika in Radia Celje v celjski porodnišnici Medtem ko so sloven- ske porodnišnice v prvih jutranjih urah novega leta 2024 veselo oznanjale, da so novoletni novorojenčki že privekali na svet, je Celje prvi jok novega leta v poro- dni sobi še vedno nestrpno čakalo. Ura je odbila deset dopoldne, ko smo že misli- li, da se bo ponovila zgod- ba leta 2023, ko je bil prvi porod šele pozno zvečer. Nato ob 10. uri in 32 minut vendarle veselje: rodila se je deklica. Nadebudnici je ime Julija, rodila se je ma- mici Luciji Orehov iz Celja. Toda to še ni vse. Takoj za njo, kot bi tekmoval in čutil, da mora čim prej »ven«, je v Celju na svet pohitel še fan- tek Lojz. Rodil se je mamici Iris Jagodič iz Rogatca. Čaka- nje se je torej obrestovalo. Za leto 2023 je statistiko rojstev v Celju zaokrožil fantek. Ma- mici Evi Jurkovnik iz Mozirja se je rodil ob 22.10. Ime mu Tudi letos smo v začetku leta obiskali Celjsko porodnišnico (Foto: Andraž Purg) je Vid. Ekipa Novega tedni- ka in Radia Celje je bila letos še toliko bolj neučakana, saj je ravno letos 60 let, odkar drugega januarja obdarimo zadnjo mamico, ki je rodila v preteklem letu, in prvi dve mamici, ki rodita v novem letu. Gre za najstarejšo to- vrstno slovensko akcijo, ki jo je v preteklosti začel naš nekdanji sodelavec Tone Vrabl in je doživela častitlji- vo tradicijo, zato smo nanjo še toliko bolj ponosni. SŠol Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Kolo sreče v središču poslovnega sveta Ekipi Novega tednika in Radia Celje sta konec septembra z vami zavrteli kolo sreče. Tega ste lahko letos našli na 56. Medna- rodnem sejmu obrti in podjetnosti (Mos). Pode- lili smo številne privlačne nagrade, za dobro družbo in polno mero smeha sta skrbela naša Boštjan Oder in Živa Dobnik. Letošnje kolo sreče je mi- nilo v znamenju dobre volje in druženja. Pridružili so se nam številni bralci, nekate- ri bolj novi, nekateri pa so nam zvesti že več kot 20 let. Vsi, ki so s sabo prinesli iz- rezan kuponček iz časopisa Novi tednik, so lahko zavr- teli kolo in si s tem priigrali praktično nagrado. Nekate- rim so bile tako všeč, da so srečo preizkusili večkrat. V nekaj urah smo razdelili vse. Srečo vrteli tudi decembra v središču Celja Malo bolj kisla vremen- ska napoved v soboto sredi decembra ni odvrnila bral- cev Novega tednika, da ne bi prišli v središče Celja, kjer smo, kot je že navada, vrteli Kolo sreče Novega te- dnika in Radia Celje. Pode- lili smo več kot 150 nagrad, med vrtenjem kolesa sreče nam je prijetno glasbeno družbo delala tudi Zala Smolnikar – Zali. Druženje v središču Celja smo začeli že ob deveti uri dopoldne. Prvič smo kolo za- vrteli ob desetih, ko je svojo srečo preizkusila Irma iz La- škega: »Vsako leto pridemo vrtet kolo sreče. Pri nas doma smo tudi že zelo dolgo naroč- niki Novega tednika. Trenu- tno je sicer naročen moj brat, pred njim je bil leta naročnik moj oče.« Skoraj takoj za njo je na vrsto prišel tudi njen brat Jože. Že tretje dobrodelne Šolačinkarije Pred glavnim vhodom v celjski Citycenter je tudi letos v začetku šolskega leta dišalo po palačinkah in »šmor- nu«. V medijski hiši Novi tednik in Radio Celje smo v sodelovanju z Rotary klubom Celje in s Citycentrom Celje že tretjič zapored pripravili dobrodelni dogodek Šolačinkarije. Po pouku na prvi šolski dan smo se slad- kali in zabavali z dobro glasbo. S plesom, z igrami in dobro voljo smo tudi letos šolarje in dijake pospremili v novo šolsko leto. Dobrodelni izkupiček je bil namenjen učencem celjskih osnovnih šol, da se bodo lahko vsi udeležili šol v naravi. Sončen dan, glasba in dišeče palačinke so na Šolačinkari- je privabili množico otrok, tudi tistih starejših, in njihovih staršev. Poleg glavne zvezde popoldneva, palačink, so se lahko obiskovalci preizkusili v zanimivih igrah, si ogledali policijski avto in motor ter preizkusili opremo policistov, se prevrnili v prevračalniku in preverili, ali so varni vozniki e-skiroja. Seveda so predvsem najmlajši skočili tudi na napihljiva igrala. Na prireditvi smo v skrinjicah za dobrodelne prispevke, s srečelovom in v sodelovanju z našimi oglaševalci zbrali 1.104,40 evra. Letos pod streho že osmi Savinjski Oktroberfest Okolica žalske fontane piva je bila tudi letos pol- na obiskovalcev Savinjske- ga Oktoberfesta. Žalec je tako ponovno potrdil sloves hmeljarskega in pivovar- skega središča Slovenije. Kot je že v navadi, se je do- godek začel s Hmeljarskim likofom, etnološko priredi- tvijo Združenja hmeljar- jev Slovenije, in nadaljeval z zabijanjem pipe v lesen pivski sod. Pivo so organi- zatorji razdelili tudi med najbolj žejne obiskovalce prireditve. Ko je bil sod prazen, se je začela zabava. Najprej je nastopil Ansambel Unikat, ki je razgreto občinstvo še bolj ogrel, za njim je na oder 8. Savinjskega Oktoberfesta stopila Alya. Tradicionalna oprava, ki se spodobi za Ok- toberfest, tudi letos ni manj- kala v slovenski prestolnici hmeljarjev in pivovarjev. V Žalcu je žirija tudi letos iz- brala naj dirndl. Za razliko od prejšnjih let, ko so zbirali najštevilnejšo skupino fan- tov, oblečenih v lederhosen, so letos izbrali tudi naj leder- hosen. Člani žirije, ki je zbirala naj dirndl in naj lederhosen, so poudarili, da je bila izbi- ra težka in da upajo, da bo letošnji izbor k sodelovanju obiskovalce spodbudil tudi v naslednjih letih. Člani žirije so izbrali naj dirndl in naj lederhosen. (Foto: Nik Jarh) T udi letos smo velik del leta namenili akciji Otroci pojejo slovenske pesmi in se veseli- jo. Tako kot je zdaj že navada, smo obiskovali različne šole iz naše regije ter prirejali tekmovanja mladih pevk in pevcev. Tako kot vsa leta do zdaj so se tudi letos mladi talenti izkazali s svojim petjem, nekateri so za- peli tudi na Šolačinkarijah. Med sodelujočimi je strokovna žirija izbrala najboljše pevce, ki so se pomerili v polfi nalu in fi nalu. Akcija je namenjena podpori slovenski pesmi in predvsem mladim pevskim talentom. Skupinska fotografija pevk in pevca, ki so na- stopili v mlajši kategoriji. (Foto: Andraž Purg) Otroci pojejo Ekipi Novega tednika in Radia Celje (Foto: Andraž Purg) Z vami je bila ekipa Novega tednika in Radia Celje. (Foto: Nik Jarh) Z veseljem smo se z vami družili tudi novinarji Novega tednika in ekipa Radia Celje. Priredi- tev sta vodila jutranjika na Radiu Celje Bo- štjan Oder in Mirza Ribič. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Naše akcije Za nami še eno leto, polno dobre volje Za nami je še eno leto, polno smeha in radosti, ki smo ga v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje z veseljem delili z vami. Praznovali smo rojstva in rojstne dneve, delili nagrade, peli in pekli. V Braslovčah smo skupaj upihnili 70. svečko na torti Radia Celje, leta 2025 pa vas že zdaj vabimo, da bomo skupaj praznovali še en nekoliko višji jubilej. Novi tednik bo namreč praznoval 80 let. JANŽE FRIC, LARISA JEKNIĆ Rožice za rožice Tudi letos smo se v naši medijski hiši ob medna- rodnem dnevu žena od- ločili, da bomo razveselili obiskovalke in prodajal- ke celjskega Planeta Tuš. Osmega marca je s pode- ljevanjem rož za to poskr- bel radijski novinar in vo- ditelj Luka Žerjav. Na osrednjem priredi- tvenem prostoru je na dan žena zrasla reklamna gobica naše medijske hiše, iz zvoč- nikov je odzvanjala glasba Radia Celje, ki je pritegnila pozornost mimoidočih obi- skovalcev. Za popolno po- dobo prizorišča so poskrbeli v cvetličarni Mačica, saj so darovali kar 250 čudovitih tulipanov, ki niso ostali samo okrasna kulisa, saj so vsi dobili svojo lastnico. Združena ekipa naše medijske hiše, cvetličarne Mačica in Planeta Tuš Celje v ponovno uspešni akciji Rožice za rožice. (Foto: arhiv NT) Presenetili smo stanovalce Doma svetega Jožefa Ob materinskem dnevu je ekipa Novega tednika in Radia Celje obiskala Dom svetega Jožefa, kjer so se Nuša Rojs, Simona Brglez, Aljoša Bončina in Janže Fric zabavali s stanovalci. Nuša jim je pripravila krajši koncert in zapela nekaj pesmi. V zahvalo so, ko je Nuša končala, zapeli tudi stanovalci. Da bi spomin na prijetno dopoldne trajal čim dlje, je naša ekipa stanovalcem podarila tudi cvetlični aranžma, ki so ga pripravili dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. V prijetnem dopoldnevu so se zabavali vsi, tudi če je dan bil v prvi vrsti namenjen materam. Naša ekipa je popestrila dan stanovalcem, a ker se radost in ljubezen množita, so tudi Nuša, Simona, Aljoša in Janže Jožefov hrib zapustili polni radosti in obljubili, da se bodo s stanovalci kmalu ponovno srečali. Skupaj smo preživeli prijeten materinski dan. (Foto: Simona Brglez) Zvezde med zvezdami za 70 let Radia Celje Da je v družbi ekipe No- vega tednika in Radia Celje še kako zabavno in za na- meček dobrodelno, smo ponovno dokazali junija v Braslovčah. Naša medijska hiša je v sodelovanju z Ob- čino Braslovče ob 70-letnici Radia Celje priredila »žur« letošnjega leta. Tega seve- da ne bi bilo brez zvenečih imen s slovenske glasbene scene in seveda brez vas, dragi bralci in poslušalci, ki ste v tako lepem številu napolnili prireditveni pro- stor in našemu radiu voščili vse najboljše. Nepogrešljiv člen so bili seveda tudi ga- silci iz braslovške občine, ki so poskrbeli za gostinsko ponudbo in drugo tehnično podporo. Zdaj že naša tradicionalna brezplačna zabava Zvezde med zvezdami se je začela ob 17. uri, s čimer smo dali priložnost tudi najmlajšim poslušalcem in bralcem, da so »zažurali« z nami. Kot prvi je na odru nastopil Damjan Murko, ki se ni ustrašil dežja in je občinstvo dodobra ogrel pred naslednjim nastopom, ki je pripadel simpatični Pre- kmurki Niki Zorjan. Kako gla- sne so, so najstnice dokazale, ko je v Braslovčah zapel Rok, eden od bratov BQL. V osrčju Savinjske doline se je mudila Natalija Verboten. Za njo je sledila še ena slovenska glas- bena legenda – Vili Resnik. Za zabavo, ki se spodobi za 70-le- tnico, je v bleščicah poskrbela ena in edina Nuša Derenda. Vsi ljubitelji narodnozabavne glasbe so na svoj račun pri- šli med nastopom Friškega kvinteta. Zapela sta še Man- ca Špik in Božidar Wolfand Wolf. Kot zadnji so za zabavo skrbeli člani skupine ZakaPa- N e. ŠO Skupaj smo Radiu Celje voščili vse najboljše. (Foto: Nik Jarh) 60. akcija Novega tednika in Radia Celje v celjski porodnišnici Medtem ko so sloven- ske porodnišnice v prvih jutranjih urah novega leta 2024 veselo oznanjale, da so novoletni novorojenčki že privekali na svet, je Celje prvi jok novega leta v poro- dni sobi še vedno nestrpno čakalo. Ura je odbila deset dopoldne, ko smo že misli- li, da se bo ponovila zgod- ba leta 2023, ko je bil prvi porod šele pozno zvečer. Nato ob 10. uri in 32 minut vendarle veselje: rodila se je deklica. Nadebudnici je ime Julija, rodila se je ma- mici Luciji Orehov iz Celja. Toda to še ni vse. Takoj za njo, kot bi tekmoval in čutil, da mora čim prej »ven«, je v Celju na svet pohitel še fan- tek Lojz. Rodil se je mamici Iris Jagodič iz Rogatca. Čaka- nje se je torej obrestovalo. Za leto 2023 je statistiko rojstev v Celju zaokrožil fantek. Ma- mici Evi Jurkovnik iz Mozirja se je rodil ob 22.10. Ime mu Tudi letos smo v začetku leta obiskali Celjsko porodnišnico (Foto: Andraž Purg) je Vid. Ekipa Novega tedni- ka in Radia Celje je bila letos še toliko bolj neučakana, saj je ravno letos 60 let, odkar drugega januarja obdarimo zadnjo mamico, ki je rodila v preteklem letu, in prvi dve mamici, ki rodita v novem letu. Gre za najstarejšo to- vrstno slovensko akcijo, ki jo je v preteklosti začel naš nekdanji sodelavec Tone Vrabl in je doživela častitlji- vo tradicijo, zato smo nanjo še toliko bolj ponosni. SŠol Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA Kolo sreče v središču poslovnega sveta Ekipi Novega tednika in Radia Celje sta konec septembra z vami zavrteli kolo sreče. Tega ste lahko letos našli na 56. Medna- rodnem sejmu obrti in podjetnosti (Mos). Pode- lili smo številne privlačne nagrade, za dobro družbo in polno mero smeha sta skrbela naša Boštjan Oder in Živa Dobnik. Letošnje kolo sreče je mi- nilo v znamenju dobre volje in druženja. Pridružili so se nam številni bralci, nekate- ri bolj novi, nekateri pa so nam zvesti že več kot 20 let. Vsi, ki so s sabo prinesli iz- rezan kuponček iz časopisa Novi tednik, so lahko zavr- teli kolo in si s tem priigrali praktično nagrado. Nekate- rim so bile tako všeč, da so srečo preizkusili večkrat. V nekaj urah smo razdelili vse. Srečo vrteli tudi decembra v središču Celja Malo bolj kisla vremen- ska napoved v soboto sredi decembra ni odvrnila bral- cev Novega tednika, da ne bi prišli v središče Celja, kjer smo, kot je že navada, vrteli Kolo sreče Novega te- dnika in Radia Celje. Pode- lili smo več kot 150 nagrad, med vrtenjem kolesa sreče nam je prijetno glasbeno družbo delala tudi Zala Smolnikar – Zali. Druženje v središču Celja smo začeli že ob deveti uri dopoldne. Prvič smo kolo za- vrteli ob desetih, ko je svojo srečo preizkusila Irma iz La- škega: »Vsako leto pridemo vrtet kolo sreče. Pri nas doma smo tudi že zelo dolgo naroč- niki Novega tednika. Trenu- tno je sicer naročen moj brat, pred njim je bil leta naročnik moj oče.« Skoraj takoj za njo je na vrsto prišel tudi njen brat Jože. Že tretje dobrodelne Šolačinkarije Pred glavnim vhodom v celjski Citycenter je tudi letos v začetku šolskega leta dišalo po palačinkah in »šmor- nu«. V medijski hiši Novi tednik in Radio Celje smo v sodelovanju z Rotary klubom Celje in s Citycentrom Celje že tretjič zapored pripravili dobrodelni dogodek Šolačinkarije. Po pouku na prvi šolski dan smo se slad- kali in zabavali z dobro glasbo. S plesom, z igrami in dobro voljo smo tudi letos šolarje in dijake pospremili v novo šolsko leto. Dobrodelni izkupiček je bil namenjen učencem celjskih osnovnih šol, da se bodo lahko vsi udeležili šol v naravi. Sončen dan, glasba in dišeče palačinke so na Šolačinkari- je privabili množico otrok, tudi tistih starejših, in njihovih staršev. Poleg glavne zvezde popoldneva, palačink, so se lahko obiskovalci preizkusili v zanimivih igrah, si ogledali policijski avto in motor ter preizkusili opremo policistov, se prevrnili v prevračalniku in preverili, ali so varni vozniki e-skiroja. Seveda so predvsem najmlajši skočili tudi na napihljiva igrala. Na prireditvi smo v skrinjicah za dobrodelne prispevke, s srečelovom in v sodelovanju z našimi oglaševalci zbrali 1.104,40 evra. Letos pod streho že osmi Savinjski Oktroberfest Okolica žalske fontane piva je bila tudi letos pol- na obiskovalcev Savinjske- ga Oktoberfesta. Žalec je tako ponovno potrdil sloves hmeljarskega in pivovar- skega središča Slovenije. Kot je že v navadi, se je do- godek začel s Hmeljarskim likofom, etnološko priredi- tvijo Združenja hmeljar- jev Slovenije, in nadaljeval z zabijanjem pipe v lesen pivski sod. Pivo so organi- zatorji razdelili tudi med najbolj žejne obiskovalce prireditve. Ko je bil sod prazen, se je začela zabava. Najprej je nastopil Ansambel Unikat, ki je razgreto občinstvo še bolj ogrel, za njim je na oder 8. Savinjskega Oktoberfesta stopila Alya. Tradicionalna oprava, ki se spodobi za Ok- toberfest, tudi letos ni manj- kala v slovenski prestolnici hmeljarjev in pivovarjev. V Žalcu je žirija tudi letos iz- brala naj dirndl. Za razliko od prejšnjih let, ko so zbirali najštevilnejšo skupino fan- tov, oblečenih v lederhosen, so letos izbrali tudi naj leder- hosen. Člani žirije, ki je zbirala naj dirndl in naj lederhosen, so poudarili, da je bila izbi- ra težka in da upajo, da bo letošnji izbor k sodelovanju obiskovalce spodbudil tudi v naslednjih letih. Člani žirije so izbrali naj dirndl in naj lederhosen. (Foto: Nik Jarh) T udi letos smo velik del leta namenili akciji Otroci pojejo slovenske pesmi in se veseli- jo. Tako kot je zdaj že navada, smo obiskovali različne šole iz naše regije ter prirejali tekmovanja mladih pevk in pevcev. Tako kot vsa leta do zdaj so se tudi letos mladi talenti izkazali s svojim petjem, nekateri so za- peli tudi na Šolačinkarijah. Med sodelujočimi je strokovna žirija izbrala najboljše pevce, ki so se pomerili v polfi nalu in fi nalu. Akcija je namenjena podpori slovenski pesmi in predvsem mladim pevskim talentom. Skupinska fotografija pevk in pevca, ki so na- stopili v mlajši kategoriji. (Foto: Andraž Purg) Otroci pojejo Ekipi Novega tednika in Radia Celje (Foto: Andraž Purg) Z vami je bila ekipa Novega tednika in Radia Celje. (Foto: Nik Jarh) Z veseljem smo se z vami družili tudi novinarji Novega tednika in ekipa Radia Celje. Priredi- tev sta vodila jutranjika na Radiu Celje Bo- štjan Oder in Mirza Ribič. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 52, 24. december 2024 INFORMACIJE Lepe praznike ter mirno, varno in ustvarjalno novo leto vam želi kolektiv Muzeja novejše zgodovine Celje Srečno 2025! Detajl plakata iz muzejske zbirke Plakati (P-2129). Razstava Sporočilnost plakata (MnZC, 3. 12. 2024—28. 2. 2025) # c e l j s k i k n j i ž n i č a r j i w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i V k n j i g a h s e s k r i v a j o z a k l a d i s v e t a , v k n j i ž n i c i d o m u j e m o d r o s t b r e z m e j a . N a j n o v o l e t o p r i n e s e n a v d i h i n o b i l o v e s e l j a m e d p l a t n i c a m i k n j i g . # c e l j s k i k n j i ž n i č a r j i V k n j n j n i g a h s e s k r i v a j a j a o z a k l a d i s v e t a , v k n j n j n i ž n i c i d o m u j u j u e m o d r o s t b r e z m e j e j e a . N a j a j a n o v o l e t o p r i n e s e n a v d i h i n o b i l o v e s e l j l j l a m e d p l a t n i c a m i k n j n j n i g . w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 52, 24. december 2024 PREGLED LETA V naši regiji se je na področju kulture ogromno do- gajalo, izvedeni so bili številni kakovostni projekti in prireditve. Pomembne jubileje je obeležilo tudi nekaj društev in ustanov. V knežjem mestu je sicer letos duhove buril razpis za kulturo, ki je na cedilu pustil nekatere organizacije in posameznike, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno doprinesli k razvoju mestne kulture. V Celju imamo zares bogato kulturno bero in nešteto ustvarjalnih ter pridnih ljudi, ki skrbijo, da naš kraj živi. Občini z izjemo tega sicer ne moremo očitati, da za kulturo ne naredi dovolj, saj jo namreč dosledno podpira. A naj v novem letu vendarle ne naredi iste napake, kot jo je z omenjenim razpisom. LARISA JEKNIĆ Kultura plemeniti Za nami je kulturno bogato leto Veronikino nagrado so letos podelili že osemindvajsetič. (Foto: arhiv NT/ Andraž Purg) Godba Liboje je praznovala 90 let. (Foto: osebni arhiv Godbe Liboje) Letos nas je globoko užalostila novica, da je umrl dolgoletni upravnik SLG Celje in eden idejnih očetov Dnevov komedije Borut Alujevič – Lujo. (Foto: arhiv NT/Sherpa). Letošnji prejemniki celjske zvezde (od leve proti desni): Bojan Himmelreich, Bojan Umek in Katja Gorečan. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V savinjski regiji letos ni manjkalo dobre glasbe. Janu- arja smo se tako že 16. leto lah- ko prepustili tolkalni glasbi v okviru mednarodnega festiva- la tolkalnih skupin BUMfest v Žalcu. T udi v Slovenskih Konji- cah je bilo januarsko vzdušje obarvano s Koncertnim ciklom pri Didiju, katerega namen je predvsem širitev umetnosti iz velikih središč v manjši kraj, kot so Slovenske Konjice. Ce- lje je aprila gostilo že 35. Mla- dinski pevski festival, v okviru katerega je bilo tudi bienalno državno tekmovanje mladin- skih pevskih zborov. Maja se je v Celjskem domu z območno revijo predstavilo 21 pevskih zborov iz občin Dobrna, Voj- nik, Štore in Celje. Avgust je v Laškem minil v znamenju Operne akademije Pehlivani- an, koncerta Slavka Ivančiča in festivala klasične glasbe La`Klasik. V Radečah je okto- bra ponovno navdušil festival komorne glasbe Sonc. Odrske deske zasedene celo leto Leto 2024 je bilo plodno tudi za gledališko umetnost, tako profesionalno kot ljubiteljsko. Med drugim je Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje februarja letos obeležilo že 32. Dneve komedije. Nagra- do za žlahtno predstavo po izboru strokovne komisije in po izboru gledalcev je dobila predstava Paradiž SLG Celje. V Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju so se marca srečali najmlajši gledališčniki – s pred- stavami so postregli dramski krožek Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, gledališčniki OŠ Dobje in učenci Osnovne šole Hruševec Šentjur. Dram- ska skupina Kulturnega dru- štva Andraž nad Polzelo je aprila navdušila s premiero komedije Modri encijan. Apri- la je tudi SLG Celje izvedlo kr- stno uprizoritev predstave Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije, ki je trajala kar pet ur. Premiero so obeležili tudi v Gledališču Zarja Celje, kjer so prvič odigrali absurdno ko- medijo Goli pianist in poželi iz- jemno dober odziv občinstva. 25. junija nas je razžalostila no- vica, da je umrl dramski igralec in nekdanji upravnik SLG Celje Borut Alujevič – Lujo, ki je na področju delovanja tako celj- skega kot slovenskega gledali- šča pustil velik pečat. Avgusta je na Starem gradu v knežjem mestu krstno uprizoritev doži- vela predstava potopitvenega gledališča o dinastiji Celjskih grofov z naslovom Celjski vsi. Med 18. oktobrom in 9. no- vembrom je Gledališče Zarja Celje gostilo že 31. Novačanov festival ljubiteljskega gleda- lišča, ki je gledalce ponovno navdušil. Plodno ustvarjanje literatov Leto je bilo obogateno tudi s pesniškim ustvarjanjem. Marca so se v Slovenskih Ko- gačne oči. V Celju so namreč izvedli že 20. Bisere Savinje, srečanje slepih in slabovidnih pesnikov ter pisateljev, kjer se je predstavilo 17 literatov. Pečat pustili tudi likovniki Ob dnevu žena so likovniki Kulturno-umetniškega dru- štva Polzela na gradu Komen- da pripravili likovno razstavo Žena-mati, ki jo je pripravilo 23 umetnikov. Dejavni so bili tudi mladi. V Savinovem li- kovnem salonu so maja odprli razstavo likovnih del učencev sedmih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline z naslovom Ekspresija in impresija – čutim, torej ustvarjam. Konec petega meseca v letu so v Spodnji Savinjski dolini izvedli tudi 7. likovno kolonijo v Novem klo- štru, kjer je slikalo 39 slikarjev. Umetnost plesa Konec maja so v počastitev svetovnega dneva plesa, ki ga obeležujemo 29. aprila, v Ple- snem forumu Celje izvedli že 17. Korpus, tridnevni festival plesnih ustvarjalcev. Septem- bra je Medobčinsko društvo Od Celja do Žalca organizira- lo že 17 . Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca. V knežje mesto je društvo pri- peljalo 59 folklornih skupin oziroma več kot 1.500 folklo- ristov. Isti mesec sta plesalki Aja Zupanec in Urša Sekirnik ob podpori Mestne občine Ce- lje in Občine Škofja Loka iz- vedli tudi plesno-arhitekturni sprehod po Celju. Novembra je Zavod Celeia Celje odprl 2. sezono plesnega cikla, ki se je 12. decembra začel z baletno predstavo Hrestač (suita). Pomembni jubileji Letos aprila je 25 let delo- vanja počastil tudi Harmo- nikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje, ki je jubilej sicer praznoval leta 2022, vendar je bilo praznova- nje preloženo zaradi epidemi- je covida-19. Maja je prazno- vala Umetniška četrt Celje, ki je obeležila 20-letnico. 20 let je letos dopolnil tudi program umetniške gimnazije likovne smeri GCC. Junija je 25. roj- stni dan praznovalo Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Julija so v Rogaški Slatini obeležili 20 let delova- nja Anine galerije in 10 let de- lovanja mestne galerije v tam- kajšnjem kulturnem centru. Letos novembra je praznovala tudi likovna sekcija Kulturno- -prosvetnega društva Svoboda Celje. Ob tej priložnosti so nje- ni člani v Muzeju novejše zgo- dovine Celje slovesno odprli razstavo z naslovom Svoboda ustvarjanja, 50 let celjskih li- kovnikov, kjer so predstavili svoja raznovrstna umetniška dela. Isti mesec je praznoval tudi Komorni moški zbor Celje, ki je proslavil 75 let de- lovanja. Jubilej ob 90-letnici delovanja je novembra z veli- kim koncertom obeležila tudi Godba Liboje. Kaj se je še dogajalo? Februarja so v Narodnem domu Celje podelili priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture. Igralec Bo- jan Umek je prejel priznanje za življenjsko delo, za dosežke na področju kulture v preteklih dveh letih pa sta bila nagrajena dr. Bojan Himmelreich, arhi- vist v Zgodovinskem arhivu Celje, in Katja Gorečan, pisa- teljica, literarna komparativist- ka in magistrica dramaturgije ter scenskih umetnosti. Apri- la so se odprla vrata v celoti obnovljene Pelikanove hiše v Celju. V začetku maja pa smo si v Kozjem lahko ogledali raz- stavo Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes. Festival Kunigunda, projekt Mladinske- ga centra Velenje z najdaljšo tradicijo, je bil avgusta letos že sedemindvajsetič. njicah ob 100-letnici rojstva Ivana Minattija, tudi konji- škega častnega občana, pe- sniku poklonili z razstavami. Na Vranskem so isti mesec po večletnem prizadevanju v rojstni hiši prvega sodobnega slovenskega založnika La- dislava Schwentnerja gostili prejemnike Schwentnerjeve nagrade za pomemben pri- spevek k razvoju založništva in knjigotrštva. Prav tako v aprilu je Literarno društvo Šentjur izdalo 23. zbornik prispevkov svojih članov z naslovom Z besedami o srčno- sti, ki so ga s svojimi umetni- škimi prispevki oplemenitili šentjurski likovniki. Junija so v Osnovni šoli Lava Celje pro- slavili že 9. rojstni dan gibanja Rastoča knjiga. Isti mesec je Velenje gostilo 23. Lirikonfest, književno srečanje, ki je po- streglo z izbranimi pesniški- mi branji, literarnimi potopisi in s kantavtorsko glasbo. 28. Veronikina nagrada, ki jo po- deljuje Mestna občina Celje v sodelovanju s Hišo kulture, je avgusta letos pripadla pe- sniku, literarnemu kritiku in učitelju slovenščine Denisu Škofiču za pesniško zbirko Tuskulum, mala Veronika je šla v roke dijaku Gimnazije Celje – Center (GCC) Timote- ju Kristijanu Kovaču za pesem Ko sem potrkal. V sklopu na- grade vsako leto podelijo tudi zlatnik poezije, ki ga je letos prejel pesnik in pisatelj Boris A. Novak. Oktobra je Občina Žalec že sedmič podelila pe- sniško nagrado Fanny Haus- smann, ki je tokrat pripadla Juriju Hudolinu za pesniški ciklus Rdeča zemlja. Isti me- sec je minil tudi v znamenju tistih, ki gledajo skozi dru- Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 52, 24. december 2024 INFORMACIJE SREČNO NOVO LETO 2025 ARHITEKT ERNST CELJE ŠIRITEV ONKOLOŠKE DEJAVNOSTI V UKC MARIBOR Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 52, 24. december 2024 ŠPORT V četrtek so gostje dvakrat povedli v 1. polčasu, obakrat pa je čez minuto »odgovoril« Edmilson z izenačenjem. Riera spet v ospredju Celjani so imeli premoč, kronali so jo v 79. minuti, ko je po izvrstni podaji Juanja Nieta žogo proti mreži pre- usmeril Svit Sešlar, tik pred golovo črto pa jo je v vrata potisnil David Zec. Ta je v iz- jemno dramatični končnici zadel vratarja Matjaža Roz- mana, a se je žoga na srečo odbila v polje. Po visoki po- daji v celjski kazenski pro- stor pa je gostujoči igralec z glavo udaril žogo, pot v mre- žo pa je preprečil Aljoša Mat- ko. Slednji je imel izjemno zrele priložnosti, navkljub neučinkovitosti pa je občin- stvo vzklikalo njegovo ime. Srhljivka bi se lahko spre- vrgla v tragikomedijo. Celje je bilo tudi oškodovano, po V mesecu februarju bitki s ciprskim Apoelom Za zgodovinski podvig junak tudi Aljoša Matko Nogometaši Celja so v 6., zadnjem krogu konferenčne lige pred 2.000 gledalci premagali valižansko ekipo The New Saints s 3 : 2 (2 : 2). Izbrance Alberta Riere čakata do- datni tekmi za osmino finala, ki bosta 13. in 20. februarja. Prva s ciprskim Apoelom bo v Celju. DEAN ŠUSTER Zmage celjskih ekip Proti The New Saints so za Celje igrali: Rozman, Karničnik, Nemanič (od 46. Vuklišević), Zec, Nieto, Dulca (46. Br- nić), Zabukovnik, Svetlin (74. Kouter), Sešlar, Lhernault (46. Kvesić), Edmilson (59. Matko). prekršku nad Edmilsonom bi moralo dobiti enajstmetrov- ko. Žal je trener Riera po- skrbel za incident po tekmi, njegova roka na obrazu pred- stavnika gostujoče ekipe ne bo ostala nekaznovana. Matkovo ključno posredovanje »Nora tekma, dvakrat smo bili v zaostanku, ampak na srečo smo obakrat hitro iz- enačili. V drugem polčasu smo nenehno pretili in konč- no tudi zadeli. Na srečo smo imeli pred vrati Matjaža Roz- mana, ki je v končnici opravil svoje delo. Matkovo posredo- vanje v obrambi je morda iz- padlo celo ključno za zmago. V napadu mu trenutno ne gre po željah, toda on je zelo po- memben del našega moštva,« je veselje vrelo iz marljivega in kakovostnega vezista Mar- ka Zabukovnika. Obračun si je ogledal tudi Dušan Kosić, prvi državni prvak s Celjem, ki je novi strateg bolgarske- ga Lokomotiva iz Plovdiva. Vseh šest zmag je v konfe- renčni ligi zbral Chelsea. Celje je zasedlo 21. mesto. Petkov žreb je ponujal dva možna tekmeca, oba s Cipra. Razpletlo se je odlično, kajti Pafos vodi na lestvici držav- nega prvenstva, Apoel pa je šele peti. Foto: Andraž Purg Tretji polčas Odločilni trenutek se je pripetil v 79. minuti, ko se je Svit Sešlar izvrstno odzval po odlični podaji Juanja Nieta. Hokejisti RST Pellet Celja so opravili formalnost v Za- logu in potrdili prvo mesto v rednem delu DP ob odso- tnosti Olimpije. Čeprav so bili zelo oslabljeni, so Slavijo premagali s 5 : 1. V polfinalu končnice se bodo spopadli z Jeseničani, tekmi ali tekme bodo v naslednjem mesecu, prva bo v Celju, kjer bo slovenski derbi Alpske lige že 30. decem- bra. Na zaključnem turnirju slovenskega pokala za roko- metaše se bodo v začetku meseca aprila pomerili Slovan, Krka, Celje Pivovarna Laško in Gorenje. Celjani so bili v gosteh boljši od Škofljice s 44 : 28. Vukašin Antonijević je dosegel 10 golov. Tretjo sezono zapovrstjo so se košarka- rice Cinkarne vrnile z zmago po gostovanju pri bolgarski Montani. V 10. krogu lige Waba so bile boljše s 77 : 55. N ajbol jša s tr elk a t ekme je bila Maja U r ank er z 2 1 t očk ami. DŠ Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 52, 24. december 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve TOREK, 24. 