LETO XVIL, STEV. 88 LJUBLJANA, SOBOTI, 14. IPBItB 1956 Cena 10 O SLOVENSKI Izaua ui cuiu cuspuno-MiataiiKu puajeije Slovenski |i»i^ t.valeč — Direktor: RiKi Janhubj — Glavni id odgovorni urednik Sergej Vofnjak - Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica štev. 4, telefon »tov 23-522 do 23-52* - Oprav«: Ljubljana. Tomšičeva ulir* tte» 5 II. telefon štev. 23-522 do 23-52* - Oglasni oddelek! Ljubljana Kardeljeva ulica C rev », telefon stev. 0 *9*. *a ljub!lanske naročnike 2« «3. za zunanje 21-S32 - Poštni predal 29 — Telt. r. cs-KB * Z-Mi - Mesečna naročnina te* din DRUGA IZDAJA BELGIJSKI GOSTI Ml BRIONIH Tito sprejel Spaaba Predsednik republike fe sprejel tudi delegacijo belgijskih socialistov — Belgijski gosti so prispeli na Brione včeraj dopoldne BRIONI, 13. aprila (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Tito je danes opoldne sprejel na vljudnostni obisk ministra za zunanje zadeve Belgije Paula Henryja Spaaka. Pri sprejemu so bili navzoči državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, belgijski veleposlanik v Jugoslaviji Georges Delcoigne, jugoslovanski veleposlanik v Belgiji Marijan Bari-šič in generalni sekretar predsednika repub. dr. Jože Vilfan. Nato je predsednik Tito sprejel člane delegacije socialistične stranke Belgije s predsednikom Maxom Buzetom in se pomudil v razgovoru z njimi. Pri sprejemu belgijskih socialistov je bil nazvoč tudi predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Ba-karič. Po sprejemu je predsednik republike priredil kosilo, na katerem so bili belgijski gostij jugoslovanski funkcionarji, ki so se udeležili današnjih sprejemov, in zastopniki mesta m okraja Pulja. Belgijski minister za zunanje zadeve g. Paul Henry Spaak_ in člani belgijske socialistična delegacije s predsednikom belgijske socialistične stranke g. Maxom Buzetom so prispeli na Brione dopoldne. Na letališču v Pulju so belgijske goste in visoke jugoslovanske voditelje sprejeli predsednik ljudskega odbora Pulja Tomo Dobrič, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva puljskega okraja Ante Ratifikacija sporazuma o nemških dolgovih Beograd, 13. aprila (Jugopres) Zvedelo se je, da je Jugoslavija deponirala v Londonu instrument o ratifikaciji londonskega sporazuma o nemških dolgovih, ki je bil podpisan 1953. ieta. Ratifikacija instrumenta ni bila deponirana prej, ker to vprašanj« ni bilo rešeno med obema državama. Možnost deponiranja je v tem, ker je bil pogo-j za uveljavitev sporazuma o regulaciji vojnih in predvojnih zahtev Jugoslavije od federalne republike Nemčije, ki je bil 10. marca podpisan v Bonu. Deponiranje je bilo izvršeno še po vprašanju regulacije s posebnim sporazumom federalne republike Nemčije. Kraj cer, komiteja sekretar Zveze okrajnega komunistov Na zemunskem litališču so se od belgijskih gostov poslovili član zveznega izvršnega sveta Mij alko Todorovič, predsednik ljudskega odbora Beograda Miloš Minič, državni podsekretar v sekretariatu za zunanje zadeve Dobrivoje Vidič, generalni polkovnik Pavle Jakšič in na— Komiteja zveze smuuuia™. - ... , . . __ Franjo Širola in podpredsednik . čelnik protokola sekretariata za mestne občine Ante Bubič. zunanje zadeve Pavle Beljanski. giililiill Delegacije in obiski Beograd. Konec tega meseca bo prišel na obisk v Jugoslavijo predsednik svetovne fede-rac. bivših bojevnikov (Federa-tion mondiale des anciens comibattants) g. Albert MoreL Povabil ga Je predsednik centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavija Aleksander Ranko-vič. V Beograd bo g. Morel prispel 21. aprila. Beograd. Clah zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev je priredil danes kosilo na čast poljski parlamentarni delegaciji, ki je sodelovala na zasedanju sveta medparlamentarne unije v Dubrovniku; BEDNI TISKOVNI KONFERENCA V BEOGRADU Nehru obišče Jugoslavijo ? Predstavnik sekretariata za zunanje zadeve je odgovarjal na vprašanja o izjavi grškega zunanjega ministra Te o t okisa, o vesteh, da bo Nehru na povratku iz ZDA obiskal tudi Jugoslavijo in o odnosih s svetom za vzajemno gospodarsko pomoč BEOGRAD, 13. aprila (Po telefonu). Na današnji redni lisikov. ni konferenci za domače in tuje novinarje je dopisnik »Corri-ere delta Seru postavil predstavniku državnega tajništva za zunanje zadeve naslednje vprašanih: Grški zunanji minister g. Teotokis je nedavno Izjavil, da Jugoslavija od vseh najbolje razume Grčijo. AH to pomeni, da se Jugoslavija popolnoma strinja z grškim stališčem glede Cipra in z grškim stališčem glede g iško-turških odnosov?« »Tisti del izjave g. Teotokisa, ki se nanaša na Jugoslavijo,« j« izjavil predstavnik, »bo naša javnost nedvomno pozdravila. V zvezi s tem, kar pa izjava g- Izčrpni razgovori Izjava predsednika zunanjepolitičnega odbora francoske skupščine g. Meyera pred odhodom iz Beograda BEOGRAD, 13. aprila (Jug opress). »Razgovori, ki sem jih Imel s najbolj poznanimi jugo slovanskimi voditelji, so bili zelo izčrpni, prisrčni in plodni,« je izjavil pred odhodom iz Beograda diplomatskemu ured niku Jugopresa Daniel Meyer, socialistični ljudski poslanec in predsednik zunanjepolitičnega odbora francoske skupščine. Člani belgijske socialistične stranke, ki se mude te dni v Jugoslaviji, po razgovoru z delegacijo SZDLJ G. Meyer Je prišel v Jugoslavijo 6. aprila kot gost Veljka Vlahoviča, predsednika odbora za zunanje zadeve Zvezne ljudske skupščine in po sedemdnevnem bivanju v Dubrovniku in Beogradu odpotoval 13. aprila. Ko je govoril, da je izmenjal Perspektivni gospodarski plan V krotkem bodo začeli izdelovati dolgoročni načrt za gospodarski razvoj Inštitut marksizma-leninizma Moskva, 13. aprila (AFP). Ka- Icor piše sovjet-s'lc*. časopis »Zgo-devinski problemi« je »Inštitut Marxa, Engelsa, Lenina in Sta-lina« dobil novo ime in se sedaj imenuje »Inštitut marksiz-ma-leninizma«. Beograd, 13- apr. Kakor se je zvedelo,'bodo v kratkem začeli intezivno izdelovati program dolgoročnega gospodarskega razvoja Jugoslavije. Ta program naj bi zagotovil na najbolj učinkovit način naš gospodarski razvoj, vzporedno s tem pa stabilno in postopno zboli sevanje Svibenskega standarda ter krepitev in razvijanje socialističnih družbenih odnosov. Dasi je za izdelavo takega programa potrebno izvršiti obsežne in preučene gosp oda rsko-politične analize, opozarjajo ekonomisti, da se že ob začetku tega dela mora. reči, da se morajo naše bodoče investicije v gospodarstvu usmerjati v one gospodarske ponoge in področja, ki dajejo največ koristi in najbolj učinkovit prispevek za odpravljanje sedanjih dispropor- cij v gospodarstvu. Pri tem se mora poskrbeti, da bo naše gospodarstvo zavzelo primemo mesto v svetovni razdelitvi dela. To pomeni, da bo treba investirati v wie panoge gospodarstva, ki morejo postati. sposoben konkurent na svetovnem trgu. Zato bo nujno potrebno proučiti posebnosti našega gospodarstva in naša gospodarska