GLAS
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 2876 COBTLAKDT.
Entered as Second-Clua Matter, September 21, 1913, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act Congress of March S, 1879.
TELEFON: 2876 OORTUkNDT,
NO. 160. — STEV. 150.
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 27, 1917. — SREDA, 27. JUNUA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Slovanski dan v Pittsburghu.
NAD 200 RAZLIČNIH DRUŠTEV V PARADI. — DO 25 TISOČ SLOVANSKIH UDELEŽNIKOV. — STO O KRAfiENIH AVTOMOBILOV. — VELIKANSKI SLO VANSKI SHOD V EXPOSITION HALL. — POZDRAV PREDSEDNIKU WILSONU.
Mehika.
Pittsburgh, Penna., 2i>. junija. — 25 tisoč Slovanov je v<Vraj v voliki paradi pridružilo ameriškemu patriotizmu in svetovni demokraciji.
Med onimi, ki so korakali v paradi, je bilo do 2,000 Sloveneev iz Pittsburgha in okolice.
Vsak vdeležnik je nosil majhno zastavico. Videti je pa bilo tudi veliko število ver jih zastav. Med temi je bila ena zelo velika, dolga kot kaka velika hiša in katero je nosilo do sto li*j>o oblečenih in s cvetjem okrašenih mladi li deklic.
V	paradi j«* bilo več kot 200 različnih društev in sko-ro vsakemu na «Vlu j«- svirala ^odba. Videl si več kot sto z zastavami okrašenih avtomobilov.
Vsa |>arada ji* imela značaj bele, m<*dre in rdeče bar-V«-, kar jt- skupna ntwriska, angleška, slovenska, hrvaška in francoska barva.
Bil j«* krasen priz«»r, ko je ta nepregledna množica korakala )m> mestnih ulieah in s«* je slednjič vstavila pred Exposition dvorano; take prireditve Pittsburgh že ni videl, pa če so tudi Amerikanei kaj vprizorili.
Music Hall v Exposition poslopju je bila polna. Po stenah so visele velike zastave in veličasten je bil prizor, kadar so med govori mahali nad glavami z malimi za sta-j vieami: kot morje je valovila bela. modra in rdeča barvaj po dvorani.
Svojo vdelcžbo sta obljubila tajnik notranjih zadev. Lane, in governer države Pennsvlvanije. Brumbaugh. — Oba sta v zadnjem trenutku sporočila, da se zaradi nujnega opravila lie moreta vdeležiti te prireditve.
Zborovanje je otvoril Albert Mamatey, predsednik narodnih slovanskih društev Združenih držav.
<»nvoril je sledeče:
—	To je slovanski dan za Pittsburgh in okolico. — Zbrali smo se. da izrazimo lojalnost napram "deželi, ki nas je sprejela, in da s«* posvetimo principom, na katerih sloni ta dežela.
Nemogoče j<* povedati, koliko smo dolžni Slovani — Ameriki. Vidim različne slovanske narode združene yi harmoniji, to je. kar nas veže. za kar dolgujemo ljubezen I naši adoptivni deželi.
Slovanske barve so iste kot Združenih držav: bela. m odra. rdeča. Toda ameriška zastava ima tudi zvezde, kar pomeni — upanj«;. Ta veličastna zastava še nikdar ni »znala (m »raza in vrjameiuo ter vemo. da tudi zdaj ne bo premagana.
Premagana ne more biti. kajti dežela, katere znak ta za>tava. je pn*dstaviteljica vseh narodov. —
Po tem govoru so vsi navzoči peli pesem "America". Ljudstvo je vstalo in mahalo z zastavami.
Nato je stopil na govorniški oder pittsburški župan Jog, O. Armstrong in govoril:
—	Tukaj smo vsi Amerikanci. Spominjam se časa, le nekaj let je od tedaj, ko je bila le mala peščica vašega naroda v Pittsburghu. Toda čudovita je armada, katero vidim danes.
Ta narod kaže velikega^/fluha človeštva in željo za svobodo in demokracijo.
Predstavljam si George a Washii; jjtona, očeta te velike republike, in Abrahama Lincolna, ki se je boril, da jo je ohranil, in gledam z zadovoljstvom na to zbrano množico.
In temu narodu nima pravice gospodariti noben car in noben kralj! —
Nato je rusko pevsko društvo zapelo rusko pesem.
Sodnik Buffington je pozdravil navzoče s sledečimi besedami:
—	Danes je velika doba v zgodovini slovanskih narodov. Nikdar v zgodovini tega velikega plemena ni bilo toliko zbranega ljudstva kot danes. Nikdar še ni bil mogoč tak sestanek.
Res je, da so bila že zborovanja v večjem številu, toda, kar je velikega pomena za Slovanstvo, nikdar še ni bilo zbranih naenkrat toliko društev in različnih strank pri skupnem slovanskem zborovanju kot danes.
Bile so sanje o Vse-Slovanstvu; vsi ste hrepeneli po tem; toda danes vidimo prvič v slovanskem življenju, da postanejo sanje in prerokbe — dejstvo! —
V	kratkem nagovoru je senator Kline pozval, da s trikratnim klicem pozdravijo predsednika Wilsona. Vsi so se z glasnimi klici odzvali temu pozivu in so mahali z zastavami.
Predno so se razšli, so še izrazili svojo lojalnost napram Združenim državam in izjavili, da so pripravni bojevati se za deželo.
M«*d zborovanjem se je nabiralo za ameriški Rdeči
križ.
ROJAKI, NAKOPAJTE CE NA "GLAS NARODA"
NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
. '.. * m f.
' ' ftii HUifr n-'Vr'if'"nrf-^i«^- * JP	- t,- '■• y .iig^.mi"^'{f'^aii'-i^bim^i^i^
Mexico City, 25. junija. — Zelo mno<ro je pripomogla knjiga, katero je spisal mornariški inži-nir Miguel Re-bolledo, k temu, da narasla v Mehiki razpoloženje, da se prekinejo diplomatične zveze z Nemčijo. Pisatelj pravi, da se mora MehHco pridružiti Združenim državam, ki so šle v vojno proti Xemi'iji.
Knjigo zelo berejo po vsej deželi in izobraženi Mehikanci jo odobrujejo.
Rebolledo pravi, <1a bi zveza z Nemčijo in vojna z Združenimi državami pomenila smrtno obsodbo za Mt-hiko. Po njegovem mnenj*. Meiiiko ne more ostati več nevtralna. kajti tekom časa laMco Nemčija .stori v Mehiki nekaj, za kar bi bila Mehiko odgovorna in kar bi bilo nasprotno Združenim državam.
Reboib-do pravi, da potrebno, da n«* odpokličejo čete, 'ki so na-»tanjene na meji Združenih držav: odpraviti se mora nepotrebno patrol i ran ameriških bojnih ladij \ Mehiškem zalivu, kj«-r gledajo za nemške podmorske čolne ter pazijo na to, da dobivajo Združene države in zavezniki dovolj petroleja.
Mehika mora napram Združenim državam odobriti postopanje ostalih latinskih republik v Južni Ameriki.
Mehika bi imela od zveze z Zdi. državami največje koristi, njena neodvisnost bi bila zagotovljena, posebno še. ker je predsednik Wil son v svoji proklamaeiji garantiral pravice vsem narodom, velikim in majhnim. V zvezi z Združenimi državami Mehiki ne bo tefko dobiti večje posojilo. da uredi svoje finance.
— Ne smemo pozabiti — pravi Rebolledo. — da je Nemčija dala Huerti ladjo, na kateri je nobegnil m ^e ognil zasluženi kazni. Nemčija je tudi Huertu podpirala. da bi zopet pričtH protire-vt»hi^ijo v Mehiki, kar pa so pre prečile Združene države. Nemčija pa sedaj hlini Mehiki prijateljstvo. samo. da bi naščuvala Mehiko proti Združenim državam; — kar pa bi bilo samo Nemčiji v korist in ne oziraje se na usodo Mehike. ako bi pričela tako nespametno dejanje. —
Rebolledo tudi pravi, da bi An-gle&ka v sled prijateljstva z Zdr državami odstopila Ameriki Belize. kar bi pa Amerika lahko zamenjala za Clippertonske otoke, ki so za Združene države velike strategične važnosti, Belize pa je zopet velike važnosti za Mehiko.
Venuelos v Atenah.
Pariz, 26. junija. — Havas a gentura poroča iz Aten, da je Ve-nizelos, katerega je poklical 'kralj Aleksander, da sestavi ministrstvo, prišel včeraj v Atene in ga bo danes sprejel kralj.
London, 26. junija. — Iz AtCn se poroča, da kakorhitro se bo sestal parlament, bo Venizelos preti lagal poslancem, da se naj Grška pridruži zaveznikom. Nika'kor pa ne namerava oborožiti naroda pro ti njegovi volji. Najbrže bo šel po deželi na agitacijsko potovanje in bo narodu razložil, da ima Grška interese samo na strani zaveznikov. Ako bo to potovanje imelo zaželjeni uspeh, bo mogel v treh mesecih mobilizirati celo grško vojsko.
Včeraj je prišlo neko poročilo, da so francoske čete prišle v A-tene in da so zasedle nekatere kra je v mestu.
Po mestu so priredili Gunariso-vi pristaši demonstracije in francoske čete so šle v mesto, da vzdržujejo mir.
Žrtve zračnega, napada na London.
London, 26. junija. — Uradno poročilo naznanja, da je bilo pri zračnem napadli na London 13. junija ubitih 91 mož. 24 žensk in 42 otrok. Ranjenih pa je 220 moških. 230 žensk m 100 otrok.
Smrt angleške pisateljice. London. Anglija. 26. junije. — Tukaj je umria v starosti 93 tot no-velwtka Katu***^ Sovah HeOvošd.
Prohibicija.
Senat je pričel z bojem, da ohrani pivo in lahka vina proti sklepom poslanske zbornice.
Razna bojišča.
Francoska fronta. London, Anglija. 26. junija. — Kanadske čete so v neposredni bližini Lensa, ki je že v razvalinah. Washington, D. C., 26. junija. —[Francozi pa so obnovili veliko o-Senatni komitej za meddržavno, fenzivo ob Aisni. General Petain trgovino je pričel danes z razisko- poroča o naskoku nemških postojank na celi črti. Vjeli so 300 Nemcev. — Silno bombardiranje meld Craonne in Cerny pomeni, da so o-peracije namenjene proti močni nemški trdnjavi Laon.
Lens bo kmalu padel. Angleži si zavzeli La Coulette, ki je samo eno miljo od Lensa. Nemci si zelo prizadevajo, da bi rešili Lens. —
vanji glede visokih cen ter posvetil dosti pozornosti premogu ter vprašanju železniškega prevoza, ki je tesno zvezano s cenami hi dobavo.
Ta delavnost komiteja se popolnoma razlikuje od predloge za kontrolo živil, o kateri se razpravlja sedaj v senatu, vendar pa ka-
že resnost položaja ter potrebo jm> j Pokrajino so poplavili od Avion .nrw*; w posredovanjem vladne av do Lensa. Votlo so napeljali iz
Souehes. Za vsaiko steno se nahaja ena nemška strojna puška in i>olj-ska artilerija je pripravljena na odločilen napad. Pariz, Francija, 26. junija.
toritete.
V istem času je izročil poljedelski komitej senatu Leverjevo živilsko predlogo, katero je že spre.
jela poslanska zbornica. Dodal pa j	-	_ -I
ji je še par amendmentov. Več teh 'I>0 kratkem bombardiranju so na-amendmetov se tika jasnosti v do-j^ izvršile uspešen napad sh ločbah, dočim so drugi koncesije, s' veroxapadno od Hnrtebise. V nekaterimi se hoče pomiriti par sena-' trenutkih so bile prve nemške torjev, ki so proti gotovim določ- črte v naših rokah. Protinapad so bani.	j odbili. Nemei so zopet bonubardi-
Hišna preti loga določa le kon- ra,i Pokra ;ino ob Rheimsu. trolo in regulacijo prodaje in u-J
porabe živil in kuriva. Komitej p.v	Laško bojišče,
je dodal jeklo, železo, premog, pe-j	Italija, 26. junija. — Vče-
trolej in vse njegove produkte, alu-J ra-i >n obnovili boji na planoti _______>#_.........._
minij, platin, svinec, baker. cink.I Asiago. Skozi vsa noč so se naše čafi vojno z zmago.
____1__» _ _1*._3'1_1__ ___ 1 * - _ _ 1_ 1	11t\11hk i a o 1*1 1c l wvwm »1 v\mi na <1 a	_ _
RUSKA ARMADA.
"WORLDOV" DOPISNIK JE OBISKAL RUSKE AR MADE. — NAŠEL JIH JE PRIPRAVLJENE ZA BOJ. — DISCIPLINA JE DOBRA. — PRESKRBA Z OROŽJEM POPOLNA. — VSEPOVSOD SO NEMŠKI AGITATORJI. — NIMAJO VEČ VPLIVA.
Petrograd, 26. junija. — Rusija je zdaj na fronti sposobna za boj. Ruska annada je pred tedni razmotrivala in razpravljala vse podrobnosti o bojih; toda zdaj je to minulo.
Zadej za fronto, kjer se nahajajo miljoni vojakov, se še vedno debatira, toda vojaki na fronti žele obnoviti bojevanje.
"Worldov" dopisnik je skozi 18 dni imel priliko obiskati vse kraje na ruski fronti, kamor je spremljal belgijske socjaliste pod vodstvom belgijskega ministra, Emile Vandervelde in predsednika mednarodnih socjalistov.
Ta družba je prevozila več sto milj ob fronti, imela je več posvetovanj in je vživala simpatije med častniki in moštvom.
Iz Petrograda so šli potrtega srca, ker so se bali, da je ruska armada demoralizirana, toda skazalo se je, da se
vojaki v zakopih zavedajo, zakaj se morajo bojevati in_
disciplina je bila nezlomljena.
Pobratimstvo je popolnoma prenehalo in so se na nekaterih krajih že pričele sovražnosti.
Ruska armada je sedaj popolnoma preskrbljena z vsem vojnim materjalom. Rusko vojaštvo je željno kon-
bombaž, poljedelsko orodje in oble ko k predmetom, glede katerih s* podeljuje vladi kontrolo.
S sprejemom takih določb bi se zadalo velik udarec vsem dobička, željnim proizvajalcem, špekulantom in drugim, ki hočejo izrabiti sedanjo silo časa. Dvomljivo je. da bi se sprejelo take radikabie določbe, kajti celi viharji protestov bodo prišli s strani izdelovalcev, premogovnih baronov ter dileev bombaža.
čete upirale avstrijskemu prizadevanju, da bi zopet zavzeli izgubljeno ozemlje na gori Ortigara. — Bilo je mnogo napadov in protinapadov. Xa Krasu so naše čete nekoliko napredovale pri Vršiču.
Ponoči so naši zrakoplovci bombardirali vojaške naprave pri Na-brežini in Proseku. Vsi so se vrnili.
Boji nt Ruskem.
Berlin, Nemčija, 26 junija. —
„ . , .	.... .. . IJngozapadno od Lučka, in med
Za trenutek pa je pohibicusko - . ^^ ._.	, .. ,
V7 . • , I stripo ter Dnjestrom se boji nada-vprašanje največje važnost.. Tako ,jujejo Ruske napa<laln. smo
Washington kot cela dezira rti'	ferajih Uvodni
neizmerno mteresirana prt amend-J	___
mentu, katerega se je vrnilo v poslanski zbornici v živilsko previlo-eo. Senat bo središče viharja v de-. biti glede tega vprašanja ter boj
Rootova komisija.
Navzlic vojnemu preobratu bo ruska armada v kratkem pričela splošno in močno ofenzivo. _ Emile Vandervelde je imel ob celi fronti velik vpliv. Sel je vedno tja, kjer so bile razmere najbolj žalostne.
V Galiciji, kjer je več kot miljon vojaštva, samo ena divizija m hotela izpolniti povelj. Diviziji so dovolili počitek, toda nekaj mož je odšlo z veliko odločnostjo nazaj v zakope. Vzeli so s seboj pro v i an t ne vozove in so pustili upornike svoji usodi brez hrane.
Skoro vsi so se potem vrnili svojim polkom, le tisoč jih je vstrajalo pri neposlušnosti; te pa so poslali domov. Zdaj je ta divizija ena najboljših.
Nekega dne so priredili belgijski socjalisti veliko so-ejalistično zborovanje tik za fronto. Rusko vojaki so v-prašali. afco bodo na stoekholmskem kongresu zastopani vsi socjalisti celega sveta.
Vandervelde je pojasnil vojakom, da bi ta kongres prinesel dobiček samo centralnim državam, Nemčiji in
Mii« odpotovmlfc	povdarjal, da se more rešiti svoi>oda Rusi-
prečilo splošno ^ušo \ a kljub te- v Peta*rmd. — Člani komiiije so 111 soc'JaIlzma gamo tedaj, ako je premagana nemška «... ______________ zadovoljni g položajem. |111 avstrijska avtokracija.
j --Zborovanje je imelo velik uspeh in vojaki so z jrlas-
Petro^rid, Rusija. 24. junija. - j nimi klici pozdravljali poslanstvo, ko je odhajalo.
Največji uspeh pa je imeo zborovanje, pri katerem
niu odpravilo precej nepotrebega pijančevanja.
Najbrž bo predlagana modificirana oblika prohibici je. s katero se bo prepovedalo izdelovanje žganja iz te ali one vrste žit*. Najbrž pa bo dovoljena poraba 250.000.00C galon žganja, ki se nahaja že sedaj v zalogi in sicer radi davkov, katere bodo dobili tem potom. Skorc gotovo pa bo dovoljeno izdelovali je piva in lahkega vina. To pa seveda ne bo ugajalo navVhišenin: prohibic i j oni st om.
Krizi na Španskem.
Madrid, Španska. 26. jnnjja. — Španska vlada je zopet sklenila suspendirati Vse ustavne garanci je. Ministrski predsednik Dato je odšel v palačo ,kjer je zahteval od kralja, naj podpiše tozadevni razglas.
Kabinet je utemeljil svoje stališče s sledečimi razlogi:
Iz vseh okrajev Španske prihajajo poročila, da se je veliko uglednih oseb pridružilo revolucionarnemu gibanju. Po nekaterih mestih so se vršili tudi veliki nemiri. — Vsled tega je potrebno suspendirati vse ustavne garancije. Grof Ramanoes je naznanil predsedniku senata, da je odstopil voditelj liberalne stranke.
Pošiljateljem denarja.
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji
Lahko pa vedno še iipoaljnjemo iiplačila vojnim ujet-nikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo ▼ krajih, ki so gi ledini po laški armadi .
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega uejtnika ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov.
TVBDKA TRAK *** *2OortiaadtStreet, M .. , Viv^ET.