12. 23.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Božičnica pred polnočnico Sodelujejo: mladi iz župnije in župnijski pevci ter fantje z Jožefovega hriba SREDA, 25. 12. 16.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Lucas Somoza Osterc Tradicionalni božični koncert; vstop prost ČETRTEK, 26. 12. 16.00 in 17.30 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur Pihalni orkester Šentjur Božično-novoletni koncert 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Snežna vila Glasbena predstava z Damjano Golavšek 17.00 Cerkev sv. Jurija Slovenske Konjice Božič kot nekoč: Majda in Marjan Petan z Ano Dušica Koncert 17.30 Cerkev sv. Križa Rogaška Slatina Cerkveni pevski zbor Sv. Križ Rogaška Slatina in otroška cerkvena pevska zbora Biser in Žarek Božični koncert 18.00 Telovadnica OŠ Griže Božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica Koncert; vstop prost 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alfa samski Komedija Špas teatra 18.00 Cerkev sv. Jurija Tabor Praznični koncert taborskih pevskih zborov 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki MePZ Šmartno ob Paki Božično-novoletni koncert s Katjo Šumečnik na harfi 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Klara Klančnik Koncert PETEK, 27. 12. 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Tri peresa Predstava Škratkovega lutkovnega gledališča Celje; obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v TIC-u Žalec 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Jupi Band Koncert 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Dedkov pridnometer Predstava za otroke 18.30 Dom Svobode Zidani Most Slovenska vicoteka Komedija 19.00 Gledališče Celje Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri Predstava za izven z obiskom dedka Mraza 19.00 Dvorana Tri lilije Laško Laška pihalna godba Božično-novoletni koncert 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Help! Beatles Tribute Tudi razglasitev naj osebnosti Šaleške doline 2024 Koncert 21.00 Max klub Velenje (Ne)tradicionalni žur s trubači, Čaga Boys in Ansambel Zažur Koncert SOBOTA, 28. 12. 10.30 Dom kulture Velenje Prepelka Predstava Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana 11.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Jesensko-zimska pravljica vile Timber Predstava Dua Timber; obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v TIC-u Žalec 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Hrestač ob soju sveč Glasbena baletna pravljica 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Nipke Koncert 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Leopold I. Koncert 20.00 Gledališče Celje CE dur – Celju Dajemo Urbani Ritem: Duet Silence Koncert, izbirni dogodek za abonente in izven NEDELJA, 29. 12. 11.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Jelka in nagajiva miška Predstava; obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v TIC-u Žalec 16.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Ansambel Pepelnjak in Ansambel Dori Koncert 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Mirko in čarobne lučke Predstava gledališča Ku- kuc 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Batista Cadillac Koncert PONEDELJEK, 30. 12. 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Miro in čarobne lučke Predstava gledališča Ku-kuc; obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v TIC-u Žalec 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Izbirna predstava za abonente in izven 18.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Novoletni stand up z Robertom Goterjem 19.00 Mestni trg Slovenske Konjice Eva Boto in zabava z Gonobeats Praznični koncert TOREK, 31. 12. 11.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Otroško silvestrovanje s predstavo Snežinkina dogodivščina Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v TIC-u Žalec 19.00 Gledališče Celje Bratko Kreft: Krajnski komedijanti Silvestrska predstava za izven 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Notranji pir, monokomedija Silvestrska predstava v izvedbi Mihe Šaleharja 20.00 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Silvestrska predstava za izven 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Silvestrska predstava: Padec Predstava po motivih drame Oleanna Davida Mameta 20.30 Dom krajanov Šentilj Poročil se bom s svojo ženo Premiera, veseloigra Pravljično Celje TOREK, 24. 12. 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela Pravljično dogajanje; vsak dan do 31. 12. 10.00 do 16.00 Celjski grad Zimski srednjeveški gozd Obisk gozda je brezplačen in je v sklopu ogleda gradu; vsak dan do 31. 12., večerni ogledi: 27. do 29.12. od 16.00 do 18.00 22.00 Glavni trg Celje Celjski Dixieland Koncert na prostem SREDA, 25. 12. 18.00 Zbor: križišče Popovičeve in Ceste na grad Pohod z baklami na Celjski grad Otroke bosta pričakala Božiček in kolo sreče, topli napitki, glasba 19.00 Krekov trg Celje Christmas special 2024 Tradicionalni božični koncert Vocal BK Studia ČETRTEK, 26. 12. 17.00 Krekov trg Celje Okusi Celja Praznično druženje s tremi celjskimi chefi PETEK, 27. 12. 17.00 Zakladnica daril (Gubčeva & Lilekova ulica) Piškotarna: Peka piškotov z Ivano Tudi v ponedeljek ob istem času 19.00 Krekov trg Žan Serčič s Šakali Koncert na prostem SOBOTA, 28. 12. 17.00 Stanetova ulica Glasba iz K67 Zaključni koncert 19.00 Krekov trg Decembrovanje z Radiem Fantasy in skupino E. T. Koncert na prostem NEDELJA, 29. 12. 16.00 Mestno središče Pravljično Celje pod lupo novoletnega pričakovanja Ogled z lokalnim vodnikom 19.00 Krekov trg Celje Abba Mia Koncert na prostem PONEDELJEK, 30. 12. 17.00 Mestno središče Novoletna pustolovščina Ulična animacija 19.00 Krekov trg Crvena jabuka Koncert na prostem TOREK, 31. 12. 10.00 do 13.00 Glavni trg Pravljična dežela & Naj otroško silvestrovanje Odštevanje in opoldne vstop v Novo leto z dedkom Mrazom 22.00 Krekov trg Nuša Derenda in predskupina Sanapark Silvestrovanje na prostem Druge prireditve TOREK, 24. 12. 10.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 in 24.00 Pri cerkvi sv. Janezka Krstnika Vinska Gora Žive jaslice Ogled božične zgodbe 22.00 Stari trg Slovenske Konjice Konjiški Stari trg bo zasijal v soju prazničnih svečk SREDA, 25. 12. 17.00 Letno gledališče Limberk Griže Čudežni lokvanj Božična pravljica z obiskom Božička 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Božični party z DJ-jem Udom ČETRTEK, 26. 12. 10.00 Pred šolo v Šentilju pri Velenju Tradicionalni blagoslov konj 14.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina 2024 Mimohod konjenIce KK Strmol na Štefanovo 16.00 do 22.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada Druženje tudi v petek, soboto in nedeljo ob istem času 17.00 Letno gledališče Limberk Griže Pravljične urice Tudi v petek in soboto ob istem času 11.00 Pri cerkvi sv. Jakoba Galicija Božična zgodba 11.30 Aškerčev trg Laško Žegnanje konj na Štefanovo PETEK, 27. 12. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Ježek Sonic 3 Sinhronizirano v slovenščino 10.00 Galerija Velenje Slikanje zimskih pokrajin in ustvarjanje novih razglednic Ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Decembrski žuri v klubu TKU Zadnji petek bo z vami DJ Mohor; vstop prost SOBOTA, 28. 12. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Praznične hišice Hermanova otroška ustvarjalnica 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Superbožiček Animirani družinski fi lm, sinhronizirano 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Prihod dedka Mraza in ansambel Maxi Koncert 19.00 Ribnik pri Lisjaku Tabor Prednovoletni ples z ansamblom Unikat NEDELJA, 29. 12. 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Čaj ob petih Druženje in sladkanje s prazničnimi slaščicami PONEDELJEK, 30. 12. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Žlehtnoba Fantazijski, muzikal, romantični 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Otroški božično- novoletni živžav 17.00 Mestni trg Slovenske Konjice Otroško silvestrovanje Plesna šola Pika, Mojca Robič & prihod dedka Mraza 18.00 Krčma TamkoUčiri Celje Zaključna fešta TOREK, 31. 12. 9.00 Start izpred KZ Tabor Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Otroško silvestrovanje 11.00 Titov trg Velenje Otroško silvestrovanje Glasbeno-plesna animacija, obisk škratka Prijateljčka in dedka Mraza 17.00 Mestni trg Šentjur Silvestrovanje za otroke 2025 Pester program bo vodil škrat Karli, pričakali boste dedka Mraza 22.00 Sense klub Celje Sense New year Klubsko silvestrovanje 22.00 Šlandrov trg Žalec Silvestrovanje na prostem s skupino Power Band 22.00 Titov trg Velenje Silvestrovanje na prostem z ansamblom Saša Avsenika 23.00 Pred Gasilsko-vaškim domom v Kaplji vasi Nazdravimo novemu letu SREDA, 1. 1. 12.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Pozdrav novemu letu ČETRTEK, 2. 1. 15.00 Cerkev sv. Danijela Celje Božična zgodba z živimi jaslicami DELOVNI ČAS OGLASNEGA ODDELKA NT&RC V ČASU BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRAZNIKOV: v torek, 24. decembra, in v torek, 31. decembra 2024, bo oglasni oddelek odprt od 7. do 12. ure; v sredo, četrtek in petek (25., 26. in 27. decembra 2024) ter v sredo in četrtek (1. in 2. januarja 2025) bo oglasni oddelek ZAPRT; v petek, 3. januarja 2025, bo oglasni oddelek odprt od 7. do 15. ure. Osmrtnice za Radio Celje lahko v času od srede, 25. decembra, do nedelje, 29. decembra 2024, in 1. ter 2. januarja 2025 oddate na e-naslov: osmrtnice@nt-rc.si Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 52, 24. december 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, tast, dedek in pradedek IVAN VERDEV iz Zadobrove (1. 1. 1932–20. 11. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, stiske rok in tople besede. Hvaležni smo vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala zdravnici Alenki Rak, dr. med., za vso pomoč, gospodu župniku za opravljen mašni obred, govornici za izrečene besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Raj. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali. Vsi njegovi 672 Pravijo, da čas vse pozdravi, vendar ne ozdravi odhoda naših ljubljenih oseb … Samo živeti moramo naprej … V SPOMIN JOŽE VEBER iz Curnovca 15 (7. 3. 1951–24. 12. 2001) Vsi njegovi 667 V večnosti spominov je vse tako živo in polno, kot je bilo nekoč, a ostali so praznina, molk in tišina … V SPOMIN MARIJA DEŽELAK z Vrha nad Laškim Vsi tvoji domači 670 25. decembra bo minilo deveto leto, kar si odšla od nas, naša draga mama Štiri leta že v grobu spiš, a naših srcih vedno še živiš. Ni ure, dneva, ne noči, da v naših srcih nisi z nami ti. V SPOMIN VINKO METLIČAR iz Jazbin 10, Šmarje pri Jelšah (15. 12. 1942–24. 12. 2020) Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo. p Minevajo štiri leta, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik STROJI KUPIM STAREJŠE kmetijske stroje kupim. Telefon 030 740-902. p POSEST PRODAM TRAVNIK v velikosti 1 ha, v Marija Dobju, Dramlje, prodam. Telefon 031 426-897, 070 848-221. 661 KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM POLOVICO domačega prašiča, težkega 220 kg, in nakladalko Sip 19, prodam. Telefon 041 812-961. 669 ZMENKI 38-letni urejen moški, visok 180 cm, z modri- mi očmi, srednje postave, iskren, pošten, deloven, romantičen, iščem žensko za resno zvezo, staro od 25 do 45 let. Bodi resna. Pošlji SMS. Telefon 051 320-470. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Pričarajmo si čarobne praznične dni. Naj se toplina, smeh in dobra volja širijo med nami tako kot svetloba prazničnih luči v naših domovih. Hvala, ker soustvarjate skupnost, v kateri je lepo živeti. Želimo vam mirne in radostne praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto! Mestna četrt Hudinja Celje Ob~ina Slovenske Konjice Spo{tovane, spo{tovani. Ko vstopamo v novo leto, se spomnimo, da prihodnost ni nekaj, kar se nam zgodi; je nekaj, kar ustvarimo. Skupaj lahko ustvarimo skupnost, kjer ima vsaka oseba prilo`nost za uspeh in kjer se sli{i vsak glas. Sre~no, zdravo in uspe{no vam `elim! @upan Darko Ratajc Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 52, 24. december 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve TOREK, 24. 12. 23.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Božičnica pred polnočnico Sodelujejo: mladi iz župnije in župnijski pevci ter fantje z Jožefovega hriba SREDA, 25. 12. 16.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Lucas Somoza Osterc Tradicionalni božični koncert; vstop prost ČETRTEK, 26. 12. 16.00 in 17.30 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur Pihalni orkester Šentjur Božično-novoletni koncert 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Snežna vila Glasbena predstava z Damjano Golavšek 17.00 Cerkev sv. Jurija Slovenske Konjice Božič kot nekoč: Majda in Marjan Petan z Ano Dušica Koncert 17.30 Cerkev sv. Križa Rogaška Slatina Cerkveni pevski zbor Sv. Križ Rogaška Slatina in otroška cerkvena pevska zbora Biser in Žarek Božični koncert 18.00 Telovadnica OŠ Griže Božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica Koncert; vstop prost 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alfa samski Komedija Špas teatra 18.00 Cerkev sv. Jurija Tabor Praznični koncert taborskih pevskih zborov 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki MePZ Šmartno ob Paki Božično-novoletni koncert s Katjo Šumečnik na harfi 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Klara Klančnik Koncert PETEK, 27. 12. 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Tri peresa Predstava Škratkovega lutkovnega gledališča Celje; obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v TIC-u Žalec 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Jupi Band Koncert 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Dedkov pridnometer Predstava za otroke 18.30 Dom Svobode Zidani Most Slovenska vicoteka Komedija 19.00 Gledališče Celje Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri Predstava za izven z obiskom dedka Mraza 19.00 Dvorana Tri lilije Laško Laška pihalna godba Božično-novoletni koncert 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Help! Beatles Tribute Tudi razglasitev naj osebnosti Šaleške doline 2024 Koncert 21.00 Max klub Velenje (Ne)tradicionalni žur s trubači, Čaga Boys in Ansambel Zažur Koncert SOBOTA, 28. 12. 10.30 Dom kulture Velenje Prepelka Predstava Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana 11.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Jesensko-zimska pravljica vile Timber Predstava Dua Timber; obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v TIC-u Žalec 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Hrestač ob soju sveč Glasbena baletna pravljica 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Nipke Koncert 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Leopold I. Koncert 20.00 Gledališče Celje CE dur – Celju Dajemo Urbani Ritem: Duet Silence Koncert, izbirni dogodek za abonente in izven NEDELJA, 29. 12. 11.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Jelka in nagajiva miška Predstava; obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v TIC-u Žalec 16.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Ansambel Pepelnjak in Ansambel Dori Koncert 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Mirko in čarobne lučke Predstava gledališča Ku- kuc 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Batista Cadillac Koncert PONEDELJEK, 30. 12. 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Miro in čarobne lučke Predstava gledališča Ku-kuc; obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v TIC-u Žalec 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Izbirna predstava za abonente in izven 18.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Novoletni stand up z Robertom Goterjem 19.00 Mestni trg Slovenske Konjice Eva Boto in zabava z Gonobeats Praznični koncert TOREK, 31. 12. 11.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Otroško silvestrovanje s predstavo Snežinkina dogodivščina Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v TIC-u Žalec 19.00 Gledališče Celje Bratko Kreft: Krajnski komedijanti Silvestrska predstava za izven 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Notranji pir, monokomedija Silvestrska predstava v izvedbi Mihe Šaleharja 20.00 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Silvestrska predstava za izven 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Silvestrska predstava: Padec Predstava po motivih drame Oleanna Davida Mameta 20.30 Dom krajanov Šentilj Poročil se bom s svojo ženo Premiera, veseloigra Pravljično Celje TOREK, 24. 12. 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela Pravljično dogajanje; vsak dan do 31. 12. 10.00 do 16.00 Celjski grad Zimski srednjeveški gozd Obisk gozda je brezplačen in je v sklopu ogleda gradu; vsak dan do 31. 12., večerni ogledi: 27. do 29.12. od 16.00 do 18.00 22.00 Glavni trg Celje Celjski Dixieland Koncert na prostem SREDA, 25. 12. 18.00 Zbor: križišče Popovičeve in Ceste na grad Pohod z baklami na Celjski grad Otroke bosta pričakala Božiček in kolo sreče, topli napitki, glasba 19.00 Krekov trg Celje Christmas special 2024 Tradicionalni božični koncert Vocal BK Studia ČETRTEK, 26. 12. 17.00 Krekov trg Celje Okusi Celja Praznično druženje s tremi celjskimi chefi PETEK, 27. 12. 17.00 Zakladnica daril (Gubčeva & Lilekova ulica) Piškotarna: Peka piškotov z Ivano Tudi v ponedeljek ob istem času 19.00 Krekov trg Žan Serčič s Šakali Koncert na prostem SOBOTA, 28. 12. 17.00 Stanetova ulica Glasba iz K67 Zaključni koncert 19.00 Krekov trg Decembrovanje z Radiem Fantasy in skupino E. T. Koncert na prostem NEDELJA, 29. 12. 16.00 Mestno središče Pravljično Celje pod lupo novoletnega pričakovanja Ogled z lokalnim vodnikom 19.00 Krekov trg Celje Abba Mia Koncert na prostem PONEDELJEK, 30. 12. 17.00 Mestno središče Novoletna pustolovščina Ulična animacija 19.00 Krekov trg Crvena jabuka Koncert na prostem TOREK, 31. 12. 10.00 do 13.00 Glavni trg Pravljična dežela & Naj otroško silvestrovanje Odštevanje in opoldne vstop v Novo leto z dedkom Mrazom 22.00 Krekov trg Nuša Derenda in predskupina Sanapark Silvestrovanje na prostem Druge prireditve TOREK, 24. 12. 10.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 in 24.00 Pri cerkvi sv. Janezka Krstnika Vinska Gora Žive jaslice Ogled božične zgodbe 22.00 Stari trg Slovenske Konjice Konjiški Stari trg bo zasijal v soju prazničnih svečk SREDA, 25. 12. 17.00 Letno gledališče Limberk Griže Čudežni lokvanj Božična pravljica z obiskom Božička 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Božični party z DJ-jem Udom ČETRTEK, 26. 12. 10.00 Pred šolo v Šentilju pri Velenju Tradicionalni blagoslov konj 14.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina 2024 Mimohod konjenIce KK Strmol na Štefanovo 16.00 do 22.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada Druženje tudi v petek, soboto in nedeljo ob istem času 17.00 Letno gledališče Limberk Griže Pravljične urice Tudi v petek in soboto ob istem času 11.00 Pri cerkvi sv. Jakoba Galicija Božična zgodba 11.30 Aškerčev trg Laško Žegnanje konj na Štefanovo PETEK, 27. 12. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Ježek Sonic 3 Sinhronizirano v slovenščino 10.00 Galerija Velenje Slikanje zimskih pokrajin in ustvarjanje novih razglednic Ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Decembrski žuri v klubu TKU Zadnji petek bo z vami DJ Mohor; vstop prost SOBOTA, 28. 12. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Praznične hišice Hermanova otroška ustvarjalnica 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Superbožiček Animirani družinski fi lm, sinhronizirano 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Prihod dedka Mraza in ansambel Maxi Koncert 19.00 Ribnik pri Lisjaku Tabor Prednovoletni ples z ansamblom Unikat NEDELJA, 29. 12. 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Čaj ob petih Druženje in sladkanje s prazničnimi slaščicami PONEDELJEK, 30. 12. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Žlehtnoba Fantazijski, muzikal, romantični 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Otroški božično- novoletni živžav 17.00 Mestni trg Slovenske Konjice Otroško silvestrovanje Plesna šola Pika, Mojca Robič & prihod dedka Mraza 18.00 Krčma TamkoUčiri Celje Zaključna fešta TOREK, 31. 12. 9.00 Start izpred KZ Tabor Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Otroško silvestrovanje 11.00 Titov trg Velenje Otroško silvestrovanje Glasbeno-plesna animacija, obisk škratka Prijateljčka in dedka Mraza 17.00 Mestni trg Šentjur Silvestrovanje za otroke 2025 Pester program bo vodil škrat Karli, pričakali boste dedka Mraza 22.00 Sense klub Celje Sense New year Klubsko silvestrovanje 22.00 Šlandrov trg Žalec Silvestrovanje na prostem s skupino Power Band 22.00 Titov trg Velenje Silvestrovanje na prostem z ansamblom Saša Avsenika 23.00 Pred Gasilsko-vaškim domom v Kaplji vasi Nazdravimo novemu letu SREDA, 1. 1. 12.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Pozdrav novemu letu ČETRTEK, 2. 1. 15.00 Cerkev sv. Danijela Celje Božična zgodba z živimi jaslicami DELOVNI ČAS OGLASNEGA ODDELKA NT&RC V ČASU BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRAZNIKOV: v torek, 24. decembra, in v torek, 31. decembra 2024, bo oglasni oddelek odprt od 7. do 12. ure; v sredo, četrtek in petek (25., 26. in 27. decembra 2024) ter v sredo in četrtek (1. in 2. januarja 2025) bo oglasni oddelek ZAPRT; v petek, 3. januarja 2025, bo oglasni oddelek odprt od 7. do 15. ure. Osmrtnice za Radio Celje lahko v času od srede, 25. decembra, do nedelje, 29. decembra 2024, in 1. ter 2. januarja 2025 oddate na e-naslov: osmrtnice@nt-rc.si Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 52, 24. december 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, tast, dedek in pradedek IVAN VERDEV iz Zadobrove (1. 1. 1932–20. 11. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, stiske rok in tople besede. Hvaležni smo vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala zdravnici Alenki Rak, dr. med., za vso pomoč, gospodu župniku za opravljen mašni obred, govornici za izrečene besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Raj. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali. Vsi njegovi 672 Pravijo, da čas vse pozdravi, vendar ne ozdravi odhoda naših ljubljenih oseb … Samo živeti moramo naprej … V SPOMIN JOŽE VEBER iz Curnovca 15 (7. 3. 1951–24. 12. 2001) Vsi njegovi 667 V večnosti spominov je vse tako živo in polno, kot je bilo nekoč, a ostali so praznina, molk in tišina … V SPOMIN MARIJA DEŽELAK z Vrha nad Laškim Vsi tvoji domači 670 25. decembra bo minilo deveto leto, kar si odšla od nas, naša draga mama Štiri leta že v grobu spiš, a naših srcih vedno še živiš. Ni ure, dneva, ne noči, da v naših srcih nisi z nami ti. V SPOMIN VINKO METLIČAR iz Jazbin 10, Šmarje pri Jelšah (15. 12. 1942–24. 12. 2020) Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo. p Minevajo štiri leta, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik STROJI KUPIM STAREJŠE kmetijske stroje kupim. Telefon 030 740-902. p POSEST PRODAM TRAVNIK v velikosti 1 ha, v Marija Dobju, Dramlje, prodam. Telefon 031 426-897, 070 848-221. 661 KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM POLOVICO domačega prašiča, težkega 220 kg, in nakladalko Sip 19, prodam. Telefon 041 812-961. 669 ZMENKI 38-letni urejen moški, visok 180 cm, z modri- mi očmi, srednje postave, iskren, pošten, deloven, romantičen, iščem žensko za resno zvezo, staro od 25 do 45 let. Bodi resna. Pošlji SMS. Telefon 051 320-470. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Pričarajmo si čarobne praznične dni. Naj se toplina, smeh in dobra volja širijo med nami tako kot svetloba prazničnih luči v naših domovih. Hvala, ker soustvarjate skupnost, v kateri je lepo živeti. Želimo vam mirne in radostne praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto! Mestna četrt Hudinja Celje Ob~ina Slovenske Konjice Spo{tovane, spo{tovani. Ko vstopamo v novo leto, se spomnimo, da prihodnost ni nekaj, kar se nam zgodi; je nekaj, kar ustvarimo. Skupaj lahko ustvarimo skupnost, kjer ima vsaka oseba prilo`nost za uspeh in kjer se sli{i vsak glas. Sre~no, zdravo in uspe{no vam `elim! @upan Darko Ratajc Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 52, 24. december 2024 Fotografski pregled leta PREGLED LETA Leto 2024 skozi fotografsko oko Andraž Purg je dolgoletni fotograf Novega tednika in Radia Celje, ki skupaj z drugim fotografom Nikom Jarhom skrbi, da so novinarski članki opremljeni s kakovostnimi fotografi- jami, da intervjuvanci dobijo svoje odlične potrtete in da ob fotorepor- tažah podoživljate dogajanje na do- godkih, ki se jih niste mogli udeležiti. Predstavljamo vam nekaj fotografij, ki jih je Andraž izbral kot ključne v letu, ki se poslavlja. NT, foto: Andraž Purg Nikoli ne smemo pozabiti na njih. Zmaga nad Jesenicami Svetovni dan zdravja Otvoritev prenovljene hiše Pelikan Postavljanje novega mostu pri Špici Air Blaža Pravo poletje in počitnice Skupna vaja SB Celje in policije Slovenija – Srbija Vstop v konferenčno ligo Prvi letošnji sneg Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 52/ Leto 79 / Celje, 24. december 2024 Za navdih, motivacijo in nove zmage v letu 2025! Kulinarični tandem Maja in Jernej Zver Str. 22-23 Str. 24-25 Str. 28-29 Str. 30-31 Str. 32-33 Str. 26-27 »Pri naju se vse začne in konča z glasbo« Vsak dan živita tako, kot bi bil njun zadnji Mojster okraskov za kožo »Kvasovke zaenkrat delajo še zastonj« Pionirke celjske vrhunske odbojke V prvi številki časopisa z letnico 2025 pa ne prezrite: Prepoznaven celjski par Mirjana in Valentin Steblovnik Luka Felicijan, padalec: Iskal adrenalin, našel zen V uredništvu Novega tednika smo tudi tokrat pripravili 12 prazničnih zgodb za 12 mesecev letošnjega iztekajočega se leta. Razkrivamo, kdo stoji za pripravo slastnih receptov, ki zbujajo skomine, in kdo je zaslužen za pripravo žlahtne kapljice, ki osvaja priznanja. Predstavljamo mlad par, ki ima narodnozabavno glasbo raje od sodobne tehnologije, ter dejavna upokojenca, za katera slaba volja ne obstaja. Zakaj kakovostna teto- važa ne more biti poceni, pojasnjuje mlad celjski tetovator. Ne spreglejte tudi zgodbe o izjemni odbojkarski generaciji Celjank, ki se je zbrala že v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Šest navdihujočih zgodb smo pripravili tudi za prvo številko Novega tednika z letnico 2025. Jernej Kitchen Maja in Vlado Ravničan: Energična upokojenca Marjana in Frenk Gregl Tetovator Dominik Ribič Enolog Sašo Topolšek Večna celjska dekleta Minja Bajagić, oblikovalski estet z močnim pečatom v športu Zakonca Leber: Kot tandem močnejša tudi v prostovoljstvu Hilda Goršek na teden speče okoli 300 hlebcev kruha Jure Nežmah, vodja reševalne službe v SB Celje Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 52, 24. december 2024 Fotografski pregled leta PREGLED LETA Leto 2024 skozi fotografsko oko Andraž Purg je dolgoletni fotograf Novega tednika in Radia Celje, ki skupaj z drugim fotografom Nikom Jarhom skrbi, da so novinarski članki opremljeni s kakovostnimi fotografi- jami, da intervjuvanci dobijo svoje odlične potrtete in da ob fotorepor- tažah podoživljate dogajanje na do- godkih, ki se jih niste mogli udeležiti. Predstavljamo vam nekaj fotografij, ki jih je Andraž izbral kot ključne v letu, ki se poslavlja. NT, foto: Andraž Purg Nikoli ne smemo pozabiti na njih. Zmaga nad Jesenicami Svetovni dan zdravja Otvoritev prenovljene hiše Pelikan Postavljanje novega mostu pri Špici Air Blaža Pravo poletje in počitnice Skupna vaja SB Celje in policije Slovenija – Srbija Vstop v konferenčno ligo Prvi letošnji sneg Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 52/ Leto 79 / Celje, 24. december 2024 Za navdih, motivacijo in nove zmage v letu 2025! Kulinarični tandem Maja in Jernej Zver Str. 22-23 Str. 24-25 Str. 28-29 Str. 30-31 Str. 32-33 Str. 26-27 »Pri naju se vse začne in konča z glasbo« Vsak dan živita tako, kot bi bil njun zadnji Mojster okraskov za kožo »Kvasovke zaenkrat delajo še zastonj« Pionirke celjske vrhunske odbojke V prvi številki časopisa z letnico 2025 pa ne prezrite: Prepoznaven celjski par Mirjana in Valentin Steblovnik Luka Felicijan, padalec: Iskal adrenalin, našel zen V uredništvu Novega tednika smo tudi tokrat pripravili 12 prazničnih zgodb za 12 mesecev letošnjega iztekajočega se leta. Razkrivamo, kdo stoji za pripravo slastnih receptov, ki zbujajo skomine, in kdo je zaslužen za pripravo žlahtne kapljice, ki osvaja priznanja. Predstavljamo mlad par, ki ima narodnozabavno glasbo raje od sodobne tehnologije, ter dejavna upokojenca, za katera slaba volja ne obstaja. Zakaj kakovostna teto- važa ne more biti poceni, pojasnjuje mlad celjski tetovator. Ne spreglejte tudi zgodbe o izjemni odbojkarski generaciji Celjank, ki se je zbrala že v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Šest navdihujočih zgodb smo pripravili tudi za prvo številko Novega tednika z letnico 2025. Jernej Kitchen Maja in Vlado Ravničan: Energična upokojenca Marjana in Frenk Gregl Tetovator Dominik Ribič Enolog Sašo Topolšek Večna celjska dekleta Minja Bajagić, oblikovalski estet z močnim pečatom v športu Zakonca Leber: Kot tandem močnejša tudi v prostovoljstvu Hilda Goršek na teden speče okoli 300 hlebcev kruha Jure Nežmah, vodja reševalne službe v SB Celje 22 Št. 52, 24. december 2024 Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 22 PRAZNIČNE ZGODBE Ste tudi vi pri iskanju recep- tov za slastno nedeljsko kosi- lo ali za kakšno jed, ki je pri vas doma hrana za dušo, zašli na kulinarični blog Jernej Kit- chen? Njegova snovalca Maja in Jernej Zver sta si dom pred nekaj letih ustvarila v Štorah. Tik ob hiši, kjer živita, je tudi njuna studijska kuhinja, kjer se police šibijo pod stotinami krožnikov, pladnjev, skode- lic in drugih kosov posode. Tam je tudi bogato založen hladilnik. Da gre za kuhinjo, namenjeno profesionalcem, sporočajo še studijske luči, s pomočjo katerih ustvarjalni tandem pripravlja posnetke zalogajev, ob katerih se mar- sikomu pocedijo sline. Njuna kuharska filozofija je osredo- točena na lokalno, svežo in sezonsko hrano. Kot pravita, je priprava takšnih jedi tudi najcenejša. Od ljubezni do bloga Jerneja je za ustvarjanje v kuhinji navdušila mama. Ko je spoznal dekle Majo, ki je danes njegova žena, je bilo kuhanje eno od njunih sku- pnih zanimanj. »Ko sva se spoznala, sva ogromno časa preživela v kuhinji. Ves čas sva nekaj ustvarjala,« sta de- jala. Majo je nato študijska pot vodila v Ljubljano. Jerneja, Kulinarični tandem Maja in Jernej Zver iz Štor – snovalca bloga Jernej Kitchen »Ne gre le za hrano, gre za čas za družino!