bogastva, obenem pa upoštevati tudi geografski položaj naše države. Sklicujoč se na sedanje razmere na svetovnem trgu in dosedanje izkušnje v našem izvozu opozarjajo posamezni strokovnjaki, da ima najbolj pomembno mesto v perspektivnem programu barvna metalurgija sta, na Elektronika in izotopi v industriji Seminarji za inženirje iz naših tovarn BEOGRAD, 13. apr. Skupina 35 inženirjev iz na; j večjih tovarn razmik panog naše industrije bo imela desetdnevni seminar o uporabi elektronike .n izotopov v industriji, ki se bo začel 16 aprila v Beogradu. Ta seminar, k.j je izzval veliko zanimanje organov upravljanja in tehničnih strokovnjakov v naših tovarnah, je organiziral zvezni center za elektroniko in zvezna Industrijska zbornica. O možnostih in načinih uporabljanja elektronike in »zotopov v na*)! 'industriji in na tem področju pro-izvodn je sploh bodo govorili ugledu.; strokovnjaki in znanstveni delavej I n v turov »Bor.s Kidrič«, »Nikola Tesla« in drugih znanstvenih ustanov, ka se bavijo s proučevanjem uporabe elektronike v industrijski proizvodni >L Zastopniki Zveze elektrotehni-nvh in strojnih inženirjev izjavljajo, da bodo glede na vel .ko zantimam je induserilje prirejenih se nekaj seminarjev v teh zadevah. Tako se bo več deset tehničnih strokovnjakov itz raz n. n panog industrnje sestalo že 14. maija v drugem seminarju, kasneje oa morda tudi v tretjem. Uvedb; elektronike in uporabi -zoronoy v industrijski proifcvodn ji pripisujejo velik pomen v združenjih in- VREM5 Vremenska napoved za soboto: Pretežno oblačno vreme, vmes od 6asa do časa rahle padavine. — predvsem v zahodnem delu Slovenije Najnižje nočne temperature med 3 in 8, najvišje dnevne (Bed 12 in 16. v vzhodni Slove-wii do 30 stopinj Celzija. duserijskih proizvajalcev. Pou-damajo, da bi z delno avtomatizacijo tehnoloških procesov in z elektronsko kontrolo nad kakovostjo surovin, polfabnkatov m končnih ‘.izdelkov znatno povečali produktivnost naše industrije in zmanjšal! stroške za proizvodnjo. To je posebno važno sedaij, ko bo začelo v letošnjem in pr.- Obisk delegacije SeškoslovaSke mladine Beograd, 13. api. V Beograd je prispela danes delegacija centralnega komiteja Zveze češkoslovaške mladine s sekretarjem Jaroslavom Hejnom na čelu. V naši državi se bo mudila več dni, da se seznani z življenjem in delom jugoslovanske mladine. Na zemunskem letališču je sprejel delegacijo predsednik centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije Milijan Neoričič s člani predsedništva. Navzoč je bil tudi češkoslovaški veleposlanik Viljem Pitna rt Sovjetski zdravniki obiščejo Britanijo London, 13. aprila. (Tanjug) Danes je bilo sporočeno, da bo v kratkem prispela na 3-teden-siki obisk v Veliko Britanijo skupina sovjetskih zdravnikov. Izvršni odbor britanskega sindikata strojnih delavcev, enega izmed največjih britanskih sindikalnih zvez je na včerajšnji seji sprejel povabilo, naj bi delegacija funkcionarjev tega sindikata poleti obiskala Sovjetsko zvezo. hodu jih letih kakih deset panog naše industrije rekonstruirati svoje naprave. Na drugi strani opozarjajo rudi na možnosti velikih prihrankov in racional.iizac.je proizvodnje, kakor tudi izboljšanje kakovosti izdelkov z uporabo izo-opov. S tem v zvezi opozarjajo zastopniki industrije in nuklearnih institutov, da doseže na ■primer .industrija v ZDA z jipo- rabo novih merod v izkoriščanju izotopov na leto okoli 100 milijonov dolarjev prihrankov, k. jih