■ & -i:
zadovoljni s položajem.
trograd, Rusija. 24. junij Zakasnelo poroči lo>. — Ameriška
komisija pod Rootovim načelstvom - . .	, , - -	i—---——
je odpotovala iz Moskve v Petro Je eel kor P°sIal potom \ andervelda, predsedniku Wilso-erad. v Moskvi so se komisarji I1U pozdrav. Temu ruskemu koru poveljujeta generala lM>svetovali z raznimi industrijalci Brusilov in Gllter.
in politiki. Posvetovanja so izpad-j Xa celi 400 mil dolgi fronti se je opazilo, da revolu-
Ko^:^^o izprememb. Težave med položajem na Ruskem popolnoma	in vojaki so bile zlahka odpravljene.
.Najbolj resen je bil položaj en mesec po revoluciji, ko so se pričele govorice o miru. Lenin je imel v svojem listu "Pravda" mnogo vpliva med vojaštvom in je bila disciplina nekoliko omajana, toda obisk vojnega ministra Kerenskija je to popravil.
Radikalne agente je najti še vsepovsod, toda vojaki sami jim nasprotujejo. Ti ekstremisti so se vedno izogibali belgijskega poslanstva in se niso upali priti s socialisti v dotiko.
Premišljeno so hoteli izpodkopati moralo v ruski armadi in pomagati Nemčiji. Vojaki so pripOdovali, da so bila skladišča polna uniformiranih mož, katerih ni nik-vlo poznal in so govorili o miru ter hoteli zasejati dvom o Angliji, Franc j i in Združenih državah.
Toda obisk, kakor belgijski, je dosegel svoj cilj. Rumunska namerava dati Židom državljansko pravico, deloma na pritisk demokratične Rusije, deloma pa zato, ker upa, da bo lažje dobila avstrijske kraje, kjer so nastanjeni Rumuni in kjer je mnogo Židov. Ruski vpliv na Rumunijo raste. To so dosegle ruske čete, ki so zastavile ves svo^v-pliv v to, da demokrat izira j o Rumunsko.
Sklicalo se je tudi zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o agrarnih vprašanjih in o razdelitvi velepo-sestev.
Združene države bodo veliko pripomogle, da se poleže nesporazumljenje med Rumuni in Židi Vsi državniki
so mnenja, da je potrebno, da se dovoli Židom rumunsko drzavlia^«^-n.
zadovoljen Delavstvo in vojaštvo podpira v vseh oziri provizorično vlado.
— Razmere v Moskvi so me zelo navdušile — je rekel Root. — Vsi 1 jn-tJjo s katerimi sem govoril, so pripra/vljeni po svojih močeh pomagati deželi, da bo prestala sedanje težkoče in da bodo zopet zavladale normalne raemere.
Petrograd, Rusija, 25. junija. — Socjalist Charles Edward Russel. član ameriške komisije je danes govoril pred kongresom delavskih in vojaških delegatov.
Na dolgo in široko je razprav • ljal, zakaj so se Združene države vdeležile vojne.
Ob koncu svojega govora je izjavil ,da se Združene države samo zategadelj bore, ker je ogrožena svetovna demokracija.
Root je imel v Moskvi vsega skupaj šest govorov. Kamorkoli je prišel, so ga navldušeno pozdravljali.
Petrograd, Rusija, 26. julija. — Vgemaki kongres delavske in vojaške stranke je daneft prenehal s svojimi sejami, ker bodo poskušali člani kongresa z direktnimi pozivi in posredovanjem končati delavske nemire ▼ Petrograda.
Člani kongresa pramavaJo. <Ja U «itnaeija precej kritična.
--- -
i
Stuermerjev gin se je usmrtil.
Petrograd, Rusija, 26. jraiija. — Sin bivšega ruskega minstrskega predsednika Stuermera, se je usmrtil. V Kijevu so ga aretirali zaradi pijanosti in ga odvelcOi v zapor. Ko se je iztrezml, j« bil vsled tega dogodka talko potrt, da si je pognal kroglo v glavo.
The largest Slovenian Daily < in the United States >
Issued every day except Sunday*
and Legal Holidays.-:-] < 50,000 Readers ^
Največji slovenski dnevnik * ? Zedinjerih drŽavah > m m m
Vetfa ca vse leto ... $3.50 Za pol leta______ $2.00
GLAS NARODX 27. JUN. 1917.
"GLAS NARODA"
(Slovenian Daily.)
Owned and published by tbe
ILOV1NIO PUBLISHING O O M PA H T
(ft corporation.)
TTiA VK flAKBEP aidant_LOUIS BENEDIK, Trcarorer.
Plaes of Bash of tha corporation and addrenea at above officer«: ,
_82 Cortlaadt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Ea ewio leto velja list aa Ameriko	Za celo leto ca mesto New York (5.00
in CsEtado....................$3.50	Za pol leta sa mesto New York.. 3.00
iKa pol leta.................... 2.00	Za Četrt leta za mesto New York 1-50
ta Mrl leta..............«... UM	Za lnosemstro na celo leto......OjOO
"OLAS NARODA" lahaja rsak dan lžTtemil nedelj ln prasalkov.
"O L A 8 NARODA"
("Voice of the People") aanad mry day except Sundays and Holidays. ___Subscription yearly $3.60.
__Advertisement oo acrtwucut.
DoptM brea pad piss in oeehnaetl se ne prloMajeJa. Denar naj se Wagoroll poči I Jati po — Money Order. Prf spremembi kraja' naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bftvaBUe
da Hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poBlJatvam naredite ta naaiav: -GLAS NAHODA" m fortlandt 8t, _New York City.
Pred par dnevi j.- Mo citati v
listih i/>avo generali! 11 i ose u ii	t	i	I
srUste vzmkov rum m takega pora-
(Tudi na, lis, > pr^eJi tozadevno izjavo. Op. uredn.) Ne-
1	.'4	»	I
dna razpustitev run.enskcga, par I an i m-n ta jm da s^daj sklepati }ia <-tidiio razpoloženje odgovor-' ji tli krtkov na kuumnskent.* V j iresitiei jr videli, du je sedanji dio> nt.-nI, pri katerem je dospe+a Rusija do svuje največje važnosti, I vrtvanl tudi na Romunskem prav oo^el.ho Miluaeiio
Via k m* spominja, da se je rz-' vKila rumunska vojna napoved,j sicer nepričakovano, a vendar v; trenutku, ko !»i bil« zanjo I lika-ke^a inrtit.fl ijalnr^a povoda ali nikake primerne prilike. Ofteijel-iii runmoski glasovi ko si«*er znali naslikati utis, da -so natančno premislili dat um vojne napovedi, a kljub temu je ostala nepo jasn je-Jiu še eel a vrsta prikazni, o katerih je vedel poznavalec položaja,' da nfc^t v redu. Ze motivacija1 vojni' nupov<-dii je bila nekoliko; tnjasna iti bolj pa poskusi v /!.«'luji minuli, da se doseže spo-i maiitii z Bolgarsko, ki je sploh; igrala v rumunski situacij) precej' Veliko ulogo. Kd je sledil nato |>fi- j raa na Sedmograškem ter cela vrsta drugih rismimskib porazov, je at al ve« svet pred uganko:
— Kako jf bila. taka situacija > u< t /. 11 rt, ko j«1 muuuska vlada ven -! tiar naipov« dala vojno ob določenem ra.su ter morala biti vsled te-j ga pripravljena i*a vse eventual!— tete, kot Mf je tudi glasilo v pr-j Votneui sporočilu lumnnske via j
Pripomniti je treba, da je voj i na napoved Kumimske preseneti-1 la tudi njenega isto'"nega. soseda : ki se je v. del proti njej precej hladno, kot wo se vedli zavezniki sploh tudi pozneje, ko so je r:uz-pravljalo v lntih vzroke, zakaj se ni prišlo Rumouski na pomoč.
Vse te tenmie točko v rumunski intervenciji pa se je sedaj naenkrat pojasnilo. Dogodki v Rusiji *o odprli usta ne le Rusom samim, tem ve."* tudi Rumuneem, in izvedeli smo, kiiir smo slutili že devno: .\<-kaj je bilo gnilega , ce-i leni nastopu Rumuuske in v ne-premišljeni hitrosti, s katero so je rumumska \lada odločila za voj-j \ tio. Itaz kritja prejšnjega ruiiiun-«kega načelnika gem-ralnega šta-j l»a ter osebnega prijatelja mini-] Ktrskega predsednika liratianu in| kralja se na čudovit načir* si a ga jo « izjavami bivšega rui nuns koga )K>sIaiiika v Berlinu, . Aleksandra JJebliinana. iz teh razkritij izvemo, da je nmrala RumuuKka ma-|M>v^ila4i vojno proti svojemu Itoljesetnu preprieimju in da njenih nas*.rtov niso vpo^tevali ruski mogotci, ki so imeli pri tem glavno b<
»edo. Pomoč Rusov je bila! od prvega početka pa do konca naravnost smeiuo majhna ter je porabil Stueraier Rumumko kot neke vrste poskusnega aajčka, da preiskusi moč cootrainih zavesni-kov t<vr vidi, če je njih odpor še močan. Pri tem ae je tudi izvedelo, da je oficijelna Rosija pustila' Kumunsko popolnoma na nejasnem glede aamonor liolgar-«ke, katero se je vpoatevalo le kot ni:ilonkoMtaucga nasprotnika, do-čuitt je bila Komonaks popolnoma nepripravljena borki so proti tnoenemtt trt tehciino provl&da-♦joeeimi nunprotnikn, ki je bil že
Ruska revolucija iu Rumunska.
izurjen v lx>ju tt-r imel /a »'boj l« j)e iskuanje. Municije je pri-inmijkovalo že v prvih tednih vojne iu niista,la je situacija, ki je bHa slima situaciji turških čet v balkanski vojni. . K temu je treba še prišteti bojno razpokozwrje ruskih vojakov, ki so bili izročeni gotovi po»gubi. ter razpoloženje romunskih čet, ki niso vedele, za kaj pravzaprav gre. .Stvar jo prišla nekoliko prepc»/aio. Vsled raz Her. ki so se razvile sedaj ~v Rusiji. m misliti, da bi se Runrunski povrnilo žrtve, katere je doprinesla v tej vojni. Popolnoma s se-l*oj zaposlena Rusija se ne more brigati se^laj za interese Rurnun-ske, v kolikor ne pridejo vpoštev splošne vojaške potrebe. Če pa hoče Rusija v resnici rzvesti princip, katerega je proglasila, da noče namreč nikakih osvojitev, po tem izginja vojni cilj Romunske v sinje daljave.
Vse te okoliščine so pripomogle k temu, da je postal položaj rae-rr»dajnih. oseb v Rumunski' izvam-redno tržak. Rumunski politiki se morajo zagovarjati pred lastno <leželo gled«' dejstva, da so v ne-jwavilmem času in brez pravega premi isleka pahmili deželo v vojno, ki je prinesla dosedaj neizinerne žrtve in razočaranja ter ogrozila bodočnost dežele glede teritorialne integritete. Vsled tega so se za vršili v zbornici v J assy prizori, ki niso posebno razveseljivi in ki so se končali z velikim ogoa--čenjem proti vladajočim mini-, ^rtnutn. Mogoče jo še, da ne bo o-stalo pri tem iu da bo moral lira-tianu zapustiti svoje mesto kljub dejstvu, da bi ostal na njem v slu «*aju, da je izvojevala Rumunska zmago. Zavezniki Rumunske se bodo gotovo zavzeli ^amjo, a ne-volja naroda f»e bo prav gotovo obrnila proti onim, ki so ga spravili v sede,njo nesrečo. Prva žrtev ruske revolucije je Rumunska in nje najbolj liberalni ter daleko-vidni minister Bratianu. Razvoj časa p»a. bo pi inesel še drugih razočaranj, o katerih sedaj niti ne sanjamo.
X Rumunski sami je treba re-šit.i še veliko sovialnih in narod-no-gospodarskih vprašanj, ki so ostala v ozadju v prejšnjem času. ! Ko bodo i-ošena ta, bo morda prišla Rumunska na stališče, ki ga | zavzemajo <lruge evropske dežele.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
M. O., Somerset, Colo. — Dot iona ra^lina se imenuje Aloe sucu-trina.
VABILO NA VESELICO.
ki jo priredi Slovansko izobraževalno društvo "VIHAR" v torek dne 3. julija v lastnem Domu v Dunlo, Pa.
Prieetek ob 6. ari zvečer. Vstopnina za moške 50^, dame so vHtorpoiine proste. PriocJtek plena bo ob 6. uri In ob 8. uri pa zapoje pevski odsek "Mi vstajamo" in "Socialistično koračnico". Za tem nastopa govornik Etbin Kristan iz Chicage Cenjeno občinstvo iz okolice se vljudno vabi, da ae te veselice volnootevilno vdeleži Lepa prilika ae nudi onemu, ki žefti slišati izvrstnega govornika. Za točno postrežbo bo skrbel Odbor. . CŽt-36—6)
Petrograjske palače.
Katarina II., ženska, koje srce je bilo prav tako široko kot ru-j ska narava sploh, ni nikakor Ste-] dila, ka«Jar jo bilo treba odškodo-vati njene ljubimce ali uspešne voditelje v vojnah. Če pa je bil človek, kot Potomkin, vse v eni osebi, potom je debela carica razmetavala z obema rokama. Za »j^g''1 .)'* nameraval a ustanoviti kraljestvo, a kroaia, katero mosi sedaj hoheni/.oHernski Ferdinand, dasiravno odstavljen, ni stala dobro čelu Potem koma. Da se potolaži, je dobil od matjuške .Teka-torine naenkrat zerraljišča. ki bi pomenila v srednji Evropi celo kraljestvo m z njim tudi "duše", da bi obdelovale to zemljišče. V Petrogradu pa mu je dala zgra-<?iti carica od najboljšega ruskega arhilekla Stavrova palačo, ki ni bila dosti jnanjša od carske, a prav gotovo 1k>1j udobna in prijazna. V bližini odličnega Sniol-nik-Aamostana, kjer se zavije reka Neva, je zrastla za kneza Po-temkina hiša, obdana od vrta, za katero bi ga zavidalo marsikatero evropsko velemesto. Knez, ki je postal znan po Evropi vsled čina, katerega najbrž sploh ni storil, ni bil več tako mlad, ko se je pričelo z zgradbo. Hlo mu pa je kot perzijskim kraljem, ki ne smejo po starem običaju stanovati v palaiči svojih očetov. Svoj sijajni sedež hočejo kol i I or mogoče hitro zasesti. Stavrov je moral rad i tega hiteti. Velikanska, stavba, ki je v svojih glavnih delih enonad-stro^ma ter predstavlja na zunaj impozaintno maso, je bila na hitro zgrajena it slabo pečenih opek in prebarvana z belo barvo. Temu nasproti pa so b'ule v notranjosti dvorane kot. jih ima komaj kak kraljevski grad. Notri se nahaja okrogla dvorana, dolga galerija.! ki spominja na srednjeveške katedrale, ter oramžerija, ki je bila' dosti velika, da se je pozneje se-( stal v njej parlament. Knez je imel le pair let v lasti svojo Tavri-ško palačo, v kaiteri je vprizarjal veliko mičnih veselic kmečkega značaja, ki je bil sploh znak tedanjega ruskega dvora. Xato je umrl. in sicer tekom prvih tumul-tov francoske revolucije, ki so prestrasili staro Evropo. Njegova prazna palača je zopet postala last carice, ki je ustanovila v njej 7. velikansko ironijo pobožen institut za gospodične ter sirotišnico.
Idilična pokrajina krog Potem-kinove palače se je tekom 19. stoletja napolnila z vojašnicami, skladišči itd. Slabo znam del pred- j mestja je požrl celo del krasnega vrta. Pobotane gospodične pa tudi niso držale palače v dobrem sta-uju. Omet je pričel odpadati in tramovi «tre lie so pričeli gniti. Ta polovična podrtija, ki je lepila sredi slaboglaanega predancstja;!
je zdela sedaj odstavljenemu carju dosti dobra, da jo je ponu-j dil prvemu parlamentu svoje dr-| žave. Izpraznilo se je dobrodelni' zavod, za mazalo pokvarjene štu-kature, položilo po tleh rdeče pre-' proge ter postavilo v še vedno! krasne dvorane vednozelena drevesa ter sedeže za poslance. Na' steno, nad predsedniškim stolom. ]»ai se je obesilo srednje veliko' sliko carja vseh Rusov. Hiša ru-' skega parlamenta je biia gotova, j Ne ve se, kaj je pomenilo, da se je kmalu pozneje podrl strop v dvorani, a na srečo sredi noči, ko ni bilo nikogar v dvorani. Strop se je na hitro zopet popravilo, o-častiio podobo earja ter dalo poslancem nove in bolj elegantne atole.
Deset let in še več se je zbirala ruska Duma v tej dvorani ter videti je bido prizofre in slišati obtožbe kot jih ni sliisal še noben parlament izza leta 1793. Ko pa je bila nekoga dne napolnjena mera 4er je divjeR po predmestju upor, se je sklerri4o v tej dvorani, da se odstavi carja. Oljnato sliko vladarja pa se je vrglo med staro šaro. Na legentne stole pa so sedli ljudje v zamazanih škornjih in debelih bluzah. Bili so delavci in vojaki. V Jekaterinski dvorani je pozdravil predsednik Dume, Rod-zranko, ta velikan s tilnikom kot bik, dolge vrage Preobraženskega polka kot zastopnike ljudske su-verenitete. Povsod naokrog, na rdečih preprogah in po vrtu pa seje nagromadilo plen, neismeren plen, katerega je prinesla vstaška masa iz arzenalov in palač stare vlade na ta prostor. V nekem laičnem (paviljonu iste palače sede sedaj ministri stare vlade kot jetniki Hiša kneza Tbttiilrili« jš
_k___^_»_
parlamenta, penečega se. nemirnega zborovanja, doeim se je stara Duma izselila v osvojene palače in prostore prejšnjih gospodarjev.
V	Marijini palači zboruje revo-lueijski komitej. Tukaj je tudi imela vlada Nikolaja 11. svoje zadnje seje in tukaj je sprejela predsednika Dume, ki je v spremstvu vstaških vojakov sporočil ministrom, da se hoče v Ta vriski palači odstaviti carja. Eno aro ipoi/uieje so prestrašeni dostojanstveniki že zapustili palačo, koje edina znamenitost je neka moderna slika. Sredi mesta, nasproti velikanski Izakovi katedrali, na dolgo razleknjenem trgu, je pustil Nikolaj 1. zgraditi palačo za svojo hčer v onem slogu birokratske lantaiaije, katerega se je prej imenovalo italjansko renesaneo. Stopnjice so bile složne, dvorane visoke, a kljub temu vlada mučna enoličnost. Le pogled na Izakov trg je izmnredno lep. Nihče ga ni mogel več občudovati kot odslov-Ijeni ministri, generali in drugi dostojanstveniki, katere se je zbiralo v državni svet. Tako je prišla ta palača v posest te znamenite organizacije, ko je hči carja ni mogla več rabiti. Ko je prišla ta organiizjaieija vsled nepojasnjenega vzroka zopet do veljave ter se jo je napravilo senatom ljudskega zastopstva, tedaj se je prijelo v tej palači novo življenje. Ta.m se je \se le.j>e postave, kateri' se je .sprejelo v Tavriški palači, neusmiljeno masakriralo in v kot postavljeni so si včasih dovolili veselje praviti aktivnim ministrom stvari, ki so jim bile bolj neprijetne kot slovesne obtožnice v državni Dami. Ekisceleuce državnega sveta so namreč vedele za posamezm-tsti, ki morejo biti znane človeku le v slučaju, da je celo svoje življenje preživel v dvorskem šepetu in intrigah državnih uradov. Javnost pa je prišla ob takih govorih na svoje stroške. Pri večini sej pa so se člani državnega sveta zadovoljili s tem/ da so občudovali veliko sliko Ili-,je Rjepina, ki predstavlja sejo državnega sveta iz leta 1901 in na kateri je videti vse zlate zapone in ovratnike gospodov, velikanske pleše in obraze. Par značilnih glav je tudi ovekovečenih na tej :;liki, predvsem ona odurnega grofa Witte ja.