« Zmaga na izboru za najboljši slovenski kuharski blog, naziv za najboljša kulinarična vplivneža, omembe na omrežjih ameriške podjetnice Marthe Stewart in britanske kuharice Nigelle Lawson, izid kuharske knjige v Zdru- ženih državah Amerike, prevod omenjene knjige v slo- venščino … To je delček tega, kar se zgodi, ko svoje moči združita informatik, ki najraje na svetu kuha, ter notranja oblikovalka, ki je pri zapisu receptov pozorna še na tako drobno malenkost. TINA STRČNIK »Imava strogo razdeljene naloge, kar je dobro, saj sva tudi mož in žena. Eno je služba. Ko zapreva vrata studijske kuhinje, je čas za družino,« je dejala Maja. Za blog kuha Jernej, za družino Maja. »Ko greva kdaj na kakšen sestanek ali se pogovarjava z ljudmi, jih večina misli, da jaz sedim na kavču in nimam gospodinjskih zadolžitev,« je dejala v smehu. ki je takrat živel v Mariboru, je pogosto klicala in ga spra- ševala za ideje ter ga prosila za nasvete, kako naj pripravi kakšno jed. Da bi ji na naj- lažji način posredoval kar največ uporabnih informa- cij, jih je začel objavljati na spletu. Maja ga je spodbudi- la, da je recepte pokazal tudi javnosti. »Če ne bi bilo nje, bi verjetno še danes delal v kateri od restavracij. Čeprav sem informatik, me namreč najbolj veseli prav delo z ro- kami. Sledim svojim sanjam. Le da to zdaj počnem v doma- či kuhinji,« pravi. In kako je po končani Fa- kulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru sploh zašel v kulinariko? Med štu- dentskim delom v informa- cijskem centru omenjene univerze je prepoznal, da vse življenje ne želi sedeti za računalnikom. Vpisal se je v mariborsko višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem, kjer ga je mentorica Mojca Polak povezala z Ano Roš, ki prav tako kot Jernej po izo- brazbi ni kuharica. Potem ko je Ana Roš prebrala njegovo motivacijsko pismo, ga je po- vabila k sodelovanju. Dobro sta se ujela in eno sezono je ostal pod njenim okriljem. Ker je Hiša Franko oddaljena od naših krajev, je svojo pri- ložnost kasneje našel v Gale- riji okusov, kjer je sodeloval s kuharjem Borutom Jovanom. »Počel sem marsikaj,« se na- smehne. Zmagovalna odločitev Pri snovanju bloga je Majo in Jerneja vodila misel, kako doseči kar največji krog lju- di. Zato recepte že od začetka objavljata tako v angleščini kot v slovenščini. »Jernej res dobro kuha. Ena od jedi, ki mi je zelo všeč, je njegova bo- lonjska omaka. Ko sem dala na tehtnico, ali naj recept predstaviva dvema milijono- ma ljudi ali več milijardam, sva se odločila za obe možno- sti.« K sočasnemu snovanju bloga v dveh jezikih ju je nagovorilo tudi to, da smo v Sloveniji precej zaostajali pri razvoju tovrstnih spletnih strani in družbenih omrežij. Ko je bil v tujini Instagram na primer že zelo uveljavljen, so ga pri nas uporabljali le redki. Ko danes gledata nazaj, sta neizmerno hvaležna, da sta se odločila za objavljanje receptov v angleščini. Zaradi tega so ju namreč opazili zna- ni tuji kulinarični ustvarjalci in ju povabili k sodelovanju. Tako je prišlo do omemb na omrežjih ameriške televizij- ske osebnosti Marthe Stewart in znane britanske kuharice Nigelle Lawson. S tem sta do- bila ogromno prepoznavnost. »Maja je naredila čudovite posnetke kostanjeve torte. Ko so bile fotografije leta 2016 objavljene na blogu Nigelle Lawson, se je najina spletna stan sesula, takšnega navala ogledov je bila deležna,« sta povedala. Še dodatno prepo- znavnost in zaupanje ameri- ških sledilcev jima je prinesel intervju za ameriško revijo Bake from Scratch oz. Peka za začetnike. Vsak od njiju je zadolžen za svoj sklop opravil. Jernej razvija recepte in pripravlja jedi, snema njihovo pripravo in ustvarja videe. Maja za- pisuje recepte, jih objavlja, pripravi tonske posnetke jedi, fotografira jedi, skrbi za druž- bena omrežja in blog. Skrbi Ker je priprava vsebin za blog in omrežja v zadnjih letih vedno bolj zah- tevna, si rada vzameta tudi odmor. Ta- krat z družino odpotujeta v tujino, od koder se nato vrneta z novo vnemo. Čeprav se, kot sta povedala, okrog hrane vrtijo tudi potovanja. Ko je Jernej delal za druge gostince, je čutil ne- koliko večji pritisk. Zdaj ima bolj svobodne roke. Kot je opisal, je glavni kuhar, a v domači kuhinji. 23 Št. 52, 24. december 2024 Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 23 PRAZNIČNE ZGODBE Jernej Zver: »V svoji kuhinji sem pozoren na vsako malenkost, v gostilni pa sem verjetno eden od najbolj hvaležnih gostov. Vse pojem. Hvaležen sem, da se kdo potrudi za moj obrok.« Maja Zver: »Jaz sem verjetno največja uporabnica receptov, objavljenih na blogu. Zelo mi je namreč všeč, da je recept natančno zapisan – tako glede sestavin kot glede postopkov. Ko kuham, recept strogo upoštevam.« tudi za ponudbe in pogodbe z različnimi podjetji. Mislila sta, da gre za potegavščino Nekega dne sta v svoj ele- ktronski nabiralnik prejela sporočilo iz Združenih držav Amerike (ZDA), ali ju zani- ma priprava kuharske knjige o jedeh iz pečice. Najprej sta mislila, da gre za potega- vščino, a sta nato ugotovila, da gre zares. Izjemno dobra organiziranost založbe ju je navdušila. V uredništvu so sami preizkusili deset recep- tov, ki sta jih morala Maja in Jernej pripraviti vnaprej. Nato je založba določila zu- nanje okuševalce za okušanje receptov. Dodelila jima je tudi sodelavca, ki je recepte mla- dega kulinaričnega para pre- bral kar štirikrat. Po ustvar- jalnem procesu se je njuna kuharska knjiga znašla na policah največjih ameriških trgovskih središč. Izkušnja je bila dobrodošla tudi zato, ker se je Maja na- učila še bolje pisati recepte za ameriški trg. Tam je treba uporabnika kuharske knjige opozoriti na vsako podrob- nost. Tudi na to, da je peči- ca vroča, da si je pred prije- manjem ponve treba nadeti rokavico … V recept je treba napisati tudi to, na katero me- sto je treba postaviti rešetko za pečico. Še en izziv je ustre- zno navesti sestavine. Med- tem ko pri nas uporabljamo predvsem mleto goveje, mle- to svinjsko ali mleto mešano meso, imajo Američani radi v odstotkih zapisano, kakšen delež pustega in kakšen de- lež mastnega mesa naj upo- rabijo. Zanje je treba nasploh drugače opisati različne kose mesa, zabeležiti je treba tudi, kakšna je središčna tempera- tura mesa, da je primerno pe- čeno. Tudi smetane so v ZDA povsem druga zgodba kot pri nas, je omenila Maja … Ko so za izid knjige izvedeli slovenski bralci, so želeli pre- vod knjige v slovenščini. Delo je pri večji slovenski založbi izšlo leta 2022. Ker jemo z očmi Odkar kulinarična navdu- šenca svoje jedi delita z jav- nostjo, jih za boljšo predsta- vitev stilirata in fotografirata. Zelo pomembno se jima zdi, da tistim, ki se recepta lotijo, slasten zalogaj res uspe. Jernej pripravo vsake jedi tudi posname. Različni for- mati za družbena omrežja ga postavljata pred nove izzive. »Vsako jed najprej pripravim, ko razvijam recept. Nato jo skuham za snemanje. Vča- sih snemam iz dveh zornih kotov, kar pomeni, da moram za en video tudi dvakrat pri- praviti isto jed. Za fotografi- ranje moram kakšno jed, ki ne ostane dolgo fotogenična, skuhati še enkrat. To pod črto pomeni, da en recept skuham tudi štirikrat ali petkrat.« To, da je jed na fotografijah in posnetkih predstavljena čim bolj vabljivo, ima pluse in minuse. Po eni strani ljudi navduši, da se zavrtijo v svo- ji kuhinji. Po drugi strani je lahko razočaranje, če jed na domačem krožniku ni videti tako lepo, toliko večje. »Glede okusov ne dobivava pripomb. Včasih kdo zapiše, da njego- va torta ali njegove testenine niso izpadle tako lepo. Foto- grafija ima svoje zakonitosti. Tudi pri nas doma ne jemo te- stenin, ki bi jih prej stilirali,« sta pojasnila. Jernej prizna- va, da je velik perfekcionist in da ga pogosto zmoti vsaka malenkost. A kljub temu ju z Majo v zadnjem času vodi cilj, da skušata hrano prika- zati čim bolj resnično. Čas za obroke – čas za družino To, kakšne jedi pripravlja- ta, je odvisno od različnih dejavnikov, in sicer od letne- ga časa in pridelkov, ki takrat uspevajo, od želja naročnikov ter od želja sledilcev. Slednji so na primer kar dve leti »na- vijali« za recept za lazanjo, ki sta ga Maja in Jernej nedavno objavila na blogu. »Najini sle- dilci so precej naklonjeni kla- sičnim jedem, vendar si želi- jo, da so na višji ravni in da jim bodo vsakič, ko se lotijo njihove priprave, uspele,« je dejal Jernej. Maja je dodala, da tudi sama v zadnjem času za svojo družino najraje pri- pravita to, kar imajo radi vsi družinski člani, medtem ko sta včasih veliko eksperimen- tirala in vsak dan v mesecu jedla povsem različne jedi. Hiter tempo življenja lju- di se po njunem opažanju močno odraža pri tem, da med tednom marsikdo ne uspe kuhati za svojo dru- žino. Maja zato pri pisanju receptov večkrat opozori, ali je mogoče kakšen korak pripraviti vnaprej. Rada doda tudi namig, kako lahko doma pripravljeno jed shranimo, na primer zamrznemo. Kot pravita člana kulinarične- ga tandema, je ob dobrem načrtovanju kosilo možno pripraviti tudi v manj kot 30 minutah, o čemer sta pisala v svoji knjigi. »Dobrodošlo je ob koncu tedna pomisliti na to, kaj bo družina jedla naslednje dni, in kupiti vse potrebno. Tako prihranimo čas in denar.« Priprava kosila ali zgodnje večerje za družino po njunih besedah ni pomembna le zato, da telesu zagotovimo hranila. To je tudi priložnost, da družinski člani skupaj se- demo za mizo, preživljamo čas drug z drugim in si vza- memo čas za pogovor. Tra- dicijo, ki sta je bila vajena vsak iz svoje družine, zdaj nadaljujeta s svojima krat- kohlačnikoma. Foto: Andraž Purg Samostojne podjetniške poti sta se lotila pred devetimi leti, ko sta bila še študenta. Tri tedne po tem, ko sta začela objavljati na enem od družbenih omrežij, sta prejela prvo ponudbo za sodelovanje. Recepte razvija Jernej, Maja jih zapiše. Če je morda njemu kakšen korak povsem samo- umeven, je ona tista, ki opozori, da je dobro omeniti vsako podrob- nost. Ko sta dobila ponudbo za pisanje kuharske knjige, sta najprej mislila, da gre za potegavščino. 23 Št. 52, 24. december 2024 Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 23 PRAZNIČNE ZGODBE Jernej Zver: »V svoji kuhinji sem pozoren na vsako malenkost, v gostilni pa sem verjetno eden od najbolj hvaležnih gostov. Vse pojem. Hvaležen sem, da se kdo potrudi za moj obrok.« Maja Zver: »Jaz sem verjetno največja uporabnica receptov, objavljenih na blogu. Zelo mi je namreč všeč, da je recept natančno zapisan – tako glede sestavin kot glede postopkov. Ko kuham, recept strogo upoštevam.« tudi za ponudbe in pogodbe z različnimi podjetji. Mislila sta, da gre za potegavščino Nekega dne sta v svoj ele- ktronski nabiralnik prejela sporočilo iz Združenih držav Amerike (ZDA), ali ju zani- ma priprava kuharske knjige o jedeh iz pečice. Najprej sta mislila, da gre za potega- vščino, a sta nato ugotovila, da gre zares. Izjemno dobra organiziranost založbe ju je navdušila. V uredništvu so sami preizkusili deset recep- tov, ki sta jih morala Maja in Jernej pripraviti vnaprej. Nato je založba določila zu- nanje okuševalce za okušanje receptov. Dodelila jima je tudi sodelavca, ki je recepte mla- dega kulinaričnega para pre- bral kar štirikrat. Po ustvar- jalnem procesu se je njuna kuharska knjiga znašla na policah največjih ameriških trgovskih središč. Izkušnja je bila dobrodošla tudi zato, ker se je Maja na- učila še bolje pisati recepte za ameriški trg. Tam je treba uporabnika kuharske knjige opozoriti na vsako podrob- nost. Tudi na to, da je peči- ca vroča, da si je pred prije- manjem ponve treba nadeti rokavico … V recept je treba napisati tudi to, na katero me- sto je treba postaviti rešetko za pečico. Še en izziv je ustre- zno navesti sestavine. Med- tem ko pri nas uporabljamo predvsem mleto goveje, mle- to svinjsko ali mleto mešano meso, imajo Američani radi v odstotkih zapisano, kakšen delež pustega in kakšen de- lež mastnega mesa naj upo- rabijo. Zanje je treba nasploh drugače opisati različne kose mesa, zabeležiti je treba tudi, kakšna je središčna tempera- tura mesa, da je primerno pe- čeno. Tudi smetane so v ZDA povsem druga zgodba kot pri nas, je omenila Maja … Ko so za izid knjige izvedeli slovenski bralci, so želeli pre- vod knjige v slovenščini. Delo je pri večji slovenski založbi izšlo leta 2022. Ker jemo z očmi Odkar kulinarična navdu- šenca svoje jedi delita z jav- nostjo, jih za boljšo predsta- vitev stilirata in fotografirata. Zelo pomembno se jima zdi, da tistim, ki se recepta lotijo, slasten zalogaj res uspe. Jernej pripravo vsake jedi tudi posname. Različni for- mati za družbena omrežja ga postavljata pred nove izzive. »Vsako jed najprej pripravim, ko razvijam recept. Nato jo skuham za snemanje. Vča- sih snemam iz dveh zornih kotov, kar pomeni, da moram za en video tudi dvakrat pri- praviti isto jed. Za fotografi- ranje moram kakšno jed, ki ne ostane dolgo fotogenična, skuhati še enkrat. To pod črto pomeni, da en recept skuham tudi štirikrat ali petkrat.« To, da je jed na fotografijah in posnetkih predstavljena čim bolj vabljivo, ima pluse in minuse. Po eni strani ljudi navduši, da se zavrtijo v svo- ji kuhinji. Po drugi strani je lahko razočaranje, če jed na domačem krožniku ni videti tako lepo, toliko večje. »Glede okusov ne dobivava pripomb. Včasih kdo zapiše, da njego- va torta ali njegove testenine niso izpadle tako lepo. Foto- grafija ima svoje zakonitosti. Tudi pri nas doma ne jemo te- stenin, ki bi jih prej stilirali,« sta pojasnila. Jernej prizna- va, da je velik perfekcionist in da ga pogosto zmoti vsaka malenkost. A kljub temu ju z Majo v zadnjem času vodi cilj, da skušata hrano prika- zati čim bolj resnično. Čas za obroke – čas za družino To, kakšne jedi pripravlja- ta, je odvisno od različnih dejavnikov, in sicer od letne- ga časa in pridelkov, ki takrat uspevajo, od želja naročnikov ter od želja sledilcev. Slednji so na primer kar dve leti »na- vijali« za recept za lazanjo, ki sta ga Maja in Jernej nedavno objavila na blogu. »Najini sle- dilci so precej naklonjeni kla- sičnim jedem, vendar si želi- jo, da so na višji ravni in da jim bodo vsakič, ko se lotijo njihove priprave, uspele,« je dejal Jernej. Maja je dodala, da tudi sama v zadnjem času za svojo družino najraje pri- pravita to, kar imajo radi vsi družinski člani, medtem ko sta včasih veliko eksperimen- tirala in vsak dan v mesecu jedla povsem različne jedi. Hiter tempo življenja lju- di se po njunem opažanju močno odraža pri tem, da med tednom marsikdo ne uspe kuhati za svojo dru- žino. Maja zato pri pisanju receptov večkrat opozori, ali je mogoče kakšen korak pripraviti vnaprej. Rada doda tudi namig, kako lahko doma pripravljeno jed shranimo, na primer zamrznemo. Kot pravita člana kulinarične- ga tandema, je ob dobrem načrtovanju kosilo možno pripraviti tudi v manj kot 30 minutah, o čemer sta pisala v svoji knjigi. »Dobrodošlo je ob koncu tedna pomisliti na to, kaj bo družina jedla naslednje dni, in kupiti vse potrebno. Tako prihranimo čas in denar.« Priprava kosila ali zgodnje večerje za družino po njunih besedah ni pomembna le zato, da telesu zagotovimo hranila. To je tudi priložnost, da družinski člani skupaj se- demo za mizo, preživljamo čas drug z drugim in si vza- memo čas za pogovor. Tra- dicijo, ki sta je bila vajena vsak iz svoje družine, zdaj nadaljujeta s svojima krat- kohlačnikoma. Foto: Andraž Purg Samostojne podjetniške poti sta se lotila pred devetimi leti, ko sta bila še študenta. Tri tedne po tem, ko sta začela objavljati na enem od družbenih omrežij, sta prejela prvo ponudbo za sodelovanje. Recepte razvija Jernej, Maja jih zapiše. Če je morda njemu kakšen korak povsem samo- umeven, je ona tista, ki opozori, da je dobro omeniti vsako podrob- nost. Ko sta dobila ponudbo za pisanje kuharske knjige, sta najprej mislila, da gre za potegavščino. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE Skupna pot Maje in Vlada se je začela na poseben način. Čeprav prihajata iz bližnjih vasi, ju je usoda pred približno petimi leti naključno združila v elektrotrgovini. »Na fakulteti za dizajn sem izdelovala svojo luč, zato sem potrebovala grlo za žarnico. Šla sem v elektrotrgovino in tam je delal Vlado. Kupila sem, kar sem potrebovala, nato sem Vlada po- iskala na Facebooku in ga dodala za prijatelja. Že kmalu sva se dogovorila, da se bova videla, in tako se je vse začelo,« je z nasmehom na obrazu povedala Maja. Nov dom za starimi zidovi Skupen dom sta si najprej ustvarila v že urejenem stanovanju v zgornjem nadstropju hiše Vladovih staršev. Nekega dne je Vlado Maji pokazal notranjost njihove bližnje več kot 350 let stare kamnite hiše, ki je bila takrat povsem prazna in prepuščena toku časa. »Šla sva jo pogledat in v sobi, kjer imava zdaj spal- »Pri naju se vse začne in konča z glasbo« Mlada zakonca Maja in Vlado Ravničan pravita, da nista nič posebnega. Živita v majh- nem naselju v občini Zreče, imata redni službi, od nedavnega jima družbo v hiši dela tudi psička, ki sta jo posvojila iz zavetišča. A ko ju spoznaš pobliže, hitro ugotoviš, da nista »tipičen« mlad sodobni par. Močno cenita svoje prednike, tradicijo in preprostost, kar je v današnjem času prava redkost. Topel dom sta si tako ustvarila v več kot 350 let stari hiši, ki jo obnavljata z lastnimi rokami. V njej nimata radia ali televizije, temveč si prosti čas najraje popestrita z igranjem narodnozabavne glasbe, ki je obema zelo blizu. Svojo iznajdljivost, ustvarjalnost in ljubezen do glasbe združujeta tudi v ustvarjanje lesenih glasbil, katerih izdelava bo kmalu na ogled tudi v njunem majhnem muzeju glasbil. SINTIJA JURIČ »Ko si pojeva stare Avsenikove pesmi ali vklopiva gramofon, se počutiva, kot bi bila v časovnem stroju. V najini hiši se namreč vsa ta besedila povežejo in res zvenijo zelo posebno,« je povedal Vlado. Mlad par, ki ceni tradicijo, domačo glasbo in preprostost nico, sva za šalo preverila, ali se omet še drži stene. Potem sva naenkrat začela tolči omet s sten in se nisva ustavila,« je povedala Maja in dodala, da se o obnovi hiše pred tem nista nikoli pogovarjala. Obnove več stoletij stare hiše, v kateri so pred njima živele že štiri generacije, sta se lotila z lastnimi rokami. Hitro sta ugotovila, da je hiša zaradi svoje krožne povezanosti zelo praktična, zato razporeditve prostorov nista spreminjala. Zamenjala sta okna in stre- ho, njun osrednji cilj je bil, da sta skušala v hiši ohraniti čim več prvotnih stvari. »Takoj se na primer vidi, da so vrata, ki vodijo do kuhinje, originalna, saj so na njih narisane rože s šestilom,« je pripomnil Vlado, ki je večino manjkajočega pohištva v hiši izdelal sam. Med obnovo hiše sta odkrila tudi veli- ko listin v nemškem jeziku, prav tako tudi starih fotografi j, ki jih zdaj skrbno hranita v pleteni košari. Fotografi je njunih prednikov imajo posebno mesto tudi na polici v njuni dnevni sobi. Prav tako sta svojim prednikom posvetila veliko družinsko drevo ob vstopu v hišo, ki v svojih »krošnjah« nosi fotografi je vseh generacij, ki so živele v njuni hiši. Preprostost in domačnost Čeprav Maja in Vlado v hiši še nista imela tople vode, prav tako ni delovalo ogrevanje, sta se odločila, da se bosta vanjo vselila takoj po poroki, ki je obema pomenila zelo veli- ko. Spalnico sta si začasno uredila v dnevni sobi, toplo vodo za tuširanje sta si grela kar na štedilniku. »Bilo je zelo mrzlo, zato sva si ob posteljo dala tudi radiator. Najprej sva si nato uredila spalnico, nato vse drugo,« je povedala Maja. Živela sta skromno, a se nista pritoževala. To ju je, kot pravita, še bolj pove- zalo. »Sploh pozimi, ko te zebe, je dobro, da si v enem prostoru. Tudi če se spreš, moraš biti v enem prostoru,« je z nasmehom pripo- mnil Vlado. Njuna hiša je danes v notranjosti že skoraj povsem obnovljena. V njej nimata televizi- je niti radia. Ko prideta iz službe, na polici ob vratih najpogosteje odložita tudi mobilni telefon. Kot pravita, tehnologije doma ne po- grešata. Dneve si namreč najraje popestrita kar s petjem in z igranjem narodnozabavne glasbe, ki je obema izjemno blizu. »Ko se grejeva ob toplem štedilniku, si zraven tudi pojeva. To nama je najljubše,« se strinjata in dodata, da v hiši še posebej lepo zvenijo stare ljudske in Avsenikove pesmi. Sicer pa glasbo rada poslušata tudi na gramofonskih ploščah. »Mislim, da lahko glasbo, ki je po- sneta na vinilni plošči, cenimo še bolj. Super je, ker med predvajanjem glasbe ni oglasov, prav tako je težko preskočiti pesem, zato si primoran vsako pesem poslušati od začetka do konca, da je na vrsti tista, ki si jo želiš,« je še povedal Vlado. Ljubezen do glasbe Glasba predstavlja velik del njunega ži- vljenja. V Vladovi družini se z njo ukvarjajo vsi, zato mu je bila ta položena že v zibko. Ker imajo njegovi starši izletniško kmetijo, je, odkar pomni, goste, ki so prišli k njim z avtobusom ,pričakal kar s harmoniko. »Prav- zaprav se sploh ne spomnim časa, ko nisem igral nanjo,« doda Vlado, ki mu je najbolj pri srcu narodnozabavna glasba. Čeprav danes ljubezen do narodnozabavne glasbe povezuje oba, Maja prizna, da ji ta najprej ni bila naj- bolj pri srcu. »Bolj na začetku najine zveze me je med vožnjo v avtomobilu Vlado vprašal, kakšno glasbo poslušam. Rekla sem mu, da vse, razen narodnozabavne. A potem me je hitro potegnil v to zvrst.« Njuni glasbeni vzorniki so stari Avsenikovi pevci, med drugim Franc Koren in Danica Fi- liplič. »Če bova polovico tako dobra pevca kot oni, bo super,« skromno pripomni Maja, ki je že od majhnih nog v pevskih zborih vselej pela prvi glas. Z Vladom tudi zdaj namen- sko prepevata pesmi z višjimi toni. »S tem se malce izoveva, vendar je pri tem treba tudi veliko vaditi. Z vajo sem tudi sama naredila marsikaj,« je še dodala Maja. V zadnjem letu zakonca nastopata tudi na manjših dogodkih in prireditvah, kjer največ- krat pojeta stare ljudske pesmi. Večkrat sta že pela tudi v cerkvah, kjer k bogatosti zvoka veliko doda tudi akustika. »Prvič sva pela v cerkvi v Slovenskih Konjicah. Bila sem zelo živčna, a sem se potem navadila. Vlado ima na drugi strani s tem že veliko izkušenj, zato nikoli nima treme,« je povedla Maja in dodala, da za nastope na večjih dogodkih k sodelo- vanju rada povabita tudi prijatelje, s katerimi skupaj zaigrajo v polnejši glasbeni zasedbi. Glasba je velik del njunega življenja. Brez nje si ne zna- ta predstavljati vsakdana. »Ko se grejeva ob toplem štedilniku, si zraven tudi pojeva. To nama je najljubše,« se strinjata zakonca Ravničan. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE »Ko mi je Maja rekla, da ne posluša narodnozabavne glasbe, sem ji rekel, naj malo počaka. V naši družini smo namreč vsi povezani z glasbo. Slej ko prej dobiš v roke glasbilo, ki ga boš moral igrati,« z nasmehom pove Vlado in doda, da je glasba kot bolezen, ki se je hitro nalezeš. Izdelava lesenih glasbil A zakonca Ravničan nista rada le na glas- benih odrih, temveč glasbo rada pobliže spoznavata tudi iz ozadja. V svoji majhni delavnici v kletnih prostorih hiše namreč iz- delujeta tudi lesena glasbila, predvsem kita- re in kontrabase. Njihovo izdelavo je Vlado začel pred15 leti. Kot je povedal, mu je kot srednješolcu to predstavljalo tudi dober za- služek. »Zanimivo mi je izdelovati glasbila in jih prav tako igrati, ampak potem sem se naveličal izdelovati klasična glasbila. Ko sva se z Majo spoznala, sva zato začela delati tudi malo drugačna,« je povedal Vlado. Nju- na glasbila niso posebna le zaradi svojega edinstvenega videza, temveč tudi zato, ker so skoraj v celoti narejena pri njiju doma. Prav tako sama izdelujeta stroje, ki jih potrebujeta za njihovo izdelavo. »Za nove kontrabase sva na primer potrebovala nov CNC-stroj, zato sva ga izdelala sama. Stvari si rada poeno- staviva, zato si skušava delo prilagoditi,« je povedal Vlado, ki mu delo z rokami ni tuje. Da glasbila skoraj v celoti naredita sama, je po njunem mnenju velika prednost. »Na primer pri kontrabasih z izjemo zvočnika v notranjosti narediva vse sama, torej od noge do napenjalcev … To so malenkosti, ki jih drugi proizvajalci večinoma kupijo. Ker jih midva izdelava sama, lahko vsako stvar pri- lagodiva posamezniku,« je še dodal. A tudi pri izdelavi glasbil se zakonca dopolnjujeta. Medtem ko Vlado večinoma skrbi za njiho- vo oblikovanje in izdelavo, Maja na glasbila pomaga dati blago, včasih tudi kaj pobarva ali »pošvasa«. Hiša glasbe Ker se njuno življenje skoraj v celoti vrti okoli glasbe, sta jo skušala vpeti tudi v hišo. Že pri njeni obnovi sta načrtovala, da v njej ne bo odmevala le njuna glasba, temveč bo zidove zapolnil tudi zvok drugih glasbeni- kov. V dnevnem prostoru s krušno pečjo na- mreč nameravata v prihodnjem letu gostiti manjše koncerte, na katerih se bodo lahko poslušalcem predstavili kakovostni glasbe- niki, ki prihajajo predvsem iz vrst narodno- zabavne in džezovske glasbe. »Na koncertih v najini dnevni sobi želiva ustvariti domače vzdušje za do 30 ljudi, ki cenijo kakovostno glasbo. Pravzaprav bo šlo za čisto preproste koncerte. Pripravila bova klopi in stole in skupaj bomo lahko v dnevni sobi poslušali glasbo ter v njej uživali,« je povedala Maja. Z organizacijo majhnih koncertov, ki so bili Vladova dolgoletna želja, zakonca želi- ta, da bi se poslušalci ob glasbi sprostili in spoznali tudi kakšnega novega glasbenika. »Ko si v glasbi tako na odru kot za njim, lahko glasbenike spoznaš v drugačni luči. Imava kar nekaj stikov s posamezniki, ki jih ljudje niso navajeni v ospredju, a so izjemno kakovostni ustvarjalci,« je poudaril Vlado in dodal, da bodo vsi koncerti tudi posneti. Še pred njimi si bodo lahko obiskovalci koncer- tov v zgornjem nadstropju hiše ogledali tudi njun muzej glasbil, v katerem bosta pred- stavila tudi svojo pot njihovega izdelovanja. »Pri naju se vse začne in konča z glasbo. Ta nama pomeni res veliko,« še povesta zakon- ca, ki z igranjem na glasbila zdaj razvajata tudi svojo psičko, ki sta jo posvojila pred približno mesecem. Foto: Nik Jarh »V hiši skušava vse narediti sama, zato je na koncu, ko v kot postaviva najin ročno izdelan kontrabas, videti, kot da je tam že od nekdaj. Vse je namreč usklajeno in narejeno na isti način,« je poudarila Maja. Maja in Vlado sta se poročila pred približno dvema letoma na mrzel septembrski dan. Takoj po poroki sta se preselila v hišo, ki takrat še ni bila povsem obnovljena. Njuna hiša je v celoti povezana z glasbo. V kletnih prostorih izdelujeta glasbila, v spodnjem nadstropju bosta v dnevni sobi gostila glasbenike, v zgornjem nadstropju urejata muzej glasbil. Med obnovo hiše sta zakonca ob družinskih fotografijah našla tudi številne listine. Vse skupaj skrbno hranita v pleteni košari. Z izdelavo lesenih glasbil se je Vlado začel ukvarjati pred približno 15 leti. Pod svojo blagovno znam- ko izdelujeta predvsem kitare in kontrabase. Ome- njeni glasbili se je naučila igrati tudi Maja. Glasbila izpod njunih rok nastajajo v majhni delavnici v kleti. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE Skupna pot Maje in Vlada se je začela na poseben način. Čeprav prihajata iz bližnjih vasi, ju je usoda pred približno petimi leti naključno združila v elektrotrgovini. »Na fakulteti za dizajn sem izdelovala svojo luč, zato sem potrebovala grlo za žarnico. Šla sem v elektrotrgovino in tam je delal Vlado. Kupila sem, kar sem potrebovala, nato sem Vlada po- iskala na Facebooku in ga dodala za prijatelja. Že kmalu sva se dogovorila, da se bova videla, in tako se je vse začelo,« je z nasmehom na obrazu povedala Maja. Nov dom za starimi zidovi Skupen dom sta si najprej ustvarila v že urejenem stanovanju v zgornjem nadstropju hiše Vladovih staršev. Nekega dne je Vlado Maji pokazal notranjost njihove bližnje več kot 350 let stare kamnite hiše, ki je bila takrat povsem prazna in prepuščena toku časa. »Šla sva jo pogledat in v sobi, kjer imava zdaj spal- »Pri naju se vse začne in konča z glasbo« Mlada zakonca Maja in Vlado Ravničan pravita, da nista nič posebnega. Živita v majh- nem naselju v občini Zreče, imata redni službi, od nedavnega jima družbo v hiši dela tudi psička, ki sta jo posvojila iz zavetišča. A ko ju spoznaš pobliže, hitro ugotoviš, da nista »tipičen« mlad sodobni par. Močno cenita svoje prednike, tradicijo in preprostost, kar je v današnjem času prava redkost. Topel dom sta si tako ustvarila v več kot 350 let stari hiši, ki jo obnavljata z lastnimi rokami. V njej nimata radia ali televizije, temveč si prosti čas najraje popestrita z igranjem narodnozabavne glasbe, ki je obema zelo blizu. Svojo iznajdljivost, ustvarjalnost in ljubezen do glasbe združujeta tudi v ustvarjanje lesenih glasbil, katerih izdelava bo kmalu na ogled tudi v njunem majhnem muzeju glasbil. SINTIJA JURIČ »Ko si pojeva stare Avsenikove pesmi ali vklopiva gramofon, se počutiva, kot bi bila v časovnem stroju. V najini hiši se namreč vsa ta besedila povežejo in res zvenijo zelo posebno,« je povedal Vlado. Mlad par, ki ceni tradicijo, domačo glasbo in preprostost nico, sva za šalo preverila, ali se omet še drži stene. Potem sva naenkrat začela tolči omet s sten in se nisva ustavila,« je povedala Maja in dodala, da se o obnovi hiše pred tem nista nikoli pogovarjala. Obnove več stoletij stare hiše, v kateri so pred njima živele že štiri generacije, sta se lotila z lastnimi rokami. Hitro sta ugotovila, da je hiša zaradi svoje krožne povezanosti zelo praktična, zato razporeditve prostorov nista spreminjala. Zamenjala sta okna in stre- ho, njun osrednji cilj je bil, da sta skušala v hiši ohraniti čim več prvotnih stvari. »Takoj se na primer vidi, da so vrata, ki vodijo do kuhinje, originalna, saj so na njih narisane rože s šestilom,« je pripomnil Vlado, ki je večino manjkajočega pohištva v hiši izdelal sam. Med obnovo hiše sta odkrila tudi veli- ko listin v nemškem jeziku, prav tako tudi starih fotografi j, ki jih zdaj skrbno hranita v pleteni košari. Fotografi je njunih prednikov imajo posebno mesto tudi na polici v njuni dnevni sobi. Prav tako sta svojim prednikom posvetila veliko družinsko drevo ob vstopu v hišo, ki v svojih »krošnjah« nosi fotografi je vseh generacij, ki so živele v njuni hiši. Preprostost in domačnost Čeprav Maja in Vlado v hiši še nista imela tople vode, prav tako ni delovalo ogrevanje, sta se odločila, da se bosta vanjo vselila takoj po poroki, ki je obema pomenila zelo veli- ko. Spalnico sta si začasno uredila v dnevni sobi, toplo vodo za tuširanje sta si grela kar na štedilniku. »Bilo je zelo mrzlo, zato sva si ob posteljo dala tudi radiator. Najprej sva si nato uredila spalnico, nato vse drugo,« je povedala Maja. Živela sta skromno, a se nista pritoževala. To ju je, kot pravita, še bolj pove- zalo. »Sploh pozimi, ko te zebe, je dobro, da si v enem prostoru. Tudi če se spreš, moraš biti v enem prostoru,« je z nasmehom pripo- mnil Vlado. Njuna hiša je danes v notranjosti že skoraj povsem obnovljena. V njej nimata televizi- je niti radia. Ko prideta iz službe, na polici ob vratih najpogosteje odložita tudi mobilni telefon. Kot pravita, tehnologije doma ne po- grešata. Dneve si namreč najraje popestrita kar s petjem in z igranjem narodnozabavne glasbe, ki je obema izjemno blizu. »Ko se grejeva ob toplem štedilniku, si zraven tudi pojeva. To nama je najljubše,« se strinjata in dodata, da v hiši še posebej lepo zvenijo stare ljudske in Avsenikove pesmi. Sicer pa glasbo rada poslušata tudi na gramofonskih ploščah. »Mislim, da lahko glasbo, ki je po- sneta na vinilni plošči, cenimo še bolj. Super je, ker med predvajanjem glasbe ni oglasov, prav tako je težko preskočiti pesem, zato si primoran vsako pesem poslušati od začetka do konca, da je na vrsti tista, ki si jo želiš,« je še povedal Vlado. Ljubezen do glasbe Glasba predstavlja velik del njunega ži- vljenja. V Vladovi družini se z njo ukvarjajo vsi, zato mu je bila ta položena že v zibko. Ker imajo njegovi starši izletniško kmetijo, je, odkar pomni, goste, ki so prišli k njim z avtobusom ,pričakal kar s harmoniko. »Prav- zaprav se sploh ne spomnim časa, ko nisem igral nanjo,« doda Vlado, ki mu je najbolj pri srcu narodnozabavna glasba. Čeprav danes ljubezen do narodnozabavne glasbe povezuje oba, Maja prizna, da ji ta najprej ni bila naj- bolj pri srcu. »Bolj na začetku najine zveze me je med vožnjo v avtomobilu Vlado vprašal, kakšno glasbo poslušam. Rekla sem mu, da vse, razen narodnozabavne. A potem me je hitro potegnil v to zvrst.« Njuni glasbeni vzorniki so stari Avsenikovi pevci, med drugim Franc Koren in Danica Fi- liplič. »Če bova polovico tako dobra pevca kot oni, bo super,« skromno pripomni Maja, ki je že od majhnih nog v pevskih zborih vselej pela prvi glas. Z Vladom tudi zdaj namen- sko prepevata pesmi z višjimi toni. »S tem se malce izoveva, vendar je pri tem treba tudi veliko vaditi. Z vajo sem tudi sama naredila marsikaj,« je še dodala Maja. V zadnjem letu zakonca nastopata tudi na manjših dogodkih in prireditvah, kjer največ- krat pojeta stare ljudske pesmi. Večkrat sta že pela tudi v cerkvah, kjer k bogatosti zvoka veliko doda tudi akustika. »Prvič sva pela v cerkvi v Slovenskih Konjicah. Bila sem zelo živčna, a sem se potem navadila. Vlado ima na drugi strani s tem že veliko izkušenj, zato nikoli nima treme,« je povedla Maja in dodala, da za nastope na večjih dogodkih k sodelo- vanju rada povabita tudi prijatelje, s katerimi skupaj zaigrajo v polnejši glasbeni zasedbi. Glasba je velik del njunega življenja. Brez nje si ne zna- ta predstavljati vsakdana. »Ko se grejeva ob toplem štedilniku, si zraven tudi pojeva. To nama je najljubše,« se strinjata zakonca Ravničan. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE Iz njune hiše v celjskem Podgorju se vsak dan sliši petje. Vedno sta nasmejana in pozitivna, slaba volja v njunem življe- nju ne obstaja. Pred dvema letoma sta zapela pesem Žena naj bo doma, se doma posnela, posnetek objavila na Facebooku, nakar je postal izredno priljubljen. Ogledalo si ga je več kot 300 tisoč ljudi v Sloveniji in tujini. Marjana in Frenk Gregl. »Zaljubljena sva v petje,« pravita. In drug v drugega že od rane mladosti. SIMONA ŠOLINIČ Zaljubljena v petje in drug v drugega: energična upokojenca Marjana in Frenk Gregl »Živi vsak dan tako, kot da bi bil tvoj zadnji!« Vsaka beseda izgovorjena z nasmehom Njuna življenjska pot ni bila ves čas posuta z rožicami, vendar je bilo pomembno le to, da sta imela drug drugega. Predvsem prva leta v Nemčiji je bilo težko. »Nekaj časa sva bivala v samskem domu, nato sva si našla sobico v hiši, kjer smo si stranišče na ›štrbunk‹ delili vsi stanovalci. In je moral Frenk vedno z me- noj v bližnji lokal, kjer je moral vsakič nekaj spiti, da me je počakal, ko sem uporabljala stranišče, saj v tistega v skupnih prostorih nisem nikakor mogla iti,« razlaga Marjana. Ko sta z leti nekaj privarčevala, sta kupila hišo v Lichu v Nemčiji in tam ostala polnih 24 let. Sredi 90. let sta prišla nazaj v Slove- nijo. Frenk je tu ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo s parketarstvom, pred upokojitvijo je nekaj časa delal tudi v Merkschi. Tisti, ki ju poznajo, vedo, da sta živahni duši. Živela sta v Celju, na Planini, v Sv. Štefanu, pred dve- ma letoma sta se preselila v Podgorje v Celju. »Zdaj sva tu. Imava se super, le tega ne veva, kako dolgo bova še živela,« pravi Marjana. Ves čas našega pogovora je vsaka njuna beseda izgovorjena z nasmehom. »Pomembno nama je, da uživava za svojo dušo, saj vsi živimo samo enkrat,« pravita. »Odkar pomnim, pojem!« Njuni znanci, prijatelji in tisti, ki ju spre- mljajo samo po družbenem omrežju Facebo- ok, zelo dobro vedo, da sta resnično zaljublje- na v petje. Marjana vodi Društvo prijateljev dobre volje in petja, ki šteje več kot 400 čla- nov. Je tudi vodja pevske skupine Grofi ja, ki deluje v sklopu Društva upokojencev Celje. Skupina se redno srečuje na Muzejskem trgu. Na pobudo znane humanitarke Verice Skok je bila ustanovljena tudi pevska skupina v Domu starejših Lipa, kjer Marjana in Frenk s tamkaj- šnjimi oskrbovanci pojeta vsak četrtek. Delo s starejšimi jima ogromno pomeni. »Lepo je videti, ko so veseli, saj nam druženje vsem pomaga in polepša dneve,« pravita. Njuno društvo ima tudi hišni ansambel, v katerem tudi pojeta. Skoraj ne mine dan, da ne bi bil ansambel povabljen na kakšna praznovanja ali prireditve. »Res uživava v petju. Tudi v plesu. To naju drži pokonci,« pravi Marjana. »Odkar pomnim, pojem. Frenk je pel v mla- dosti s starši, jaz sem pela pogosto s svojo mamo. Tudi v moji družini je bilo kar nekaj glasbenikov,« doda Marjana. V zdravilišče in na plesišče Vsako leto najmanj trikrat Marjanino in Frenkovo društvo organizira potovanje za svoje člane v Bosno in Hercegovino. Za poln avtobus članov društva se takrat razvaja v zdravilišču Banja Kulaši, ki je znano po zdra- vilni vodi. V tem kraju sta Marjana in Frenk spletla številne prijateljske vezi, zato – ko se pripelje avtobus s celjskimi oznakami – kra- Ne le da sta energična in dejavna upoko- jenca, ki s petjem in svojo energijo razve- seljujeta druge, ampak sta dokaz, da je lju- bezen tudi na jesen življenja enako močna kot prve dni. »Bila sem ›čist fertik‹« Spoznala sta se leta 1968 v celjskem Emu. Marjana je takrat štela rosnih 18 let, Frenk je ravno končal služenje vojaškega roka. »V tovarni je bil nanašalec emajla. Seveda mi je bil takoj všeč. Enkrat je med delom zapel refren pesmi od Miše Kovača. Spomnim se, da sem prišla domov in rekla mami, da bo konec z mano ker sem videla, kako je lep, in da še lepo poje. Popolnoma ›fertik‹ sem bila,« se nasmeji Marjana. Toda v vsem tem je obstajal problem: Frenk je takrat že imel dekle. »V njun odnos nisem želela posegati, zato sem pridno čakala … pol leta! No, on je k sreči nato končal odnos z dekletom in takrat je postal … moj,« doda Marjana. »Sanjala je, da me bo dobila. Nisem se čisto nič namučil,« še z nasmehom doda Frenk. Od takrat sta nerazdružljiva. Mlada sta odšla v tujino, najprej Frenk, ki je tam dobil drugo službo, za njim je odšla še Marjana. »Iz Nemčije sem ji pisal, naj pri- de čim prej k meni, saj bom moral naprej v Kanado za nekaj časa. Ko je dobila telegram z mojim sporočilom, je bila naslednji dan že pri meni,« pravi Frenk. »Seveda, saj nisem tvegala, da bi mi ušel,« ga pogleda Marjana. Frenk se je v tujini ukvarjal s sestavljanjem pohištva, delal je tudi v drugih državah sve- ta. Marjana in Frenk Gregl »Pred leti sem rekla, da v svoji hiši nikoli ne bom ime- la spleta, a zarečenega kruha se največ poje, pravijo. Ko sem na Facebooku našla ponovni stik z ljudmi iz svoje preteklosti, mi je to pomenilo veliko. Vsak dan si za to, da napišem kaj lepega svojim članom ali da slavljencem zaželim vse lepo za njihov rojstni dan, vzamem uro ali dve časa,« pravi Marjana. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE jani in zaposleni v zdravilišču že dobro vedo, da se bosta petje in dobra volja kar nekaj dni razlegala po zdravilišču in ulicah omenjenega kraja. Plesa takrat prav tako ne manjka. Zaradi prijateljev in tudi sama v lastni režiji pogosto odpotujeta v Bosno in Hercegovino. A ne samo zaradi prijateljev, ampak zaradi humanitarnosti. Med letom namreč zbereta oblačila in obutev od znancev, nato stvari v njihovem imenu odpeljeta v Bosno in poda- rita socialno šibkim. »Veste, da so nama ne- kateri tudi očitali, da te stvari prodajava. Ne moreva verjeti. Bolj dober si, bolj te vlečejo po zobeh. A to najine dobrote ne bo omajalo,« doda Marjana. Bistvo je druženje Na družbenem omrežju je predvsem Marja- na izredno dejavna. V bistvu svoje zapise na Facebooku dojema kot delo. »Vsako jutro si vzamem vsaj uro ali dve, da svojim članom napišem kaj lepega, jim voščim za rojstne dneve in prazno- vanja. V veselje mi je, da lah- ko to storim zaradi lju- di,« pravi in v isti sapi doda, da od Face- booka ni odvisna. »Znam odložiti razlegala po zdravilišču in ulicah omenjenega kraja. Plesa takrat prav tako ne manjka. Zaradi prijateljev in tudi sama v lastni režiji pogosto odpotujeta v Bosno in Hercegovino. A ne samo zaradi prijateljev, ampak zaradi humanitarnosti. Med letom namreč zbereta oblačila in obutev od znancev, nato stvari v njihovem imenu odpeljeta v Bosno in poda- rita socialno šibkim. »Veste, da so nama ne- kateri tudi očitali, da te stvari prodajava. Ne moreva verjeti. Bolj dober si, bolj te vlečejo po zobeh. A to najine dobrote ne bo omajalo,« doda Marjana. Bistvo je druženje Na družbenem omrežju je predvsem Marja- na izredno dejavna. V bistvu svoje zapise na Facebooku dojema kot delo. »Vsako jutro si vzamem vsaj uro ali dve, da svojim članom napišem kaj lepega, jim voščim za rojstne dneve in prazno- vanja. V veselje mi je, da lah- ko to storim zaradi lju- di,« pravi in v isti sapi doda, da od Face- booka ni odvisna. »Znam odložiti računalnik in telefon, ne nazadnje vsak dan greva kam na druženje ali pevska srečanja in takrat razumljivo nisem na družbenih omrežjih. Tudi organizacija srečanj in potovanj za člane terja čas,« doda. S člani se redno srečujejo, vsak mesec pri- pravljajo tudi pi- knike. »Bistvo je, da se druži- mo in da se ima- mo lepo. Vsak mesec si izberemo neko turi- stično točko, povabimo člane in se družimo, pojemo in plešemo,« razloži Frenk. Od kod njuna energija? Za vse, ki ju poznajo, je skoraj neverjetno, kako dejavno življenje imata. V odgovoru na vprašanje, od kod jima toliko energije, še enkrat ponovita, da se živi samo enkrat. »Žene naju veselje do druženja. Če neko- mu, še posebej starejšim, ki so po- gosto osa- mljeni in potrebujejo družbo, polepšaš dan, to tudi naju napolni z energijo. Imava rada ljudi, čeprav velikokrat dobiva po ›smrčku‹,« pojasni Marjana. S tem misli tudi na sicer redke komentarje na družbenem omrežju, kjer gre marsikomu v nos tudi to, da je iz njunih objav razvidno, da uživata sleherni dan. »Mislim, da nama marsikdo zavida. Prijatelji nama pravijo, da je nekaterim tudi težko, ko vidijo, da se ima- va lepo. Pa saj se nimava lepo samo midva, ampak tudi tisti, s katerimi sva. Na družbenih omrežjih objavim fotografi je z naših sre- čanj, da komu polepšam dan ali ga pri- vabim, da se nam pridruži. Če kdo take objave ne želi videti, ga nihče ne sili, da mora gledati, kaj počnemo, nato pa nam to zavidati. Nekateri dajejo tudi neprimerne opazke. Včasih me te stvari prizadenejo in so – priznam – tudi boleče, ampak jih v sebi nekako predelam. Nikoli nisem nikomur ničesar zavidala. Vesela sem za vsakega, še za tistega, ki me tako razjezi. Vem, da ne želim nikomur slabo. Nama je pomembno predvsem to, da sva dobra zase in za dru- ge,« pojasni Marjana. Foto: Andraž Purg Najino vodilo je: živi vsak dan, kot da je zadnji. Kljub dejavnemu življenju in vsakdanjiku pride tudi kakšen dan, ko sta Frenk in Marjana doma. Takrat Frenk uživa pri delu zunaj in na vrtu, Marjana pa pri opra- vilih v hiši. »Ponavadi so to nedelje. Toda tudi takrat se kdaj zgodi, da naju kdo pokliče in povabi na kavico. V petih minutah sva oblečena in greva,« pravi Frenk. »Kako se oblečeva? Saj vendar nisva gola doma,« se pošali Marjana. »No, tako se reče,« se nasmeji Frenk. »Oh, moj Schatzi,« odvrne Marjana in ga objame. Ne le da poje, pleše in si vedno vzame čas za svoje prijatelje in tiste, ki potrebujejo pomoč, v zadnjem času rada v roke vzame tudi harmoniko, s katero razveseli družbo, v kateri je. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE Iz njune hiše v celjskem Podgorju se vsak dan sliši petje. Vedno sta nasmejana in pozitivna, slaba volja v njunem življe- nju ne obstaja. Pred dvema letoma sta zapela pesem Žena naj bo doma, se doma posnela, posnetek objavila na Facebooku, nakar je postal izredno priljubljen. Ogledalo si ga je več kot 300 tisoč ljudi v Sloveniji in tujini. Marjana in Frenk Gregl. »Zaljubljena sva v petje,« pravita. In drug v drugega že od rane mladosti. SIMONA ŠOLINIČ Zaljubljena v petje in drug v drugega: energična upokojenca Marjana in Frenk Gregl »Živi vsak dan tako, kot da bi bil tvoj zadnji!« Vsaka beseda izgovorjena z nasmehom Njuna življenjska pot ni bila ves čas posuta z rožicami, vendar je bilo pomembno le to, da sta imela drug drugega. Predvsem prva leta v Nemčiji je bilo težko. »Nekaj časa sva bivala v samskem domu, nato sva si našla sobico v hiši, kjer smo si stranišče na ›štrbunk‹ delili vsi stanovalci. In je moral Frenk vedno z me- noj v bližnji lokal, kjer je moral vsakič nekaj spiti, da me je počakal, ko sem uporabljala stranišče, saj v tistega v skupnih prostorih nisem nikakor mogla iti,« razlaga Marjana. Ko sta z leti nekaj privarčevala, sta kupila hišo v Lichu v Nemčiji in tam ostala polnih 24 let. Sredi 90. let sta prišla nazaj v Slove- nijo. Frenk je tu ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo s parketarstvom, pred upokojitvijo je nekaj časa delal tudi v Merkschi. Tisti, ki ju poznajo, vedo, da sta živahni duši. Živela sta v Celju, na Planini, v Sv. Štefanu, pred dve- ma letoma sta se preselila v Podgorje v Celju. »Zdaj sva tu. Imava se super, le tega ne veva, kako dolgo bova še živela,« pravi Marjana. Ves čas našega pogovora je vsaka njuna beseda izgovorjena z nasmehom. »Pomembno nama je, da uživava za svojo dušo, saj vsi živimo samo enkrat,« pravita. »Odkar pomnim, pojem!« Njuni znanci, prijatelji in tisti, ki ju spre- mljajo samo po družbenem omrežju Facebo- ok, zelo dobro vedo, da sta resnično zaljublje- na v petje. Marjana vodi Društvo prijateljev dobre volje in petja, ki šteje več kot 400 čla- nov. Je tudi vodja pevske skupine Grofi ja, ki deluje v sklopu Društva upokojencev Celje. Skupina se redno srečuje na Muzejskem trgu. Na pobudo znane humanitarke Verice Skok je bila ustanovljena tudi pevska skupina v Domu starejših Lipa, kjer Marjana in Frenk s tamkaj- šnjimi oskrbovanci pojeta vsak četrtek. Delo s starejšimi jima ogromno pomeni. »Lepo je videti, ko so veseli, saj nam druženje vsem pomaga in polepša dneve,« pravita. Njuno društvo ima tudi hišni ansambel, v katerem tudi pojeta. Skoraj ne mine dan, da ne bi bil ansambel povabljen na kakšna praznovanja ali prireditve. »Res uživava v petju. Tudi v plesu. To naju drži pokonci,« pravi Marjana. »Odkar pomnim, pojem. Frenk je pel v mla- dosti s starši, jaz sem pela pogosto s svojo mamo. Tudi v moji družini je bilo kar nekaj glasbenikov,« doda Marjana. V zdravilišče in na plesišče Vsako leto najmanj trikrat Marjanino in Frenkovo društvo organizira potovanje za svoje člane v Bosno in Hercegovino. Za poln avtobus članov društva se takrat razvaja v zdravilišču Banja Kulaši, ki je znano po zdra- vilni vodi. V tem kraju sta Marjana in Frenk spletla številne prijateljske vezi, zato – ko se pripelje avtobus s celjskimi oznakami – kra- Ne le da sta energična in dejavna upoko- jenca, ki s petjem in svojo energijo razve- seljujeta druge, ampak sta dokaz, da je lju- bezen tudi na jesen življenja enako močna kot prve dni. »Bila sem ›čist fertik‹« Spoznala sta se leta 1968 v celjskem Emu. Marjana je takrat štela rosnih 18 let, Frenk je ravno končal služenje vojaškega roka. »V tovarni je bil nanašalec emajla. Seveda mi je bil takoj všeč. Enkrat je med delom zapel refren pesmi od Miše Kovača. Spomnim se, da sem prišla domov in rekla mami, da bo konec z mano ker sem videla, kako je lep, in da še lepo poje. Popolnoma ›fertik‹ sem bila,« se nasmeji Marjana. Toda v vsem tem je obstajal problem: Frenk je takrat že imel dekle. »V njun odnos nisem želela posegati, zato sem pridno čakala … pol leta! No, on je k sreči nato končal odnos z dekletom in takrat je postal … moj,« doda Marjana. »Sanjala je, da me bo dobila. Nisem se čisto nič namučil,« še z nasmehom doda Frenk. Od takrat sta nerazdružljiva. Mlada sta odšla v tujino, najprej Frenk, ki je tam dobil drugo službo, za njim je odšla še Marjana. »Iz Nemčije sem ji pisal, naj pri- de čim prej k meni, saj bom moral naprej v Kanado za nekaj časa. Ko je dobila telegram z mojim sporočilom, je bila naslednji dan že pri meni,« pravi Frenk. »Seveda, saj nisem tvegala, da bi mi ušel,« ga pogleda Marjana. Frenk se je v tujini ukvarjal s sestavljanjem pohištva, delal je tudi v drugih državah sve- ta. Marjana in Frenk Gregl »Pred leti sem rekla, da v svoji hiši nikoli ne bom ime- la spleta, a zarečenega kruha se največ poje, pravijo. Ko sem na Facebooku našla ponovni stik z ljudmi iz svoje preteklosti, mi je to pomenilo veliko. Vsak dan si za to, da napišem kaj lepega svojim članom ali da slavljencem zaželim vse lepo za njihov rojstni dan, vzamem uro ali dve časa,« pravi Marjana. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE jani in zaposleni v zdravilišču že dobro vedo, da se bosta petje in dobra volja kar nekaj dni razlegala po zdravilišču in ulicah omenjenega kraja. Plesa takrat prav tako ne manjka. Zaradi prijateljev in tudi sama v lastni režiji pogosto odpotujeta v Bosno in Hercegovino. A ne samo zaradi prijateljev, ampak zaradi humanitarnosti. Med letom namreč zbereta oblačila in obutev od znancev, nato stvari v njihovem imenu odpeljeta v Bosno in poda- rita socialno šibkim. »Veste, da so nama ne- kateri tudi očitali, da te stvari prodajava. Ne moreva verjeti. Bolj dober si, bolj te vlečejo po zobeh. A to najine dobrote ne bo omajalo,« doda Marjana. Bistvo je druženje Na družbenem omrežju je predvsem Marja- na izredno dejavna. V bistvu svoje zapise na Facebooku dojema kot delo. »Vsako jutro si vzamem vsaj uro ali dve, da svojim članom napišem kaj lepega, jim voščim za rojstne dneve in prazno- vanja. V veselje mi je, da lah- ko to storim zaradi lju- di,« pravi in v isti sapi doda, da od Face- booka ni odvisna. »Znam odložiti razlegala po zdravilišču in ulicah omenjenega kraja. Plesa takrat prav tako ne manjka. Zaradi prijateljev in tudi sama v lastni režiji pogosto odpotujeta v Bosno in Hercegovino. A ne samo zaradi prijateljev, ampak zaradi humanitarnosti. Med letom namreč zbereta oblačila in obutev od znancev, nato stvari v njihovem imenu odpeljeta v Bosno in poda- rita socialno šibkim. »Veste, da so nama ne- kateri tudi očitali, da te stvari prodajava. Ne moreva verjeti. Bolj dober si, bolj te vlečejo po zobeh. A to najine dobrote ne bo omajalo,« doda Marjana. Bistvo je druženje Na družbenem omrežju je predvsem Marja- na izredno dejavna. V bistvu svoje zapise na Facebooku dojema kot delo. »Vsako jutro si vzamem vsaj uro ali dve, da svojim članom napišem kaj lepega, jim voščim za rojstne dneve in prazno- vanja. V veselje mi je, da lah- ko to storim zaradi lju- di,« pravi in v isti sapi doda, da od Face- booka ni odvisna. »Znam odložiti računalnik in telefon, ne nazadnje vsak dan greva kam na druženje ali pevska srečanja in takrat razumljivo nisem na družbenih omrežjih. Tudi organizacija srečanj in potovanj za člane terja čas,« doda. S člani se redno srečujejo, vsak mesec pri- pravljajo tudi pi- knike. »Bistvo je, da se druži- mo in da se ima- mo lepo. Vsak mesec si izberemo neko turi- stično točko, povabimo člane in se družimo, pojemo in plešemo,« razloži Frenk. Od kod njuna energija? Za vse, ki ju poznajo, je skoraj neverjetno, kako dejavno življenje imata. V odgovoru na vprašanje, od kod jima toliko energije, še enkrat ponovita, da se živi samo enkrat. »Žene naju veselje do druženja. Če neko- mu, še posebej starejšim, ki so po- gosto osa- mljeni in potrebujejo družbo, polepšaš dan, to tudi naju napolni z energijo. Imava rada ljudi, čeprav velikokrat dobiva po ›smrčku‹,« pojasni Marjana. S tem misli tudi na sicer redke komentarje na družbenem omrežju, kjer gre marsikomu v nos tudi to, da je iz njunih objav razvidno, da uživata sleherni dan. »Mislim, da nama marsikdo zavida. Prijatelji nama pravijo, da je nekaterim tudi težko, ko vidijo, da se ima- va lepo. Pa saj se nimava lepo samo midva, ampak tudi tisti, s katerimi sva. Na družbenih omrežjih objavim fotografi je z naših sre- čanj, da komu polepšam dan ali ga pri- vabim, da se nam pridruži. Če kdo take objave ne želi videti, ga nihče ne sili, da mora gledati, kaj počnemo, nato pa nam to zavidati. Nekateri dajejo tudi neprimerne opazke. Včasih me te stvari prizadenejo in so – priznam – tudi boleče, ampak jih v sebi nekako predelam. Nikoli nisem nikomur ničesar zavidala. Vesela sem za vsakega, še za tistega, ki me tako razjezi. Vem, da ne želim nikomur slabo. Nama je pomembno predvsem to, da sva dobra zase in za dru- ge,« pojasni Marjana. Foto: Andraž Purg Najino vodilo je: živi vsak dan, kot da je zadnji. Kljub dejavnemu življenju in vsakdanjiku pride tudi kakšen dan, ko sta Frenk in Marjana doma. Takrat Frenk uživa pri delu zunaj in na vrtu, Marjana pa pri opra- vilih v hiši. »Ponavadi so to nedelje. Toda tudi takrat se kdaj zgodi, da naju kdo pokliče in povabi na kavico. V petih minutah sva oblečena in greva,« pravi Frenk. »Kako se oblečeva? Saj vendar nisva gola doma,« se pošali Marjana. »No, tako se reče,« se nasmeji Frenk. »Oh, moj Schatzi,« odvrne Marjana in ga objame. Ne le da poje, pleše in si vedno vzame čas za svoje prijatelje in tiste, ki potrebujejo pomoč, v zadnjem času rada v roke vzame tudi harmoniko, s katero razveseli družbo, v kateri je. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE 28-letni Dominik Ribič se s tetoviranjem ukvarja že skoraj deset let. V tem času je iz fanta, ki je s prijatelji to počel za domačimi štirimi stenami, nastal podjetnik oziroma obrtnik, kot si rad reče sam. V Celju na Opekarniški cesti s partnerko Špelo Kovše vodi svoj studio Minči Ink. Sčasoma je pridobil številne zveste stranke, ki se zadovoljne vračajo po nove okraske za svojo kožo. Dominik je najbolj prepoznaven po slogih tetoviranja »traditional« in »neo-traditional«. Kot pravi, ima rad čim bolj preproste tetovaže z jasnimi linijami, saj se te na največjem človeškem organu obdržijo tudi več deset let. LARISA JEKNIĆ Širimo obzorja o risanju na kožo Tetoviranje: umetnost ali obrt? Ko Dominik Ribič reče, da se s talentom za ri- sanje ni rodil, mu človek zelo težko verjame, saj so njegovi izdelki izjemno natančni in dodelani. Trdi namreč, da je vse, kar pride izpod njegovih rok, rezultat večletnega učenja in pridobivanja izkušenj. »S tetoviranjem sem se bliže spoznal leta 2015. Takrat smo s prijatelji videli, da je mo- goče opremo za tetoviranje dobiti kar na sple- tu,« je pojasnil. »Bili smo ›skejterska‹ družba, vedno smo šli nekako proti vetru in nekonven- cionalne stvari so me vedno navduševale,« je dodal. Kot je dejal, se pred tem nikoli ni resneje ukvarjal z risanjem. »Nisem imel risarske žilice, vse sem se naučil sproti. V šoli smo si s sošolci tudi risali na kožo in tako se je moja zgodba počasi začela.« Je samouk, veliko se je naučil tudi s prerisovanjem različnih motivov znanih tetoverjev. »Mislim, da pri tetoviranju ni tako po- memben talent. Imeti moraš predvsem občutek za estetiko in moraš biti ustvarjalen ter dovze- ten za spremembe. Mislim, da smo tetoverji v prvi vrsti obrtniki in ne umetniki,« je dejal Dominik Ribič. Prva tri leta, ko je tetoviral, je bil pred vsakim terminom precej na trnih, nato je ta trema postopoma izginila in zdaj lahko reče, da svoje delo opravlja kakovostno in natančno, s čimer se strinjajo tudi njegove stranke. Njegov studio je na Google Maps na podlagi 102 mnenj namreč ocenjen s čisto petico. »Zavrnil sem tudi že pripadnike subkultur, ki so želeli, da bi jim tetoviral sovražne simbole, kot je na primer svastika. Karkoli je žaljivo ali sovražno, zavrnem, saj to nisem jaz in takšni simboli ne gredo skupaj z mojimi vrednotami.« Vse iz svojega žepa Dominik je svoj prvi studio odprl leta 2017 na Teharjah, kjer je bil pet let. Naj- prej je sicer želel začeti kot pripravnik in je zato pošiljal prošnje v številne studie, kjer ni bilo posebnega odziva. »Vse se je dogajalo postopoma, posel sem gra- dil sorazmerno, da ni bilo hujših pre- tresov,« je povedal. »Ker nisem imel fi nančnega zaledja, sem vse delal iz svojega žepa. Večino denarja, ki sem ga zaslužil s tetoviranjem, sem vložil nazaj v studio. Saj bi lahko ta denar nekaj let zbiral in si potem privoščil kaj drugega, ampak sem dal takrat posel na prvo mesto.