bodo v prihodnjih petih letih podeseterili. Na nedavnem posve-ovanju o elektroniki v industriji, ki ie Mo sklicano na pobudo zvezne_komisije za nuklearne energijo, so ugotovila, da so danes zelo široke možnost! za uporabo elektronike v naši industriji. Predlog so »racionalno razorožitev« Washington, 13. aprila (AFP, Član ameriške komisije za-atomsko energijo Thomas Mur-ray je predlagal včeraj, naj bi ZDA, ne da bi čakale na ustanovitev organa 73 mednarodne nadzorstvo, dale pobudo za »racionalno razorožitev«. Pred senatnim odborom za zunanje zadeve je Murray izjavil, da b: mogle ZDA to storiti tako, da b= določile mejo velikosti in števila atomskih bomb, ki bi jih imele n .a zalogi. Govoreč o rušilni moči nuklearnega orožja :n potrebi, da se omeje poskusi z nenavadno močirmi atomskimi eksplozijami, je Murray končal s trditvijo, da je »omejena atomska vojna možnost, Ki bi jo naša vest priznala«. zaradi pri rodnih bogastev in povpraševanje po njenih proizvodih po svetu. Zlasti omenjajo proizvodnjo aluminij a in bakra. Tudi za gozdno gospodarstvo so ugodni pogoji za sodelovanje v svetovni trgovini, predvsem, ako bodo namesto žaganega lesa izvažali predvsem končne izdelke iz lesa. Opozarjajo tudi na velike potencialne rezerve našega kmetijstva. Strokovnjaki 90 mnenja, da ima d-olbre' perspektive za še večji razvoj kemična industrija, predvsem ti-katere proizvodnja temelji azotu in žveplan j kislini. Kot potencialni vir omenjajo izkoriščanje velikih možnosti za proizvodnjo hidroelektrične energije, za kaitero se že zanimajo v nekaterih sosednjih državah. Zaradi našega geografskega položaja bo moralo v nadaljnjem dolgoročnem gospodarskem razvoju zavzeti svoje mesto tudi tranzitni promet čez Jugoslavijo, zlasti Pa prevoz blaga za nekatere evropske države. V zvezi s tem omenjajo potrebo proučevanja problemov našega ladjedelništva in trgovske mornarice, kjer imamo že določene izkušnje. mišljenja o različnih . p robi e- -m_h, je dejal: »Dobil sem na firvem mestu precej dragocena obvestila o novih oblikah organizacije, posebno v delavskem upravljanju in kmetijskem zadružništvu, ki predstavljata specifični obliki izgradnje socializma.« Nato je Daniel Meyer poudaril, da je svojim sogovornikom postavil vprašanje o smernicah, ki jih nakazujejo odločitve XX. kongresa KP Sovjetske zveze. Po njegovih besedah imajo jugoslovanski voditelji, zahvaljujoč svojim izkušnjam v notranjepolitičnem razvoju, prizade-vanjem zb neodvisnost in izgradnjo socializma, kakor tndi za mednarodne zveze, izredne možnosti, da bodo maksimalno obveščeni o tem vprašanju. »Iz teh razgovorov,« je zaključil predsednik zunsnj epo-litičnega odbora francoske skupščine, »sem dobil vtis, da se bo po XX. kongresu KP Sovjetske zveze moglo ustvariti tisto, kar je napovedano.« Teotokisa drugače pomeni, bi lahko samo dejal, da to pač najbolje ve g- Teotokis sani. Naše stališče do te izjave izvira iz našega tolmačenja te izjave, kako pa jo kdo drugi razume, to je njegova stvar. Kar zadeva ugotovitve g. Teotokisa o Balkansk. zvezi, jih mi smatramo kot točne. Vse, kar sem doslej dejal,-pa nima nobene zveze s Ciprom. Jugoslavija je izjavo g. Teoto. kisa razumela kot izjavo zaveznika o iskrenem zavezništvu in Je zaifi razumljivo, da smo rekli, da bo v naši javnosti naletela «a pozitiven odmev.