Na Nikolaja I., omejenega fanatika absolutizma, spominja tudi Zinnska palača, največje kameli i to poveličevanje carstva. Fasade so delo It al j an a Rastrelli-ja. ki je gradil za veliko Jekaterino. Stara palača pa je krog leta 18:i0 izgorela in Nikolaj I. jo je pustil z velikiamisko naglico zopet zgraditi, ker ni mogel prenesti misli, da bi stanoval v drugi liiši kot največji in najvišji v krogu številnih vladnih poslopij, ki se zbirajo v dotiČni okolici.
Notranjost Zimske palače je dal Nikolaj I. popraviti v istem islogu. Velikanske dvorane so mrzle in neprijetne, delo epigonov brez vsake i'a-ntazije, ki so razumeli celi slog le kot posplošeno dolgočasnost.
Le ena izmed velikih palač Pe-trograda sega nazaj v dobo ustanovitelja tega mesta. Ta palača je admiralitetno poslopje. Peter Veliki jo je pustil zgraditi iz lesai, ker se mu je mudilo dogotoviti to poslopje za svojo mlado mornarico. Poianeje pa so to palačo izvedli v kamenu najboljši ruski arhitekti ter predstavlja velikansko stavbo, ki je Široka 420 metrov tfr stoji ob Nevi. Na vrhu palače je zapaziti precej čuden si art i stolpič, ki spominja na ljubezen Petra Velikega do Holandcev. Rumeno pobarvana hiša je doživela obe prvi revoluciji, ki so jih je skušalo vprizoriti v Petrogradu. Leta 1905 je uporabila viadia admiralitetno poslopje kot zadnji branik svoje moči. Povsod so bile postavljene strojne puške, ki so hranile dostop do važnejših točk.
V	sedanji revoluciji je vihrala na tem poslopju zadnja zastava Romanovcev, a tudi ta se je morala umakniti rdei zastavi revolucije. Tako je padel zadinji branik absolutizma.
Čutili Btečaa pefc.-es.
Clevej»at, 0., 26. junija. — Sej emograf v kolegiju sv. Ignacija je TaanawyHral močan potreSs ki je moral biti v daljavi štiri do pet twac nm> Bofwevajo, da je bil
potres t čil«*
' • '■•■>• ......... • -
___________
Najmrzlejša zima.
Za sedmjo Evropo je bila pač
najbolj mizi a zima ona v 1 1709. Soglarnio s precej fantastičnim; izjavami nemškega naravoslovca Schuberta je takrat zmrznilo ne le na prostem morju in na cestah veliko ljudi, temveč celo v ulicah mesta in v stanovanjih. Najmočnejši ogenj v pečeh in kaminih ni zadostoval, da bi se pregrelo sobo srednje velikosti. Dočim so železne plošče peči Žarele, je zmiv.nila voda v posodah, postavljenih sest korakov od tam, pri oknu. Skale, v kojih not ran.) osti se je i nabral a voda, so se razpočilc kot nabasane z dinamitom. Ptice, vrabci, kavke in srake,, so padalo mrtve iz zraka in pozneje se je našlo cele veriige jerebic, ki so dobesedno zmrznilo. Netopirji so bili vsled nenavadnega mraza zbujeni iz njih zimskega spanja ter frfotali j podnevi naokrog in padali mrtvi na zemljo. Gibčnost jelenov in srn je izginila in videti jih je bilo kot. polomljene pri belem dnevu v bližini človeških stanovanj. Ko je prišla pomlad, so jih našli veliko množino mrtvih v gozdovih. Ribniki in tolmuni, v katerih je zamrznili a voda do tal, .so smrdeli, ko so se zopet odtajali, vsled velikanske množine rib, ki so poginile v »njih.
Beda in pomanjkanje sta šla takrat naokoli v različnih postavah, kajti prebivalstvo je trpelo vsled stroge zime in visokih cen živila. Ozimina, trte in večji del sadnega drevja je zmrznil tudi v dobro zavarovanih kleteh. Zmrznili so tudi številni potniki. Ista usoda je doletela tudi potnike v postnih vozovih, ki niso v pravem času dospeli na določeno mesto. To pa se je zgodilo kljub dobremu zavarovanju s kožuhi in drugimi predmeti. Večkrat se jo prigodilo, da so prišli konji brez spremstva in brez potnikov na določeno mesto, kajti voznik in i>ot-niki so postali žrtve mraza. Od par stopinj mraza več ali manj je odvisno življenje celega človeškega rodu.
Ladje in kitajska trgovina.
Skupna ladijska tonaža, zaposlena v naši pacifični trgovini, se je v zadnjem času podvojila. To bi tvorilo dosti vzroka za čestitke, če bi se ob-nem ne vedelo, da gre večina prirastka na račun japonskih ladij. Ameriški del v skupni pacifični ladijski službi je padel od 33 na osem odstotkov, dočim se je oni Japonske zvišal od 56 na 74 Odstotkov.
Največ obetajoči trg za najbliž-njo bodočnost je kitajski, kjer živi nekako 400.000,000 ljudi.
Zmanjšanje ameriške ladijske prostornine v Pacifičnem morju pomeni, da je naša trgovska usoda na Daljnem Iztoku v rokah pa-robrodnih družb, ki so last našega največjega tekmeca na tem polju in v onem delu sveta. — namreč Japonske. Te jasponske parobrod-ne črte pa niso zgolj trgovsko podjetje. Te družbe dobivajo velikan ske podpore in sicer od japonske vlade.
Prvorazredne japonske ladje, ki plovejo preko Pacifika, »dobijo od vlade podporo, ki je slične sto tisoč dolarjev pa vsako povratno potovanje. V povračilo za to financiel-no pomoč zahteva japonska vlada močno kontrolo glede pristojbin-ske politike, zasledovane od dotič-nih japonskih parobrodnih družb. Že sedaj se je to politiko obrnilo na način, da se oškoduje naše izvoze na Daljni Iztok ter pospeši japonski izvoz v dotične kraje. — Posledica tega postopanja je bila. da mora ameriško blaeo, katero hočejo izvesti na Kitajsko, skozi roke japonskega posredovalca. — Bolj drago je, eksportirati idianee naravnost na Kitajsko ali celo v Manilo kot pa eksportirati isto blago s posredovanjem na Japonskem ter prekladanjem.
Vsled tega je potrebno, da do bimo v Pacifiku veliko število trgovskih ladij, katere naj bi se zgradilo s $75,000.000, ki so sedaj na razpolago generala Goethalsa.
Trije angleški letalci proti desetim nemškim.
London, 26. junija. — V poode-ljek so imeli trije angleški letalci boj z desetimi nemškimi v Flan diji. Boj je trajal 16 minut in e** nemško letalo je v plamenih padlo na tla.
Domnevajo, da sta bili dve letali poškodovani, toda zaradi oblakov ni bilo mogoče jabno videti. Angleška letala so ae varno vrnila.
PRVI ŽELEZNI MOST.
Prvi železni most, katerega so tedaj zgradili na svetu in ki je še sedaj v splošni rabi, se razpenja preko neke majhne reke v okraju Salop, na železnici, ki vodi iz Shrewsbury in Worcester. Anglija. Most je bil zgrajen leta 1778 ter je dolg 96 čevljev. Skupna količina železa, ki so ga porabili pri z grajenju, je znašala 378 ton.
Naznanilo.
Dubuque, Iowa.
Vsem slovenskim fantom v Zdr. državah in Canadi dam na znanje sledeče:
Katerega slovenskega fanta ve-iseli učenje, oziroma hrepeni po iz-iobrazbi, jc lepa priložnost zdaj j iti v to šolo, namreč v Dubuque I College, kjer se mu d» prilika u-, čili, oziroma se izobraziti. ; Jaz sam sem v tej šoli od 2. sep-i tem bra 1916. Šolsko leto, oziroma jšolski pouk se začne vsako leto 3. j septembra in trtaja do 6. junija, j Potem so tri mesece počitnice, , namreč junija, julija in avgusta. V tem času lahko vsak dijak gre, kamor hoče delat, da si lahko kaj i prisluži za osebne stroške za o-(stalili 9 mesecev, ko je v šoli. Včasih, ko so čard dobri, si lahko j prihrani dijak v teh treh mesecih, j«"e dela, od $50 do $100, kar p«>-I pol noma zadostuje, da se v toj .šoli lahko uči brez prenehanja le-jto za letom, ako ga je volja. Ne-ikaj pa ta zavod pomaga tudi vsa-1 ko leto dobrim ukaže!jni-m. dijn-j kom.
j Veliko mi je na tem ležeče, da i bi več slovenskih fantov to prili-[ ko izrabilo, kakor jo-knam tudi jase. Ln zelo rad bi videl, ko bi t vsaj par Slovencev bilo tukaj v >tej šoli, da bi ne bil sam. Ko sem j Itansko leto jneseca septembra t vstopil v to šolo, nisem bil zmo-
•	žen mite angleškega jezika, kot I vsak navaden rudar, kajt i jaz j sem delal v premogorovih v Clintonu, Ind. Fantje, nič se ne bojte!
■	Katerega učenje veseli, le naj kar , izrabi to priliko. Jaz sem pripravljen v vsakem oziru na roke iti
onim slovenskim fantom, ki bi (prišli v začetku septembra letos J v to šolo, ker bom tudi jaz pouk nadaljeval.
V tem zavodu je Čez 20 čeških j dijakov, okoli 25 Ogrov, en sam ! Slovenec in to je moja malenkost, potem še raznih drugih jezikov največ pa angleških dijakov. V J tej šoli jc en češki učenjak, en ogrski profesor in en bolgarski. ! Glavni učni jezik je angleški. Dijakov je okoli 300. Dvema ali .trem slovenskih fantom bi bilo I mogoče za zelo malenkostne stro |ške v to šolo vstopiti. Pouk, hra-
•	na in soba. vse jo v šolskih poslopjih.
| Kar se prepričanja tiče, je sv<| bodno; ne sili se nobeno prepričanje posameznemu. Vendar profe-Jsorji so vsi večinoma protestant-, je. ka.r pa ne pride v poštev v po-,uku, oziroma v razredih* kajti ameriški Šolski pouk je resničen, brez ovinkov, na podlagi dejstev, (ne pa, kakor je v Evropi, ko se ,še spominjam, ko sem hodil v I ljudskih šolah v četrti razred;
■	tam se nas je učilo, kot je bilo j avstrijsko-nemški vladi všeč, ne
pa tako, kot jc resnica. Za višje .šole ne vem, ker nisem imel prilike iti, akoprav sem vedno želel.
Kar se angleškega jezika tiče, I se ni treba nič bati. Tukaj je eno leto pripravljalno leto v učenju za take, ki niso zmožni angleškega jezika. Toraj, fantje, korajžo in pogum! Katerega učenje veseli, Tuaj 1© pride. Pač žalostno bi j bilo, ko bi se mi Slovenci drugega ne poprijeli, ko pridemo v A-meriko, kot rudnikov ali pa tovarn. Moja želja je, da bi se dvajset Slovencev učilo v treh letih v tej šoli; potem b-i mi slovenski fantje kot dijaki vstanovili v šoli slovensko literarno društvo. Kar se starosti tiče, nič se ne bojte, če še niste čez 28 ali pa 30 let stari, kar poprimite se prilike, če vas veseli. Kajti v Avstriji nismo imeli prilike v višje šole iti, ker tam j je bil glavni vladar denar in zo-Ipet denar za učenje. Amerika pa j da priliko veliko bolj tudi rev-■■nim dijakom se učiti, katere uče-Inj'* veseli, državljanom ravno tako kot nedržarvljanom; kajti tudi jaz nisem *e držatvljam, ker sem šele četrto leto v Združenih državah in prvo leto v ameriški šoli.
Tukaj se učijo med drugim tudi raznd jeziki, kot naprimer: hebrejsko, grško, latinsko, špansko, nemško, angleško in češko; in raznih pončpih predmetov se lahko dijak uči v enem zadnjih štirih jezikov, ako je zmožen katerega. Tako sem na^rimer gpse imel .pet 'razredov vsak duo, to je 5 učnih
Hudič bo vas vzel!
Delavec, kateremu se pote noge, ima peklenske bolečine.
Najvrednejši ud delavca je noga, in oni ki ne neguje svojih nog postane vragova žrtev.
Tak mož ne more delati in njegovo življenje je spojeno s stalnim trpljenjem.
R&bite PEDISIN. PEDISIN za-
brani nogam utrujenost, mehurje j in tudi rast kurjih očes.
Noga.potrebuje PEDISIN in nič d rugega.
Velika družinska škatlja zadostuje več mescev in stane $1.00.
Naročite se takoj na sledečem naslovu:
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E. Cleveland, Ohi«.
predmetov; od teh pet predmetov je bil eden angleški jezik, dnigi pa češki jezik, ker me veseli se priučiti popolnoma češke-j ga jezika. Tako som se v enem letu učil dve jezika; seveda za nas Slovence ni težko učiti se eolskega jit'.ika. To sent samo zato navedel, da lahko vidite, koliko prilik je v tej šoli. In kar je največ vredno, je to, da je pristopna j ta šola vsakemu, ki resno želi se i učiti.
Toraj poživljam vas. slovenski j fantje, katerega bi v.-selilo letos septembra v to šolo priti, naj se dbme takoj, pač pa ne kasneje 1 kot do 11. avgusta, na naslov predsednika te šole v angleškem jeziku, ali pa na moj naslov v slovenskem jeziku, ker bomo drage j volje vse storili, da omogočimo j par slovenskim fantom v to šolo priti v začetku septembra letos. Kateri bi pa letos ne mogel priti, naj se pripravi za drugo loto ravno isti čas. če tako želi. Upam, da se bo temu pozivu očlzvjilo kaj slovenskih fantov. Glavni pogoj za vstop v to šolo je dober in zna-čajen karakter in veselje do učenja.
Ako se pa piše naravnost na predsednika te šole, naj so blagovoli omeniti moje ime, da bo predsednik te šole vedel, na katerega priporočilo se obračate na njega.
Naslov predsednika te šole se glasi:
0. M. Steffens, D. D., President Dubuque College. 550 Delhi St., Dubuque, Iowa. Moj naslov se glasi:
Karl II. Poglodioh, Dubuque College, 550 Delhi St., Dubuque, Iowa.
Iskpeno pozdravljam vse čitat:*-lje, oziroma čitato.ljice " G. N."
Karl II. Poglodich.
Rada bi iirvedela za brata mojega moja ANTONA RCKŠE. Pred dvema letoma se je nahajal nekje v Johnstownu, Pa., in zdaj ne vem, kje je. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga ini blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam o-glatsi, kor poročati mu imam več važnosti. — Mrs. Frances Rukše. P.ox 206. I'ledi, Pa. (27-29—6)_
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem so rodni ikoni, prijateljem Ln znancem žalostno vest, da je dne 18. junija preminul moj ljubljeni so-]-rog
MARTIN SEKOL
v starosti 60 let. Doma je bil iz Kala in bival tu v Ameriki .'{4 let. Zbolel je za pljučnico in v osmih dneh izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se je vršil 20. junija.
Tem potom se zahvaljujem dr. sv. Barbare št. 11 in društvu sv. Frančiška št. 48, kakor tudi vsem ostalim rojakom in rojakinjam, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. IIvala društvu sv. Barbare za darovani venec.
Ostane naj vsorm v dobrem spominu in tebi, nepozabljemi, naj bo lahka tuja zemlja.
Rerta Sekal, žalujoča soproga. 529 Mayer St., Dnryea, Pa.

0TXŽJ5 KAKflPX, JS7..~3rm X91T.
Povest o švedskem Robin-sonu.
Robinson in grof Gleiehen tvori Življensko vsebino švedskega ple-menitaša Peter Sparry, kojega življenjepis se je pred kratkim objavilo na Švedskem. Potek življe nje tega Robinsona, ki je živel celo stoletje pred slavnim Aleksan drom Selkirk, ki tvori podlsgo •lavnega rasnana. je vsled tega posebno, zanimiv. Kot mlad mož je l>il ranem«!! * dvema ženskama na samoten otok ter iivel tam do svoje »taroKti. Postal je oee celega naroda, brojeeepa več sto glav.
Rokoprs dokumenta, ki se ga jt razkrilo, obstaja iz dveh delov. \ prevem dehi, ki je daljši, slika Peter Sparre sam svoje življenje na priproHt. a zanimiv način. Rojen je bil leta J50O. Kot desetleten deeek ie izgubil svojega očeta, ki je prišel ob življenje nasilnim potom. Mladi Peter Sparre je prišel Pa to na poljski dvor. Kralj Higis-miind ga je pustil skrbno vzgojiti. Ko je bil popolnoma izobražen, je šfl na potovanja. Imel je s seboj izvrstna priporočila ter prišel na Špansko, kj*r ga je veliki admiral Alvares imenoval kapitanom na morju. Z nekim brodovjem je odphil proti Zapadni Indiji. I7 Centralne Amerike se ga je podalo kot poveljnika neke ladje v Alanih*. Ladjo pa «0 zalotili viharji in na krovu no izbruhnile bolezni, ki m» izmed 2*0 oseb prizanesle le poveljniku, dveina mornarjema. dvema vojakoma, osem najatletni lieeri ladijskega patrona ter 22-letni JSeni krmarja. TVh pet mož, v dt užhi dveh ž^nsk, seveda ni moglo obvladati ladje. Tekom nekega velikanskega viharja je nosedla ladja na skale pri nekem otoku in tam se je moralo pričeti' Življenje Robinzona. Skrbi za vsakdanje življenje nis<> imeli, kajti na otoku je bilo dosti divjačine in sadežev. Poleg tega pa so prišle še velike zalog«* * ladje ter vsakovrst no rodje. Pričelo se je lahko z živ-lj«*njem jmmI najbolj ugodnimi pogoji. Smrt je /aanjšala število na sel jen cev za štiri. Oba mornarja p« sta se v pijapo*ti sprla ter morala plačati to z življenjem. Vojaka pa sta jM./ii je utonila pn ribolovu.