« Dominik se je leta 2022 nato preselil v večje prostore na Opekarniško cesto v Celju. Tetovira- nje je sicer precej drag šport. Največ je porabnega materiala, kot so na primer barve in sredstva za razkuževanje, naj- dražje so naprave za tetoviranje, mize in podobno. Zato tetovaža pri tetoverju, ki ve, kaj dela, in ki dela ustrezno ter pro- fesionalno, ne more biti poceni, česar se ljudje včasih ne zavedajo. Poleg tega so tukaj še delo, ki ga tetover vloži, in leta izkušenj, ki jih je pridno pridobival. Tetovaža je poseg v telo Preden se človek odloči za tetovažo, mora do- bro premisliti o več stvareh. »Prva stvar, ki jo ve- dno poudarjam, je, da se mora oseba prepričati o higienskih pogojih studia, v katerem se želi tetovirati,« je opozoril Dominik. Kot je povedal, veliko tetoverjev med delom nosi različen nakit in ure, kar po njegovem mnenju ni sprejemlji- vo. »To so higienske osnove, to je snov prvega letnika zdravstvene šole. Za moje pojme to ni v redu in je lahko tudi zelo nevarno,« je poudaril. Ljudje morajo pogledati tudi portfelj tetoverja, saj se ti med seboj razlikujejo. »Nujno morajo pregledati tudi fotografi je zaceljenih tetovaž.« Seveda je tu še kup drugih pogojev, ki niso od- visni od tetoverja, temveč jih mora izpolnjevati stranka. »Velikokrat se zgodi, da je motiv, ki ga želi imeti stranka, delo nekoga drugega, in ne tetoverja, pri katerem se želi tetovirati, kar je napaka. To naj vedno naredi slednji. Motiv moramo namreč v takšnih pri- merih izdelati še enkrat.« Do- minik opozarja tudi, da morajo ljudje upoštevati navodila in priporočila tetoverja. Če jim ta pove, da nekaj ni izve- dljivo točno tako, kot so si zamislili, naj ne rinejo z glavo skozi zid. »Morajo biti čim bolj odprti in mo- rajo dobro vedeti, v kaj se spuščajo,« je dejal. Ose- ba mora biti pred teto- viranjem tudi dobro telesno pripravljena. »Človek mora na priti naspan in sit. Prav tako odsvetujem uživanje al- kohola pred tetoviranjem in po njem. Včasih je šlo pitje alkohola z roko v roki s teto- viranjem, saj je bil to pojem za nek rokenrol, ljudje so si tako tudi lajšali bolečine, vendar to ni priporočlji- vo. Alkohol redči kri, zato ta pri vbodu igle v kožo močneje teče. Tudi tetovaža se lahko zaradi alkohola slabše zaceli,« je opo- zoril Dominik. Pomembno je tudi, kako oseba ravna po tetoviranju. »Še vedno kdaj v poletnem času dobim stranko, ki me po pol ure tetoviranja vpraša, ali se lahko že čez teden kopa v mor- ju ali bazenu. Ljudje to včasih jemljejo preveč zlahka in se ne zavedajo, da je tetoviranje poseg v telo.« Sicer pa so po Dominikovem mnenju ljudje o tetoviranju hkrati vedno bolj osveščeni in tudi bolj dovzetni za prilagoditve, kot so bili včasih. »Tudi tetoverji včasih malo pritisnemo na stranke, saj je to nujno, ker jim želimo nare- diti takšno tetovažo, ki bo kakovostna in ki bo lepa tudi čez več desetletij. Zato so prilagoditve včasih neizogibne.« »Ljudje to včasih jemljejo preveč zlahka in se ne zavedajo, da je tetoviranje poseg v telo.« Za sovražnost pri njem ni mesta Dominik Ribič ne dela »na pamet«, temveč ima pri svojem delu načela, od katerih ne odstopa. Zato ne sprejme vsake- ga človeka. Med dru- gim na primer pod nobenim pogojem ne tetovira oseb, mlajših od 18 let. Dobro se za- veda tudi svojih spo- sobnosti in omejitev, ki jih ima pri delu. »Včasih mi piše kdo, ki si želi hiper- realistično tetovažo, čeprav jih ne delam. Tako se takoj vidi, da sploh ni pogledal mojega profi la, da bi videl, kakšen je moj slog,« je dejal. »Veli- ko ljudi misli, da tetoverji delamo vse, vendar to še zdaleč ni res, vsak je specializiran za nekaj, nekateri seveda za več stvari, vendar niso čisto vsi za čisto vse,« je dodal. »Zavrnil sem tudi že pripadnike subkultur, ki so želeli, da bi jim teto- viral sovražne simbole, kot je na primer svasti- ka. Karkoli je žaljivo ali sovražno, zavrnem, saj to nisem jaz in takšni simboli ne gredo skupaj z mojimi vrednotami,« je poudaril. Kje najbolj boli? Glede na izkušnje ljudi, ki imajo tetovaže po celem telesu, je po Dominikovih besedah naj- bolj boleč predel za tetoviranje človeški trup – trebuh, rebra in hrbet. »Jaz imam na primer tetovažo na vratu, ki na prvi pogled deluje bolj občutljivo področje, a me je precej manj bolelo kot na hrbtu, čez katerega sem prav tako tetovi- ran,« je dejal. »Veliko je odvisno tudi od posa- meznika in njegovega praga bolečine, nekateri takšen poseg v telo zelo dobro prenesejo, drugi malo manj, zato se tudi tetoverji prilagajamo človeku in vmes preverimo, ali je z njim vse v redu, in ga vprašamo, ali potrebuje odmor.« Za najbolj pogumne tudi dnevi odprtih vrat Dominik v svojem studiu večkrat letno orga- nizira tudi dneve odprtih vrat, ko lahko stranke pridejo brez naročila. Takrat na steno izobe- si motive in ljudje si lahko izberejo, katerega bi želeli imeti na svoji koži. »Ravno to je čar, da ni naročanja, da oseba pride v studio in se spontano odloči, kaj želi,« je dejal Dominik. Ima tudi tako imenovan avtomat »gumball«, ki ga lahko stranka zavrti in dobi naključen motiv. »Do zdaj sem to izvedel trikrat in vsakič sem bil zelo presenečen, kako spontani so ljudje, tega res nisem pričakoval, ampak me veseli,« je povedal Dominik. Kot je pojasnil, pri takšnih dogodkih v poštev najbolj pridejo pridejo roke in noge, drugi deli telesa so za tetoviranje na- mreč malo bolj zahtevni in potrebujejo tudi več časa in priprave. Čar konvencij Dominik se udeležuje tudi tetoverskih kon- vencij, kjer predstavlja svoje delo in deli iz- kušnje ter vtise s stanovskimi kolegi iz celega sveta. Do zdaj je bil že na konvenciji v Gradcu, Amsterdamu in na Reki, kjer je bil le kot obisko- valec, v Rotterdamu, Trstu in Ljubljani je tudi tetoviral. »Tetoverska konvencija je kot sejem, na primer kot naš celjski. T etoverji naredimo re- pliko svojega studia, prinesemo mize ter druge stvari in se predstavljamo obiskovalcem,« je po- vedal. » T etover se tam lahko odloči, ali bo te- toviral že pripravljene motive, lahko pa se s strankami dogovori o motivu. V sklopu konvencij se lahko tetoverji udeležujejo tekmovanj v različnih kategorijah, ko sodniki pregledajo tetovaže in se od- ločijo za zmagovalno. »Meni sta naj- večji čar takšnih dogodkov druženje v spremljavi glasbe in super vzdušje, vse skupaj je zelo sproščeno,« je de- jal Dominik. »Tetovažo v prvi vrsti vidim kot estetski okras telesa. Lahko ima globok pomen, vendar če ne bo lepa, to ne bo prišlo do izraza.« Za tetoviranje navdušil tudi svoje dekle Dominiku se je v novem studiu pri- družila njegova dolgoletna partnerka Špela Kovše. » Tudi to je eden glavnih razlo- gov, da sem tukaj na Opekarniški cesti odprl svoj studio,« je pojasnil Dominik. »Špela me je ves čas mojega tetoviranja spremljala. Sicer najprej ni imela želje, da bi tetovirala, saj ji je bilo to delo preveč stresno. Nato je opravila magisterij na logistični fakulteti v Celju, kasne- je je dobila tudi ponudbo za službo, ki ni bila po njenih pričakovanjih,« je dodal. Tako ji je Dominik predlagal, naj poskusi nekaj ustvariti z njim, in Špela se je navsezadnje odločila, da se bo tudi ona podala v tetoverske vode. »Ona Kot pravi, imajo ljudje do oseb s tetovažami še vedno predsodke. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE je šest let srkala znanje od mene, nevede, da bo kadarkoli tetovirala tudi ona. In tako je to delo vzljubila in zdaj sva tukaj.« Med ljudmi še vedno predsodki »Tiste, ki imamo tetovaže, ljudje še vedno radi povezujejo z različnimi nasilnimi subkulturami in celo odvi- sniki,« je razočaran Dominik. »Ko sem si dal tetovirati vrat, me je na ulici kdaj kdo kar debelo pogledal, včasih so kakšne starejše gospe pred mano skrivale svoje torbice,« je pojasnil. Kot je dejal, je tega že navajen, čeprav mu ni všeč, da je družba do tega še vedno tako zavračajoča. »Če primerjam Slovenijo in Nizozemsko, je razlika ogromna. Na konvenciji sem opazoval starejši par, za kate- rega nikoli ne bi rekel, da ima kakšno tetovažo, nato je gospod slekel oblačila in sem videl, da je cel tetoviran z japonskimi motivi. Tam ima- jo na videz čisto vsakdanji ljudje tetovaže in tamkajšnja družba jih ne obravnava drugače kot tiste brez njih,« je poudaril. Videl je tudi veliko ljudi v svojih zgodnjih dvajsetih letih, ki so že imeli tetovaže po obrazu. »Nizozemska družba ljudi ne sodi ljudi glede na to, ali imajo tetovaže ali ne.« Ali mora imeti tetovaža pomen? » T etovažo v prvi vrsti vidim kot estetski okras telesa. Lahko ima globok pomen, vendar če ne bo lepa, to ne bo prišlo do izraza,« je poudaril Dominik Ribič. »V nekaterih svojih tetovažah sem našel pomen šele, ko sem jih že nekaj časa imel in sem jih vsak dan opazoval,« je dodal. Po njegovem mnenju ljudje včasih pretiravajo pri iskanju pomena za svoje tetovaže, kar lahko negativno vpliva na njihovo končno izvedbo. »Seveda je popolnoma razumljivo, da veliko ljudi želi, da imajo njihove tetovaže pomen, vendar morajo biti tudi estetsko do- vršene,« je opozoril. Dominikove skice Dominikov studio Minči Ink je na podlagi 102 ocen na Google Maps ocenjen s čisto petico. Dominik Ribič tetovira že skoraj deset let. Kot pravi, morajo ljudje, preden se odločijo za tetovažo, natančno preveriti delo tetoverja in če njegov studio ustreza higienskim pogojem. Pred tremi leti se mu je pri tetovi- ranju pridružilo njegovo dolgoletno dekle Špela Kovše. Tetovirajmo se odgovorno Dominik ima prijatelja iz Brazilije, prav tako tetoverja, ki je prepotoval že skoraj ves svet in se je od blizu spoznal z različnimi praksami in kulturami tetoviranja. »Med drugim je prijatelj opazil, da se veliko dobrih studiev zapira, saj je dandanes lahko že vsak človek tetover, vse se da namreč dobiti na spletu,« je povedal Domi- nik. »Tako sem začel tudi jaz, a vendar v času mojih začetkov ni bilo veliko možnosti za pri- pravništvo, česar je danes precej več na voljo.« Hkrati se Dominik zaveda, da družba na osebe s tetovažami gleda drugače, nabrž podzavestno, in tega ne jemlje nujno kot slabo. Je zagovornik odgovornega tetoviranja in temeljitega premi- sleka, preden se nekdo odloči za takšen poseg v telo. »Veliko tetoverjev nima spoštovanja do industrije in kulture tetoviranja ter se ne zaveda, kako velika stvar je za vedno zaznamovati svoje telo. S tetovažo spremeniš človekovo identiteto in to nosi težo. Je trajna poslikava, zaradi katere je oseba za vedno videti drugače.« Foto: Andraž Purg »Ko sem si dal tetovirati vrat, me je na ulici kdaj kdo kar debelo pogledal, včasih so kakšne starejše gospe pred mano skrivale svoje torbice.« Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE »Kvasovke so ›fajn punce‹, ki zaenkrat delajo še zastonj« Konjiški enolog Sašo Topolšek o pridelavi vina in vinski kulturi »Moj poklic, ki mi ponuja razgibano delo in veliko izzivov, je moj način življenja. Domačim in prijateljem sem hvaležen, da so razumevajoči, ker v času trgatve približno dva meseca cele dneve preživljam v službi,« med drugim pravi Konjičan Sašo Topolšek, enolog v konjiškem podjetju Zlati grič. Pogosto je deležen pohval glede strokovnega in predanega dela, to se odraža tudi v dejstvu, da vina Zlatega griča že vrsto let preje- majo priznanja na različnih tekmovanjih. In ker so Slovenske Konjice mesto cvetja in vina, sta predlani z očetom Jožetom, zdaj že upokojenim enologom, prejela srebrni grb, enega naj- višjih konjiških občinskih priznanj. BARBARA FURMAN Oče Jože in sin Sašo Topolšek sta med najbolj zaslužnimi, da podje- tje Zlati grič in s tem tudi Slovenske Konjice skozi vino postajajo vedno bolj prepoznavne doma in v tujini. Kot je še navedeno v obrazložitvi za podelitev srebrnega konjiškega grba, jima je skupno to, da oba goji- ta neizmerno strast do vina in da sta oba nosilca prestižnega priznanja viteško vino. Prejela sta ga za vino iz grozdja iz istega vinograda, a z 28-letnim časovnim zamikom. Selitev v novo klet Kot pravi Sašo, je hoja po očeto- vih stopinjah svojevrsten izziv. Prva leta službovanja sta bila sodelavca. »Pisalo se je leto 1995, ko sem se zaposlil v podjetju Zlati grič. Oče- tove dolgoletne izkušnje pridelave vina so bile seveda dobrodošle, saj je pred tem kot enolog vrsto let de- lal v konjiški kmetijski zadrugi. Ko se je leta 2002 upokojil, sem pre- vzel vodenje kleti. Bila je tehnolo- ško zastarela. Zavedali smo se, da bomo na trgu lahko konkurenčni le, če bomo za pridelavo vina za- gotovili sodobno tehnologijo. Tako se je porodila ideja o gradnji nove vinske kleti v osrčju vinorodnih Škalc, kjer je tudi sedež podjetja Zlati grič. Vrata je odprla leta 2009 in je bila v tistem času ena najbolj sodobnih vinskih kleti v tem delu Evrope,« pravi sogovornik. Stavba je projektirana tako, da zagotavlja ustrezno tehnologijo, ki jo lahko dopolnjujejo in nadgrajujejo. Klet je tudi arhitekturno markantna, saj se popolnoma zlije z vinorodnim okoljem Škalc, večina prostorov je pod zemljo. Območje Škalc, ki zajema 80 hektarjev vinogradov, je občina zaščitila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. »Če tega ne bi storila, bi bila danes na tem zelo lepem območju najbrž kakšna elitna stanovanjska soseska.« Smela vizija razvoja Podjetje Zlati grič je v izjemnem okolju vinorodnih Škalc že sredi devetdesetih let prejšnjega stole- tja prepoznalo veliko priložnost za razvoj vinskega turizma, zato je uredilo igrišče za golf, restavracijo in tri apartmaje v eni od prenovlje- nih viničarij. Ko sta pred tremi leti podjetje Zlati grič kupila Čeha, ki se sicer ukvarjata s prodajo nepremič- nin, sta zastavila smelo vizijo razvo- ja blagovne znamke Zlati grič, ki te- melji na vinskem turizmu. Dodatno vrednost podjetje prepoznava tudi v dnje, ampak prenove starih viniča- rij v apartmaje, obnove bo deležna tudi restavracija v osrčju Škalc. Na arhitekturnem natečaju je podjetje že izbralo izvajalca. Med vinogradi bodo speljane pohodne poti … Več o novostih zaenkrat še ne morem govoriti,« doda sogovornik. bom imel verjetno 40-krat prilo- žnost donegovati čim boljše vino, a možnosti za popravni izpit nimam. Zato je moje delo zelo razgibano, na trenutke tudi stresno, vendar mi daje obilo zadovoljstva,« pojasni in hudomušno doda, da se je pridelave vina najbolje učiti na napakah dru- gih vinarjev. Zelo pomembno je ujeti pravi čas trgatve, še pravi. Takrat dva meseca od jutra do večera preživlja v vinski kleti. »Pri delu sledim načelom, od katerih ne odstopam. Zahteven sem do sebe in drugih. V našo klet prihaja le zdravo oziroma nepoškodovano grozdje, večinoma ga obiramo roč- no. Predvidimo, katero grozdje je za katero vino. Temu je podrejena že tehnologija v vinogradu. Tako lahko med drugim ohranjamo čim večji aromatski potencial grozdja, ki je temelj kakovosti vina. Kletarjenje je zahteven proces. Tudi nepredvidljiv, zato se je treba pravočasno odzvati, da ne gre kaj narobe. Ne morem iti domov in reči, da bom nadaljeval jutri. Takrat bo že prepozno,« pou- darja. »Vino je zame predvsem doživetje. Popiti kozarček ali dva v prijetni družbi in ob dobri hrani je zame nekaj zelo lepega. Ob vinu si vzameš čas zase, za prijatelje. Vino na nek način pripoveduje zgodbo okolja, v katerem je bilo pridelano. V tej prisotnosti je njegova dodana vrednost.« ugodni legi, saj so v bližini termal- na zdravilišča, športno-rekreacijska središča na Rogli ter avtocesta. »Za zaposlene je najbolj pomemb- no, da sta nam lastnika predstavila jasne razvojne cilje, v katere sta pripravljena vlagati, saj gre za pre- cejšnje fi nančne vložke. Za razvojne projekte je lokalna oblast že prižga- la zeleno luč. Ker je območje Škalc zaščiteno, niso predvidene novogra- Popravnega izpita ni Kot še pravi, pri pridelavi vina teži predvsem k pristnosti. »Z znanjem in izkušnjami si prizadevam, da vino v čim večji meri odraža posebnost okolja, v katerem raste vinska trta. To nas razlikuje od drugih proizva- jalcev vina. Vsako leto narava ponuja drugačne pogoje, ki se jim moramo znati prilagoditi. V svojem življenju Enolog Sašo Topolšek: »Moj poklic je postal moj način življenja.« Vino je zanj predvsem doživetje, pravi. Pri pridelavi so pomembni pretoki vina iz polne poso- de v prazno, pojasni. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE »Za zaposlene je najbolj pomembno, da sta nam lastnika predstavila jasne razvojne cilje, v katere sta pripravljena vlagati, saj gre za precejšnje  nančne vložke. Za razvojne projekte je lokalna oblast že prižgala zeleno luč.« Podjetje Zlati grič glavnino grozd- ja pridela v svojih vinogradih v Škalcah na območju približno 80 hektarjev. Nekaj ga odkupi od dru- gih vinogradnikov, s katerimi ima sklenjene dolgoročne pogodbe. »Vinogradniško delo kooperan- tov pozorno spremljamo, saj tudi v njihovih vinogradih opravljamo redno vzorčenje. Pri trgatvi morajo upoštevati enake normative, ki jih upoštevamo v našem podjetju.« Kakovost letnika Vprašam ga, ali lahko predvidi kakovost vinskega letnika, torej ali bo slab ali dober. »V javnosti se pogosto omenja, da je vinski letnik slab ali dober. Jaz pravim, da ni niti slabega niti dobrega. Bolj smiselno je govoriti o letniku, ki enkrat pri- naša več izzivov, drugič manj. Res je, da že med dozorevanjem grozd- ja lahko do neke mere predvidim, kakšna žlahtna kapljica se obeta. Še bolj pri stiskanju mošta, ko spre- mljam njegovo vedenje, in še bolj med alkoholno fermentacijo. To je kompleksen proces, v katerem se lahko še vse zelo spremeni. Zato je potrebno, da ga ves čas nadzorujem in zagotavljam pogoje, da je vse optimalno. Če so kva- sovke srečne, je super! Kvasovke so ›fajn puce‹, ki zaenkrat delajo še za- stonj,« doda v smehu. Pretoki vina V vinski kleti Zlatega griča je pro- stora za hrambo približno 1,3 mi- lijona litrov vina. »Ta podatek sam po sebi ne pove veliko. Ključno je, kaj enolog počne s temi količina- mi. Ko imam pridelek pod streho, je zelo pomembno, da je v kleti od 30 do 40 odstotkov posod pra- znih. Tako lahko zagotovim pre- tok vina iz posode, ki je polna, v poso- do, ki je prazna. Naša vina so ločena po slo- gih. Mo- šte loču- jemo po raz- ličnih časih trgatve, legah, vino- gradih, prav tako jih ločimo na samotoke – mošt gre v eno posodo in prešanec gre v drugo. Tako do- bim vina z različnimi značaji in jih potem lahko sestavljam – enologi temu pravimo blendiranje oziroma rezanje,« pojasni. Zlati grič pride- la 90 odstotkov belih sort vina, le desetina je rdečih. Zasnovali so tri linije vin – kreativno, premium in črno, ki je prestižna. Z novimi lastniki in novo strate- gijo si v Zlatem griču prizadevajo čim več vina prodati na svojem dvorišču. Zato med drugim organi- zirajo dogodke, s katerimi privablja- jo ljudi od blizu in daleč. Najbolj prepoznavne so Vinske zgodbe, ki so tematsko zastavljene. Na njih udeležencem ob prijetnem vzduš- ju in okušanju žlahtne kapljice posredujejo znanje o pri- delavi vina, vinorodnih območjih, sortah ter lastnostih vina. Ve- liko pozornosti po Topolškovih be- sedah namenjajo tudi kulturi uži- vanja žlahtne kapljice. Penine zorijo v kartuziji Le streljaj iz Slovenskih Konjic je Žička kartuzi- ja, v kateri zorijo penine Zlatega griča. »Če v naši kleti v Škalcah pri pridelavi vina upora- bljamo so- dobno teh- nologijo, pa peneča vina pri- delu- jemo p o klasični metodi. V kleteh Žičke kar- tuzije v miru zorijo vsaj dve ali tri leta. Za belo penino uporabljamo beli pinot, za penino rose modro frankinjo,« pojasni. Zlati grič že vrsto let prejema šte- vilna priznanja za penine in vina vi- soke kakovosti in izjemnih okusov. Na novembrskem prestižnem tek- movanju Glass of Bubbly Awards, ki velja za eno vodilnih svetovnih ocenjevanj penin, je Zlati grič prejel srebrno priznanje za belo penino v kategoriji Light and Fruity. Ocenje- valci so jo opisali kot prijetno svežo, z ravno pravšnjo intenzivnostjo in bogatim okusom. Navdušila jih je s svežimi notami citrusov in grenivke ter z dolgim, prijetnim zaključkom. Penina je, kot so še zapisali, primer- na za vsak okus in vsako priložnost. »Pisalo se je leto 1995, ko sem se zaposlil v podjetju Zlati grič. Očetove dolgoletne izkušnje pridelave vin so bile seveda dobrodošle, saj je pred tem kot enolog vrsto let delal v konjiški kmetijski zadrugi.« od rdečih. Priporočljivo je, da se postrežejo pri temperaturah med 7 in 13 stopinj Celzija, medtem ko je optimalna temperatura za rdeča vina običajno med 12 in 18 stopinj Celzija. Čeprav so bela in rdeča vina pogosto enako kalorična, se lahko razlikujejo v hranilni sesta- vi. Na primer rdeča vina običajno vsebujejo več antioksidantov, kot je resveratrol, zaradi prisotnosti lupin v procesu fermentacije. »V Sloveniji imamo to srečo, da imamo na relativno majhnem pro- storu tako hladno kot tudi toplo pri- delovalno območje,« še poudari. Vino je doživetje Sogovornik se strinja, da v večini kultur vino ni le kmetijski proizvod, ki omogoča preživetje ali celo bla- »Hvaležni smo za to mednarodno priznanje, ki potrjuje kakovost na- ših penin.« Belo in rdeče Z zanimanjem ga poslušam, ko mi pripoveduje, da se pridelovalno območje, na katerem uspeva vinska trta, deli na hladno celinsko in toplo sredozemsko. »Na hladnem obmo- čju so velika temperaturna nihanja med mrzlo zimo in toplim poletjem, tudi med dnevom in nočjo. Takšne vremenske razmere imamo pri nas na Štajerskem, v Posavju in na Do- lenjskem, medtem ko Primorska z Goriškimi brdi, Vipavsko dolino in s slovensko Istro zaradi vpliva Sredozemlja sodi v toplo pridelo- valno območje. Ker je v teh krajih več sonca in toplote, so bolj zasto- pane rdeče sorte grozdja,« pravi in doda, da se stili belih in rdečih vin lahko zelo razlikujejo. Bela vina so običajno bolj sveža, lahka in imajo pogosto sadne ali cvetlične arome. Po drugi strani rdeča vina pogosto kažejo bolj kompleksne okuse, ki segajo od sadnih do zemeljskih, z začimbami in s tanini, ki so po- gosto prisotni. Bela vina se običajno ponudijo hladnejša gostanje, temveč vpliva na vsa po- dročja človekovega in družbenega življenja – delo, zdravje, običaje, tudi umetnost. Vino ima pomemb- no vlogo v posameznikovem vsak- danjem življenju. Je več kot pijača, saj je postalo proizvod, ki je tesno povezan z življenjskim slogom po- sameznika in se dopolnjuje s hrano, z zabavo, umetnostjo in vedno bolj tudi s turizmom. In kaj je zanj vino? »Vino je zame predvsem doživetje. Popiti kozar- ček ali dva v prijetni družbi in ob dobri hrani je zame nekaj zelo le- pega. Ob vinu si vzameš čas zase, za prijatelje. Vino na nek način pri- poveduje zgodbo okolja, v katerem je bilo pridelano. V tej pristnosti je njegova dodana vrednost,« je pre- pričan Sašo Topolšek. Ali njegova dolga brada nosi kakšno posebno sporočilo, ga bom vprašala kdaj drugič. Foto: Nik Jarh Vinska klet Zlatega griča je bila ob odprtju leta 2009 ena najsodobnejših v tem delu Evrope. Da ga med trgatvijo morajo pustiti pri miru, njegovi domači in prija- telji že dobro vedo. Kakovost vina, poudarja, gradijo na avtentičnosti. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE »Kvasovke so ›fajn punce‹, ki zaenkrat delajo še zastonj« Konjiški enolog Sašo Topolšek o pridelavi vina in vinski kulturi »Moj poklic, ki mi ponuja razgibano delo in veliko izzivov, je moj način življenja. Domačim in prijateljem sem hvaležen, da so razumevajoči, ker v času trgatve približno dva meseca cele dneve preživljam v službi,« med drugim pravi Konjičan Sašo Topolšek, enolog v konjiškem podjetju Zlati grič. Pogosto je deležen pohval glede strokovnega in predanega dela, to se odraža tudi v dejstvu, da vina Zlatega griča že vrsto let preje- majo priznanja na različnih tekmovanjih. In ker so Slovenske Konjice mesto cvetja in vina, sta predlani z očetom Jožetom, zdaj že upokojenim enologom, prejela srebrni grb, enega naj- višjih konjiških občinskih priznanj. BARBARA FURMAN Oče Jože in sin Sašo Topolšek sta med najbolj zaslužnimi, da podje- tje Zlati grič in s tem tudi Slovenske Konjice skozi vino postajajo vedno bolj prepoznavne doma in v tujini. Kot je še navedeno v obrazložitvi za podelitev srebrnega konjiškega grba, jima je skupno to, da oba goji- ta neizmerno strast do vina in da sta oba nosilca prestižnega priznanja viteško vino. Prejela sta ga za vino iz grozdja iz istega vinograda, a z 28-letnim časovnim zamikom. Selitev v novo klet Kot pravi Sašo, je hoja po očeto- vih stopinjah svojevrsten izziv. Prva leta službovanja sta bila sodelavca. »Pisalo se je leto 1995, ko sem se zaposlil v podjetju Zlati grič. Oče- tove dolgoletne izkušnje pridelave vina so bile seveda dobrodošle, saj je pred tem kot enolog vrsto let de- lal v konjiški kmetijski zadrugi. Ko se je leta 2002 upokojil, sem pre- vzel vodenje kleti. Bila je tehnolo- ško zastarela. Zavedali smo se, da bomo na trgu lahko konkurenčni le, če bomo za pridelavo vina za- gotovili sodobno tehnologijo. Tako se je porodila ideja o gradnji nove vinske kleti v osrčju vinorodnih Škalc, kjer je tudi sedež podjetja Zlati grič. Vrata je odprla leta 2009 in je bila v tistem času ena najbolj sodobnih vinskih kleti v tem delu Evrope,« pravi sogovornik. Stavba je projektirana tako, da zagotavlja ustrezno tehnologijo, ki jo lahko dopolnjujejo in nadgrajujejo. Klet je tudi arhitekturno markantna, saj se popolnoma zlije z vinorodnim okoljem Škalc, večina prostorov je pod zemljo. Območje Škalc, ki zajema 80 hektarjev vinogradov, je občina zaščitila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. »Če tega ne bi storila, bi bila danes na tem zelo lepem območju najbrž kakšna elitna stanovanjska soseska.« Smela vizija razvoja Podjetje Zlati grič je v izjemnem okolju vinorodnih Škalc že sredi devetdesetih let prejšnjega stole- tja prepoznalo veliko priložnost za razvoj vinskega turizma, zato je uredilo igrišče za golf, restavracijo in tri apartmaje v eni od prenovlje- nih viničarij. Ko sta pred tremi leti podjetje Zlati grič kupila Čeha, ki se sicer ukvarjata s prodajo nepremič- nin, sta zastavila smelo vizijo razvo- ja blagovne znamke Zlati grič, ki te- melji na vinskem turizmu. Dodatno vrednost podjetje prepoznava tudi v dnje, ampak prenove starih viniča- rij v apartmaje, obnove bo deležna tudi restavracija v osrčju Škalc. Na arhitekturnem natečaju je podjetje že izbralo izvajalca. Med vinogradi bodo speljane pohodne poti … Več o novostih zaenkrat še ne morem govoriti,« doda sogovornik. bom imel verjetno 40-krat prilo- žnost donegovati čim boljše vino, a možnosti za popravni izpit nimam. Zato je moje delo zelo razgibano, na trenutke tudi stresno, vendar mi daje obilo zadovoljstva,« pojasni in hudomušno doda, da se je pridelave vina najbolje učiti na napakah dru- gih vinarjev. Zelo pomembno je ujeti pravi čas trgatve, še pravi. Takrat dva meseca od jutra do večera preživlja v vinski kleti. »Pri delu sledim načelom, od katerih ne odstopam. Zahteven sem do sebe in drugih. V našo klet prihaja le zdravo oziroma nepoškodovano grozdje, večinoma ga obiramo roč- no. Predvidimo, katero grozdje je za katero vino. Temu je podrejena že tehnologija v vinogradu. Tako lahko med drugim ohranjamo čim večji aromatski potencial grozdja, ki je temelj kakovosti vina. Kletarjenje je zahteven proces. Tudi nepredvidljiv, zato se je treba pravočasno odzvati, da ne gre kaj narobe. Ne morem iti domov in reči, da bom nadaljeval jutri. Takrat bo že prepozno,« pou- darja. »Vino je zame predvsem doživetje. Popiti kozarček ali dva v prijetni družbi in ob dobri hrani je zame nekaj zelo lepega. Ob vinu si vzameš čas zase, za prijatelje. Vino na nek način pripoveduje zgodbo okolja, v katerem je bilo pridelano. V tej prisotnosti je njegova dodana vrednost.« ugodni legi, saj so v bližini termal- na zdravilišča, športno-rekreacijska središča na Rogli ter avtocesta. »Za zaposlene je najbolj pomemb- no, da sta nam lastnika predstavila jasne razvojne cilje, v katere sta pripravljena vlagati, saj gre za pre- cejšnje fi nančne vložke. Za razvojne projekte je lokalna oblast že prižga- la zeleno luč. Ker je območje Škalc zaščiteno, niso predvidene novogra- Popravnega izpita ni Kot še pravi, pri pridelavi vina teži predvsem k pristnosti. »Z znanjem in izkušnjami si prizadevam, da vino v čim večji meri odraža posebnost okolja, v katerem raste vinska trta. To nas razlikuje od drugih proizva- jalcev vina. Vsako leto narava ponuja drugačne pogoje, ki se jim moramo znati prilagoditi. V svojem življenju Enolog Sašo Topolšek: »Moj poklic je postal moj način življenja.« Vino je zanj predvsem doživetje, pravi. Pri pridelavi so pomembni pretoki vina iz polne poso- de v prazno, pojasni. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE »Za zaposlene je najbolj pomembno, da sta nam lastnika predstavila jasne razvojne cilje, v katere sta pripravljena vlagati, saj gre za precejšnje  nančne vložke. Za razvojne projekte je lokalna oblast že prižgala zeleno luč.« Podjetje Zlati grič glavnino grozd- ja pridela v svojih vinogradih v Škalcah na območju približno 80 hektarjev. Nekaj ga odkupi od dru- gih vinogradnikov, s katerimi ima sklenjene dolgoročne pogodbe. »Vinogradniško delo kooperan- tov pozorno spremljamo, saj tudi v njihovih vinogradih opravljamo redno vzorčenje. Pri trgatvi morajo upoštevati enake normative, ki jih upoštevamo v našem podjetju.