Tako je ostal Peter Sparre san. r dvema ženskama. Razumljivo je. da je pričel živeti z obema ženskama v dvojnem zakonu. Pti tem xn je dala h. i prejšnjega ladijskega patrona črno na belem potrti iti, da bo priznal Peter Sparr* njo v slučaju oprostitve, za svojo zakonsko ženo. Obe sta ga obda rili tekom let s številnimi potomci in večkrat je bilo zaznamovat: tudi dvojčke. V teku 20 let je narasla družina Sparre na 42 osefc Sparre je sam učil svoje otroke vsega, kar je vedH um. Eien njegovih sinov, ki je bil posebno nadarjen. je dobil teoretično predizo-b azbo, drutri »o se naučili kova-Atvs. drugi zopet tesarstva in he„*-re so predle in tkale. Otroci Spar-re-ja so tvorili pričetek novega naroda.
Ko so otroci doraaik; do si poiskali med «\ojimi polsestrami in Polbrati družice in druge in potomstvo Sparre-ja se je izvinred-ro pomnožilo. 40 let po prihodu na otok je štelo prebivlstvo že 230 oseb in Sparre je bil primljen razdeliti otok na več delov. Po petdesetletnem ti vanju na otoku pa vilarja kot posebne značilno, da se ni dogodil v »cm času niti en smrtni slučaj n ,1a ni nikdo obolei. Poročilo se kot.čttje z navedbo, da je sextavil te »(tominc za svuje po tome o.
Dodatrio porodilo tvori drugi del tega rokopisa. V tem se gla^i da bila let& )*<h ntka angleška ladja zanmetia o<l viharjev na neki samotni otok. Prihod te ladje se je pozdravilo z največjim veseljem ter sprejelo posadko na najbolj gootoljubrn način. Obdarovalo »e jo je i dragocenimi stvarmi, katere «*» prebivalci tekom njih bivanja na otoku zbrali. Prvega
[	/I
prišleca na otok označuje rokopis1 po njegoevm imenu, namreč Peter Sparrte ter se navaja, da jc bil v času, ko se je našlo otok, star 85 let. Ena njegovih žena, Ana Pepper, je bila iste starosti, dočim je bila druga, Mavricija Mendoza. enkoliko mlajša. V poročilu se glasi nadalje, da so prebivalci katoliški in da nosijo staro evropsko nošo. Njih jezik je zmes španščine in holandščine in nekateri izmed prebivalcev znajo tudi latinski. — število prebivalcev otoka se je cenilo od osem do devetsto ter se poroča, da je bil njih kralj dober politik, ki je pravično ra&Jelil o-tok.
1	■
Kako so prišli Romanovci na ruski prestol?
Odstop carja Nikolaja II. je nov in važen razvoj v zgodovini Roma-novcev, ki so vladali 304 leta ter si nakopali na svojo vest veliko groze. V številnih slučajih se jih je pa kljub temu plačalo in morali so dati svoje življenje.
Dne 21. februarja 1613 je bil izkliean 16-letni Mihael Feodoro-vič Romanov n Rdečem trgu v Moskvi carjem in samodržcem vseh Rusov. S tem je zasedla prestol slavna ruska dinastija. Stari pra-ded rodu Romanovieev je l>aje prišel v Rusijo v času krog 1280 in sieer iz Pruske, a kar je bolj vrjetno, iz Litavske. Bil je to ple-menitaš Glijanda Kobila, ki je spre jel krščansko ime Ivana ter kmalu zavzel v Rusiji visoko dostojanstvo. Družina Romanovieev je prišla kmalu naprej ter se jo je dvignilo v bojarski stan. Že Andrej Fedor se je zvezal z vladarskim rodom Rurikov in njegov vnuk. Roman Jurjevič, je dal ime celemu rodu ter pripomogel ženskemu članu rodu na carski prestol. Njegova hči Anastazija se je namreč poročila z Ivanom Groznim.
Od tedaj naprej je vladal stalni boj za prestol med hišo Rurik in Romanov.
Boris Godunov. ki je prevzel leta 1589 vlado, potem ko je izmrla nutška panoga vladaske hiše Ru rikov. je skušal z vsemi sredstvi uničiti Romanovce.
Del članov te družine se je pregnalo v Sibirijo, glavarja družine pa se je vtaknilo v samostan ter iz-pretnenilo v meniha Filareta. Po Godunovi smrti so bile razmere še bolj zapletene. Umor je sledil umoru in nekaj časa so se borile štiri stranke- za gospodstvo, dokler niso bojarji konečno izvojevali zmage. Med njimi je bil najbolj odličen rod Romanovcev in ker ni mogel biti izvoljen earjem Filaret, ki je bil menih, je postal car njegov 16-leui sin Mihael, proti kateremu se je vprizorilo več atentatov na življenje.
Tiger in bivol.
Boji med živali spodajo do najnovejših -easov med nt al no razve-seljevanje naroda. Rimske igre v tem oziru «0 l.ile naravnost slavne in tudi pozneje se je na Španskem, v Franciji ter tudi v Nemčiji vprizarjalo take boje med d i vjinii živalmi. Dandanes se mo-i ra človek napotiti v Orijent. da more prisostvovati takim prizorom. ki morejo vzlruditi le gnus pri izobraženem človeku. V Indiji se naiprimer še danes vpri-* a rja boje med tigri in bivoli in taki boji tvorijo glavno točko pri Haviratnem programu domačih knezov.
V vseh posameznostih popisnje tak brutalen prizor potnik Friderik Jagor:
— Z nekega pavilana. ki je bil okrašen z dragocenimi preprogami. setn mogel zasledovati cel: prizor. V nekako šest mertrov visoki ter deset metrov dolgi okrogli klertki iz bambusovih palic se ie nahajal s cvetkami okrasen bivol, kojega rogovi so bili močno
r """
jpdalačeni. Na damo znamenje se 'je odprlo vrata, vodeča k manjči j kletki, v kateri se je nahajal tiger. Pozornost ljudstva je postal« splonna. Tiger se pa ni pokazal. Sele tpotein, ko se ga je dalj časa trpirkoilo z žarečimi drogi, je zlezel iz majhne kletke v veliko, a ni kaz»l nikakega veselja do boja. Parkrat je letel naokrog z vidnim strahom, dokler ga ni sunil bivol, ki ga je dotlej opazovali z ra\ nodušnostjo neprizadetega, z rogom, nakar je tiger, ves prestrašen, splezal navzgor po steni kletke«. Z vrelo vodo in sunki s sulico se ga je spravilo tudi od tam. Ljudje, <nahajtayoči se v bližani kletke, so neprestano raizjarja<li obe živali, dokler ni skočil tiger ter zasadil svojih zob v desno uho bivola. Svoje šape pa je obenem zapiort v tilnik bivola. Sletfcnji si je zaiinan prizadeval, da bi se o-prostil. Rjovel je na glas ter potegnil tigra večkrat po tleh naokrog. Konečno je izpustil tiger ter dobil par tako močnih su-nkov. da je obležal kot mrtev. Bivol ga je ovohal, a kakor hitro je poskusil tiger udariti po njem, je dobil tak udarec, da je iztegnil vse «ti-ri od sebe.
Popoldne se je nadaljevalo /. bojem. Ker pa ni bilo nu noben •način mogoče napotiti tigra, da bi zapustil svojo kletko, se ga je u-bilo ter postavilo na njegovo mesto drugega tigra, kateremu se je n.-* zelo previden način oinotalo krog repa gorečo vrv. Žival, ki je vsled bolečin naravnost ponorela. je takoj skočila v kletko, v (kateri «»e je nahajal bivol. Nasled-j njega (prizora ne bom nikdar po-|zabil. Tiger je uporabil, popolnoma proti programi u, široki hrbet svojega nasprotnika kot skakalno desko ter se kot blisk prerinil skozi ograjo. Po poti, katero so napravili presenečeni gledalci, je zbežal v džungle Džaipurja, kjer se ga je (pozneje ujelo v neki pasti.
Po usmrčenju.
Neki angleški morilec je bil obsojen na vislice, nakar naj bi se njegovo truplo takoj izročilo nekemu vseučiliškemu profesorju, da ga secira. Sodbo se je izvršilo v bližini Londona in truplo izročilo kirurgu, ki ga je takoj položil na operacijsko mizo, vspričo svojih slušateljev.
Pri seciranju so bili navzoči ne le 'dijaki, temveč tudi nekaj oseb iz sodnije. — Kirurg je truplo natančno preiskal ter pričel nato govoriti pred zbranimi notelušalci: — Gospodje! Tukaj vidite hudodelca, o katerem sem prepričan, da se živi. Prožnost sklepov ter navzoča gorkota telesa mi dajeta gotovost, da ga morem v par minutah obuditi v življenje. Če pa pomislimo. kako okrut morilec je bil ta človek preje, se moramo tudi bati, da bi zlorabil to svoje dru-iro življenje v nove zločinske svr-he. Vsled tega je najbolje, da dopolnim sodbo še enkrat ter izvršim seciranje.
Pri teh besedah rn predno ga je mogel kdo prekiniti je porinil obsojenemu v prsa ostro klino. Edini, ki je dobil pri eel i stvari oster ukor, je bil raibel j, namreč radi malomarnega postojanju pri obeše-11 ju.
"Očetu Litve".
Ta napi« se n&haja na spomeniku Friderika Viljema I., ki se nahaja v Berlinu. Njegov sin, ki ga je spremljal tjakaj leta 1739, sc di o njem na sledeči način:
— Litva je bila opu&toeena vsled kuge in dvanajst do petnajst mest brez prebivalcev j? bil žalostni pogled, ki se mi je nudil. Kralj je storil vse, da to deželo zopet razvije. —
Vse ali right, a seveda za prave prusaške namene.
* -
Daniel C. Koper, dlan tarifnega odbora.
Mnogoženstvo v N. Y.
Skoro eel o svet je proti pol i garni ji ali mnogoženstvu. Mormon-stvo je v očeh navadnega človeka šala ter vera, katero so prire-dili nalašč za one, ki verujejo v hareme.
John T. Iland, mormonski tenor, ki študira v New Yorku, pa zre na celo stvar z drugega stališča ter iz javlja, da je v New Yotrku več mnogoženstva kot v njegovi last ni deželi.
—V 1'tah, — je izjavil, — kjer se je sklepalo večkratne zakone med'mojiin lastnim narodom, namreč Mormoni, bi si nikdo ne upal vzeti druge žene, dokler ni mogel pred cerkveno oblastjo dokazati, da je vzdržal svojo prvo ženo na primeren način, to je, da jo je založil z vsemi udobnostmi življenja.
Če ima kak Mormon eno ali deset žen, je vsaka posamezna preskrbljena. Vsakega posameznega otroka se tudi vzgoji ter mu dajo priliko, da pride v življenju na-iwej. Potomstvu Morinona se daje vsaj čisto življenje, čisto kri in skrb spoštovanja vrednega očeta.
Ko so ga vprašali, kaj misli o postavi, katero se je sprejelo leta 1901 in s katero se prepoveduje mnogoženstvo meld Mormoni, je rekel Mr. Hand, da je popolnoma za dovoljen. Njegov oče je imel le eno ženo in on sam ima le eno ter ne čut nikake potrebe, da bi jih imel več.
—	V kolikor sem prizadet jaz. — je nadaljeval, — mi ena žena popolnoma zadostuje. Mislim tudi. da mora ena zadostovati vsakemu. V obrambo mnogoženstva pa hočem tukaj izjaviti, da so bili o-ni možje, ki so imeli več žena, vsega spoštovanja vredni, da so bili odkriti in čistega značaja, dasi-ravno je svet mogoče obsojal njih nazore glede zakona.
Mr. Hand je postal zelo resen, ko je primerjal Nevryorčane ki i2 vršujejo mnogoženstvo, z Mormoni. Rekel je naslednje:
—	Newyoreani se poroče z eno žensko. V kratkem času pa se naveličajo ter vzamejo skrivaj, potf roko, drugo, pozneje še drugo in ta'ko napre j. V ni kakem oziru niso vezani skrbeti za te ženske, ki so kmalu vržene na veliko gnojišče v gozdu ni poligamističua, če se uničenih življenj.
Ti možje imjo kaj malo smisla za čast. Če rode take ženske druge ali tretje vrste otroke, ni »o-bene postave, ki bi ukazovala očetom, da skrbe za to potomstvo. Ti nečastni ljudje zasledujejo torej svoje nečastne cilje ter prepuščajo nesrečnim materam skrb za njih same in za otroke.
Z več strani sem že slišal, da so možki po svoji naravi poligami-sti. To so morda v resnici, a jaz ne verujem v to. Najbolj divja žival more govoriti o živalih na ta način. Zakaj bi bil potem človek t E-dina nesreča je, da niso ljudje še dosti civilizirani.
Mr. Hand je odobril postavo.
katera prepoveduje večkratne zakone ter priznal, da niso bile vse žene Mormoncev za to postavo al!
soglašale z njo.
— Ljubosumnost T Mormonke so prav tako ljubosumne kot so žene v New Yorku. Edina razlika med obema poligamistoma je, da se vrši prvo poligamijo odkrito, z dovoljenjem cerkvene občine, dočim se izvršuje druga na skrivnem ter nečastno.
Mladi mormonski tenor prihaja iz družine pionirjev, ki so morali premagati neštevilnio težkoč ter obdelati suho krajino, o kateri se je izrazil Daniel Webster, da je brez koristi in izgubljena.
Tega mladega farmer j a so pre« pričali, da ima njegov glas obseg kot ga mora imeti glas opernega peca in že v svojih mladih letih se je pričel baviti z glazbo, ki ga je zelo veselila.
RAZGLEDNE HIŠICE.
Okrajni gozdar George H. Ce-eil iz Oregona je ravnokar razpisal ponndbe za stavbinski materi-jal, s katerim se bo zgradilo tri standard razgledne hiše na vrhovih Mount McLaughlin, Diamond Peak in Rusteler Peak.
Te hiše bodo zavzemale po dvanajst kvadratnih čevljev. Okna bodo obrnjena na vse strani ter nudila razgled. V nižjem delu hiše bo stanovanje za eno družino, do-čim bodo v kupolah vsi in št rum en ti. potrebni pri takih razglednih hišah. Glavna naloga t°4i razglednih hiš bo. da se hitro ugotovi požre, nastajajoče v gozdovih. Slične hiše bodp zgrabili pozneje še na drugih gorskih vrhovih v Orego-nu in Washingtonu.
Ruske delavke.
Petrograd, 26. junija. — Generalni štab je imenoval odbor pod predsedstvom neke ženske, da uredi splošno delo za ženske.
Lepa pošiljatev.
Včeraj je dospelo v New York za $9,700,000 zlatai Pošiljatev je bila namenjena J. P. Morgan & Co.
HZASTOPNIKI,
kateri so pooblaHeni pobirati naročnino ca dnevnik **Glas Naroda". Narofl-nlna ca "Glas Naroda" Je: ca celo leto $3.50, za pol leta $2.00 In sa Četrt lets pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero Je prejel In Jlb rojakom priporočamo.
Ban Frudaet, CaL: Jakob Lorlln.
Denver, Col«.: Lonla indoltok la Frank Skrabec.
Lead vlile, Colo.: Jerry JamnlE.
Pueblo, Colo.: Peter Cull«, John Germ, Frank Janesb In A. Kochevar
Smlida, Cola la okoUca: Louis Costello.
Somerset, Colo.: Math. Karnaly.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Rudmaa
Aurora, HL: Martin Jurkaa in Jernej B. VerblC.
Chicago, DL: Joa BoatlC, Joa Bllab in Frank Juxjovec.
Depoe, HL Is okaOca: A. Me2nju-t .a.
Joliet, DL: Frank Bamblch, Anton Bamblch, Frank Laurlch, A. Oberstar in John ZaleteL
La Salle, DL: Matija Komp.
Livingston. DL: Mia. Clrar.
Nihali, DL fes okolica: Mata.
Jolshek,
North Chicago, DL la skoHra: An too
Eobal in Math. Ogrin. Sow Chicago, DL: Frank Cerne. Springfield, DL: Matija BarborW. Waukogaa, DL fat okolica: Math }grin in Frank Petkoviek. Choookoo, Kana.: Frank BeBsnlk. Kotauabm, Kons.: Joe Knaefio. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans In okolica: Bok nim In Frank Kerne.
Ksnsos City, Kana.: Geo. BajuS la Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank Auguida. Bingo, Kans.: Mike Pencil. KitxmiHer, tfd. In ckoUea: Frank Vodopivec. Baltic, Mkh.: M. D. Llkovlch. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe. Martin Bade in Pavel Shalt* Detroit. Mick.: Joe. Glaslch. Manistique, Mich. In okolica: Jons Kotzian.
Chishotaa, Minn.: Frank Gorie, Jak Petrich In K. Zgonc.
Ely, Minn, in okolica: Iran Goule, Jos. J. Peshel, Anton Poljanec in Louis M. PeroSek.
Eveleth, Minn.: Lonls Govže in Jorij Kotne.
Gilbert, Minn, fat okolica: L. VeooL Hibbing, Minn.: Iran PonSe. Kitzviile, Minn, la okolica: Joa Adamlch.
McKinley, Minn, in okoUca: Fr. Bole New Duluth, Minn.: John Jerina. Sartell, Minn, in okolica: F. Triller Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena, Mont, in okoUca: Frank Petrich. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Crlch. Roundup, Mont.: Tomafi Pauiln. Dawson, N. M ex.: Mike Krivec. Gowanda, N. ¥.: Karl SterniSa-Uttie Falls, N. *.: Frank Gregorks in Jernej Per.
Barberton, O. la okolica: Math
Kramar.
Bridgeport, O.: Frank HoCevar. Collin wood, O.: Math. SUpnlk Is John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakot Debevc, Chas. Karllnger, J. Marlnčlii Frank Meh, John Prostor In Jakot Besnlk.
Lcrain, O. In okoUca: Frank Anaei« Louis Balant In J. KnmSe. Niles, O.: Frank KogovSek. Youngstown, O.: Anton Klkelj. Oregon City,Ore«.: M. Justin la J Mlaley. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambrldge, Pa.: Frank Jakie. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Brooghton, Pa la okolica: Antoi Ipavec.
Burdine, Pa. la okolica: Jobi DemSar.
Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike Ko£eva2 Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, VU Bovanfiek In Joa. Turk.
Claridge, Pa.: Anton Jerina In Antoi Kozoglov. Dunlo, Pa. In okolica: Joseph Suhor Export, Pa.: Louis SupanCIS In Fr Trebets.
Forest City, Pa.: Mat. Kamln, Fraal
Leben In K. Zslar. FareU, Pa.: Anton ValentLndfi. Greensburg, Pa. In okolica: Fran) Novak.
Hoetetter, Pa. la okolica: Fran!
Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ii
John Polanc.
Luzerne, Pa. la okolica: Ant
Osolnlk.
Manor, Pa. In okolica: Fr. Demlar Moon Bun, Pa.: Frank Maček In F* PodmllBek. Pittsburgh, Pa. fas okollca: U. B
Jakobich, Z. Jakshe. Klarich Mat., I Magister, L Podvasnlk in Jos. PogaCar Beading, Pa. in okollca: Fr. Spehar
South Bctklehf. Pcnaa.: Jora^
KoprlvSek.	u
Steelton, Pa,t Anton Hren. Turtle Creek, Pa. la okolLa: Fraai Schlfrer.	i
Tyre, Pa. fat okolica: Alois Tolar, Wert Newton, Pa.: Jooip Jovaa. Wiiloek, Pa.: J. PeterneL Murray, Utah in okolica: J. it«—»M+ Tooele, Utah: Anton PaldC.. Black Diamond. Wash.: «. . Porenta.
Davis, W. Va. In okoUca: John
Brosich in John Tavielj.
Thomas, W. Va la okoUca! j.
Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Aug. Collander tm
Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie, Martin Koo, John Stampfel In Heronin Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton Dernier la Frank Skok.
Bock Springs, Wye.: Frank Fort ana. A. Justin. Valentin Mardna in Vd. ttwIWa
NAZNANILO IN VABILO.
Iz urada društva sv. I">ančiška Senif. šr. 46 KSK.J v New Yorku, ki je ustanovljeno dne 4. julija 185)7, se naznanja, da se priredi VELIKA SLAVNOST dne 4. julija t. 1. v proslavo 201etnega obstanka.
Zato najvljudneje vabimo cen j društva ter ostale rojake in roja, k in je iz ffreater New Yorka, da se te naše slavnosti v kolikor mogoče obihiem številu vdeleže.
Društva in posamezni rojaki s^ snidejo v društveni dvorani v Hotel KoenLg, 167 E. 4. St., New York, do pol devete ure zjutraj in potem točno ob tricetrt na devet pa odkorakamo skupno 7. god-l>o na čelu ter z tzastatvami jk> redu, ki ga bo določil F. O. Tassotti. Vsak član naj ima znak svojega društva. Korakali bomo po 4. uli-e.i do 2. Ave. in po 2. Ave. do St. Mark's Place v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer se prične ob 0. uri slovesna sv. maša, pri kateri bo iz prijaznosti napram našemu društvu pelo slovensko pevsko in dramatično društvo 'Domovina'. Po sv. matši odkorakamo po Ave. A iia 4. ulico v društveno dvorano Hotel Koenig, kjer bo pripravljeno malo krepčilo za vse vdele-/ence. Opoldne bo banket v obče znanem Henry Walter's Emerald parku v Glendale, L. I. Banket se prične točno ob 12. uri in stane za osebo $1.00. Popoldne ob dveh sc prične piknik in stane vstopnina samo 15^. Tirraln bo izvrstna, godba. Izžrebalo se bo dva cekina, en za pet in en za deset dolarjev; kegljanje za lepe dobitke, vsakovrstna zaibava in ples.
Vse one, ki se bodo vdeležili slavnostnega banketa, pa prosim, da se javijo najkasneje do 30. junija v soboto pri predsedniku Mr. Joseph Rems, 2327 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y., ali pa pri tajniku Mr. Anton Pavli, 410 5. St., New York, kjer se dobe listki za banket.	9 4
Torej še enkrat najvljudneje vabim vse rojake in rojakinje iz Greater New Yorka, da se polno-številno vdeleže slavmosti, s tem pokažemo javnosti naše složno delovanje.
Anton Pavli, tajnik.
(26-28—6)
Izrežite ta oglas za pozneje.
Nov zakon najvišjega sodišča zabrani prodajo likerjev po časopisih, ki imajo naročnike v suhih okrajih. Ta list ima take naročnike ter ne sprejme več mojega oglasa, zato vam svetujem, da ta oglas izrežete in ga obdržite za poznejšo rabo.
MOJA TRGOVINA Z LIKERJI NA DEBELO je na Liberty Ave.f blizu Union Depot — prilični kraj za zunajne kupce, torej za tisoče, ki žele, da se jim liker j 0 pošlje s ekspresom.
Ako hočete POSTREŽBO — TOČNO — V SVOJO . ZADOVOLJNOST — LIKERJE — NAJBOLJŠE KA KOVOSTI — pridite ali pa pišite ČABAUKU.
Vi ne boste več videli OGLASA v tem listu, dokler najvišje sodišče ne razveljavi zakona — zato NE MISLITE, da sem prenehal trgovati. Jaz bom še vedno nadaljeval s točno postrežbo, kakor sem to delal tekom zadnjih 19 let in moji predniki tekom 45 let.
Zapomnite si moj princip: "KDOR KUPI PRI ČABALIKU, DOBRO KUPI".
S.CABALIK
Pišite po cenik.	947 LIBERTY AVE.,
near Union Station PITTSBURGH, PA.
Iščemo lOOO premogarjev
Si!!^ V Siilh	J*mc*on*	County, Pennsylvania* od kjer moramo ulaemti 1000 koksovih peči. —'
E^ij vor Daia v«k dan - nobenih ntnoati - ni Hrajka - C. H. Trick krtrfaa n, pUČ* ki je n^jviija v tej deželi. Po-vpr^m seal ukk - $7 do $8 ne, d&a, pe, tudi več, ako hočete več deleti. Hi vode — ne plinov. Premog 8 čevljev. Mi imamo mnogo slovenskih dmiin, kjer ima samec lahko dobro hrano. Tudi je mnogo kompanijskih hiš (sa samce)	stanarina
wiJJL*0^ (5 sob hlia $10.00 na mesec). Ik>bra pitna voda. I^ndska iola s 10 soba^ — vi^a iola in ce^ve. 700 hi*
[Washington Coal & Coke Co., Dawson, Fayette Co, Pa.
¥
GLAS NARODA, 27. JUN. 1917.
Naprej skozi moje srce,
Za Gls* Naroda priredil Kratogorski. .
je tisti Medenov Gašper lazil za Anko. Ta blaga duša mi ni hotela razodeti, da ga je že parkat odslovila, meneč, da je moja čaša brez tega prepolna grenkosti.
Dragi del.
Kolo sreče se ni vrtelo v mojo korist. Sest mesecev sem se trudil in i>kal zlato, a brez uspeha. K temu se je še pridružila druga nesreča: na vsa pisma, pisana Anki. nisem prejel besede.
Vest se je razširila, da se je dalj«? na zapadu našlo zlato. Delal sem tako slabo, da sem jedva životaril ; zatoraj sem sklenil preseliti se na zapad.
Novica o zlatu je bila neresnična; ko sem prijel jaz, so drugi od hajali. Žalosten sem postavil život na samotnem kraju. Prvi na-s lniki so zgradili lesene koče. V teh bajtah sem se nastanil.
Zgubil sem bil pogum. Obup me je začel polaščati, ko sem pri-čel 7. delom. Zlati drobci so bili redki in so jedva zadostovali da sem* se prehranil.
Tudi drugi rudokopi niso bili na boljem ter so drug za drugim zapuščali kraj. Tu patam je še delal kak človek.
Potem se je sreča naglo obrnila: našel sem kopo zlata!
Naslednji dan drugo in že spet drugo. Ne ravno toliko, toda vsekakor toliko vredno, da se mi je izplačal trud prejšnih mesecev.
Postal sem malo pogumnejši; nebo se ini je zdelo malo modrej-£e.
Tuj mož, izglecral je kakor mlad fant, se je priselil k meni. S pomilovanjem sem ga opazoval. Prišel j" bil iz starega kraja. in obžaloval sem ga. da bo pokopal svoje lepe upe v tuji Ker sem si želel tovariša, sem mn ponudil v moji koči stan.
Smejal sem se, ko ie od govoril, da bi raje stanoval sam za se. — Kt-r ji? bilo dosti praznih koč, se je nastanil mladi tujec v eni bli-zo moje.
Postala sva dobra tovariša, toda o svoji prošlosti fant ni maral govoriti. To me je navdajalo z mislijo, da dečko nima mirne vesti in to tem bolj, ker me ni nikdar pogledal v oči. Na glavi je imel vedno klobuk z velikimi krajci.
Toda to ni zmanjšalo najine-nra prijateljstva. Meni nič mar, kaj ga je tiralo z doma iu jaz ni-tem, da bi lučal kamnje vanj.
Dasi ni bil zgovoren, bil je tem bolj poslušen in kmalo je vedel o moji preteklosti vse.
Ni še bil dovršen teden v kraju, ko se je pripetilo nekaj, kar je razburkalo moje burno življenje. Nek mož mi je bil prinesel list iz oddaljene naselbine. Nek-lo leži ondi umirajoč, me želi videti.
Ko sem čital, da je to diurnist notarja Zbašnika, sem sklenil, da ga obiščem. Slučajno je vozil mimo nas nek voznik iz one naselbine. vzel me je na voz in naslednjega dne sem bil pri postelji pisca omenjenega lista.
Mož ni pretiraval; smrt ga je imela zaznamovanega. Pogledal me je in dejal t
—	Ali me poznate T
Odmajal sem z glavo.
—	Vrjamem, kajti ta mrzlica me je zelo izpremenila. Molil sem da bi ostal živ tako dolgo, da hi videl vas: moja molitev je bila uslišana. &el sem vas iskat. Vest ne je pekla. Bil sem — takrat ne-vedoma — sokrivec one goljufije, izvršene nad vami. Potem sem vsled bojazni pred sodnijo molčal. Toda vest me je grizla neprestano in odpotoval sem, da vas najdeni.
—	Vi govorite, — sem dejal — v ugankah.
—	Notar Zbašnik je delal za vašega očeta in za gospoda Medena. Ni mi treba praviti, kako to da je bil Zbašnik pod pritiskom Medena. Meden je bil mož, kateri se ni zbal ničesar. Dokler je on živei, si nisem upal napraviti tega koraka. Toda Gašper, dasi lopov, nima očetove moči. Prilika se mi je ponudila in izkoristil sem jo...
—	Še vedno govorite v ugankah.
—	Potrpite! Vaš oče je bil ponižen mof, zaupljiv, lahko ga je bilo varati. Izposodil si je dva-tisoč dolarjev na svoje posestvo. Ko je umrl, porodila se je v Me-denu misel, da bi se polastil posestva. Dolg je bil vknjižen v knjigi in podpisan od vačega
Se v istem letu mu je sledšl Vermolov, podčastnik v gardi. Dobil je 250,000 rubljev ter bil v milosti 16 mesecev.
Katarina II. je postala medtem stara 57 let in vse kaže, da »e plemeniti kavalirji tudi za velike nagrade niso hoteH več uda jati moški prostituciji. Vsled tega je naslednji ljubimec tudi podčastnik. Dobil je 3,260,000 rubljev.
Nagnenja despot in je so postajala vedno bolj odurna. Letu 1788 je našla mladega in lepega kozaškega častnika, Niklaševskija, ki je nastopil kot ljubimec številka štirinajst.
Se v istem letu je bil dvignjen na njegovo mesto neki drugi. Bil je to neki Zubov ter bil prej poročnik v gardni kavaleriji. Izmed vseh je vstrajal on najdalje v milosti despotrnje, namreč celih 8 let, do njene smrti, ki je nastopila v novembru 1790. Dosegla je starost 67 let in zadnji njen ljubimec je dobil v tem času 2 miljo-na 700 tisoč rubljev.
Razven teh darov je plačevala Katarina svojim ljubimcem redne plače iz svoje privatne šatn-lje. Tekom 34 vladnih let so dospele te svote do višine osmih in pol milj on a rubljev.
V celem je izračunal Cazad, da je izdala Katarina If. za svoje ljubimce ogromno svofr> 90 miJjo-nov rubljev. Pri tem niso vp oštevam stroški za vzdržan je dvora ter drugi izdatki za osebo cesarice.
(Konec.)
Zahvala predsednika Wilsona.
Washington, D. C., 26. junija. — V nekem posrovoru s senatorjem Lewisom iz Illinois se je predsednik Wilson zelo laskavo izrazil o ameriškem časopisju. Rekel je, da je v prvi vrsti časopisje pripomoglo. da se je podpisalo dovolj posojila za svobodo ter da se je registracija tak rt" dobro izvršila.
Predsednik se bo naje v ITrat-kem javno zahvalil ameriškemu časopisju.
Vojni davek Rumuski.
Jassy, Rumunija. 25. junija. — Nemčija je naložila Rumunski 250 lailjonov frankov (50 miljonov dolarjev) vojnega davka.
Slovenska Društva
po Vseh Zjedinjenih državah imajo zfc geslo, da kadar treba naroČiti
DOBRE IN POCENI
draštrene tiskovine, ae vselej obnuje na slovensko unijsko tiskarno
t 'iii-. ntn m -s—1—j. A . --. - -j - - 99
tieveianflsKa Amerika
W Isdslajemo ▼sa društvene, trgovske in privates tiskovine. Naša tiskarna j« najbolj modeiao opremljena izmed vseh slovenskih llrtnia v Ameriki Pilite za eene vsaka tfakovtne na, p tednu se obrnete kam dru° gsm. ^Prt nas dobit« lepSc. eeneji« in boljfts
CLEVELAN0SKA AMERIKA
tttVA SLOVENSKA UNLJSKA TISKARNA
«019 ST. CLAIR Am CLEVELAND, O.
. ...At ■


„ -__1..._________1_ ____________
— Avtentična lista priznanih ljubimcev njenega veličanstva cesarice Katarine II. Rojena je bila dne 29. aprila 1729 ter se poročila v poletju 1745 s sedemnajstletnim ruskim eesarevičem Petrom. Kot žena careviča je trikrat prelomila zakonsko zvestobo, in sicer prvič s komomikom Soltikovom drugič z grofom Stanislavom Po-niatoTvskim, katerega je pozneje dvignila na poljski kraljevski prestol, in tretjič s komornikom grofom Strugonovom. Kot eesari-ea in za časa, ko je njen mož Peter Tli. še živel in po njegovi smrti z grofom Grigorijem Orlovom. Slednji je bil najprvo stotnik pri artileriji, pozneje pa poveljnik neke armade in cesarski prime. Tekom trajanja razmerja je dobil od svoje vladarice 17 miljonov rubljev. S tem je postal prvi plačani ljubimec cesarice.
Po smrti cesarja, kot prosta vdova, si je izvolila in plačala cesarica naslednje ljubimce:
Leta 1765 Viscnski-ja, mladega gardnega častnika. V milosti je bil nekako dva meseca ter dobil za to 300.000 rubljev.
Leta 1772 nekega Vasiljičikova. podporočnika garde. Bil je v milosti 22 mesecev ter dobil za to 1,110,000 rubljev.
Leta 1774 je sledil Potemkin (Patjomkiii). V prvih dveh letih je dotil nekako 9 miljonov rubljev. Da pa naveličanega privez-* Še nadalje nase, ga je obsipala cesarica z bogastvi, tlako da je zapustil oib svoji smrti premoženje 50 miljonov rubljev, dasi ravno je bil zelo radodaren ter živel v velikem slogu.
še z njim skupaj je nastopil 1. 1776 njegov tajnik Zavadovskij ter dobil za to 1.330,000 rubljev.
Leta 1778 je sledila številka s Srbin Zorič. hulz&rski častnik, ki je bil eno leto v milosti fer dobil
1,420,000 rubljev.
Leta 1770 je sledil podčastnik Rimskij Korzakov, narednik v gardnem polku. Bil je v smilosti 16 mesecev ter dobil 920,000 rubljev.
Temu je sledil leta 1780 gardni častnik Lasnskoj, ki se je vzdržal štiri leta ter umrl v milosti. Dobil je 3.260,000 rubljev.
šen. Ko je stopil na noge in se vsedel, sem ga začel pošteno o-števati.
Niti besede ni odgovoril. Ko sem končal svojo malo pridigo, je vstal in, ne rekši besede, šel iz koče. In naj omenim tu, da ga nisva nikdar več videla.
Anka mi je pravila, da j-Gašper, ko je umrla njena mati, neprestano zasledoval in nadlegoval. Zato je sklenila bežati k meni. Spoznati pa se ni dala radi tega, kc^r se je hotela do dobra prepričati o moji ljubezni.
Ko sva se vrnila na Angleško, sva bila — mož in žena. Med potoma sem pregledal dolžno pismo, bilo je pristno. Uradnik mi je bil izročil original.
Notar Zbašnik je bil bojazljiv lopov in je popolnoma priznal svojo krivico. Prav za prav bi ga bil moral dati zapreti, a imel je ženo in otroke, in poleg tega je bil že prileten mož, ter sem mn prizanesel.
Resnica je tudi glede premoga. Celo posestvo je podkopano in podrito, in tam, kjer popre je ni bilo videti delavca, dela sedaj na stotine mož.
Kmalo se bodem moral preseliti, toda vedno se še obotavljam ker ne morem zlahka zapustiti drage domače grude.
Sreča in zdravlje vlada v naši hiši. Mimo in zadovoljno življenje uživamo.
Katarina Hi njeni ljubimci.
(Nekaj spominov iz ruske zgodovine.)
Peter Veliki je bil divja individualnost, delaven in olcrut barbar, ki pa je bil dostopen kulturi. Najhujše, kar je ustanovil, pa je bil mistični earizem, ki je držal narod za goltanee prav do izbruha uspešne sedanje revolvcije. Ta pa je odpravila sedaj tudi to bedasto mistično potvoro.
Zopet smemo preskočiti par carjev ter se ustaviti pri Katarini II., in občudovati to strašno "zanimivo" žensko. Ko se je Katarini posrečilo spraviti s pota svojega "soproga" Petra III. ter se polastiti prestola, je tudi ona mislila, da se mora pečati z vsakovrstnimi reformami, da mora podpirati umetnost in vedo ter sploh iirrati zelo liberalno ulogo. Še bolj kot s tem pa se je pečala z vojnami, osvojitvami in "Ijubezmjo" Ze to tvori dokaz, da ni imela v mislih ljudski blagor, dasi-ravno <t je dopisovala z odličnimi duhovi dotičnega časa ter morala poznati žalostno usodo brezpravnih.
V upravi je dovršila Katarina despotično - caristično neomeje-nost. Liberalna nagnenja je imela le z ozirom na plemstvo. Važna pa je brla ona preosnova, katero je nameraval že Peter I. ter jo skušal izvesti tudi Peter III., namreč izaplenjenje cerkvenega premoženja, vsled česar so postali samostani iz lastnikov uslužbenci vlade. Stavilo se jih je namreč pod upravo gospodarske komisije in vsled tega je mogla posneti sedaj smetano država mesto cerkve.
Glede zunanjih dogodkov, ki so se završili za časa Katarine 11-, je omeniti vdeležbo carice pri delitvi kraljevine Poljske.
Zgodovine, pravi o Katarini II. naslednje:
— Leta 1796 je umrla ta vladarica v starosti 67 'let. Le malo je zgodovinskih oseb, ki bi 2aslii/ile. da se jih postavi tako na sramotni oder kot ravno to Katarino II. Zgodovinopisci pa mečejo plašč pozabljivosti tudi preko sramotnih dejiainj te ženske. Dolžnost resnicoljuba pa je pojasniti narodu te stvaan. Z eno besedo je treba reči, da je bil še malokateri prestol tako omadeževan z nečistostjo kot ravno ruski aa -časa Katarine II.
Kot razvito dekle šestnajstih let se ,je poročila Katarina s sedemnajstletnim nezrelim mladičem. Razumljivo je vsled tega, da se ji je moralo zdeti vse moštvo I kot nekaka potvora. Polagoma je izgubila vsako nravno oporo ter pbdala vedno gWMje. Koneeno je postala njena strast naravnost bolesrtria. Vse tO bi nas pa kaj črtalo brigalo, če bi se potom brezmejnih izgredov vladarice ne vzelo iz žepa naroda naravnost nesaa-slišamih svot.