« Kakovost letnika Vprašam ga, ali lahko predvidi kakovost vinskega letnika, torej ali bo slab ali dober. »V javnosti se pogosto omenja, da je vinski letnik slab ali dober. Jaz pravim, da ni niti slabega niti dobrega. Bolj smiselno je govoriti o letniku, ki enkrat pri- naša več izzivov, drugič manj. Res je, da že med dozorevanjem grozd- ja lahko do neke mere predvidim, kakšna žlahtna kapljica se obeta. Še bolj pri stiskanju mošta, ko spre- mljam njegovo vedenje, in še bolj med alkoholno fermentacijo. To je kompleksen proces, v katerem se lahko še vse zelo spremeni. Zato je potrebno, da ga ves čas nadzorujem in zagotavljam pogoje, da je vse optimalno. Če so kva- sovke srečne, je super! Kvasovke so ›fajn puce‹, ki zaenkrat delajo še za- stonj,« doda v smehu. Pretoki vina V vinski kleti Zlatega griča je pro- stora za hrambo približno 1,3 mi- lijona litrov vina. »Ta podatek sam po sebi ne pove veliko. Ključno je, kaj enolog počne s temi količina- mi. Ko imam pridelek pod streho, je zelo pomembno, da je v kleti od 30 do 40 odstotkov posod pra- znih. Tako lahko zagotovim pre- tok vina iz posode, ki je polna, v poso- do, ki je prazna. Naša vina so ločena po slo- gih. Mo- šte loču- jemo po raz- ličnih časih trgatve, legah, vino- gradih, prav tako jih ločimo na samotoke – mošt gre v eno posodo in prešanec gre v drugo. Tako do- bim vina z različnimi značaji in jih potem lahko sestavljam – enologi temu pravimo blendiranje oziroma rezanje,« pojasni. Zlati grič pride- la 90 odstotkov belih sort vina, le desetina je rdečih. Zasnovali so tri linije vin – kreativno, premium in črno, ki je prestižna. Z novimi lastniki in novo strate- gijo si v Zlatem griču prizadevajo čim več vina prodati na svojem dvorišču. Zato med drugim organi- zirajo dogodke, s katerimi privablja- jo ljudi od blizu in daleč. Najbolj prepoznavne so Vinske zgodbe, ki so tematsko zastavljene. Na njih udeležencem ob prijetnem vzduš- ju in okušanju žlahtne kapljice posredujejo znanje o pri- delavi vina, vinorodnih območjih, sortah ter lastnostih vina. Ve- liko pozornosti po Topolškovih be- sedah namenjajo tudi kulturi uži- vanja žlahtne kapljice. Penine zorijo v kartuziji Le streljaj iz Slovenskih Konjic je Žička kartuzi- ja, v kateri zorijo penine Zlatega griča. »Če v naši kleti v Škalcah pri pridelavi vina upora- bljamo so- dobno teh- nologijo, pa peneča vina pri- delu- jemo p o klasični metodi. V kleteh Žičke kar- tuzije v miru zorijo vsaj dve ali tri leta. Za belo penino uporabljamo beli pinot, za penino rose modro frankinjo,« pojasni. Zlati grič že vrsto let prejema šte- vilna priznanja za penine in vina vi- soke kakovosti in izjemnih okusov. Na novembrskem prestižnem tek- movanju Glass of Bubbly Awards, ki velja za eno vodilnih svetovnih ocenjevanj penin, je Zlati grič prejel srebrno priznanje za belo penino v kategoriji Light and Fruity. Ocenje- valci so jo opisali kot prijetno svežo, z ravno pravšnjo intenzivnostjo in bogatim okusom. Navdušila jih je s svežimi notami citrusov in grenivke ter z dolgim, prijetnim zaključkom. Penina je, kot so še zapisali, primer- na za vsak okus in vsako priložnost. »Pisalo se je leto 1995, ko sem se zaposlil v podjetju Zlati grič. Očetove dolgoletne izkušnje pridelave vin so bile seveda dobrodošle, saj je pred tem kot enolog vrsto let delal v konjiški kmetijski zadrugi.« od rdečih. Priporočljivo je, da se postrežejo pri temperaturah med 7 in 13 stopinj Celzija, medtem ko je optimalna temperatura za rdeča vina običajno med 12 in 18 stopinj Celzija. Čeprav so bela in rdeča vina pogosto enako kalorična, se lahko razlikujejo v hranilni sesta- vi. Na primer rdeča vina običajno vsebujejo več antioksidantov, kot je resveratrol, zaradi prisotnosti lupin v procesu fermentacije. »V Sloveniji imamo to srečo, da imamo na relativno majhnem pro- storu tako hladno kot tudi toplo pri- delovalno območje,« še poudari. Vino je doživetje Sogovornik se strinja, da v večini kultur vino ni le kmetijski proizvod, ki omogoča preživetje ali celo bla- »Hvaležni smo za to mednarodno priznanje, ki potrjuje kakovost na- ših penin.« Belo in rdeče Z zanimanjem ga poslušam, ko mi pripoveduje, da se pridelovalno območje, na katerem uspeva vinska trta, deli na hladno celinsko in toplo sredozemsko. »Na hladnem obmo- čju so velika temperaturna nihanja med mrzlo zimo in toplim poletjem, tudi med dnevom in nočjo. Takšne vremenske razmere imamo pri nas na Štajerskem, v Posavju in na Do- lenjskem, medtem ko Primorska z Goriškimi brdi, Vipavsko dolino in s slovensko Istro zaradi vpliva Sredozemlja sodi v toplo pridelo- valno območje. Ker je v teh krajih več sonca in toplote, so bolj zasto- pane rdeče sorte grozdja,« pravi in doda, da se stili belih in rdečih vin lahko zelo razlikujejo. Bela vina so običajno bolj sveža, lahka in imajo pogosto sadne ali cvetlične arome. Po drugi strani rdeča vina pogosto kažejo bolj kompleksne okuse, ki segajo od sadnih do zemeljskih, z začimbami in s tanini, ki so po- gosto prisotni. Bela vina se običajno ponudijo hladnejša gostanje, temveč vpliva na vsa po- dročja človekovega in družbenega življenja – delo, zdravje, običaje, tudi umetnost. Vino ima pomemb- no vlogo v posameznikovem vsak- danjem življenju. Je več kot pijača, saj je postalo proizvod, ki je tesno povezan z življenjskim slogom po- sameznika in se dopolnjuje s hrano, z zabavo, umetnostjo in vedno bolj tudi s turizmom. In kaj je zanj vino? »Vino je zame predvsem doživetje. Popiti kozar- ček ali dva v prijetni družbi in ob dobri hrani je zame nekaj zelo le- pega. Ob vinu si vzameš čas zase, za prijatelje. Vino na nek način pri- poveduje zgodbo okolja, v katerem je bilo pridelano. V tej pristnosti je njegova dodana vrednost,« je pre- pričan Sašo Topolšek. Ali njegova dolga brada nosi kakšno posebno sporočilo, ga bom vprašala kdaj drugič. Foto: Nik Jarh Vinska klet Zlatega griča je bila ob odprtju leta 2009 ena najsodobnejših v tem delu Evrope. Da ga med trgatvijo morajo pustiti pri miru, njegovi domači in prija- telji že dobro vedo. Kakovost vina, poudarja, gradijo na avtentičnosti. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE Izjemna odbojkarska generacija Celjank se je zbra- la v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Prvo uradno tekmo je mlada ekipa odigrala pred šestimi desetletji. Celjske odbojkarice so kmalu postale tako dobre, da so se kljub zelo slabim pogojem uspele uvr- stiti v 1. jugoslovansko ligo. DEAN ŠUSTER Pred šestimi desetletji začetek vzpona in kasneje uvrstitev v jugoslovansko ligo Večna celjska dekleta še vedno predana odbojkarski igri telovadnici in večino deklet za večno »zastrupil« z odbojko. 8. marca 1984 so Celjanke odigra- le prvo uradno tekmo. T urnir je bil v Bregani, takrat v sosednji republiki. Nanj sta odpotovali tako ženska kot moška ekipa. Ženske so v svoji telovadnici igrale ob višji mreži, primerni za moštva. »Tam je bila mreža na višini, primerni za odbojka- rice. ›Razturale‹ smo,« se spo- minja Metka Lesjak. Uspešne predstave so pomenile prime- ren zagon in voljo do nadaljnje vadbe. Tudi z Zupančičevo pomočjo Potem so se začeli vrstiti mejniki. Jeseni 1964 so posta- le medobčinske prvakinje in s tem pridobile pravico nastopa- nja v prvi republiški ligi v letu 1965. Po Sloveniji je bilo več turnirjev, mlade Celjanke pa je v Celju. Po pričakovanju so bile večkratne državne prvaki- nje, igralke beograjske Crvene zvezde, prepričljivo boljše. Ce- ljanke so z eno zmago izpadle iz elitne konkurence. Tudi drugič uspešne v kvalifikacijah A niso odnehale. Najprej so se udeležile mednarodne- ga turnirja v avgustu 1967 ob odprtju novega igrišča na Na- brežini pri Trstu. Ekipo je vodil Rado Planteu, ki je dolgo ostal povezan z odbojko, do dana- šnjih dni pa s Katarino Šoster, ki jo zdaj Celjani poznajo kot Katko Planteu. Ekipa Partizana se je v novembru 1967 odpravi- la na kvalifi kacijski turnir za 1. jugoslovansko ligo v Beograd. In spet so si celjska dekleta pridobila pravico nastopanja med jugoslovansko elito, na turnirju so bila celo druga. V »Kaj vemo o času? Da gre in mineva. Je zdajšnji, pretekli, prihodnji in večni. Nam gleda na ure, ne mara zamude in teče prehitro, ko skupaj smo srečni. Najboljši od časov so časi svobodni, najlepši pa čas, ki porabiš ga zase. Lahko ga po svoje deliš in sestaviš, lahko le skomigneš pa rečeš »ne-da-se«. Zato si želimo več prostega časa, Več časa za sanje, za ždenje, cartanje, za urice, polne prijetne bližine in tihe trenutke za samost in branje. Želimo si čas za otroško veselje, za družbo, za igro, za noro zabavo, za možnost, da včasih res gremo po svoje in polni nemira se zleknemo v travo. Vse želje so skupne in tudi posebne. Vsak nosi kaj v srcu, kar drugi ne čuti. Življenje je čudež in vse je mogoče, ko ptica mladosti razpira peruti.« Z verzi pesnika Ferija Lainščka so najbolj izkušene odbojkarice letos okrasile vabilo na druženje ob 60. obletnici prve uradne tekme. Po izpadu so bile še enkrat uspešne v kvalifi kacijah, toda odlični ekipi ni bilo še enkrat usojeno igranje med elito v nekdanji državi. Štorman postavil mrežo Že med obema svetovnima vojnama je bila odbojka med Ekipa Partizana se je v novembru 1967 odpravila na kvali kacijski turnir za 1. jugoslovansko ligo v Beograd. In spet so si celjska dekleta pridobila pravico nastopanja med jugoslovansko elito, na turnirju so bila celo druga. še niso bile dorasle najboljšim ekipam v prvi slovenski ligi. Toda Anica Malgaj, Katarina Šoster, Metka Lesjak, Zdenka Grum, Marija Rome, Maja Bu- kanovski, Irena Kokot, Meta Krelj in Liljana Konjević so pridobile ogromno izkušenj, obenem so postajale vedno bolj samozavestne. Vodil jih je Jože Zupančič, ki je odboj- karska znanja pridobil med igranjem za člana zvezne lige z Raven na Koroškem, kasne- je je bil dolgoletni ravnatelj I. gimnazije v Celju. Prva liga v letu 1966 Jeseni 1965 so celjske mla- dinke osvojile prvo mesto v svoji starostni kategoriji v Slo- veniji. Naslednje leto so odpo- tovale na mladinsko državno prvenstvo v Beograd in v maju osvojile tretje mesto. Članska ekipa si je leto prej z osvojenim prvim mestom v republiški ligi zagotovila nastop na kvalifi ka- cijskem turnirju za 1. jugoslo- vansko ligo. Vlogo trenerja je prevzel odbojkarski strokov- njak iz Srbije Zoran Vučković. Ekipa Partizana Celje je v tek- movalnem letu 1966 nastopala v 1. jugoslovanski ligi. Uvodni nastop je imela 17. aprila na nekdanjem igrišču I. gimnazi- beograjskem časniku Sport je bila celjska ekipa označena za najbolj obetavno v nekdanji skupni državi. Odpoved sodelovanja med elito Ko so celjske odbojkarice najbrž razmišljale, da bodo povečale število zmag v 1. ju- goslovanski ligi, je prišla težka, a po drugi strani logična odlo- čitev. Vodstvo TVD Partizan Celje mesto je tudi zaradi po- manjkanja fi nančnih sredstev in ustrezne telovadnice ter zaradi bivanja večine igralk v Ljubljani, kjer so študirale, odpovedalo sodelovanje v 1. jugoslovanski ligi. Toda prvin- ski športni vzgibi so bili tako močni, da so dekleta povezali do danes. Očitno stkane vezi prijateljstva pomenijo mnogo več kot vse morebitne zmage in uspehi. Še naprej jim je osta- la slovenska liga, kajti odbojko so še želele igrati. Poleg našte- tih so igrale še Irena Jukič, Sabina Stegenšek, Metoda Ka- stelic, Irena Stegenšek, Dragica Kolar, Janja Stojković … V stro- kovnem vodstvu kluba so bili Rado Planteu, Hinko Jager, Mi- ran Grizolt in Peter Vipotnik. Celjsko moštvo je bilo dolga leta član 1. ali 2. republiške Nekdanje udeleženke 1. jugoslovanske odbojkarske lige s ›pridruženimi‹ članicami pred vadbo v telovadnici I. OŠ v Celju mladimi precej priljubljena. Po drugi svetovni vojni sta minili skoraj dve desetletji do opaznejšega dosežka. Toda povod je bilo druženje deklet pri orodni telovadbi pri TVD Partizan Celje. Voditelj je bil Milan Dojer. Zraven je bil tudi Konrad Štorman, ki je leta 1963 postavil odbojkarsko mrežo v Dobre volje med rekreacijo nikoli ne manjka. Tu in tam tudi kaj zaboli, toda naslednji torek so pionirke celj- ske vrhunske odbojke vse spet zbrane. Telesna pripravljenost ni več enaka, toda pravilna tehnična izvedba ne gre v pozabo. Celjske »punce« nikoli ne igrajo kar tako, temveč vedno za točke. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE 8. marca 1984 so Celjanke odigrale prvo uradno tekmo. Turnir je bil v Bregani, takrat v sosednji republiki. Nanj sta odpotovali tako ženska kot moška ekipa. lige, več mu ni uspelo. Zato so se dekleta znala pošaliti, da so bili uspešnejši pri njihovem lo- vljenju kot pri mreži – iz odboj- karskega druženja je vzcvetelo kar nekaj zakonskih zvez. Zastonj na ples v Narodni dom Pred desetimi leti je druže- nje celjskih odbojkaric pra- znovalo abrahama. Zbrale so se v gostilni Čulk, bilo jih je 27 . Med njimi so bile tudi Marija Rome Koritnik, Metka Lesjak, Anica Malgaj Aškerc, Irena Ko- kot Prelovec, Maja Bukanovski Mavrič, Katka Šoster Planteu in Zdenka Grum Dželabdić. Obujale so spomine iz prvih let in jih delile z mlajšimi igralka- mi. Znanje iz ravenskega Fuži- narja je pripomoglo, da so pod vodstvom Jožeta Zupančiča postale okrajne prvakinje. Pod vodstvom Srba Zorana Vučk- ovića so prvi niz osvojile proti ekipi Pionirja iz vojvodinskega mesta Belegiš. Edini krog, ki je bil zanje srečen, je bil trinaj- sti. Takrat so namreč edinkrat okusile slast zmage, boljše so bile od ekipe zagrebške Mla- dosti. Irena Kokot Prelovec je poudarila: »Bile smo zadnje in smo se poslovile od 1. lige, toda v Celju so nam vsi česti- tali. Celo na ples v Narodnem domu smo prišle zastonj!« Skromnost jih je okrepila In letos, nekatere na manj prijazni strani sedemdesetih let, so se seveda spet zbrale. Mlajšim je bilo prijetno poslu- šati, kako so »prvoligašinje« med nočno vožnjo z vlakom do Beograda ves čas stale, nato brez zajtrka odigrale tekmo, potem so si morale same pla- čati zelo skromno kosilo. Pa saj je bilo s športno opremo ena- Vodstvo TVD Partizan Celje mesto je tudi zaradi pomanjkanja  nančnih sredstev in ustrezne telovadnice ter zaradi bivanja večine igralk v Ljubljani, kjer so študirale, odpovedalo sodelovanje v 1. jugoslovanski ligi. Ko je Velenje obiskal Josip Broz, so na vlaku od Celja do rudarskega mesta prodajale Aerove osvežilne robčke in si vsaj malo olajšale skrbi glede nakupa odbojkarskih potrebščin. ko. Našle so način, samo da so lahko trenirale odbojko. Ko je Velenje obiskal Josip Broz, so na vlaku od Celja do rudarskega mesta prodajale Aerove osvežilne robčke in si vsaj malo olajšale skrbi glede nakupa odbojkarskih potreb- ščin. »Vse te dogodivščine so nas močno povezale. In še vedno se družimo tudi na odbojkarskem igrišču. Šali- mo se, da imamo dva pro- grama. V programu A nas je 12, ki vsak torek tudi igramo odbojko, v programu B jih je skoraj 20, ki sicer pridejo v dvorano, a komaj čakajo na pico in pijačo. Vse so dobro- došle, samo da smo skupaj. Vadimo v stari telovadnici I. osnovne šole,« je živahno pripovedovala Katka Plan- teu. To je bila generacija celjskih odbojkaric, ki je utrla pot naslednicam. Pred štirimi desetletji so nase opo- zorile učenke iz OŠ Slavka Šlandra pod vodstvom mar- ljivega Franca Kovačiča, deset let kasneje so postale slovenske članske prvakinje. Foto: Andraž Purg in arhiv članic OK Celje Prva tekma 1. jugoslovanske lige za odbojkarice je bila v Celju 17. aprila 1966. V tej sezoni so igralke beograjske Crvene zvezde še petič zapored postale državne prvakinje, zmagale so tudi v Celju. Na foto- grafiji je ovekovečen dober napad Celjank in osvojena točka na igrišču I. gimnazije v Celju. Nepozabne celjske mladenke, ki bi lahko še enkrat igrale v zvezni ligi. Celjska ekipa iz leta 1964. Z leve stojijo trener Jože Zupančič, Anica Malgaj, Katka Šoster, Zdenka Grum, Metka Lesjak, Marija Rome in Konrad Štorman. Z leve čepi Maja Bukanovski, z desne pa Irena Kokot. Odbojkarico v sredini so že pred mnogimi leti pozvale, naj se jim oglasi, ko se bo prepoznala. Voditelj orodne telovadbe pri TVD Partizan Celje je bil Milan Dojer (desno), Konrad Štorman (drugi z leve) je po- stavil odbojkarsko mrežo in dekletom ponudil žogo. Večino deklet s fotografije je za večno »zastrupil« z odbojko. Osmomarčevski dan leta 1964 in odhod ženske in moške ekipe Celja na turnir v Bregano Letos so se najstarejše celjske odbojkarice ob obilnem spremstvu po 60 letih odpravile proti Bregani. Z leve stojijo Marija Rome Koritnik, Metka Lesjak, Ani- ca Malgaj Aškerc, Irena Kokot Prelovec, Maja Bukanovski Mavrič, Katka Šoster Plan- teu in Zdenka Grum Dželabdić. Foto: arhiv članic OK Celje Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 52, 24. december 2024 PRAZNIČNE ZGODBE 8. marca 1984 so Celjanke odigrale prvo uradno tekmo. Turnir je bil v Bregani, takrat v sosednji republiki. Nanj sta odpotovali tako ženska kot moška ekipa. lige, več mu ni uspelo. Zato so se dekleta znala pošaliti, da so bili uspešnejši pri njihovem lo- vljenju kot pri mreži – iz odboj- karskega druženja je vzcvetelo kar nekaj zakonskih zvez. Zastonj na ples v Narodni dom Pred desetimi leti je druže- nje celjskih odbojkaric pra- znovalo abrahama. Zbrale so se v gostilni Čulk, bilo jih je 27 . Med njimi so bile tudi Marija Rome Koritnik, Metka Lesjak, Anica Malgaj Aškerc, Irena Ko- kot Prelovec, Maja Bukanovski Mavrič, Katka Šoster Planteu in Zdenka Grum Dželabdić. Obujale so spomine iz prvih let in jih delile z mlajšimi igralka- mi. Znanje iz ravenskega Fuži- narja je pripomoglo, da so pod vodstvom Jožeta Zupančiča postale okrajne prvakinje. Pod vodstvom Srba Zorana Vučk- ovića so prvi niz osvojile proti ekipi Pionirja iz vojvodinskega mesta Belegiš. Edini krog, ki je bil zanje srečen, je bil trinaj- sti. Takrat so namreč edinkrat okusile slast zmage, boljše so bile od ekipe zagrebške Mla- dosti. Irena Kokot Prelovec je poudarila: »Bile smo zadnje in smo se poslovile od 1. lige, toda v Celju so nam vsi česti- tali. Celo na ples v Narodnem domu smo prišle zastonj!« Skromnost jih je okrepila In letos, nekatere na manj prijazni strani sedemdesetih let, so se seveda spet zbrale. Mlajšim je bilo prijetno poslu- šati, kako so »prvoligašinje« med nočno vožnjo z vlakom do Beograda ves čas stale, nato brez zajtrka odigrale tekmo, potem so si morale same pla- čati zelo skromno kosilo. Pa saj je bilo s športno opremo ena- Vodstvo TVD Partizan Celje mesto je tudi zaradi pomanjkanja  nančnih sredstev in ustrezne telovadnice ter zaradi bivanja večine igralk v Ljubljani, kjer so študirale, odpovedalo sodelovanje v 1. jugoslovanski ligi. Ko je Velenje obiskal Josip Broz, so na vlaku od Celja do rudarskega mesta prodajale Aerove osvežilne robčke in si vsaj malo olajšale skrbi glede nakupa odbojkarskih potrebščin. ko. Našle so način, samo da so lahko trenirale odbojko. Ko je Velenje obiskal Josip Broz, so na vlaku od Celja do rudarskega mesta prodajale Aerove osvežilne robčke in si vsaj malo olajšale skrbi glede nakupa odbojkarskih potreb- ščin. »Vse te dogodivščine so nas močno povezale. In še vedno se družimo tudi na odbojkarskem igrišču. Šali- mo se, da imamo dva pro- grama. V programu A nas je 12, ki vsak torek tudi igramo odbojko, v programu B jih je skoraj 20, ki sicer pridejo v dvorano, a komaj čakajo na pico in pijačo. Vse so dobro- došle, samo da smo skupaj. Vadimo v stari telovadnici I. osnovne šole,« je živahno pripovedovala Katka Plan- teu. To je bila generacija celjskih odbojkaric, ki je utrla pot naslednicam. Pred štirimi desetletji so nase opo- zorile učenke iz OŠ Slavka Šlandra pod vodstvom mar- ljivega Franca Kovačiča, deset let kasneje so postale slovenske članske prvakinje. Foto: Andraž Purg in arhiv članic OK Celje Prva tekma 1. jugoslovanske lige za odbojkarice je bila v Celju 17. aprila 1966. V tej sezoni so igralke beograjske Crvene zvezde še petič zapored postale državne prvakinje, zmagale so tudi v Celju. Na foto- grafiji je ovekovečen dober napad Celjank in osvojena točka na igrišču I. gimnazije v Celju. Nepozabne celjske mladenke, ki bi lahko še enkrat igrale v zvezni ligi. Celjska ekipa iz leta 1964. Z leve stojijo trener Jože Zupančič, Anica Malgaj, Katka Šoster, Zdenka Grum, Metka Lesjak, Marija Rome in Konrad Štorman. Z leve čepi Maja Bukanovski, z desne pa Irena Kokot. Odbojkarico v sredini so že pred mnogimi leti pozvale, naj se jim oglasi, ko se bo prepoznala. Voditelj orodne telovadbe pri TVD Partizan Celje je bil Milan Dojer (desno), Konrad Štorman (drugi z leve) je po- stavil odbojkarsko mrežo in dekletom ponudil žogo. Večino deklet s fotografije je za večno »zastrupil« z odbojko. Osmomarčevski dan leta 1964 in odhod ženske in moške ekipe Celja na turnir v Bregano Letos so se najstarejše celjske odbojkarice ob obilnem spremstvu po 60 letih odpravile proti Bregani. Z leve stojijo Marija Rome Koritnik, Metka Lesjak, Ani- ca Malgaj Aškerc, Irena Kokot Prelovec, Maja Bukanovski Mavrič, Katka Šoster Plan- teu in Zdenka Grum Dželabdić. Foto: arhiv članic OK Celje Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 52, 24. december 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Menjava banke je hitra in preprosta Postopek menjave banke je hiter, preprost in brezplačen. Fizične osebe lahko odprete račun tudi s pomočjo video klica, brez obiska poslovalnice, seveda pa smo vam na voljo tudi v poslovalnicah po celotni Sloveniji. Račun vam bomo odprli v enem dnevu, prenos poslovanja pa je brezplačen. Banka vam je na voljo 24/7 Uporabniki digitalne banke NLB Klik boste lahko prek svojega mobilnega telefona pre- prosto preverili stanje na računih ali razpoložljiva sredstva na karticah z odloženim plačilom, plačevali račune in položnice, sklenili kredit ali naročili druge bančne storitve (npr. spremembo limita, naročilo kartice z odloženim plačilom), zanje pa z oddaljenim podpisom, brez obiska poslovalnice, podpisali vse potrebne dokumente. Za pomoč, naročilo kredita ali kateri drug bančni opravek pa se lahko 24 ur na dan, vse dni v ted- nu, obrnete tudi na svetovalce v NLB kontaktnem centru. Vabljeni v poslovalnice NLB v Mozirje, Žalec, Celje, Velenje in druge. Izberite sebi najbližjo. Iščete novo banko? Izberite modro. Vabljeni v NLB, kjer lahko preprosto odprete bančni račun ali sklenete enega od naših bančnih paketov. Prepričani smo, da boste med široko paleto bančnih NLB Pake- tov (Digitalni, Moj svet, Osnovni, Aktivni, Premium) našli najbolj primernega za vas. Nove stranke, ki bodo do konca leta 2024 sklenile enega od NLB paketov, bodo deležne 12-mesečnega brezplačnega vodenja paketa. Več o akciji najdete na spletni strani nlb.si/osebno/za-nove-stranke. Do konca leta 2024 odprite enega od NLB Paketov, mi pa vam podarimo 12-mesečno brezplačno vodenje. Promocijsko besedilo V 2025 naj uspehi prepletajo vaše dni, novi izzivi naj postanejo priložnosti in vsak trenutek naj prinese iskrico veselja. Z navdihom, energijo in skupnimi močmi gradimo zgodbe prihodnosti. EKIPA TRGOTUR Prodajalec – izmenovodja (m/ž) (Celje) Tvoje naloge: skrb za nemoten potek dela v izmeni, pomoč pri opravljanju inventur … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 1. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Predstavnik za stike s kupci (m/ž) (Laško) Naloge: skrb za pravočasno obveščanje kupcev: redno obveščanje kupcev o statusu naročil, spremembah v ponudbi, promocijah ter drugih pomembnih informacijah tako za domači kot tuji trg. Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delovni terapevt (m/ž) (Dobrna) Iščeš zaposlitev? Želiš opravljati svoje delo v odličnem timu ter v urejenem delovnem okolju? Si želiš razgibanega dela? Si pozitivno naravnana oseba in te delo z ljudmi veseli? Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobr- na. Prijave zbiramo do 18. 1. 2025. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Prodajni inženir (m/ž) (Vojnik) Medse vabimo tehnično usmerjenega pro- dajnika, ki nikoli ni zadovoljen z dosedanjo uspešnostjo. Atlas trading, d.o.o., Celjska cesta 45, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 18. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Varilec (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: varjenje enostavnih delov, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih de- lov konstrukcij. Biro Ogis, d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 10. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter elektro sklopov (m/ž) (Polzela) K sodelovanju vabimo monterja elektro sklopov v proizvodnji. Delo zajema sestavo in integracijo elektronskih komponent za specialno policijsko in vojaško opremo. Dat – Con, d.o.o., Cvetlična ulica 52, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 31. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sobarica (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: čiščenje in pospravljanje sob in drugih prostorov v ho- telu in restavraciji, prevzem in oddajo perila. Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 17. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektrikar 1 v PE Vzdrževanje in energetika (m/ž) (Celje) V poslovni enoti Vzdrževanje in energe- tika potrebujemo več sodelavcev/sodelavk, zato vabimo k sodelovanju kandidate/-ke, ki bodo del ekipe, ki skrbi za nemoteno izvaja- nje vzdrževalskih del v proizvodnem procesu podjetja, za opravljanje elektro vzdrževalskih del ter popravil in izdelavo elektro opreme. Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 1. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Vodja nadzora kakovosti, skrbnik sistemov kakovosti (m/ž) (Celje) Z naložbami konstantno povečujemo proi- zvodne zmogljivosti, z uvedbo novih tehno- logij pa si zagotavljamo nadaljnjo rast tudi v naslednjih letih. Naša vizija je rast in utrje- vanje položaja enega vodilnih tiskarskih cen- trov za fl eksibilno embalažo v Evropi. Ino, grafi čno podjetje za zaposlovanje invalidov, d.o.o., Cesta v Trnovlje 7, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 1. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Knjigovodja začetnik (mentorski program) (m/ž) (Slovenska Bistrica ali Ljubljana) Začetnika ali začetnico z računovodsko iz- obrazbo popeljemo skozi teorijo in prakso do kariernega nivoja samostojnega računovodje. Skupaj začrtamo karierno pot, na kateri za- četnika/začetnico v mentorskem programu najprej naučimo osnov knjigovodstva, nato pa zahtevnost in obseg del stopnjujemo glede na sposobnosti. Zeus davki in računovodstvo, d.o.o., Letališka cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist/-ka (Šempeter v Savinjski dolini) V sodobno opremljeno proizvodnjo pod- jetja, kjer razvijamo in izdelujemo speciali- zirano mehanizacijo za spravilo travinja, v oddelek logistike vabimo komercialista/-ko. Potrebna je VI. stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri, poznavanje osnovnih raču- nalniških programov (Offi ce 365), poznava- nje programa za carinjenje in programske opreme SAP … Sip, strojna industrija d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Prijave zbiramo do 17. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec za prebivalstvo (m/ž) v PE Celje, poslovalnica Žalec Vaše delo bo obsegalo: aktivno izvajanje trženja in prodaje prebivalstvu, izvajanje ak- tivnosti za doseganje osebnega plana in plana poslovalnice. Deželna banka Slovenije, d.d., Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 1. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Sistemski inženir II (m/ž) (Celje) Dela in naloge: opravlja zahtevnejša dela na sistemih in omrežij, na katerih izvaja dela, spremlja in izvaja preglede in nastavitve na- prav ter izvaja redno in preventivno vzdrže- vanje ter odpravo okvar. Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbira- mo do 31. 12. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Referent za logistiko in carinjenje (m/ž) (Prebold) Poglavitne naloge in obveznosti na razpi- sanem delovnem mestu: naloge poenosta- vljenih carinskih postopkov podjetja, izpol- njevanje in nadzor transportnih in carinskih dokumentov. Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 16. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec (m/ž) (30 ur) (Žalec) Kot naša prodajalka ali prodajalec boš obraz Lidla in glavna vez z našimi kupci. S svojim odgovornim in predanim delom boš vsakodnevno prispeval/-a pomemben delež k temu, kako ljudje dojemajo naše podjetje in naše izdelke. S timskim delom boš poskrbel/- -a, da bo prodajalna delovala skladno z želja- mi in pričakovanji naših kupcev. Lidl Sloveni- ja, d.o.o., k.d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 30. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec mesar/mesar specialist (m/ž), Tuš Supermarket Vojnik Vaše delo bo obsegalo: strežbo mesa in mesnih izdelkov, pripravljanje in pakiranje mesa za prodajo in predelavo, prevzemanje in skladiščenje mesa, svetovanje kupcem, polnjenje prodajnih vitrin. Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7. 1. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 52, 24. december 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Menjava banke je hitra in preprosta Postopek menjave banke je hiter, preprost in brezplačen. Fizične osebe lahko odprete račun tudi s pomočjo video klica, brez obiska poslovalnice, seveda pa smo vam na voljo tudi v poslovalnicah po celotni Sloveniji. Račun vam bomo odprli v enem dnevu, prenos poslovanja pa je brezplačen. Banka vam je na voljo 24/7 Uporabniki digitalne banke NLB Klik boste lahko prek svojega mobilnega telefona pre- prosto preverili stanje na računih ali razpoložljiva sredstva na karticah z odloženim plačilom, plačevali račune in položnice, sklenili kredit ali naročili druge bančne storitve (npr. spremembo limita, naročilo kartice z odloženim plačilom), zanje pa z oddaljenim podpisom, brez obiska poslovalnice, podpisali vse potrebne dokumente. Za pomoč, naročilo kredita ali kateri drug bančni opravek pa se lahko 24 ur na dan, vse dni v ted- nu, obrnete tudi na svetovalce v NLB kontaktnem centru. Vabljeni v poslovalnice NLB v Mozirje, Žalec, Celje, Velenje in druge. Izberite sebi najbližjo. Iščete novo banko? Izberite modro. Vabljeni v NLB, kjer lahko preprosto odprete bančni račun ali sklenete enega od naših bančnih paketov. Prepričani smo, da boste med široko paleto bančnih NLB Pake- tov (Digitalni, Moj svet, Osnovni, Aktivni, Premium) našli najbolj primernega za vas. Nove stranke, ki bodo do konca leta 2024 sklenile enega od NLB paketov, bodo deležne 12-mesečnega brezplačnega vodenja paketa. Več o akciji najdete na spletni strani nlb.si/osebno/za-nove-stranke. Do konca leta 2024 odprite enega od NLB Paketov, mi pa vam podarimo 12-mesečno brezplačno vodenje. Promocijsko besedilo V 2025 naj uspehi prepletajo vaše dni, novi izzivi naj postanejo priložnosti in vsak trenutek naj prinese iskrico veselja. Z navdihom, energijo in skupnimi močmi gradimo zgodbe prihodnosti. EKIPA TRGOTUR Prodajalec – izmenovodja (m/ž) (Celje) Tvoje naloge: skrb za nemoten potek dela v izmeni, pomoč pri opravljanju inventur … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 1. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Predstavnik za stike s kupci (m/ž) (Laško) Naloge: skrb za pravočasno obveščanje kupcev: redno obveščanje kupcev o statusu naročil, spremembah v ponudbi, promocijah ter drugih pomembnih informacijah tako za domači kot tuji trg. Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delovni terapevt (m/ž) (Dobrna) Iščeš zaposlitev? Želiš opravljati svoje delo v odličnem timu ter v urejenem delovnem okolju? Si želiš razgibanega dela? Si pozitivno naravnana oseba in te delo z ljudmi veseli? Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobr- na. Prijave zbiramo do 18. 1. 2025. Podrobno- sti na www.mojedelo.com. Prodajni inženir (m/ž) (Vojnik) Medse vabimo tehnično usmerjenega pro- dajnika, ki nikoli ni zadovoljen z dosedanjo uspešnostjo. Atlas trading, d.o.o., Celjska cesta 45, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 18. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Varilec (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: varjenje enostavnih delov, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih de- lov konstrukcij. Biro Ogis, d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 10. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter elektro sklopov (m/ž) (Polzela) K sodelovanju vabimo monterja elektro sklopov v proizvodnji. Delo zajema sestavo in integracijo elektronskih komponent za specialno policijsko in vojaško opremo. Dat – Con, d.o.o., Cvetlična ulica 52, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 31. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sobarica (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: čiščenje in pospravljanje sob in drugih prostorov v ho- telu in restavraciji, prevzem in oddajo perila. Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 17. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektrikar 1 v PE Vzdrževanje in energetika (m/ž) (Celje) V poslovni enoti Vzdrževanje in energe- tika potrebujemo več sodelavcev/sodelavk, zato vabimo k sodelovanju kandidate/-ke, ki bodo del ekipe, ki skrbi za nemoteno izvaja- nje vzdrževalskih del v proizvodnem procesu podjetja, za opravljanje elektro vzdrževalskih del ter popravil in izdelavo elektro opreme. Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 1. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Vodja nadzora kakovosti, skrbnik sistemov kakovosti (m/ž) (Celje) Z naložbami konstantno povečujemo proi- zvodne zmogljivosti, z uvedbo novih tehno- logij pa si zagotavljamo nadaljnjo rast tudi v naslednjih letih. Naša vizija je rast in utrje- vanje položaja enega vodilnih tiskarskih cen- trov za fl eksibilno embalažo v Evropi. Ino, grafi čno podjetje za zaposlovanje invalidov, d.o.o., Cesta v Trnovlje 7, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 1. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Knjigovodja začetnik (mentorski program) (m/ž) (Slovenska Bistrica ali Ljubljana) Začetnika ali začetnico z računovodsko iz- obrazbo popeljemo skozi teorijo in prakso do kariernega nivoja samostojnega računovodje. Skupaj začrtamo karierno pot, na kateri za- četnika/začetnico v mentorskem programu najprej naučimo osnov knjigovodstva, nato pa zahtevnost in obseg del stopnjujemo glede na sposobnosti. Zeus davki in računovodstvo, d.o.o., Letališka cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist/-ka (Šempeter v Savinjski dolini) V sodobno opremljeno proizvodnjo pod- jetja, kjer razvijamo in izdelujemo speciali- zirano mehanizacijo za spravilo travinja, v oddelek logistike vabimo komercialista/-ko. Potrebna je VI. stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri, poznavanje osnovnih raču- nalniških programov (Offi ce 365), poznava- nje programa za carinjenje in programske opreme SAP … Sip, strojna industrija d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Prijave zbiramo do 17. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec za prebivalstvo (m/ž) v PE Celje, poslovalnica Žalec Vaše delo bo obsegalo: aktivno izvajanje trženja in prodaje prebivalstvu, izvajanje ak- tivnosti za doseganje osebnega plana in plana poslovalnice. Deželna banka Slovenije, d.d., Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 1. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Sistemski inženir II (m/ž) (Celje) Dela in naloge: opravlja zahtevnejša dela na sistemih in omrežij, na katerih izvaja dela, spremlja in izvaja preglede in nastavitve na- prav ter izvaja redno in preventivno vzdrže- vanje ter odpravo okvar. Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbira- mo do 31. 12. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Referent za logistiko in carinjenje (m/ž) (Prebold) Poglavitne naloge in obveznosti na razpi- sanem delovnem mestu: naloge poenosta- vljenih carinskih postopkov podjetja, izpol- njevanje in nadzor transportnih in carinskih dokumentov. Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 16. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec (m/ž) (30 ur) (Žalec) Kot naša prodajalka ali prodajalec boš obraz Lidla in glavna vez z našimi kupci. S svojim odgovornim in predanim delom boš vsakodnevno prispeval/-a pomemben delež k temu, kako ljudje dojemajo naše podjetje in naše izdelke. S timskim delom boš poskrbel/- -a, da bo prodajalna delovala skladno z želja- mi in pričakovanji naših kupcev. Lidl Sloveni- ja, d.o.o., k.d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 30. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec mesar/mesar specialist (m/ž), Tuš Supermarket Vojnik Vaše delo bo obsegalo: strežbo mesa in mesnih izdelkov, pripravljanje in pakiranje mesa za prodajo in predelavo, prevzemanje in skladiščenje mesa, svetovanje kupcem, polnjenje prodajnih vitrin. Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7. 1. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 52, 24. december 2024 BRALCI POROČEVALCI Prišel je adventni čas in naša mesta so zasijala v svetlobi lučk. V družinah se zbiramo ob adventnem vencu in vsa- ko nedeljo prižgemo novo svečko, ki nam govori, da smo vsak dan bliže božičnemu prazniku, ko obhajamo spomin Jezusovega rojstva. Božična zgodba in žive jaslice zgodbo lahko zaigrali. Tako smo 13. uprizoritev Božične zgodbe z živimi jaslicami odigrali pod Dimčevim ske- dnjem v Lokrovcu. Lani je neurje razkrilo streho tega objekta, ki za uprizoritev ni bil več primeren, zato smo se obrnili na župnika Župni- je sv. Danijela in smo zgodbo uprizorili v cerkvi sv. Dani- jela v Celju. Vsako leto je v jaslicah živ dojenček, ki igra vlogo deteta Jezusa. Vloga je zaupana otrokom iz družin v Lokrovcu in Dobrovi. Vloga Marije je zaupana njihovim mamicam. Lani je vlogo svete družine odigrala kar prava družina – oče, mama in njun otrok. Božično zgodbo smo uprizo- rili ob prepevanju cerkvenega pevskega zbora Župnije Celje Sveti Duh pod vodstvom zbo- rovodkinje Vladke Blažič. Na orgle jih je spremljal Jakob Zimšek. Petju so se z veseljem pridružili tudi številni obisko- valci, ki so napolnili cerkev do zadnjega kotička. Vsi skupaj smo postali velik pevski zbor, ki je prepeval v čast novoroje- nemu Božjemu sinu. Po upri- zorjeni Božični zgodbi nam je podelil božični blagoslov upokojeni škof msgr. Stani- slav Lipovšek, za zaključek smo vsi skupaj zapeli pesem Sveta noč. Po končanem pro- gramu so si obiskovalci od blizu ogledali žive jaslice. Vsi skupaj smo preživeli lepo pra- znično popoldne. Tudi za letošnje praznike vas vabimo na obisk, in sicer 15. uprizoritve Božične zgod- be z živimi jaslicami, ki bo v četrtek, 2. januarja 2025, ob 15.00 v cerkvi sv. Danijela v Celju. Uprizoritev bo po no- vem letu, tik preden se bodo ugasnile praznične luči. V naših srcih naj svetloba da- rovane ljubezni gori in nas greje še celo leto 2025. Lepo vabljeni! LJUDMIL PAR Tudi ljubitelji jaslic iz Lo- krovca in Dobrove v Celju smo se začeli pripravljati na ponovno uprizoritev Božične zgodbe z živimi jaslicami, ki jo bomo uprizorili v četrtek, 2. januarja 2025, ob 15.00 v cerkvi sv. Danijela v Celju. Prve jaslice smo v Lokrovcu postavili pred 21 leti. Nekaj ljubiteljev je iz siporeksa obli- kovalo fi gure svete družine, pastirjev in treh modrih, ki smo jih postavili v hišico pri Jugovem križu. Potem je nek- do dal idejo, da bi Božično Naj bo prihajajoče leto polno novih priložnosti, inovativnih rešitev in uspešnih sodelovanj. Želimo vam mirne praznike, srečo, zdravje in osebnega zadovoljstva v letu, ki prihaja. Kolektiv podjetja Opeka, d.o.o. o. Naj bo prihajajoče leto polno novih priložnosti, inovativnih rešitev in uspešnih sodelovanj. Želimo vam mirne praznike, srečo, zdravje in osebnega zadovoljstva v letu, ki prihaja. Kolektiv podjetja Opeka, d.o.o. opeka@siol.net. w w w .opek a.si Praznik božičnega duha v Drešinji vasi V teh dneh je dvorana gasilskega doma v Drešinji vasi postala pravi kraj čudežev, saj je v njej in v parku pred gasilskim domom na ogled tradicionalna, že 21. razstava jaslic, imenova- na Jaslice Savinjske doline. Odprtje razstave z blagoslovom in s prižigom lučk je bilo v ne- deljo, 15. decembra, in je privabilo precej obi- skovalcev, ki so si lahko ogledali kar 51 hišnih jaslic. Te so prikazane v različnih tudi zelo domiselnih okoljih in so narejene iz različnih materialov. Cerkveni obred, blagoslov jaslic, je opravil petrovški vikar p. Drago Ferencek v spremstvu župnika Ivana Arzenška. Organizator razstave Jože Stepišnik je v govoru poudaril, da je vesel, da v razstavljavcih še tlita veselje in želja, da postavljajo hišne jaslice, ki so po navadi manjše in skromnejše ter so tako še najbolj podobne prvim jaslicam na betlehemskih poljanah. Prav take jaslice vabijo k razmisleku o preprostem, a globokem sporočilu božiča – o upanju, miru in ljubezni. Središče vsakih jaslic je sveta družina, ki nam je še vedno vzor, kako naj družina kljub raznim preizkušnjam ohrani medsebojne vezi. Stepišnik se je zahvalil vsem sodelujočim in tudi podpori PGD Drešinja vas ter TD Petrovče pri izvedbi razstave. Vsem je zaželel, naj nas lepota in sporočilnost teh jaslic navdihu- jeta v božičnem času in tudi v novem letu. Razstavo si je možno ogledati ob nedeljah in praznikih do 6. januarja 2025 od 14. do 19. ure ali po dogovoru na številko 031 230 021. TT www.dobrna.si Vsakdo je lahko velik … Potrebujete samo srce, polno miline, in dušo, ki jo napaja ljubezen. (Martin Luther King) Z željo, da bi bilo leto, ki prihaja, za vse nas mirno, polno ljubezni in zdravo, vam voščimo miren in blagoslovljen božič ter srečno novo leto 2025. Župan Tomaž Žohar z občinskim svetom in občinsko upravo www.braslovce.si OBČINA BRASLOVČE Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 52, 24. december 2024 AKTUALNA PONUDBA V današnjih časih, ko se velikokrat zgodi, da ne opazimo stiske sočlo- veka, je prostovoljstvo še toliko po- membnejše. Združuje namreč ljudi, ki jim ni vseeno za svet in ljudi, ki živijo v njem, ter so pripravljeni za druge tudi nekaj dobrega narediti. V Hiši Sadeži družbe Žalec, medgeneracijskem cen- tru Slovenske  lantropije, so zelo po- nosni, da je v zadnjih desetih letih 247 prostovoljcev opravilo več kot 29.000 prostovoljnih delovnih ur na zelo raz- ličnih področjih. Že od leta 2017 je ta medgeneracijski center vključen v vseslovenski humanitarni projekt Hobotnice. S kvačkanimi hobotnica- mi v hiši pomagajo nedonošenčkom do lepše prihodnosti. V Hiši Sadeži družbe Žalec izvajajo številne dobrodelne dejavnosti. Pro- stovoljke hiše že od leta 2017 kvačkajo hobotnice za nedonošene dojenčke. Kvačkanje hobotnic je del dejavnosti v okviru Večgeneracijskega centra Planet generacij, v katerega so v Hiši Sadeži družbe Žalec z Andragoškim zavodom Ljudska univerza Velenje in UPI Ljudska univerza Žalec vključeni zadnjih nekaj let. V to dejavnost vključujejo tako starej- še, ki so osamljeni, kot druge ranljive sku- Prostovoljci prispevajo k boljši družbi, ob čemer tudi sami osebnostno rastejo Postanite prostovoljec/prostovoljka v Hiši Sadeži družbe Žalec Če imate željo in sposobnost do dela s posamezniki ali skupinami in veste, da imate talente, s katerimi lahko prispevate k skupnosti za boljši jutri, če želite svoj čas in energijo podariti sočloveku, potem ste vsekakor človek, ki lahko postane pomemben del izjemne ekipe ljudi naše hiše, ki s svojim prostovoljskim delom skrbijo za varnejši, mirnejši in predvsem človeka vreden vsakdan. Veselimo se srečanja z vami. Ekipa Hiše Sadeži družbe Žalec Ali ste vedeli? Ali ste vedeli, da je 5. december mednarodni dan prostovoljstva in tako tudi praznik vseh prostovoljcev in prostovoljskih organizacij? V Sloveniji aktualni predsednik Republike Slovenije vsako leto 5. decem- bra podeli državno nagrado prostovoljcem, ki so se še posebej izkazali v tej vlogi v daljšem časovnem obdobju. Vodja Hiše Sadeži družbe v Žalcu dr. Barbara Lužar prevzema najvišje državno priznanje za prostovoljstvo, ki ga je podelil nekdanji predsednik države Borut Pahor. Projekte Hiše Sadeži družbe Žalec delno so nancirata ministrstvo ter EU, in sicer iz ESS+. Projekti so so nancirani iz PEKP 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, speci čnega cilja ESO4.12 »Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki«. Delovanje Hiše sadeži družbe Žalec podpira tudi Občina Žalec. otrok in mladih, kar ima pozitiven učinek tako na mlade prostovoljce in njihove uporabnike kot tudi na odnose v razre- dih, šolah ter drugih vzgojno-izobraže- valnih ustanovah. Z objavo na spletni strani Slovenske mreže prostovoljskih organizacij www.prostovoljstvo.org prav tako vabijo mlade k sodelovanju v okviru Prostovoljskega servisa, kjer lah- ko pomagajo starejšim, ki živijo sami, pri vsakodnevnih opravilih, kot so pomoč pri hišnih opravilih, na vrtu, spremstvo k zdravniku, nakupovanje, družabni- štvo… Zadnja leta med starejšimi opažajo vedno več povpraševanja po tovrstni pomoči, kar je odlična priložnost za mla- de, katerih življenja so tesno prepletena z uporabo mobilne telefonije in spleta, da ponovno osvojijo že skoraj pozablje- ne pojme, kot so ljubezen, spoštovanje, medsebojno razumevanje in zaupa- nje… In tako s pomočjo prostovoljstva spoznajo, da so to vrednote, ki v dana- šnjem času vendarle še vedno veliko pomenijo. Mladostniki, ki se odločijo za prostovoljstvo, pogosto nehote posta- nejo vzorniki skupnosti, v kateri delujejo. Postanejo superjunaki. S svojim preda- nim delom namreč dokazujejo, da so vrednote, kot so prijateljstvo, poštenost, spoštovanje, prijaznost…, v življenju še vedno ključnega pomena. Mladostniki si tako s humanim odnosom do soljudi pri- vzgajajo čut in skrb ter odgovornost do sočloveka in tudi do njihovih prijateljev. Kako lahko postanete prostovoljec (prostovoljka)? Kontaktirajte nas in dogovorili se bomo za uvodni sestanek, kjer boste izvedeli vse podrobnosti o delu in pravicah prostovoljcev. Hiša Sadeži družbe Žalec Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec E-pošta: hisa-zalec@ lantropija.org Mobitel: 051 669 714 FB Hiša Sadeži družbe Žalec Zakaj med prostovoljce? • Ker prostovoljci in prostovoljke prispevajo k boljši družbi, • ker lahko spreminjajo svet na bolje, • ker pomagajo blažiti osebne stiske, • ker prispevajo k višji kakovosti življenja soljudi, • ker se veliko naučijo za življenje, • ker pridobijo dragocene izkušnje • in ker osebnostno rastejo. Občina Žalec pine – brezposelne in socialno ogrožene osebe – s čimer krepijo njihov občutek pripadnosti skupnosti. Do zdaj so prostovoljke ustvarile že več kot štiri tisoč hobotnic. Vsak mesec potuje od dvajset do trideset hobotnic za male junake v porodnišnice v Maribor, Ljubljano in Slovenj Gradec. V Sloveniji se letno rodi približno 1.400 nedonošenih otrok. Da bi bili njihovi Skupina žensk, ki je pod okriljem Hiše Sadeži družbe Žalec začela razvijati dobrodelni projekt kvačkanja hobotnic. prvi dnevi življenja v inkubatorju vsaj malo bolj prija- zni, jim družbo delajo male kvač- kane hobotnice. Te so narejene iz 100-odstotnega bombažnega mate- riala po natančnih na- vodilih in nato sterilizira- ne v sterilizatorju. Zakaj prav hobotnice? Zaradi zavitih lovk, ki spominjajo na popkovino v maternici. Ko se nedonošenčkom te lovke prepletejo med prstki, se z njimi igrajo in tako po- zornost preusmerijo od cevk, ki jih imajo za dovajanje hrane in kisika. Ugotovili so celo, da sta srčni utrip in dihanje malih junakov bolj stabilna, kadar stiskajo male hobotnice. Nove razsežnosti prostega časa V Hiši Sadeži družbe Žalec so zelo po- nosni, da je v zadnjih desetih letih 247 prostovoljcev opravilo več kot 29.000 prostovoljnih delovnih ur na zelo različnih področjih (od vodenja delavnic, preda- vanj, učne pomoči za otroke, sodelovanja v počitniškem varstvu in izvedbe različ- nih dogodkov do pomoči po poplavah in družabništva starejšim na terenu). V hiši vso prostovoljsko delo opravljajo srčni in usposobljeni posamezniki različ- nih generacij, ki s tovrstnim delovanjem zares prispevajo h krepitvi človekove osebnostne rasti in socialne sprejetosti v družbi. Prostovoljsko delo Hiše Sadeži družbe Žalec že od začetka ustanovitve hiše leta 2014 močno podpira tudi Ob- čina Žalec. Slednja se že devet let po- naša z nazivom prostovoljstvu prijazno mesto. V letu 2023 je bila Občina Žalec izbrana tudi za gostiteljico nacionalnega dogodka Slovesni dan prostovoljstva, ki so se ga udeležili vse prostovoljstvu pri- jazne občine, šole z Junaki našega časa, nagrajeni prostovoljci iz javne uprave, naj prostovoljski projekti in ustvarjalci novinarskih zgodb, povezanih s prosto- voljstvom. Kdo lahko postane prostovoljec? Prostovoljec je lahko vsak posameznik ne glede na starost, ki želi pomagati po- moči potrebnim in je pripravljen narediti nekaj za skupno dobro ter hoče prispe- vati k pozitivnim spremembam v družbi, sprejema odgovornost za svoje prosto- voljsko delo in se zanj tudi usposobi. Kaj je prostovoljsko delo? Prostovolj- sko delo je vsako delo, ki ga opravimo na podlagi svobodne odločitve, da bomo z njim pomagali sočloveku, pri čemer zanj ne pričakujemo povračila. Prostovoljstvo je tudi odlična pri- ložnost za oseb- nostni in socialni razvoj otrok in mla- dostnikov, zato si v hiši zelo prizadevajo, da v svoje prostovoljske vrste vabijo in vključujejo tudi učence osnovnih in pred- vsem srednjih šol. Na Slovenski  lan- tropiji zato dvakrat letno pripravijo poziv mladim prostovoljcem k dejavnemu so- delovanju v prostovoljskih organizacijah. V ta namen vsem šolam po Sloveniji po- šljejo Katalog prostovoljskih aktivnosti za mlade za aktualno šolsko leto in Katalog poletnih prostovoljskih akivnosti za mla- de. Hiša tako vabi mlade prostovoljce, ki želijo pomagati mlajšim pri domačih nalogah ali sodelovati pri organizaciji in izvedbi njihovih dogodkov, ki imajo status nacionalnega značaja, se družiti s starejšimi ali v času šolskih počitnic z mlajšimi v okviru počitniškega varstva, naj se pridružijo kreativni ekipi Hiše Sa- deži družbe Žalec. Sodelovanje z lokalno skupnostjo Hiša Sadeži družbe Žalec se v okviru prostovoljstva trudi tudi čim več sode- lovati z lokalnimi šolami in vrtci. Zaveda se namreč pomembnosti prostovoljstva Prostovoljke, ki danes nadalju- jejo poslanstvo projekta Hobo- tnice v družbi dr. Barbare Lužar, strokov- ne vodje Hiše sadeži družbe. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 52, 24. december 2024 PODLISTEK Franc je sprva obiskoval ljudsko šolo v Novi Cerkvi, nato so ga poslali na šolanje v Celje. Sprva v meščansko šolo, leto dni kasneje pa v gimnazijo. V Celju je Go- ričan bival pri gospodinji, ki je skrbela za več dijakov hkrati. Zaradi slabih pogo- jev, še posebej lakote, ki je spremljala Goričanov dija- ški vsakdan, je le-ta želel opustiti šolanje in prevzeti domačo kmetijo. Zato je pod pretvezo oče- sne bolezni prenehal obisko- vati šolo, posledica njegove odsotnosti pa je bila izguba štipendije. Tako je Franc pri rosnih šestnajstih letih s celj- ske gimnazije presedlal v šolo življenja. Ta se je ponovno za- čela z delom na domači kme- tiji, kjer je bil pogosto v sporu z očetom in mačeho, zato se je po nekaj letih kot delavec zaposlil v bližnji papirnici. V tem obdobju je spoznal svojo kasnejšo ženo Trezo Pevec, ki se je na njihovi kmetiji zapo- www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (3) Dvorec Tabor v Višnji vasi pri Vojniku. Kot lastnik dvorca je leta 1891 naveden Leon Zoege pl. Manteuffel. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. slila kot dekla. Kmalu je Treza zanosila, vendar se Franc Gori- čan ni želel poročiti, saj ni imel zadostnih finančnih sredstev za preživljanje družine. Tako sta šla vsak svojo pot. Treza je še naprej delala kot dekla pri okoliških kmetih, Franc pa se je odpravil na Zgornjo Štajersko in nato na Dunaj, od tam pa v Habersdorf, kjer se je zaposlil kot delavec v to- varni umetnih gnojil. Delavske razmere so bile za navadne se- zonske delavce izjemno slabe, tako je tudi Franc sprva skupaj s preostalimi delavci prebival v konjskem hlevu, kjer so v slabih higienskih razmerah prenočevali na kupih slame. Kasneje si je najel posteljo pri okoliških kmetih, vendar so bile tudi tam razmere sla- be, saj je prenočeval v različ- nih vlažnih shrambah, ki so bile pogosto tudi brez oken. Na splošno so konec 19. sto- letja samski delavci, t. i. po- steljaši, prebivali v izredno slabih razmerah. Njihov dom je bila postelja, kamor so ho- dili le prenočevat. Velikokrat se je je zgodilo celo, da sta si posteljo delila oziroma izme- njevala dva delavca. Eden jo je uporabljal ponoči, drugi podnevi. Takšno bivališče je med svojim nočnim delom v tovarni v Rannersdorfu imel tudi Goričan. Vzrok Goriča- novim slabim življenjskim razmeram pa ni bil samo boren zaslužek, ampak tudi njegova trdna želja prihraniti dovolj denarja, da bi se lahko vpisal na kmetijsko šolo. Leta 1893 se je, star 24 let, vpisal na kmetijsko šolo San Michel- le na Južnem Tirolskem. Pri tem mu je pomagal prijatelj iz mladosti in sin graščaka iz Vi- šnje vasi pri Vojniku Maksim Manteuffel, ki se je tudi sam istočasno vpisal na omenjeno kmetijsko šolo. Maksim je bil iz premožne družine, zato je stroške šolanja za oba (Maksi- ma in Franca) krila Maksimo- va družina. Goričan mesta svojega kmetijskega šolanja ni izbi- ral sam, ampak je bil zaradi finančnih sredstev odvisen od Maksimove izbire šole. Zato nas morda manj prese- neča dejstvo, da se ni odločil vpisati na nedavno, leta 1872, ustanovljeno vinarsko šolo v Mariboru. Srečko Maček in dr. Alenka Hren Medved Se nadaljuje. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 52, 24. december 2024 AKTUALNA PONUDBA V današnjih časih, ko se velikokrat zgodi, da ne opazimo stiske sočlo- veka, je prostovoljstvo še toliko po- membnejše. Združuje namreč ljudi, ki jim ni vseeno za svet in ljudi, ki živijo v njem, ter so pripravljeni za druge tudi nekaj dobrega narediti. V Hiši Sadeži družbe Žalec, medgeneracijskem cen- tru Slovenske  lantropije, so zelo po- nosni, da je v zadnjih desetih letih 247 prostovoljcev opravilo več kot 29.000 prostovoljnih delovnih ur na zelo raz- ličnih področjih. Že od leta 2017 je ta medgeneracijski center vključen v vseslovenski humanitarni projekt Hobotnice. S kvačkanimi hobotnica- mi v hiši pomagajo nedonošenčkom do lepše prihodnosti. V Hiši Sadeži družbe Žalec izvajajo številne dobrodelne dejavnosti. Pro- stovoljke hiše že od leta 2017 kvačkajo hobotnice za nedonošene dojenčke. Kvačkanje hobotnic je del dejavnosti v okviru Večgeneracijskega centra Planet generacij, v katerega so v Hiši Sadeži družbe Žalec z Andragoškim zavodom Ljudska univerza Velenje in UPI Ljudska univerza Žalec vključeni zadnjih nekaj let. V to dejavnost vključujejo tako starej- še, ki so osamljeni, kot druge ranljive sku- Prostovoljci prispevajo k boljši družbi, ob čemer tudi sami osebnostno rastejo Postanite prostovoljec/prostovoljka v Hiši Sadeži družbe Žalec Če imate željo in sposobnost do dela s posamezniki ali skupinami in veste, da imate talente, s katerimi lahko prispevate k skupnosti za boljši jutri, če želite svoj čas in energijo podariti sočloveku, potem ste vsekakor človek, ki lahko postane pomemben del izjemne ekipe ljudi naše hiše, ki s svojim prostovoljskim delom skrbijo za varnejši, mirnejši in predvsem človeka vreden vsakdan. Veselimo se srečanja z vami. Ekipa Hiše Sadeži družbe Žalec Ali ste vedeli? Ali ste vedeli, da je 5. december mednarodni dan prostovoljstva in tako tudi praznik vseh prostovoljcev in prostovoljskih organizacij? V Sloveniji aktualni predsednik Republike Slovenije vsako leto 5. decem- bra podeli državno nagrado prostovoljcem, ki so se še posebej izkazali v tej vlogi v daljšem časovnem obdobju. Vodja Hiše Sadeži družbe v Žalcu dr. Barbara Lužar prevzema najvišje državno priznanje za prostovoljstvo, ki ga je podelil nekdanji predsednik države Borut Pahor. Projekte Hiše Sadeži družbe Žalec delno so nancirata ministrstvo ter EU, in sicer iz ESS+. Projekti so so nancirani iz PEKP 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, speci čnega cilja ESO4.12 »Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki«. Delovanje Hiše sadeži družbe Žalec podpira tudi Občina Žalec. otrok in mladih, kar ima pozitiven učinek tako na mlade prostovoljce in njihove uporabnike kot tudi na odnose v razre- dih, šolah ter drugih vzgojno-izobraže- valnih ustanovah. Z objavo na spletni strani Slovenske mreže prostovoljskih organizacij www.prostovoljstvo.org prav tako vabijo mlade k sodelovanju v okviru Prostovoljskega servisa, kjer lah- ko pomagajo starejšim, ki živijo sami, pri vsakodnevnih opravilih, kot so pomoč pri hišnih opravilih, na vrtu, spremstvo k zdravniku, nakupovanje, družabni- štvo… Zadnja leta med starejšimi opažajo vedno več povpraševanja po tovrstni pomoči, kar je odlična priložnost za mla- de, katerih življenja so tesno prepletena z uporabo mobilne telefonije in spleta, da ponovno osvojijo že skoraj pozablje- ne pojme, kot so ljubezen, spoštovanje, medsebojno razumevanje in zaupa- nje… In tako s pomočjo prostovoljstva spoznajo, da so to vrednote, ki v dana- šnjem času vendarle še vedno veliko pomenijo. Mladostniki, ki se odločijo za prostovoljstvo, pogosto nehote posta- nejo vzorniki skupnosti, v kateri delujejo. Postanejo superjunaki. S svojim preda- nim delom namreč dokazujejo, da so vrednote, kot so prijateljstvo, poštenost, spoštovanje, prijaznost…, v življenju še vedno ključnega pomena. Mladostniki si tako s humanim odnosom do soljudi pri- vzgajajo čut in skrb ter odgovornost do sočloveka in tudi do njihovih prijateljev. Kako lahko postanete prostovoljec (prostovoljka)? Kontaktirajte nas in dogovorili se bomo za uvodni sestanek, kjer boste izvedeli vse podrobnosti o delu in pravicah prostovoljcev. Hiša Sadeži družbe Žalec Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec E-pošta: hisa-zalec@ lantropija.org Mobitel: 051 669 714 FB Hiša Sadeži družbe Žalec Zakaj med prostovoljce? • Ker prostovoljci in prostovoljke prispevajo k boljši družbi, • ker lahko spreminjajo svet na bolje, • ker pomagajo blažiti osebne stiske, • ker prispevajo k višji kakovosti življenja soljudi, • ker se veliko naučijo za življenje, • ker pridobijo dragocene izkušnje • in ker osebnostno rastejo. Občina Žalec pine – brezposelne in socialno ogrožene osebe – s čimer krepijo njihov občutek pripadnosti skupnosti. Do zdaj so prostovoljke ustvarile že več kot štiri tisoč hobotnic. Vsak mesec potuje od dvajset do trideset hobotnic za male junake v porodnišnice v Maribor, Ljubljano in Slovenj Gradec. V Sloveniji se letno rodi približno 1.400 nedonošenih otrok. Da bi bili njihovi Skupina žensk, ki je pod okriljem Hiše Sadeži družbe Žalec začela razvijati dobrodelni projekt kvačkanja hobotnic. prvi dnevi življenja v inkubatorju vsaj malo bolj prija- zni, jim družbo delajo male kvač- kane hobotnice. Te so narejene iz 100-odstotnega bombažnega mate- riala po natančnih na- vodilih in nato sterilizira- ne v sterilizatorju. Zakaj prav hobotnice? Zaradi zavitih lovk, ki spominjajo na popkovino v maternici. Ko se nedonošenčkom te lovke prepletejo med prstki, se z njimi igrajo in tako po- zornost preusmerijo od cevk, ki jih imajo za dovajanje hrane in kisika. Ugotovili so celo, da sta srčni utrip in dihanje malih junakov bolj stabilna, kadar stiskajo male hobotnice. Nove razsežnosti prostega časa V Hiši Sadeži družbe Žalec so zelo po- nosni, da je v zadnjih desetih letih 247 prostovoljcev opravilo več kot 29.000 prostovoljnih delovnih ur na zelo različnih področjih (od vodenja delavnic, preda- vanj, učne pomoči za otroke, sodelovanja v počitniškem varstvu in izvedbe različ- nih dogodkov do pomoči po poplavah in družabništva starejšim na terenu). V hiši vso prostovoljsko delo opravljajo srčni in usposobljeni posamezniki različ- nih generacij, ki s tovrstnim delovanjem zares prispevajo h krepitvi človekove osebnostne rasti in socialne sprejetosti v družbi. Prostovoljsko delo Hiše Sadeži družbe Žalec že od začetka ustanovitve hiše leta 2014 močno podpira tudi Ob- čina Žalec. Slednja se že devet let po- naša z nazivom prostovoljstvu prijazno mesto. V letu 2023 je bila Občina Žalec izbrana tudi za gostiteljico nacionalnega dogodka Slovesni dan prostovoljstva, ki so se ga udeležili vse prostovoljstvu pri- jazne občine, šole z Junaki našega časa, nagrajeni prostovoljci iz javne uprave, naj prostovoljski projekti in ustvarjalci novinarskih zgodb, povezanih s prosto- voljstvom. Kdo lahko postane prostovoljec? Prostovoljec je lahko vsak posameznik ne glede na starost, ki želi pomagati po- moči potrebnim in je pripravljen narediti nekaj za skupno dobro ter hoče prispe- vati k pozitivnim spremembam v družbi, sprejema odgovornost za svoje prosto- voljsko delo in se zanj tudi usposobi. Kaj je prostovoljsko delo? Prostovolj- sko delo je vsako delo, ki ga opravimo na podlagi svobodne odločitve, da bomo z njim pomagali sočloveku, pri čemer zanj ne pričakujemo povračila. Prostovoljstvo je tudi odlična pri- ložnost za oseb- nostni in socialni razvoj otrok in mla- dostnikov, zato si v hiši zelo prizadevajo, da v svoje prostovoljske vrste vabijo in vključujejo tudi učence osnovnih in pred- vsem srednjih šol. Na Slovenski  lan- tropiji zato dvakrat letno pripravijo poziv mladim prostovoljcem k dejavnemu so- delovanju v prostovoljskih organizacijah. V ta namen vsem šolam po Sloveniji po- šljejo Katalog prostovoljskih aktivnosti za mlade za aktualno šolsko leto in Katalog poletnih prostovoljskih akivnosti za mla- de. Hiša tako vabi mlade prostovoljce, ki želijo pomagati mlajšim pri domačih nalogah ali sodelovati pri organizaciji in izvedbi njihovih dogodkov, ki imajo status nacionalnega značaja, se družiti s starejšimi ali v času šolskih počitnic z mlajšimi v okviru počitniškega varstva, naj se pridružijo kreativni ekipi Hiše Sa- deži družbe Žalec. Sodelovanje z lokalno skupnostjo Hiša Sadeži družbe Žalec se v okviru prostovoljstva trudi tudi čim več sode- lovati z lokalnimi šolami in vrtci. Zaveda se namreč pomembnosti prostovoljstva Prostovoljke, ki danes nadalju- jejo poslanstvo projekta Hobo- tnice v družbi dr. Barbare Lužar, strokov- ne vodje Hiše sadeži družbe. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 52, 24. december 2024 PODLISTEK Franc je sprva obiskoval ljudsko šolo v Novi Cerkvi, nato so ga poslali na šolanje v Celje. Sprva v meščansko šolo, leto dni kasneje pa v gimnazijo. V Celju je Go- ričan bival pri gospodinji, ki je skrbela za več dijakov hkrati. Zaradi slabih pogo- jev, še posebej lakote, ki je spremljala Goričanov dija- ški vsakdan, je le-ta želel opustiti šolanje in prevzeti domačo kmetijo. Zato je pod pretvezo oče- sne bolezni prenehal obisko- vati šolo, posledica njegove odsotnosti pa je bila izguba štipendije. Tako je Franc pri rosnih šestnajstih letih s celj- ske gimnazije presedlal v šolo življenja. Ta se je ponovno za- čela z delom na domači kme- tiji, kjer je bil pogosto v sporu z očetom in mačeho, zato se je po nekaj letih kot delavec zaposlil v bližnji papirnici. V tem obdobju je spoznal svojo kasnejšo ženo Trezo Pevec, ki se je na njihovi kmetiji zapo- www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (3) Dvorec Tabor v Višnji vasi pri Vojniku. Kot lastnik dvorca je leta 1891 naveden Leon Zoege pl. Manteuffel. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. slila kot dekla. Kmalu je Treza zanosila, vendar se Franc Gori- čan ni želel poročiti, saj ni imel zadostnih finančnih sredstev za preživljanje družine. Tako sta šla vsak svojo pot. Treza je še naprej delala kot dekla pri okoliških kmetih, Franc pa se je odpravil na Zgornjo Štajersko in nato na Dunaj, od tam pa v Habersdorf, kjer se je zaposlil kot delavec v to- varni umetnih gnojil. Delavske razmere so bile za navadne se- zonske delavce izjemno slabe, tako je tudi Franc sprva skupaj s preostalimi delavci prebival v konjskem hlevu, kjer so v slabih higienskih razmerah prenočevali na kupih slame. Kasneje si je najel posteljo pri okoliških kmetih, vendar so bile tudi tam razmere sla- be, saj je prenočeval v različ- nih vlažnih shrambah, ki so bile pogosto tudi brez oken. Na splošno so konec 19. sto- letja samski delavci, t. i. po- steljaši, prebivali v izredno slabih razmerah. Njihov dom je bila postelja, kamor so ho- dili le prenočevat. Velikokrat se je je zgodilo celo, da sta si posteljo delila oziroma izme- njevala dva delavca. Eden jo je uporabljal ponoči, drugi podnevi. Takšno bivališče je med svojim nočnim delom v tovarni v Rannersdorfu imel tudi Goričan. Vzrok Goriča- novim slabim življenjskim razmeram pa ni bil samo boren zaslužek, ampak tudi njegova trdna želja prihraniti dovolj denarja, da bi se lahko vpisal na kmetijsko šolo. Leta 1893 se je, star 24 let, vpisal na kmetijsko šolo San Michel- le na Južnem Tirolskem. Pri tem mu je pomagal prijatelj iz mladosti in sin graščaka iz Vi- šnje vasi pri Vojniku Maksim Manteuffel, ki se je tudi sam istočasno vpisal na omenjeno kmetijsko šolo. Maksim je bil iz premožne družine, zato je stroške šolanja za oba (Maksi- ma in Franca) krila Maksimo- va družina. Goričan mesta svojega kmetijskega šolanja ni izbi- ral sam, ampak je bil zaradi finančnih sredstev odvisen od Maksimove izbire šole. Zato nas morda manj prese- neča dejstvo, da se ni odločil vpisati na nedavno, leta 1872, ustanovljeno vinarsko šolo v Mariboru. Srečko Maček in dr. Alenka Hren Medved Se nadaljuje. Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 52, 24. december 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Netopirji Netopirji visijo v votlini z glavami navzdol, le eden čepi na skalnem robu. Eden izmed netopirjev vpraša soseda: »Kaj pa mu je?« Sosed mu odvrne: »Ah, nič. Z jogo se je začel ukvarjati.« Izpit Štirje študenti so se prijavili na izpit, vendar so čas za učenje raje porabili za zabavo. Ko je prišel dan izpita, so se dogovori- li, da bodo manjkali, kot razlog za odsotnost pa bodo navedli, da se jim je na avtomobilu predrla pnevmatika. In res, naslednji dan po izpitu so šli do profesorja in se mu opravičili, slednji pa je razumevajoče razpisal dodaten rok za izpit. Na slednjem je profesor vsakega študenta posedel v svoj kot predavalnice in razložil kriterije: »Na izpitu imate dve vprašanji. Težje je vredno 20 odstotkov točk, medtem ko lažje prinaša kar odstotkov točk.« Študenti so se slišanega razveselili in začeli s pisanjem. Prvo vprašanje je bilo res »zaguljeno«, zato so vsi hitro preskočili k drugemu. Slednje pa se je glasilo: »Katera pnevmatika je bila predrta?« Ogledalo Na neki šoli se iz dneva v dan dogaja, da se dekleta našmin- kajo, potem pa vse po vrsti poljubijo ogledalo v stranišču. Šolska čistilka se pritoži ravnateljici, saj s čiščenjem izgublja ogromno časa. Slednja skliče sestanek, zagrozi s kaznimi, a brez uspeha – naslednji dan se vse ponovi. V šolo pokliče starše, predstavi problem, toda dan kasneje je ogledalo spet polno odtisov našminkanih ustnic. Takrat ima čistilka vsega dovolj. Pokliče dekleta v stranišče in reče: »Naj vam pokažem, kako težko je vsak dan očistiti to ogledalo.« V roke vzame krpo, jo potopi v straniščno školjko, ožame in z njo temeljito obriše ogledalo. Naslednji dan ni bilo na njem nobenega odtisa več. Prva ljubezen Vili po dolgem času spet sreča svojo prvo ljubezen, ki se je poročila z drugim moškim. »Vili,« mu pravi, »ali sploh veš, da sem že nekaj časa vdova?« »Sveta nebesa,« se prestraši Vili, »če bi se takrat poročil s teboj, bi bil zdaj že mrtev.« Tri leta »Že tri leta ne govorim s svojo ženo.« »Zakaj pa ne?« »Da je ne prekinjam.« Matilda, anestezistka, 1894 Rukanje jelenov za zvonjenje ni bila dobra ideja. Na južnem tečaju Skiro za pare Skiro za pare Moj vrt naslednje leto Vaši družabnosti kar ni videti konca, čeprav poskrbite tudi za počitek, a ste nenehno v pogo- nu in v družbi ljudi. Zvezde pa kažejo, da si boste na prehodu v novo leto okoli sebe želeli le izbrance, ki jih imate najraje in s katerimi se najbolj sprostite, zato boste pošteno razmislili, komu nameniti pozornost. A ker ste preveč prijaznega srca, se bo okoli vas hitro spet nabrala množica ljudi, s katero se boste spoznavali in zabavali, to vam bo polnilo dušo in srce. Medtem ko vidite le drevo na- mesto gozda, zvezde kažejo, da bi morali videti celoto, ne samo malenkosti. Začnite razmišljati na široko in brez omejitev, po- guma za velika poslovna dejanja vam ne bo manjkalo, a naj bodo dobro načrtovana in pripravlje- na, da bodo prinesla dobiček. Izogibajte se brezglavosti in hite- nju, za vse bo napočil pravi čas. T udi pravi ljudje se bodo pojavili, naj bo zasebno ali poslovno, ko boste to najmanj pričakovali, in vas presenetili. Ne morete si pomagati, da ne bi predano in z vsem žarom počeli vsaj nekaj stvari hkrati, enkrat bolj, drugič manj uspe- šno, a premiki naprej so očitni. Postavljali boste temelje nečemu velikemu, kar bo obrodilo prve sadove šele spomladi, a zima naj zato mine v intenzivni pripravi na akcijo, ki vas čaka. Pomemb- no je, da si zaupate in da ne be- gate, zato poskrbite zase tudi s sprehodi, meditacijo, športom. Spoglejte se s svojo realnostjo in bodite ponosni nase. Čeprav vam novoletna dru- ženja niso pisana na kožo, se jih pridno udeležujete, a zadnje dni v letu boste pozornost po- polnoma preusmerili nase in se zaprli vase. V sebi snujete velike načrte, ki jih boste premlevali do zadnje podrobnosti, zato časa več ne boste namenjali drugim, ampak sebi. Če boste pretiravali, to lahko slabo vpliva na odnose z vašimi najbližjimi, saj boste delovali hladno in oddaljeno, komunikacija tako ne bo stekla, vaša pozornost je drugje. Čeprav ste mislili, da bo de- cember manj stresen mesec, ste se ušteli, saj se dogajanje okoli vas nikoli ne neha. Ste v vrtincu sprememb, nekatere ste opazi- li, drugih pa niti ne slutite, a Pluton je vstopil v vodnarja in za vas še posebej prihaja nov čas. Veselili vas ne bodo samo izzivi, ki si jih zadate vsako leto, ampak predvsem delo, s katerim lahko drugim ljudem pomagate ali celo spremenite ži- vljenje. Pred vami so zanimivi dnevi, v katerih boste uživali z najdražjimi. Življenje bo pestro, polno ljudi, ki prihajajo in odhajajo, zabav in druženj, a zvezde na- povedujejo, da si boste za skok v novo leto zaželeli družbo le nekoga posebnega, ki vam greje srce. Uživali boste v intimi, ki jo ustvarita dva svetova, vendar boste začeli pogrešati vrvež oko- li sebe, zato boste poskrbeli, da se bo kmalu spet vrnil. V novem letu boste najprej delali obračune za nazaj, šele potem se boste loti- li novih načrtov, ki jih zaenkrat prelagate. Še pred koncem leta boste hoteli postoriti vse do konca, a bodo pred vami ovire, ki vam bodo preprečevale, da bi dosegli svoj cilj. Premislite, kje so vaše meje, da vam ne bo treba »po- goltniti« svojega ponosa, saj bi vas to prizadelo in vam vzelo ve- liko energije. Nase lahko vzame- te le določeno količino bremen in vztrajate, dokler ne pridete do cilja, zato boste primorani razmisliti, kaj je pomembno. V ljubezni vas bodo presenetili vulkanski izbruhi strasti. Veliko se boste ukvarjali s te- žavami drugih ljudi, naj gre za prijatelje, družino ali sodelavce, ki jim ne boste zmogli reči ne, ko se bodo pojavili pred vrati. Kljub temu da boste priskočili na po- moč, se boste vprašali, kdo bi bil pripravljen pomagati vam, ko bo treba, in ugotovili, da te ljudi lahko preštejete na prste ene roke. Nehote boste tako uvideli, da se nekaterim ljudem preveč razdajate, kar boste odločeni spremeniti. Spremembe bodo hitre in neboleče. Polni boste velikih idej, ki jih boste hoteli uresničiti takoj, kar vas bo zelo obremenilo, prav tako pa tudi vaše najbližje, saj boste pričakovali, da so vpleteni v vaše načrte. To bo ustvarilo na- peto ozračje, vendar se ne boste ozirali na malenkosti, ker boste polni adrenalina, zato se vam bo zdelo, da je vse mogoče. Težave se kažejo pri vztrajnosti, s katero bo treba vse izpeljati, prav tako se lahko zgodi, da vsi ne bodo sodelovali v skladu z vašimi pra- vili igre. Na vso moč se boste trudili, da bi ustregli ljudem okoli sebe, jih osrečili ali vsaj spravili v dobro voljo, pri tem pa boste pozablja- li, da vam bo to vzelo veliko več energije, kot si mislite. Nenado- ma boste izčrpani in preobču- tljivi, najbolj naporno obdobje bo okoli 30. 12., ko bo nastopila prazna luna, ki bo pritisnila na vaše najgloblje strahove. Poskr- bite, da boste v dneh okoli no- vega leta v družbi ljudi, ki vas imajo radi in vam to znajo tudi pokazati. Bolj kot kdaj koli ste razpo- loženi za delo, ambiciozni in polni načrtov, a se povsod po- javljajo zastoji, ki vam prepre- čujejo razcvet. Mars je sicer v vašem znamenju, kar vam daje neizmerne zaloge energije, s po- močjo katere se boste uspešno spopadali z vsemi ovirami na poti, vendar bo napredek poča- sen, kar naprej se boste vračali na začetek. Nekaj te svoje ener- gije preusmerite v svojo zaseb- nost, ki ste jo zanemaril in zdaj potrebuje pozornost, da znova zaživi. Veseli december je kot nalašč primeren za kaotične dogodke, na katere nimate vpliva, se vas pa vseeno dotaknejo. Za vas, ki ljubite svoj mir, bo na trenutke vsega preveč, zato poskrbite, da boste zadnje dni starega leta preživljali z ljudmi, ki z vami delijo pogled na svet, sicer se boste počutili osamljeno in ne- razumljeno. Skok v novo leto bo vaše misli opremil z novimi poslovnimi načrti, ki jih boste lahko začeli hitro uresničevati, če boste zbrani in bistri. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 52, 24. december 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Netopirji Netopirji visijo v votlini z glavami navzdol, le eden čepi na skalnem robu. Eden izmed netopirjev vpraša soseda: »Kaj pa mu je?« Sosed mu odvrne: »Ah, nič. Z jogo se je začel ukvarjati.« Izpit Štirje študenti so se prijavili na izpit, vendar so čas za učenje raje porabili za zabavo. Ko je prišel dan izpita, so se dogovori- li, da bodo manjkali, kot razlog za odsotnost pa bodo navedli, da se jim je na avtomobilu predrla pnevmatika. In res, naslednji dan po izpitu so šli do profesorja in se mu opravičili, slednji pa je razumevajoče razpisal dodaten rok za izpit. Na slednjem je profesor vsakega študenta posedel v svoj kot predavalnice in razložil kriterije: »Na izpitu imate dve vprašanji. Težje je vredno 20 odstotkov točk, medtem ko lažje prinaša kar odstotkov točk.« Študenti so se slišanega razveselili in začeli s pisanjem. Prvo vprašanje je bilo res »zaguljeno«, zato so vsi hitro preskočili k drugemu. Slednje pa se je glasilo: »Katera pnevmatika je bila predrta?« Ogledalo Na neki šoli se iz dneva v dan dogaja, da se dekleta našmin- kajo, potem pa vse po vrsti poljubijo ogledalo v stranišču. Šolska čistilka se pritoži ravnateljici, saj s čiščenjem izgublja ogromno časa. Slednja skliče sestanek, zagrozi s kaznimi, a brez uspeha – naslednji dan se vse ponovi. V šolo pokliče starše, predstavi problem, toda dan kasneje je ogledalo spet polno odtisov našminkanih ustnic. Takrat ima čistilka vsega dovolj. Pokliče dekleta v stranišče in reče: »Naj vam pokažem, kako težko je vsak dan očistiti to ogledalo.« V roke vzame krpo, jo potopi v straniščno školjko, ožame in z njo temeljito obriše ogledalo. Naslednji dan ni bilo na njem nobenega odtisa več. Prva ljubezen Vili po dolgem času spet sreča svojo prvo ljubezen, ki se je poročila z drugim moškim. »Vili,« mu pravi, »ali sploh veš, da sem že nekaj časa vdova?« »Sveta nebesa,« se prestraši Vili, »če bi se takrat poročil s teboj, bi bil zdaj že mrtev.« Tri leta »Že tri leta ne govorim s svojo ženo.« »Zakaj pa ne?« »Da je ne prekinjam.« Matilda, anestezistka, 1894 Rukanje jelenov za zvonjenje ni bila dobra ideja. Na južnem tečaju Skiro za pare Skiro za pare Moj vrt naslednje leto Vaši družabnosti kar ni videti konca, čeprav poskrbite tudi za počitek, a ste nenehno v pogo- nu in v družbi ljudi. Zvezde pa kažejo, da si boste na prehodu v novo leto okoli sebe želeli le izbrance, ki jih imate najraje in s katerimi se najbolj sprostite, zato boste pošteno razmislili, komu nameniti pozornost. A ker ste preveč prijaznega srca, se bo okoli vas hitro spet nabrala množica ljudi, s katero se boste spoznavali in zabavali, to vam bo polnilo dušo in srce. Medtem ko vidite le drevo na- mesto gozda, zvezde kažejo, da bi morali videti celoto, ne samo malenkosti. Začnite razmišljati na široko in brez omejitev, po- guma za velika poslovna dejanja vam ne bo manjkalo, a naj bodo dobro načrtovana in pripravlje- na, da bodo prinesla dobiček. Izogibajte se brezglavosti in hite- nju, za vse bo napočil pravi čas. T udi pravi ljudje se bodo pojavili, naj bo zasebno ali poslovno, ko boste to najmanj pričakovali, in vas presenetili. Ne morete si pomagati, da ne bi predano in z vsem žarom počeli vsaj nekaj stvari hkrati, enkrat bolj, drugič manj uspe- šno, a premiki naprej so očitni. Postavljali boste temelje nečemu velikemu, kar bo obrodilo prve sadove šele spomladi, a zima naj zato mine v intenzivni pripravi na akcijo, ki vas čaka. Pomemb- no je, da si zaupate in da ne be- gate, zato poskrbite zase tudi s sprehodi, meditacijo, športom. Spoglejte se s svojo realnostjo in bodite ponosni nase. Čeprav vam novoletna dru- ženja niso pisana na kožo, se jih pridno udeležujete, a zadnje dni v letu boste pozornost po- polnoma preusmerili nase in se zaprli vase. V sebi snujete velike načrte, ki jih boste premlevali do zadnje podrobnosti, zato časa več ne boste namenjali drugim, ampak sebi. Če boste pretiravali, to lahko slabo vpliva na odnose z vašimi najbližjimi, saj boste delovali hladno in oddaljeno, komunikacija tako ne bo stekla, vaša pozornost je drugje. Čeprav ste mislili, da bo de- cember manj stresen mesec, ste se ušteli, saj se dogajanje okoli vas nikoli ne neha. Ste v vrtincu sprememb, nekatere ste opazi- li, drugih pa niti ne slutite, a Pluton je vstopil v vodnarja in za vas še posebej prihaja nov čas. Veselili vas ne bodo samo izzivi, ki si jih zadate vsako leto, ampak predvsem delo, s katerim lahko drugim ljudem pomagate ali celo spremenite ži- vljenje. Pred vami so zanimivi dnevi, v katerih boste uživali z najdražjimi. Življenje bo pestro, polno ljudi, ki prihajajo in odhajajo, zabav in druženj, a zvezde na- povedujejo, da si boste za skok v novo leto zaželeli družbo le nekoga posebnega, ki vam greje srce. Uživali boste v intimi, ki jo ustvarita dva svetova, vendar boste začeli pogrešati vrvež oko- li sebe, zato boste poskrbeli, da se bo kmalu spet vrnil. V novem letu boste najprej delali obračune za nazaj, šele potem se boste loti- li novih načrtov, ki jih zaenkrat prelagate. Še pred koncem leta boste hoteli postoriti vse do konca, a bodo pred vami ovire, ki vam bodo preprečevale, da bi dosegli svoj cilj. Premislite, kje so vaše meje, da vam ne bo treba »po- goltniti« svojega ponosa, saj bi vas to prizadelo in vam vzelo ve- liko energije. Nase lahko vzame- te le določeno količino bremen in vztrajate, dokler ne pridete do cilja, zato boste primorani razmisliti, kaj je pomembno. V ljubezni vas bodo presenetili vulkanski izbruhi strasti. Veliko se boste ukvarjali s te- žavami drugih ljudi, naj gre za prijatelje, družino ali sodelavce, ki jim ne boste zmogli reči ne, ko se bodo pojavili pred vrati. Kljub temu da boste priskočili na po- moč, se boste vprašali, kdo bi bil pripravljen pomagati vam, ko bo treba, in ugotovili, da te ljudi lahko preštejete na prste ene roke. Nehote boste tako uvideli, da se nekaterim ljudem preveč razdajate, kar boste odločeni spremeniti. Spremembe bodo hitre in neboleče. Polni boste velikih idej, ki jih boste hoteli uresničiti takoj, kar vas bo zelo obremenilo, prav tako pa tudi vaše najbližje, saj boste pričakovali, da so vpleteni v vaše načrte. To bo ustvarilo na- peto ozračje, vendar se ne boste ozirali na malenkosti, ker boste polni adrenalina, zato se vam bo zdelo, da je vse mogoče. Težave se kažejo pri vztrajnosti, s katero bo treba vse izpeljati, prav tako se lahko zgodi, da vsi ne bodo sodelovali v skladu z vašimi pra- vili igre. Na vso moč se boste trudili, da bi ustregli ljudem okoli sebe, jih osrečili ali vsaj spravili v dobro voljo, pri tem pa boste pozablja- li, da vam bo to vzelo veliko več energije, kot si mislite. Nenado- ma boste izčrpani in preobču- tljivi, najbolj naporno obdobje bo okoli 30. 12., ko bo nastopila prazna luna, ki bo pritisnila na vaše najgloblje strahove. Poskr- bite, da boste v dneh okoli no- vega leta v družbi ljudi, ki vas imajo radi in vam to znajo tudi pokazati. Bolj kot kdaj koli ste razpo- loženi za delo, ambiciozni in polni načrtov, a se povsod po- javljajo zastoji, ki vam prepre- čujejo razcvet. Mars je sicer v vašem znamenju, kar vam daje neizmerne zaloge energije, s po- močjo katere se boste uspešno spopadali z vsemi ovirami na poti, vendar bo napredek poča- sen, kar naprej se boste vračali na začetek. Nekaj te svoje ener- gije preusmerite v svojo zaseb- nost, ki ste jo zanemaril in zdaj potrebuje pozornost, da znova zaživi. Veseli december je kot nalašč primeren za kaotične dogodke, na katere nimate vpliva, se vas pa vseeno dotaknejo. Za vas, ki ljubite svoj mir, bo na trenutke vsega preveč, zato poskrbite, da boste zadnje dni starega leta preživljali z ljudmi, ki z vami delijo pogled na svet, sicer se boste počutili osamljeno in ne- razumljeno. Skok v novo leto bo vaše misli opremil z novimi poslovnimi načrti, ki jih boste lahko začeli hitro uresničevati, če boste zbrani in bistri. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 52, 24. december 2024 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 653 SUDOKU 654 SUDOKU 345 REŠITEV SUDOKU 344 Nagradni razpis 1 2 3 2 4 5 5 6 7 8 9 2 8 10 11 12 3 13 14 2 NIZKO GOZDNO RASTJE ZAUKAŽE SUVENIR DOBITNIK SREBRA NA OI 2024 VODIŠEK STOK OB BOLEČINI BREZ­ IZRAZNO SIMBOL PRI­ PADNOSTI NIZKA OMARA S PREDALI KRAJŠA PREKINITEV VOŽNJE 5 PREKLIČEMO (POGODBO) BREZPILOTNI LETALNIK PROIZVAJA­ LEC RAČU­ NALNIKOV 13 IGRA S KARTAMI NASPROTJE DOBREGA FRED ASTAIRE JE … STEP USTANO­ VITELJ ADIDASA DASSLER NE HVALI DNEVA … NOČJO 1 NJEGOV ZNAK JE RDEČICA NA OBRAZU AFRIŠKI DRŽAVI IZNAJDEM, ODKRIJEM PRESNA ANGELA MERKEL STANJE NOTRANJE NAPETOSTI RIMSKI PESNIK … ALI HČI INDIJSKO ŽENSKO OBLAČILO 8 TIBETANSKI MENIH KRAŠKA JAMA (ZAH.) REZULTAT KISANJA ANTIČNO MESTO V MALI AZIJI DOJAMEVA 4 ŽUŽELKI, KI SESATA KRI DELI CELOTE DELA V DIPLOMACIJI AZIJSKI VELETOK PA TAKO JE PELA, DA BO … VZELA 11 DAVID IN GOL… ODSTRANI UMAZANIJO VETER V AZIJI DRUŽABNA IGRA ROMAN DOSTOJEV­ SKEGA INGRID B…MAN ANG. IGRAL. (ORLANDO) NACE (LJUBK.) Povsod z vami REKA (ANG.) SLAVNOSTEN KREMEN BIBLIJ. BOŽ­ JA HRANA PSU PODOB­ NI ZVERI KRATKI JE VZROK ZA IZPAD ELEKTRIKE …KOLADA JE NAREJENA IZ KAKAVA JED (OTR.) 3 DELAVEC V PROIZVODNJI GUME 7 V NJEJ SE KVASI MESO ODMIK OD NORMAL­ NEGA 12 POVEČANA ROTACIJA ŽOGICE PRI TENISU ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN MARELIČNI, SLIVOV VERBALIST JE IZRAZNO SPRETEN … BIBA …, BIBA GRE RUSKA TISKOVNA AGENCIJA GORICA NEMŠKA TRGOVSKA VERIGA DALJAVA (PESN.) 10 ALEKSAN­ DRIJA JE V … SLOVENSKI SMUČARSKI SKAKALEC LANIŠEK DOLENJSKA REKA VNETJE MAN­ DELJNOV IN ŽRELA MOČNO MAMILO IZ LISTOV KOKE 9 DELAVCA, KI REŽETA ŠEL JE … ŽVIŽGAT 14 SIJAJ, SIJAJ, SONČECE, OJ, SONCE … 2 IZOBRAŽEN SEČNJA OZNAKA BATERIJ EVROPSKA GOSPO­ DARSKA SKUPNOST SARTROV ROMAN LEP (STAR.) VLADARJI KNEŽEVIN VSE SE DA, … SE HOČE JURE BREZ VOKALOV RAZVIT CVET­ NI POPEK IZ STEBLA IN LISTOV 6 OBRAT ZA PRIDOBIVA­ NJE MASLA Nagradna novoletna križanka 1. nagrada: praznična torta po izbiri, ki jo podarja Alenka Pisanec, s. p., izdelovanje sladoleda in sla- ščic, Hotunje 9, 3232 Ponikva 2. in 3 nagrada: majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 51: Decembrska dobrodelnost Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado (majico Novega tednika & Radia Celje) prejmejo: Berta Knez iz Petrovč, Marjana Bračko iz Svetega Štefana in Marija Završnik z Vranskega. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 31. decembra. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Nagrajencem čestitamo. Prejemnik prve nagrade bo darilni bon prejel po pošti, majici Novega tednika in Radia Celje pa lahko nagra- jenca dvigneta osebno na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v ob- dobju enega meseca. 12 324 556 789281 01 11 2 17 13 14 2 3 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Novi TEDNIK št. 52 24. 12. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 52, 24. december 2024 PISANI SVET Želimo, da vas grejejo lepe misli, nepozabni trenutki in veselje, ki ostaja še dolgo po tem, ko ugasnejo praznicne luci. Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je v Narodnem domu sprejel najvidnejše predstavnike različnih družbenih sfer v mestni občini Celje. Na srečanju se je Kovač ozrl na leto, ki se izteka, in po- vedal, da so ga za razliko od lanskega, ko se je tudi naša regija soočala z vre- menskimi katastrofami, zaznamovali predvsem šport in uspehi naših špor- tnikov. Tudi pred Celjem so nekatere naložbe, ki so prav tako povezane s športom. »Končujemo nadgradnjo nogometnega stadiona, ki zdaj omogoča nastope na najvišji evropski ravni, pridobili smo novo atlet- sko stezo, na kateri je že bilo državno prvenstvo, za rekreativce in obiskovalce naše regije smo odprli dve pomembni kolesarski pove- zavi – do Šentjurja in Žalca,« je dejal Kovač. V govoru je poudaril tudi delo na jav- nih, rekreacijskih in zelenih površinah v mestu ter po- men zgodovinskih zgodb, kot sta Fotohiša Pelikan in Stara grofi ja. Med drugim je omenil druge naložbe v cestno in- frastrukturo ter projekte na področju prometa, obnovo Zdravstvenega doma Celje ter naložbo v Vilo Sonja, ki bo postala center za dušev- Župan Celja Matija Kovač je zbrane v praznične dni in novo leto po- spremil z besedami, da se vztrajnost splača in da mu je v veselje, da je mesto te dni dobro obiskano ter da je trud mnogih okronan z nagrado evropsko božično mesto 2025. Županov sprejem ob oceni leta in pogledu naprej Prireditev ob županovem sprejemu je zasnoval Fabulatorij, kulturni program so sooblikovali pevka Nina Strnad, pianist Peter Mihelič in saksofonist Gregor Skaza. no zdravje odraslih. » Tudi to, da bo v Celju odslej mogoče študirati medicino, je močan simbol, kam gre mesto,« je izpostavil. Kot je dejal, so leto zaznamovale tudi pro- tipoplavne ureditve v Tr- novljah, ki so tudi napoved naslednjih protipoplavnih naložb v višini več kot 30 mi- lijonov evrov. Kot eno najve- čjih prioritet občine ocenjuje občinski prostorski načrt, ki je trenutno v fazi usklajevanj z mnenjedajalci. SŠol, foto: Andraž Purg V Celjskem mladinskem centru predstavili slikanico Prejšnji četrtek sta avtor knjige Kristjan Veber in ilustratorka Pavlina Stropnik skupaj z učenci III. osnovne šole Celje v Celjskem mladinskem centru predstavila slikanico Lovro in Pavla. Učenci III. osnovne šole Celje so z velikim zanimanjem prisluhnili branju in se nato dejavno vključili v pogovor o pomembnih evropskih vrednotah, raznolikosti in enotnosti. Predstavitvi je sledila ustvarjalna delavnica, v kateri so učenci skozi lastno ustvarjalnost raziskovali bogastvo različnih kultur, idej in okusov, ki nas povezujejo. JF Na predstavitvi so sodelovali učenci III. osnovne šole Celje. (Foto: MCC) Med finalisti Konjičanka in Celjanke Zmagovalca letošnje jubi- lejne 10. sezone šova Slove- nija ima talent sta matema- tična genija, brat in sestra Edvard in Frida. Med dese- timi fi nalista sta bila tudi pevka Kira Štruc Jurički iz Slovenskih Konjic in plesna skupina Plac iz Celja. 18-letna gimnazijka Kira Štruc Jurički je zapela pe- sem Mariah Carey All I Want For Christmas Is You in pože- la navdušujoče ovacije občin- stva. Na svoj glas je opozorila že v vrtcu, ko je imela svoj prvi solistični nastop. Žirant Andrej Škufca je Kiri dejal: »V sebi imaš velik potencial in upam, da se ga zavedaš, le gojiti ga moraš še naprej.« Članice v skupini Plac niso le soplesalke, temveč prijate- ljice. Največ zaslug za njihovo izjemno povezanost ima nji- hova trenerka Tjaša in dekleta so ji za to izjemno hvaležne. Žirantka Marjetka Vovk je nji- hov izvrsten nastop pohvalila in dodala, da je med njimi neverjetna energija. »Pojdite s to energijo skozi življenje,« je dodala. BF Kiro smo pred finalnim nastopom go- stili v jutranjem programu Radia Celje. (Foto: RC)