Glasom neekgn avtentičnega vira, ki pa je postal sedaj Vsled skrbi posameznih vlad popolnoma nedostopen, je izračun SI Fran eoz	koliko so stale cesarico
tičnem vim se dak	1
Slovensko samostojno bolniško podporna draštt
za Greater New York in okolico
w	———	^
edino postavno prisnano slovensko društvo v Greater New Torku, sboroje vsako četrto soboto zvečer v mesecu t "BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5. ulira blizu 3. Ave. v New Torku in se prične
točno ob 8. uri zvečer.
ODBOR:
Predsednik: ALOJZIJ SKRABAR. 424 E. 9th St., New York City, N. Y. Podpredsednik: ALFRED JUDEŽ, 63 Ten Eyck St., Brooklyn, N. I. Tajnik: JOSIP POGAČNIK, 66 Ten Eyck St, Brooklyn, N. Y. Zapisnikar: JOHN GERJOVTCH, 328 Bond St, Brooklyn, N. T. Blagajnik: ANTON KOSIHNIK, 340 E. 6th St., New York, N. I. ^SuflifeteSŽtel*
^ ~	NADZORNI ODBOR:
LUDWIG BENEDIK, 2302 Catalpa Ave., Brooklyn, N. Y. VINKO ZEVNIK, J93 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. Y JOSIP SVAL, 216 Ten Eyrk St. Brooklyn. N Y.
DRUŠTVENI ZDRAVNIK: Dr. HENRY U. ROBINSON, 301 E. 10th St, med Are. A In B. New York, N. Y.
MU
Dr. C. A. Urueta, _columbijski državnik._
—	Ne boš, — jc zarežal. — Tu ni Anglija! Tu je moč nad pravico! Ti imaš dolžno pismo, ki je moje!	-
—	To je laž!
—	Jaz hočem dolžno pismo i-meti, to je vse. Ali je imaš tukaj?
—	Imam, pa ti ga ne dam!
—	Bova videla! Ti si prav tak bedak kot je bil tvoi oče. Življenje je tu poceni. Ce hočeš še ke-daj videti Anglijo, ti povem, daj mi pismo.
—	Nikdar, dokler je še iskrica življenja v meni!
—	Bojim se, da ne ho dolgo v tebi, — je rekel srdito. - Nisi pri zdravi pameti. PosvetiiK li na dni g način.
Predno sern s*'* mogel ganiti, je že potegnil iz žepa revolver in ga nameril name.
—	Ali ti to imponira? — je rekel porogljivo, — ali naj sprožim? Ako ne daš od sebe dolžnega pisma, potem bo počilo.. . Ti veš. kako dobro znam zadeti fazane. Pa tudi s tem malim o-rožjem morem dobro pogoditi,
—	Ako me misliš strašiti ...
—	Nikakor. Ubiti te hočem!. . Dam ti eno minuto časa — štel bom sekunde in ko prištejem do šestdeset, sprožim. Ena — dve — tri — štiri —
—	Stoj!
Beseda je zadonela iz sosednje koče. Oba sva se obrnila. Moj novi tovariš je vstopil. Skočil je med naju in nadaljeval:
—	Lopov! Ti nočeš ustreliti neoboroženega človeka?
Sedaj mi je bilo jasno.
Spoznal sem tiste lepe oči, tisti nežni glasek. Tudi Gašper je spoznal in zavpil divje:
—	Tako! Tu sem ste torej pobegnili, Anka! Iskal sem vas vse povsod in — našel tu!
—	Jezik za zobe — tat in morilec !
—	Bodite previdni!
To je bilo bolj podobno rjovenju divje zveri nego človeškemu glasu.
—	Jaz lahko oba ustrelim! Niti žive duše ni miljp daleč okoli, da bi slišala.
Videl sem, da bo to izvršil, kar je govoril. Njegove oči so se — bliskale divje.
j Sinila mi je v glavo misel, katero sem hitro izvršil. Stopil sem k mizi, ugasnil petrolejko, potegnil Anko na tla, sam pa skočil vstra^.	#
Uprav isti trenofcek je počil strel in obenem kriknil ženski glas. To mi je dalo orjaško moč: ako je ranil Anko, potem stresem iz njega življenje.
In malone bi bil storil tako, kajti, ko sem skočil k njemu, zgrabil sem ga z rokama za vrat in ga vrgel na tla. Dasi je bilo temno, vendar sem spravil njegovo roko, ki je držala revolver, pou moja kolena.
Ankin glas me je privedel nekoliko k pameti ter rešil Gašpar-ja. Da, priznati moram, bil sem namenjen umoriti ga.
—	Ivan, ali si ranjen?.
—	Ne niti trohico, — sem krik nil. — Tamkaj poleg petrolejke so vžigalice. Prižgi luč, da si o-gledava tega lopova. Ni se treba ničesar bati, njegova korajza je izčrpana.
In res je bilo tako.
Ko je zasvetfla luč, sem videl, kako mirno je ležal Gašper in se močno bal, da sem šel predaleč.
Vlil sem mu v usta parkrat žganja, in naposled je odprl oei.
BIL je drugačen človek. Pokazal sem mn, ds imam v roki nje-gov.revolver. Tod* to je MIo ne potrebno; bil je doeela prestrm-
ne, kot priča. Vse sem napisal jaz, ki sem bil takrat glavni u-radnik pri notarju.
—	Še vedno...
—	Oh, ste neumni! Oni dan, ko je umrl vaš oče, se je Meden po svetoval z notarjem in z menoj. Dolžno pismo se je z nova prepisalo in se je glasilo namesto dve-tisoč na petintrideset tisoč dolarjev!
—	Sveta nebesa!! Li je taka lumparija mogoča?
—	Vi mi ne morete hujšega o-čitati, kot si oeitam sam. Precej potem, ko je bilo dolžno pismo po narejeno, se je meni oglasila — vest — ter me pekla neprestano.
—	Kaj pravzaprav je dalo povoda taki podli krivici?
—	Dejstvo je, da je na dan svoje smrti vaš oče plačal onih dvatisoč dolarjev. Prišel je bil k notarju in mu izročil denar; rekel mu je, naj dobi dolžno pismo od gosp »da Medena ter mu naj isto vrne. Med tem, ko je Zbašnik govoril z Medenom, je prišla novica o smrti vašega očeta. To je bil začetek.
—	Potem takem ni bilo niti beliča dolga na posestvu?
—	Ne, niti fieka. Nasprolno, premog je bil najden na posestvu in je sedaj eden čevelj zemlje — vreden več kot je bil poprej eden oral.
—	In dolžno pismo?
—	Je pod to posteljo. Skril sem ga radi varnosti. Poiščite ga. jaz sem preslab.
Segel sem bil z roko pod blazino in potegnil iz pod nje — dolžno pismo našega posestva.
—	Ko je umrl Meden, — je nadaljeval bivši uradnik, — me je bojazen minula. Sklenil sem krivico popraviti. Dolžno pismo ni bilo Gašparjevo, ampak vaše. Iskal sem vas in, hvala Bogu, na-sel, predno me bo jetika umorila.
Ni več govoril. Postal je miren. Ni se več bal smrti. Videti je bil zadovoljen, da je zadostil za svoj greh.
Po noči je umrl z mirnim smehljajem na ustih.
Hvaležnost me je vezala, da sem dal moža pokopati. Po pogrebu sem se precej vrnil nazaj v k^mp. Hotel sem čim prej mogoče odpotovati domov.
Moj novi tovariš je bil vesel, ko sem mu povedal, kaj se je zgo dilo. Ko sem mu omenil, da nameravam naslednje jutro rano odpotovati, polastila se ga je nekaka žalost.
—	Kmalo se zopet vrnem, — je rekel, — imam nekaj v moji koči...
In predno sem ga mogel zadržati, je že izginil.
Bilo je nekaj otožnega v njegovem glasu, ko je govoril, in čudil sem se, zakaj bi moral biti tako potrt, če t»e razideva. Pa tudi jaz sem čutil neko naklonjenost do njega vedno bolj in bolj.
Med tem. ko sem tako premišljeval, so se vrata moje koče na-gloma odprla in vstopil je mož.
Spoznal sem ga precej: bil je Gašper Meden.
—	Tako, — je dejal z zlobnim nasmehom, — naposled sem vas le našel--tat!
Treti del.
Težko se mi je bilo premaga-1 ti. Da me ta človek imenuje tata, to je bilo preveč.
Spomnil sem se. da mrzlo kla-dvo razbije vroče železo in — premagal sem se.
—	Obiskali ste, — je zarohnil — Zbašnikovega uradnika?
—	Sem. Je že mrtev. Umirajoč je skušal popraviti krivico...
—	Le nikar tako svetohlinsko. to mene ne gane. Mrtev, — da, ušel je pravici, ker je vkral dokumente, ki so bili —--
—	Narobe je res, — sem ga prekinil. — kajti izročil jih je postavnemu lastniku.
—	Ila! — in njegove oči so za-žarele pri tem vskliku. — Torej sem prav poučen. Povedalo se mi je, da vam je mož izročil svoje papirje. Potem talcem ste vi prejemnik ukradenega imetja.
—	Molčite, Meden, — sem dejal in se divil moji hladnokrvnosti, s katero sem govoril, — z vami nimam ničesar opraviti. — Vaš oče mi je prizadjal zadosti gorja ter me p9gnal po svetu; toda njega je zadela praVičnost božja...
—	Tudi tebe bo zadela, prokle-ti svetohlinee!
Opozoril sem ga, da tudi on ne uteče svoji usodi. Sploh pa če i-ma z menoj kaj opraviti, naj to stori v^A^Uj^ksmor nkfia ie
Nas o v, ki sem ga nadel moji povesti, je precej romantičen. Toda natančno odgovarja dogodku, ki ga hočem opisati, ko me je nek lopov hotel umoriti.
Bil sem v Oxfordu v drugem letu vseučilišča, ko me j" zadela nesreča ter uničila vse moje upe j bodočega življenja. Brzojav me je zval domov — moj oče jc bil na smrt bolan.
Moj oče je bil izboren jezdec. Kupil je bil mladega žrebea. — Odjezdil je z doma zdrav in jak.' a čez nekaj časa so ga prinesli domov polmrtvega. Konj ga jej malone ubil.
Njegov resen obraz in niajanjej glave mi je, povedalo več, kot bi! tni povedale besede. Moja navzoči nost je predramila očeta iu —j vzlic zdravnikovi prepovedi — je! s težavo izgovoril:
—	Dolg — je r*-ke! — sem plačal...
To je bila njegova sadnja izjava. Kaj je mislil, nisem mogel razumeti, bil sem preveč žalosten, da bi bil skušal razumeti.
Pogreba se je bil udeležil go- j spod Kranjo Meden in njegov sin Gašper. <'udil sem se temu. ker se je prijateljstvo med našo in Medeuovo družino zadnji časi preeej ohladilo. Neko«" so bili Medeni iu Gabri dobri prijatelji.
Presenetilo me j«-, ko sta po po grebu gospod Meden in nj"gov, sin stopila v našo hišo.
Prečital se je testament. Vse premoži-nje j«- pripadlo meni. — Bil Keut glavni izvrševalce oporoke. Gospod Meden in sin sta še! obsedela. Notar je imel še nekaj povedati, to je bilo jasno.
Ni se mogel pripraviti, da bi! povedal, konečno je le izjavil:
—	Zvedeti morate najhujše, — Gaber; vam ne ostane prav ni-i cesar. ^b^b
—	Oporoka...
—	Da, vem, hočem reči, da jej premoženje vačiega očeta jako zadolženo. Prnl nekaj leti si je bil izposodil pri gospodu Medenu denar. Ti*ti dolg je vknjižen na j hiši in vsem zemljišča. Dmzega' ni nič.
Osupnil sem. Moj oče mi o tem ni ničesar pravil. Z menoj ni J nikoli govoril o svojih gospodar-! Mkih razmerah; tunatral me je ve-1 dno za dečka.
—	Vi lahko ostanete tu. — je ispregovoril gospod Meden, dokler
ier.....
. — Dokler, — sera povzel še vedno ne povsem razumevajoč. — Kaj mislite?
_ \e smete si zadevo preveč
gnati k srcu. Dokler je živel oče. nisem silil. Sedaj moram skrbeti sam »se.
—	S.- vedno ne...
—	Razumete t Potem vam po vem dovolj jasno: zemljišče, hiša \ si- je moje, dokler ne poplaeate dolga in zaoKtalih obresti.
—	Koliko?
—	Petintrideset tisoč dolarjev.
To me je privedo k zavesti. -I
Petintrideset tisoč dolarjev?
Kako *e je iiiog -l moj oče ta-j
Pogledal aein notarja Zbašnika. Notar je žalostno pokiiual z glavo. Razumel sem s«slaj da sera ob vse premoženje.
To«!a naglo sem se o«llo«"il. Čeprav sem izgubil vse imetje, o-! stal pa mi j«' moj ponos.
Precej, ko uredim svoje stvari, hočem zapustiti dom, kateri! n i bi! več moj. I)a bi pre jemal ka-j koršnokoli miloščino iz Me«lenovih rok, tega nikakor ne.
Porogljiv nasmeh krog ustnic j njegovega sina je še bolj pospešil'
* : - _______I
moj namen.
Ne«!avno pred tem sera prejel liat o«I mojega šolskega tovariša ki je pred nekaj leti odpotoval v j Avstralijo zlato kopat, ter našel are«*®. Tpdi jaz sera sklenil iti. -—; Morda mi bo boginja sreče v tuji-1 ni bolj naklonjena kot mi je bila1 v mojem rojstnem krsjn.
Samo nekaj je oviralo moj ko-; rak. Teiko mi je bilo posloviti se od Anke, od dekleta, katerega j sem ljubil. A ljubil sera jo zelo, j zelo. zatoraj se mi je zdela loči-; tev tem težja.
Toda bil sera revež — revež r edinim ponosom. Ne hotel bi je| siliti, da bi morala deliti t menoj , rcficiae, čeprav sem vedel, da j me tudi dekle rado trna, in bi se ! zame rado žrtvovalo.
LoŠitev je bila Žalostna. Anka je bila polna upnja. Dejala je, da sluti, da bom našel srečo v tujini iU bova še enkrat srečna.
■lx^.	»_ •	j.l
i u at rat mi se ni uuo znano, ua i
P
1
GLAS NARODA. Tt. JTTt. 1917
Jugoslovanska
m:
Katol. Jednota

Inkorporirann dne 24. januarja 1901 v državi Mina
sedež v ELY, MINN.
GUkVNI URADNIKI:
Predsednik: MIIIAKL ROVANSEK, R. F. D. No. 1, ConO-mang h, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Peerl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GKAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh,
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "MH, So. Chicago, 111.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Blaek Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
F08EPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Meaaba Ave., Duluth, Minn
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, G024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yda. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
FRANK KOCnEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
_ V«i dopisi, tikajoči s« uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Zastonj
poskušnja čaja
Pišite se danes po poskusu jo Father Mol linger jeva rastlinskega čaja, senzacija 1 na zdravniška iznajdba, hvaljena ' od botnfh ljudi po fell Ameriki, katerim 'je bilo zdravje jiovrnjeno.
Za zaprtje, revmatizem, nečisto kri, glavobol, kašelj in prehlad, za slabotne upadle ljudi, za trpeče na ueprebavl, za nered v željen, Iglicah, jetrah in mehurju. nI bolj primernega zdravila kot : iz 1.1 raznih rastlin sestavljen Father MoIin«erjev SLOVITI ČAJ.
P«.>>ljite svoj naslov na dopisnici in IPREJKLI BOSTE BREZPLAČNI ZA- njf'šolee profesorju VITEK. DA POSKUSITE PKEDNO dide.
KIPITE. Mi b« ■nio iMislaii breznlai"no	,
OPIS FATHER MOLLINGERJEYE	* ""»km
(iA ŽIVLJENJA. KATEREGA MORA IMETI VSAKA HIŠA. NASLOV:
Moilinger Medicine Co.
21 Moilinger Bldg. Fast Partt Way (N. S.) Pittsburgh, Pa.
dlan na bolnikovo čelo in odma-juje z glavo. Čaka tako nekaj časa. gleda po navzoenih in se pomeša mednje.
Gospa Ana skoči k njemu in ga vpraša z očmi.
On odvrne:
—	Vederemo!
Tudi Gustinčič stopi k njemu in vpraša z očmi. Zdravnik izgovori troje besed po vrsti, od katerih je čuti le zadnjo.-____mem-
brorum...
Gustinčič nič ne razume, ve torej ravno toliko, kakor prej. vendar avtomatično pokima,
Zdravnik veli:
—	Zapustite bolnika! Po par urah se vrnem!
Klobuk posadi na glavo že v sobi. Dragotin sko<"i za vr&ta in jih odpre na stežaj kakor sredin doktor o-
eim dalje rasa bolnik nepremično leži in t v. k o sope. Popolnoma resen postane, dvigne oči in leti 7. njimi po ostalih navzočnih, kakor bi iskal pri njih pomoči, ali vsaj pojasnila.
Gospa Ana stopi sama k bolni-'skeče.
v sosed-
I njo sobo, posede po zofi in fot»-jljih okoli mize in molči. Gospa A-; na prinese na mizo peciva in vina v visoki rožasti steklenici, ki je popisana z verzi.
Eden izmed njih se glasi:
Mladi fantje vino pili, da »rorkeje bi ljubili;
starci v grlo ga točili, da na smrt bi pozabili. Okno dalje od mize je odprto. Zunaj enakomerno dežuje, iz prelil knjanepra žleba teče curek dežev nice, pada na pesek v vrtu in pra-
Gospod profesor.

(Konec.)
VII.
dan leži profesor
Drugi <ian lezi profesor v po-stejji in se ne gane. Oči ima zaprte, roke leže blede in upadle na odeji tik suhega života, prsi se visoko dvigajo, usta ko odprta in iz njih prihaja težko in glasno dihanje.
Ženakam leti vse iz rok. Marica hoče postaviti kozarec votle na nočno omarico, pa se ji ob robu kozarec zadene, prekucne in — ubije. Gospa Ana leti po stanovanju, sprejemno sobo hoče urediti, stari prt potegne z mize in pozabi in prezre dvoje krožnikov, ki sta ostala od včeraj na njem. Oba odletita na tla in se razdrobita na drobne kosce.
Tudi kanarčka sta ušla. Nekdo je pozabil zapreti vratiea. skozi odprto okno sta sfrčala in zdaj letata spodaj po vrtu z drevesa na drevo.
Zunaj je blato in d*'ž in mrzla aapa, ki hoče odnesti dežnike in jih vije in puli iz rok. Služkinja Lenka se bori z njo. vleče dežnik nase. privzdiguje zadaj krilo in išče po mestu domačepa zdravnika.
Na njegovem domu je izvedela, da je šel v kavarno, v kavarni so ji sporočili, da je najbrž na izprehodu in šele zunaj se je domislila, da so se marker ji iz nje norčevali. Kako bo na izprehodu, ko je vreme tako, kattor bi se bližal sodni dan!
Leti zopet na tlom in zdaj ga »rečno najde.
—	Prosim, milost i vi gospod, — hiti vsa zatopljena. — naš gospod »o zboleli. Hitro, hitro!
Zdravnik je star in siv. od mize, kjer sedi in nekaj piše. se o-brt» proti vratom, odloži pero in natakne nanosnike.
—	A, glej jo! — pravi. — Kateri gospod tof Ali Bezlja jev ali •leetjajevf Kaj misliš,, da sem jaz kak Habakuk ali Salomon, da bon kar v mislih uganil tisto, kar bi morala ti povedati t
—	SČetinar, gospod profesor Seetinar! — sope slniiknja.
—	A, — se začudi zdravnik in udari z belo pestjo rahlo ob mi-so. — Poglej no! Prijatelj, sošo le« ftčetinar! Kaj pa mu je t
—	Leže, — pripoveduje dekla preplašeno. — Kar leže, pa težko
Leže, — kima z glavo doktor.— No vidUL tako, tako! Le in reci, da bom kmalu tam. prid ir j a Lenka domov, stojita obe lanski ob postelji in kli-četa in rotila Hslnilri, naj bi jima povedal, kako mu je.
doiffo čaaa m re* nekoliko »treSsie in ogdaai, a tako, da ga
—	Slabo, slabo, — šepne.
Cez dobro uro pride zdravnik. Žepske pozdravijo, on odzdravi rezervirano in mirno, odloži klobuk in palico, vzame sam od mize stol, ga nese k bolnikovi postelji in sede. Najprej gleda v obraz, potem prime desnico in tipi je žilo. Zatem vzame iz žepa nekakšno črno podolgovato stvar, nastavi širši konec na bolnikove prsi. pristavi k drugemu lastno u-ho in posluša. Zopet spravi tisto stvar, vstane, stopi h glavi, prim° za brado in jo trese:
—	No, — pravi, — prišel sem te obiskat, prijatelj Sčetinar. — Jaz sem tvoj sošolec Luka Koc-mur, kaj me ne boš nič pogledal*
Počaka nekaj časa in doda jrlasneje:
Kakor vidim, si nekaj bolan, Sčetinar! Kje pa kaj čutiš narobe!
Zdravnik trese brado močneje, lolgo čaka, stopi nato nazaj k ženskam in reče s tihiin in z zaupljivim glasom:
—	Mrtvoud ga je zadel, po vsi levi strani ga je!
Gospa Ana pogleda v strop in vzdahne, gospodična Marica pa plašno in naglo vpraša:
—	Ali ni nobene pomočit
—	.Ta, — stokne zdravnik. — Ce ne pojde bolezen naprej, bomo /e kaj pomagali. Ustavilo se bc potem in v takem slučaju že o-stane nekaj upanja. Če bo šlo pa naprej, se nam pa prav slaba o-beta. Potemtakem se ne bo ustavilo. pa utegne naenkrat nastopiti katastrofa.
Ženske stoje kakor okamenele, a zdravnik prosi za črnilo.
—	Bomo nekaj zapisali in poslali v apoteko, — govori spotoma, ko stopa k mizi in seda zanjo.
Okoli enajste ure dopoldne pridejo Gustinčičevi: gospodar sam. oba sina in teta Agata.
Frednik je v obraz še bolj rdeč kakor je ponavadi, govori sunkoma in sili pri vhodu nervozno naprej.
Vladimir je miren in dostojen. Dragotin čudno v ognju, kakor bi bil prišel na vojsko, teta Agata objokana in oblečena v črno. Ko vidi jokati gospo Ano in gospodično Marico, se še sama prav bridko razjoka.
V bolnikovo sobo »o vstopili vsi skupaj tiho in po prstih. Prvi je stopil k postelji Gustinčič sam. prijel bolnika za roko in ga ogovoril:
—	Poglej me, Julče. prišel sera te obiskat in prosit za zamero...
t Vprašam te, ali so tiste vejice \ redne toliko, da bi se midva, — dve stari prijateljski korenini, — sporekla in sprla! Turška motila. še bova prijatelja, kakor sva bila do danes!
Uednik se smehlja in čaka od-
kovi postelji, prime moževo bra-<lo, kakor je videla, da je napravil zdravnik. maje jo polahko sem in tja in jokavo klice:
—	Juleek, moj zlati Jiilček, ali me res ne slišiš, ali me res ne ---
, In zaihti in se zvije z gornjim životom, kakor bi jo pograbili močni krči.
Vladimir jo prime naglo pod roko in jo peii* na zofo.
Teta Agata stoji ob vznožju, pod očmi ima podolgovate rdeče pe;re. tudi njen čokati nos je — rdeč in solze ji vise od trepalnic, ki neprenehoma utripljejo. Ravno kar je segla v žep in zdaj drri rjavo, pomečkano in ponošeno rokavico v zraku, miga z njo gor in dol in jo kaže bolniku.
—	Vidijo, častiti gospod profesor in učenjak. — govori in ga o-nika. — ali vidijo tole roka vie i-co. ali jo še poznajo, ali se še opominjajo, da so jo zadnjič prf nas pozabili? Naj pogledajo, naj!
Dragotin se pritihotapi za Aga-tin hrbet, pograbi po rokavici kakor po metulju, ki bi frfotal po zraku, in jo vrže zadaj nekam za omaro v kotu. Agata mu hoče nekaj reči, ali Marica naenkrat za-joče s tako ostrim glasom, da sune v ušesa kakor sivanka.
Vsi se ozro vanjo, tudi bolnik /-gane z ustmi, čudno zahrče in Gustinčič ga naglo kliče:
—	Ila, — pravi. — Glej, .Tulče, jaz sera Anton, tvoj stari pobratim!
K ženskam se obrne in zamahne z roko:
—	Ne jokati! — veli karajoče in ogovarja dalje bolnika:
—	Turška jnotika. povej, Julče. da mi ne zameriš tistih pik in vejic..
Bolnik dvigne spodnji laket desne roke. nese ga kvišku, nese nekaj časa in nenadoma opeša. Roka omahne, pade nazaj po odeji in vse je tako, kakor je bilo. Profesor diha in hrči, kakor bi mu tekla v prsih drobna žaga.
Popoldne pride zopet zdravnik.
To pot mu prinese Dragotin svoj stol, gospod doktor pokima Gustinčiču. molče sede, potegne iz žppa uro, prime bolnika za roko, gleda na uro in zgiblje z ustnicami. Nato vstane, položi levo
Kje je Mehikanec?
Marica sedi nasproti okna, —
gleda v dež in reče Dragotinu _
brez misli in zveze:
—	Xaša kanarčka sta ušla!
_ — Javite policiji, javite takoj! <'e hočete, javim jaz! — odgovori Dragotin resno in važno.
VITI.
Tisto noč je ostal zdravnik pri bolniku. Ni bilo nikakšne iz-premembe. Profesor je ležal vznak, držal usta vedno enako odprta., bil miren in sopel in hropel, kakor bi kdo žagal trkasto desko.
—	Ali naj dam zdravil? — je vprašala Ana nekako okoli polnoči.
—	Zdaj ni več treba! — je od govoril zdravnik in ženske so se jnad njegovimi besedami razjo-;kale.
Vladimir je rekel Marici:
—	Ne žalosti se preveč. To je namreč nas vseh usoda. Tako boš ti ležala nekoč na smrtni postelji, tako jaz!
Marica je gledala predse, kakor bi videla pokrajino, ki bi je ne mogla pojmovati. Kakor bi ne vedala, ali je tisto drevje, kar se izteza v zrak, ali so tisto rože, kar pisano cveti po poljanah. In prikimala je mehanično.
Dragotin je stopil k očetu in rekel:
—	Oče! Na Dunaju so zdravniki, ki prereže j o umorajoeemu prsi, operirajo v zadnjem hipu srce in tako rešijo marsikatero življenje. Petindvajset procentov takih operacij ostane!
—	Tepee! — ga je ošvrknii Gu stinčič z besedo in. pogledom. — Pamet bi ti bilo treba operirati!
Okoli ene ure je stopil zdravnik iz bolnikove sobe na prag in pomigal zbranim, naj stopijo za njim.
Tiho, po prstih so ga vsi ubogali, eni pobledeli, eni zardeli in se bolj splazili, kakor prišli k bolnikovi postelji.
Profesor je dihal tiše, včasi prestal in za dolgo prenehal. — Nenadoma se je njegovo suho telo dvignilo v valoviti črti, kakor bi lezla po njem kača. Zaprl je usta in škrtnil z zobmi. Vse obrazne poteze so se pobesile, trepalnice so se za polovico dvignile in sama kalna in umazana belina je gledala izza njih.
Zopet je odprl usta in pričel Čudno šepetati:
Narod, tebe prav 1 ubiti, moji cilji so vse dni! Moja sreča, tvoja sreča: druge sreče zame ni! Po teh besedah je vedno počasneje dihal, popolnoma prenehal, zopet vzdihnil in zopet nehal.
Po obrazu se je razlila voščena barva in na čelu so s« prikazale drobne potne kapljice.
Zdravnik, ki je držal bolnikovo desnico, je rekel:
—	Zdaj je konec! Smrt je nastopila!
Poiskal je klobuk m palico in odšel.
Ženske so zajokale in zakričale. Gospa Ana je vpila:
—	Kje si zdaj moj ljubi, ti — moj najljubši, ti moj najsvetejši? Kaj naj počnem reva sama — brez tebe t Kdo mi bo dajal svete, kdo me bo rodi! po cesti živ-
Marica je tekla v kuhinjo, na-•faafla m tmm w «*> m rahlo
in enakomerno ihtela. Bilo ji je, kakor bi se v duši odtrgalo nekaj od nje, in _ to jo je peklo in bolelo.
Vladimir je prišel tiho za njerf hrbet, položil desnico okoli njenega hrbta proti pasu in jo stisnil k sebi.
—	Ali ti je hudo? — jo je v-prašal mehko in sočutno.
Ona je-takoj vstala, oklenila se ga in ihtela dalje na njegovih p*
sih.
—	Za naju je še toliko solnca! — jo je tolažil in gladil po mehkih laseh.
Teta Agata je iskala za otaiaro
profesorjevo rokavico in spraševala Dragotina :
—	Kam si jo vrgel ? Za sponki io bom imela !
Služkinja Lenka je zaprla mr-i i če ve oči in izpovezala*brado. Ko ie odšla, je ostal urednik sam pri mrtvecu.
Stopil je k njemu, prijel ga za voščeno desnico in govoril-
—	Vid iš, pobratim moj, prosim te lepo, oprosti mi! Ni bilo lepo. la sem te tik pred smrtjo žali*, norec sem bil. Pozabljeno naj bo med nama, pozabljeno...
Tudi njemu je hudo. Grlo se mu stisne in glas ne more več skozi. Čudno posmrkava. mrličevo delnico trese, obrne se stran in okli-«le ven na hodnik.
Tam stopi k oknu in gleda v — noč...
Zjasnilo se je.
Zvezde svetijo nad meistom in med njimi plava lunin srp. Zrak. ki hiti skozi okno, je svež in skoro mrzel.
I "redu iku pride na misel, da leta morda še tod okoli prijateljeva duša---
Pogleda nazaj v temo za seboj iii zopet ven po brezkrajnem nočne m ozračju.
Nekje poje petelin, sicer je še vse tiho.
S. R. KIRBY, FRANK GOUZE. predsednik.	blagajnik.
MINERS STATE BANK,
Chisholm, Minn., ^
se vam vljudno priporoča za vse bančne paJe, kakor čekovni promet, hramilne vloge in zavarovalnino.
Na«a banka je pod strogim dr žavnim nadzorstvom in vse vaše vloge so pri nas absolutno varne Plačujemo po '\c'c od hranilnih vlog.	(19—6 v 2 d^
POZOR, ROJAKI!
Rad bi izvedel za tega tička. ki se imenuje Anton Levstik, podo-mače Ju reso v iz Travnika- pri Loškem potoku. Pri meni je na Tirani in stanu ter je neznano kam pobegnil in mi odnesel #35. obenem tudi rojaku Joe Lavrieu $22. Rojaki sirom Amerike, va mjte so toga tička. da še katerega ne bo na ta način prevaral.
John Proson, Prosen Camp. Ki g Bay, Mich.
VABILO na
VELIKO PLESNO VESELICO.
katero priredi MIKE BULIC v svojih prostorih v Thoina.su, Va.,
v soboto dne 30. junija.
Pi •ičetek plesa in zabave točno oh 6. uri zvečer. Vstopnina prosta Tem potom vljudno vabim vse Slovence in Slovenke ter Hrvate iz Thomas, Coketon, Dm is. Ren-bueh, Pierce, Kenipton in Henry, da se te proste zabave vdeležite.
Za postrežbo bo dobro preskrbljeno.
Za obilni po«sef se priporoča
(25-27—0)	Mil.-e Tini L*
Mike Bulič.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRAVAH
Kuba bo odpravila smrtno kazen.
Havana, 26. junija. — Senat je s 17. proti enemu gla.su sprejel resolucijo. da se odpravi smrtna kazen. Sklep so taJkoj poslali vladi, od katere pričakujejo, da ga bo odpravila. Ta sklep je bil spre-z ozirom na to. da je mnogo častnikov, ki so se vdeležili zadnje kubanske vstaje, v ječi n pričakujejo sodnijske obravnave.
Čistoča je pol življenja.
Ta stari pravični pregovor se npoStcva največ pri čistin neponareje-nlh pijačah, katere morete dobiti po najnižjih cenah le prt stari krm Jen ■ki tvrdkl: MORRIS FORST COMPANY.
Cm« MkaUrih pijaf;	i*I«m
B#lo ali rdečo žitno iganje...... ...........$2.0» do	$4 00
Krinjevec. gin....................$2.«i	s.uu	$3.50	4JW
Ci»ti fini Spirit....................................3.(J0 3.60	4.'O
Fini rum........................ * 00	2.MI a 00	4jM
Kumnovec. kimel................ 2.(Ml	2.50 3 'JO	4.00
Slivov ka...................................................f.SO 3.00	4 00
Tropi u je vet............................................2.60 too 4.-00
Port vino.................................................2.00	2.W	«.00
Fino bek> ali rdeče vino od..........1.00	do	Z.'jO
Pri naročila od »5.00 ali več plačamo ekspress. Na vshod do New Torka in zapad do Chlcaga. Naročila odpofiljemo Se tlatl dal, ko Jih do-bemo. Pišite takoj po cenik na naslov:
Morris Forst Company,
JOŽEF HOROWITZ, predsednik
10« Smithfleld S t,
Pittsburgh, Pa.
Importirane Franz lubasove harmonike
■o neprodane. Imel bom salogo lopet po končani vojni, ter se sa pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nov« KOV-ČKJE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno m manesljivo.
Alois Skulj,
323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y.
VPOSTEVAJTE.
AJtq telite izvedeti sa naaloT svojih sorodnikov, prijateljev, cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, hilo, trgovino itd. Ako ielite objaviti krst, leni ter, ialostinko itd. Ako ielite dobiti delavce ali delo u sebe. Ako ielite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ
znau-
L
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienib državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejii in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v itiri in pol miljone (4,600.. 000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane-------------------------__$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane___________ $1.00
Enkratno iskanje dela stane.............. $0.30
Etokratna objava ienitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane __________________ __ $1.00
Enkratno društveno naznanilo stane________$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnili oglasih.
naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite nai
"GLAS NARODA"
New Year k, H. T.
vpoAtevaj*~ naše geslo, da ne sprejmemo ogla* mw9 ako jih spoanamo za dvomljive in s tem varujemo naše naro*oik* pred rasnimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa sterm-jemo vtem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se preprl-Hjo Če je oglas v nafrpnm listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo proda-J*lc*i Mikaj nI Posebno velike vainoeti je za vsakesra vri naroČilih p«
;.- ' I
-
uitm^Hbil ««Mna*tetftT
. AM« 1-JE1 ' -■a	*
"nr.
i- '" '	^"itfisili ' \ •:;»•'£ > & ■:.,':■■ ■-.

QLAS NARODA, 27. JTN. 1917.
podp. društvo
©
svete Barbare
m
m
U ZED EN JENE DRŽAVE SEVERNE A MERITE. Sedeš: FOREST CITY, PA-
liMrytrimM fee 21. Janoarjs 190? v driavi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
PmlMdatt: F. R. TAFCHER, «74 Ahsay Are, Rock Spring«, Wyo.
rodprwlOTdDlk: JAKOB DOLENC, box 181, Brougfaton, Pa. Tajalk: FRANK PAVLOV^IČ. box «47, Forest City, Pa. Fomotni tajulk: AV(JUST liosTlftA, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOH1P MABJNClč, 5W05 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pum.Aai ti«*»Julk: ANT. MOCHEVAH, KFL>. No, 2, box 11 P.Hdgeport. OMa
NADZORNI ODBOR: Prcdwdalk nadt. odbora: JOSIP PETFRNEL, box 1», Wlllolk, Pa.
I. nadaornik: JKKNKJ HAKNKR, box 6T», Kur,line. I'm.
1 aadaornlk : IVAN GRoAKU. 885 E 137tb SL, Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR: PwdaMfatk porot, odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72. EL Mineral. Kana I. porotnik: FRANC TEROP«"-|<\ H. F. D. Na 3, box 14C, Fort Smith, Ark. i. porotni*: J«»SIP UoEoB, 1U1C So. 14Ui Ht^ Springfield. 11L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. JOflIP V. CKAHEK, M3 R. Oblo St.. Pittsburgh, Pa.
tlarflo: "GIAS NARODA". 82 Cortlandt SL, New York, N. Y.
OnVna druftva. odroaa njih uradniki mo naproSenl poAlljati th> do-pirn dtrvktuo na rtavD*>ga tajnika in nikakor drugega. l*>nar naj se pa po-»lija e«llno |»4ooi j—itnlb. ekMprvttuib ali tionftiih denarnih nakaznic, nikakor ne potom privatnih <Vkuv. na naslov: Frank Pavlovi1!«, Farmer« k Miners National Bank. Porvst <*Uy. Pa.
\ •*«<aju. da opnxi>o društveni tajniki pri poroOlih glavnega tajnika pomanjkljivosti, naj t« nenudoua naznanijo »radu glav. tajnika, da uiako popraviti
Adela je nenadoma pogledala skozi okno in vzkliknila:
—	Mr. Hawes! — Kdo bi si mislil! — Ne, ne, kaj takega pa nisem mislila I
—	Kdo pa je ta Mr. Haves? — je vprašal Davton smeje. — Morda je pa prišel tebe obiskat. —.Njegova žena je bila moja najboljša prijatelj iea. — Marija Morris. — He i bogatega Morrisa.
—	No, saj že prihaja. — Bo že sam pojasnil uganko — je rekel ] »avton.
In res je skoraj v istem hipu potrkalo na vraLa.
V sobo je stopil naš znanec Sander, ki si je pa seveda nadel <lruffo ime. — Imenoval se je Hawes.
—	Gospodična Adela! — je vzkliknil ter ponudil mladenki ro-
—	Vesel sem in srečen, da vas dobim zdravo in veselo. — To -.ta pa gospold in g^>spa Dayton, kaj ne*
Priklonila sta se, in Mr. Davton je rekel:
—	NaSa mala prijateljica vas je že prej opazila. — Ona vas ze pozna, kaj ne?
—	Tukaj imam pismo, gospod Dayton, od državnega pravdnika i/. Sinkville. — To pismo mi je omogočilo, da sem mogel priti v vašo hišo.
—	A*, od jrospoda Porella. — Že doljro ea.sa se nisva videla.
—	Vedno se vas z ljubeznijo spominja. — Pred par meseci je »ostal državni pravdnik in zdaj se mu prav dobro godi.
—	Kako pa gospa Hav.es? — Kaj (dela Marija in kje je? — je vprašala Adela. — Dozdaj mi niste še ničesar povedali, niti o nji niti .» njenih stariših. — šaj so v Luisiani, kaj ne?
—	Potemtakem bi jaz ne inojrel biti še tukaj — je rekel San-ler. — Ne, ne, plantaže nismo kupili, ker smo dobili zelo slaba porodila o onem kraju. — Pač smo si pa nabavili farmo pri Sinkville. —
—	In Marija je z<la i pri Sinkville? — je vzkliknila Adela vf*se-■I. — Oh, kako krasno! — To mesto je oddaljeno komaj še>*t milj d Helene. — Upam, da jo bom lahko že tekom par dni obiskala.
—Saj >*-in prišel samo zastrantega sem. — Le pripravite se na laljši obis-fc. kajii Marija vas lie bo tako hitro* pustila od >.<•!»♦•. — Najbolje je, ee se takoj odpravimo.
(Dalje prihodnjič).
V A B IL O na
SLAVNOST BLAGOSLOVLJE NJA ZASTAVE,
katero priredi dr. sv. Jeronima št. 153 KSKJ v Canonsburgu, Pa., v sredo dne 4. julija t. 1.
na praznik proglasenja neodvisnosti.
Prieetek točno ob 9. uri dopoldne. Vspored :
1.	Ob	uri odhod z godlbo na čelu iz dvorane na postiajo, tam se bo sprejelo vsa cenj. društva, ik se pripeljejo z vlakmi iz obeh strani, namreč iz Pitts- j burgha, Pa., in vVashingtona, Pa.;
2.	Ob l^ll. uri bo s postaje' sprevod v cerkev sv. Patrika, nato pa blagoslovi jenje društvene j zastave.
3.	Kratki sprevod korakanja z
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST, 7 «
622 PENN AVE., PITTSBURGH, PENN A.
Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let. Ako imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kapavl-co. izgubo semena, bolno kri, nervoznost, želodec, ledice, mazulji, revmatizem m druge bolezni, uprašajte za nasvet Dr. Rosenthala in povedal vam bc če ste ozdravljivi.
POSEBNA PONUDBA za kratek čas je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni s zdravljenjem vam vrnem dva dolarja.'
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi iz Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On 2ell zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penit Ave,, Pittsburgh, Pa.
__ .	,	u»t«novljen t PHUbur*hu trn*. 20 let.
Uradne ore:tedensko od 9. zjutraj do 5. popol, Ob četrtkih in sobotah od 9. sjutraj do & zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne.
Govor! te slovensko.	Ne zdrav, po ooSti.	Izrežite in obdržite to objavo
Muke si-bske duhovščine.
Washington, 26. junija. — Srb-odbo na čelu po naselbini Alex-|sko poslaništvo je objavilo sle<le-ander Place in potem se vrnemo (M>: —
v dvorano.	— Bolgari so v zavzetem srb-
4. Pozdrav "navzočim, nato raz- skem ozemlju brutalno postopali vitje zastave In nastop i-.mih »o- s srbskimi škofi in duhovniki. — vornikov.	'Škofa iz Serjrujeva so zaprli v ne
IZ URADA NADZORNEGA ODBORA.
K »r L'l ivnetra uradnika S. P. D. sv. Barbare, me veže dolžnost, naznaniti vsem članom in članicam naše organizacije, da se vrši revizija o/in ena zborovanje yrlavnih uradnikov dne 16. julija. — Vsleo t jr prosim |Ki«(ta ine tira lnik< m posamezne Tlane. ako imajo krjco Tjrošii jo ali prito/bo, da jo pošljejo najkasneje do 15. julija v jrhiv-ni urad.
Ker v dim. da članstvo misli, da glavni uradniki ne delujejo /:t združenje v smislu sklepov zadnje konvencije, moram pojasniti, da se članstvo zelo moti. Res nič ne debatiramo v društvenem Glasilu, ker mislim, da je bilo debatiranja že dovolj. Z nepotrebnimi debatami se članstvo samo slepi. Holjše je manj debatirati in storiti korak, ki nas bo dovedel do združenja. Takoj po seji glavnega odbora bo priobčen zapisnik, iz katerega bo razvidno, koliko se je že storilo v tej ?«ineri.
Ako ima kak član ali članica kak dober nasvet, naj ga pošlje do omenjenega dne v glavni urad. — S tem nam bo delo veliko olaj-šano. —
Srčen por.dn»v vsem članom in članieam!
Je.-nej Hafner, prvi nadzornik.
GERSTAECKER:
Roparji na Mississippi
ROMAN.
Za "Glas Naroda'1 priredil J. T.
mislite, da je to
13	(Nad a le van je);
—	Moramo, moramo. — Kaj se hoče? — prijetna služba, pa je presneto teža via.
—	Prijetnejša je že kot pa moja.
—	Nikar se ne prepirajva. — Povejte na rajše, kaj bo s par-n ikoni? — Ali bomo morali vsi prispevat izanjt
—	Saj. sem že pravil. — Tako dobra misel ni še nikoli padla Kelly ju v glavo.
—	Imenitno bo, imenitno - je pritrjeval Sanders. — Pa tudi topove bomo imeli, kaj ne?
—	Seveda. — Ka bi brez orožja!
—	N'o, potem nam na uide nobena jadrnica iu noben plav.
—	Natančno se bomo dogovorili pojutrišnjem pri seji. — Čez en teden imamo že lahko parnik.
—	Kapitan ima gotovo veliko denarja. — Posebno zadnje tedne je veliko zaslužil.
—	Zdi se mi. d a bomo imeli v soboto račun. — Pravil je, da je poslal veliko denarja v Mehiko, kjer bo kupil za nas nekaj zemlje, da bomo lahko pošteno živeli.
—	Ali ga je družba pooblastila?
—	Ne vrjamem. — Zdi se mi, da ne. — Zakaj pač? — Kar on smatra za dobro in pravo, mora biti dobro in prav. — Kapitan je
dober in previden človek. — Zdi se mi, da je začel nekaj slutiti. _
ln turi i meni se zdi, da nas bodo enkrat dobili v kremplje ter nas zadavili kot mačke.
—	Zastran mene. — Jaz se jim bora že izvil. — Jaz bora šel *vojo pot.
—	Da, ravno prav. — Dobro, da ste me spomnili. — Kaj boste pa pravzaprav delali v Heleni?
—	Kaj bom delal? — Neumno vprašanje. — Najrajše bi bil že par dni na otoku, da bi se vsaj malo odpočil. — Zlodja, štirinajst dni dolga pot, pa samo par uric počitka.
—	Vendar, kaj boste delali v Heleni?
—	Neko lepo mlado deklico bom izvabil iz hiše.
—	Ne vrjamem, da bi Kelly________"
—	V hiši nekega Dayton a.
—	Da je Mr. Davton njen sorodnik? — se je začudil Blackfoot m pridržal konja.
Seveda mora biti. — Že vsai jaz imam pismo zanj. — Ona je čiato priprosto, ničesar hudega sluteče dekle. — In ona me tudi po-
—	*sevOda ne pod imenom Sander.
—	Hog ve, kaj namerava Kelly?
—	To me ne briga veliko. — Če stvar srečno izvedem, dobim tisoč dolarjev iz njegove privatne blagajne.
Malo pred Heleno sta se tovariša ločila.
19.	\
STARI ZNANCL
vtuuT DmyUm'Zif pripi!avl'i<llf adllod- —' Gospod Dayton m
Dva Nemca pobegla.
San Antonio, Tex., junija. — Mehiški vojaški uradniki v Nuevo Laredo so izročili dva Nemem, ki sta pobegnila iz vojaškega jetnišk«-ga tabora v Laredo. Pripeljali so ju sredi mednarodnega mostu in so ju izročili a-meriškitn uradnikom.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tnišnim srcem naznanjam pri jateljem in znancem, žalostno vest. da je po tritednern boleha.nju dne 10. junija umrl moj preljubi so prog
FRANK KRESE.
Tukaj zapušča mene žalujočo soprogo in štiri nedorastle otroke, enega brata in eno sestro. Ranjki je bil v starosti 50 let, mirnega in prijavnega značaja. Domia ie bil iz fare Prečna, vas Sela pri Novem mestu na Dolenjskem in v Amtea-iki je bival 18 let.
Naj an u in na veselo dami.
5.	Eno uro odmora.
6.	Ples in prosta zabava do pol noči.
Tem potom najvljudneje vabi-
kern bolgarskem samostanu. Ravnatelj teologičnega seminarja v Prizrenu, Štefan Dim i t rije v ič, j»-moral s svojimi učenci iti p«-Š do
mo vsa sosednja društva, kakor i Sife; o njem se ni potem nič več tudi vse ostale rojake in rojaki- slišalo. Holgari vsiljujejo v Srbiji nje. da se čim največ mogoče vde- svojo shizmatično vero in izganja-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Cenjenim sorodnikom, prijate-;jem in znaueem širom Amerike užniin sivem naznanjam žalostno rest da nam je »Lne 1:{. junija nemila smrt pobrala iz naše sred«' lašega priljubljenega soji r« »ga oz. očeta
ALOJZIJA KRAJŠEK.
Pokojni je bil star 25 let in dasi ni bil pri najboljšem zdravju, je vendar vedno opravljal svoje vsakdanje delo in le redokkdaj se .je pred kim pritoževal o tem. Toda smrt je nastopila tako nenadoma, da nas je vse skrajno presenetila. Nekaj pred poldnem je potožiil. da se ne počuti baš dobro. Poklicani zdravnik je odredil, da se ga takoj prepelje v bolnišnico, kamor je že na poti, nasJonivši se
jo srbske duhovnike iz dežele.
Ameriški letalci na Angleškem.
London, 26. junija. — Včeraj je prišel iit-k oddelek ameriških le-talcev na Angleško. Oblečeni so
lež« iviiš** slavnosti.
Za vsestransko postrežbo bode; skrbel veselični odbor.
Na veselo svidenje 4. julija? (25 27—6)	John Peliian.
NA PRODAJ
4«> a k rov farma v slovenski in hr- M'ivilno. nad komolci pa imajo mo vat ski naselbini v Samborn, Wis ! ilv svilene trakove z belimi črka Poslopje, živina, stroji ter vse po-, sejano in ttdco urejeno, tla ni po-; trebno niti žlic kupiti. Jaz imam! dve farmi, zato prodam eno. Za-podrobnosti pišite na:
Joseph Dol i an,
Nemci pošljejo Fince domov.
Petrograd, 26. junija. — " Ruski ja Volja" piše, da pričakujejo, da pride na Finsko 3,000 finskih prostovoljcev, ki so prej služili v nemški armadi. Na meji so pomnožili stražo in izdane so stroge odredbe. Z ozirom na veliko nemško potrebo človeškega materjala je to postopanje zelo sumljivo.
dr. lili
b
y . S. Flying Corps.
ZENITNA PONUDBA.
Mladenič, star 30 let, se želi s<v Knaniti s slovenskim dekletom v starosti od 18 do 28 let. Katero veseli zakonski stan, naj mi piše in priloži svojo sliko. Jaz nameravam odpreti trgovino z mesom grocerijo in tudi brivuico, zato se želim seznaniti z zmožno Slovenko. Na d^i.ar in na posebno lepoto s*- ne oziram. Naslovite takole: J. K. R., P. O. Bok :?, Packers Sta.. (26-28—6) Kansas Citj , Kans.
na svojega svaka, uanrl.
Ranjki Lojze ie bil doma iz Moravske vasi, 1'ara Sv. Križ pri Li-, . , . . ,.	kjer zapuščta očeta in mater,
bo lahka tuja zemlja dva brata in -eno ^tro; tukaj pa o svidenje nad zvez-!žen0j dva ^oka Fl.aaika in Tone.
x	....., ta ter dive sestri Marijo in Anto-
lom potom se zahvaJjujem dru- njj0
štvom sv. Jožefa št 12 JSKJ, sv.' Iskreuo zallvalo izrekani na tem Roka »tev. lo KSKJ, postaji sv. mestu draštvu 5V. Barbare št. 26, Barbare »t. 53 in delničarjem K. ki mu je oskrbelo tako časten po-S. Doma za vence in ves drugi ?reb. Ravno tako tudi srčna hva-trud. Zahvaljujem se bratu m se- 1:t vsem znaneem in prijateljem, stri ranjkoga ter vsem onim, ki posebno pa sorodnikom, ki so me so mu podarili vence za zadnji, obiskali v tem času žalosti ter mi pozdrav. Prisrčna hvala vsem, ki)bi(]i v vsestransko tolažbo so ma stali na st.rani v moji naj-
(26-27—6)
Sanhorn, Wis.
Kje sta moj brat. FRANK SAJN in sestra FRANČIŠKA &AJN. omoženu VALKNČIČ? Bret je bil pred letom v Somerset. Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za naslov katerega izmed gori omenjenih, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama oglasita svoji sestri; Mrs. Aloi-sia Vatovee, 306 Jefferson St.. Brooklyn. N. Y. (26-28—6)
IŠČE SE MOŽE
za delati v usnjarni. Dobra plača, stalno delo.
C. Moenscli Sons Company, (13—4 v d) Gowanda, N. Y.
-	___■r^dJ
r. -a - <1 v
KSS^LS^^j f \
V	z t + »	\
■	/h ■ t Iw.^._rS ■ rvs \ t
- t.V	:__________.'
M f

jf-. r'. ■> %
w'^'-ii
V^r'-Z
pv
I
HARMONIKE
i V- 3 ^ . ___.lii--
J-	•	\ '	«\\
u	- .
v*
nesreči ter ranj-k večnemu po-
večji žalosti in kega spreanili oitku.
Žalujoči ostali: Terezija Krese, soproga. Frank, Willy, Henry, Ferdinand, otroei. Rudolf Krese, brat. Agnes Setina, sestra. Pittsburgh, Pa. (26-27—6)
NAZNANILO.
Rojakom v Forest City, Pa., in iztočni Pennsy Ivani ji naznanjamo, da jih bo obiskal nas rojak
Mr, OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati pravovel javna potrdila. Rojakom priporočamo, da mu gredo na roke.
Upravništvo Glasa Naroda.
in pomoč. Največjo zalivalo pa izrekam svakoma Urbanu Praznik in Ignaciju Jerele, ki sta takorekoc prevzela vse delo v svojo oskrbo, mi stala ves čas ob strani ter mi s tem prihranila veliko truda in skrbi ob tej že itak bridki uri.
Ra.iijkega smo pokopali dne 16. junija na pokopališču sv. Pavla v Notitinghamu, O. Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Žalujoči ostali: Marija Krajšek, soproga.
Tony in Matiček, sina.
C oil kn wood. O.. 22. junija '17.
(26-27-4!)
NAZNANILO.
Cenjenim rojak am v državi Minnesoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal naš zastopnik
NA PRODAJ
hiša in čevljarska delavnica.
V hiši je tudi mesarska priprava in prostor, pripraven za me-sarsko obrt. Poleg hiše stoji nekaj vrta. Proda ae z vsem pohištvom ter s čevljarskim orodjem, šivalni stroj in stroj za prešati podtemplance, add pa (prazna. Cena vsemu je $1800. V vasi je 800 prebivalcevin ni nobenega čev Ijarja, kakor tudi ne sedlarja v kraju devet milj naokrog in tudi m sam mesar je na sre<M vasi kjer hiša oboji. Za podrobnosti m obrnite na:	^ Jg
msr-f) j. aaSrt. N. T
Mr. Janko Pleško, Id je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, w katerih ao naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da ma bodo Hi rojaki v vadi
bodisi kakrSnekoil vrste Izdelujem ls popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker aem ie nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka korfino kdo zahteva, brez nadaljnllt vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East «2nd St. Cleveland. QM»
POZOR ROJAKI
»Sw^wT2SeeJS2ee2!Stev mm
mil mirna r 'i n ' KSorM a* rtnrlk km-
i---------n trn n«toak«i*i
flHrfka fcl M	B^flMflBl HM^MISA
MMKOUDAI M irta 1919 <■>!>■■>■■ m\iMti «Mrt»MMte<M.
JAKOB WAHČIČ,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Dr.LOREHZ,
Jas seas ***** riorsMfco go
v^ps JT
Uxadae are: tasms od t. dopoldne do & in svete. T pst-Uh od a rtepeidas do 1 vspsL Nedeljo ed 10 dspL do X pspsL _ ML UMBO*
TIBWII HABfl
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, zastavo, regalje, godbene inštrumente, kai>e itd., ali jia kadar i>otrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za,cene vpraSate. Upra.sanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., 456 Chestnut St.,	CONEMAUGH, PA.
DOCTOR KOLER
638 PENN AVE,
PITTSBURGH, PA
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr. Koler je najitarejši alorenakl zdravnik. Specialist ▼ Pitte-burg-hu, ki ima 23I»tno prakso v zdravljenju tajnih moikib boles ni.
Sinu« ali iMlnipljenj* Icrvi zdravi r fflaaovidm 606. ki g* je ■zumel dr. prof. Ertich. Ce imate mozolje ali mehurčke p* teleeu, v orlu, izpadanje Ua, bolečine v kosteh, pridite in tzčiatil vam be kri. Ne čakajte, ker ta bolezen ae naleze.
Semenotok, kapavec «li tri per i n tudi vae drnffe posledic«, ki nastanejo radi tesra. Te bolezni zdravim po zadnji metodi v najkrajl čem času.
Kakor hitro opazite, da vam ponehaje mofika zmožnost, n« čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil.
__Sušenje cevi. ki vodi iz mehurja, ozdravim » kratkem čaan
Hydrocele ali vodenico, kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbta in včasih todl pri spuKaaja ▼ode. ozdravim z co tov ostjo.
Revmatizem. trčenje, bolečine, otekline, srbečico, ikrofla in druce kožne Wlswi. ki nastanejo vsled nečilte krvi, ozdravim v kratkem časa in ni potrebno letati.
Uradne ure: od 9 do 8. Ob nedeljah od 9. do 3.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se (evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.
Oblega 11 raznih zemljevidov« STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DDfJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA PELI SVET,
cena $1.50.	i, 91 tfl anlIMKM
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL* MACUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
CEHA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 Cortland* St,
Now York, N. Y,
1LOV E y 8 K o