« Na vprašanje, če so točne vesti, ki jih prinaša (nji tisk. da »10 indijski nredrednik vlade g. Nehru prišel na obisk v Jugoslavijo, je odgovoril, da Jugoslavija ni dobila uradnega obvestila n tem obisku. »Ce na se ho g- Nehru odločil, da obišče našo državo, bomo njegov prihod toplo pozdravili,« je dejal. Dopisnik Reuterja je nato navedel, da je »Borba« te dni pisala, da bi Jugoslavija sodelovala z vzhodnoevropsko gospodarsko organizacijo prav tako kakor sodeluje z zahodnoevropsko. Al; to pomeni, da Jugoslavija želi dobiti status opazovalca v Svetu z,a vzajemno pomoč? »Jugoslovansko stališče o gospodarskem sodelovanju z vzhodom in zahodom je dobro znano«, je odvrnil predstavnik sekretariata za zunanje zadeve. »Organizacijo sveta za vzajemno gospodarsko pom-oč bomo proučili z ustrezno pozornostjo prav tako kot smo svoječasno proučili tudi organizacijo za evroo=k,o ekonomsko sodelovanje (OF.EC), v kateri imamo svojega' opazovalca.« Na dopolnilno vprašanja dopisnika Reuterja, če je Jugoslaviji že bPo ponudeno. da se poveže s Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč, je predstavnik odvrnil, da mu ni ničesar žalnega o kakih tozadevnih določenih ponudbah. M P. JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA V VARNI Varna, 13. aprila (Tanjug). V Varni se mudi od sinoči jugoslovanska parlamentarna dele- Avstralija noče iztočiti Rančiča Canberra, 13. aprila (AFP) — Avstralska vlada je sklenila, da rie bb izročila "bivšega jugoslovanskega državljana Bogoljuba Rančiča,‘ ki je^edaj naturaliziran Avstralec. Minister za zunanje zadeve Richard Cassey je izjavil, da je Jugoslavija po mnenju avstralske vlade zahtevala izročitev Rančiča iz poli-^ tlčnih razlogov. Dodal je, da Avstralija ne bo izgnala niti enega avstralskega državljana iz političnih razlogov. RAZGOVORI 0 IND0K1NI London, 13. aprila (AFP). Britanski minister brez listnice lord Reading in prvi pomočnik sovjetskega ministra za zunanje zadeve Andrej Grom.ko sta davi nadaljevala razgovore o Indokini. Na prvi seji v sredo sta se mnenji Sovjetske zveze in Velike Britanije, kakor domnevajo, močno razlikovali. Sovjetski predstavnik Gromiko je zastopal mnenje, da bi se morali sedanji razgovori o lndokmi omejSti na pripravo nove konference o Indokini, ki naj h sklepala O sredstvih za izvajanje ženevskih sporazumov o Vietnamu in izvedbi volitev. Britanska vlada pa meni, da nova konferenca o lndokmi pr-sedanjem položaju ne b-t rodi*c» sadov, in bi ji bilo ljubše, če bi razpravljali o ukrepih, ki bi utr. ugled kontrolne komisije. bi mogla uspešneje nadzira-izvajanje vojaških določb in skrbeti za mir med Južnim in Severnim Vietnamom. . Zastopnik severnovietnamske vlade je danes izrazil upanje, da bodo razgovori o Indokin: privedli do sklicanja nove konference, na kateri bi sodelovale države, ki so bile udeležene na zadnji konferenci leta 1354 v Ženevi, in države članice mednarodne komisije za nadzorstvo nad premirjem v Vietnamu. dili da ti MOLLET o BEŠITVI ALŽIRSKEGA VPRAŠANJA »Nerazdelne zveze« ~ . nrer Part* 13. aprila (AFP). Na kosilu, ki so mu ga Pnre' dili nacionalna konfederacija tedenskega in periodičnega ta-fka in nacionalni sindikat oblastnih dnevnikov.jepredsed- * *_~nooske vlade Guy Mollet izjavil danes, da bo mogoče »n/«.* -*«;vr;« Ijivih zvez Alžira z metropolo«. Pripomnil Je* ** vojaške enote neogibno potrebne za zavarovanje Alžiru. varnosti v ne Ljudje, ki so bili poklicani v vojsko, naj vedo. da vojaški ukrepi niso edina prvina obsežnega političnega, gospodarskega in socialnega programa za m roljubno rešitev alžirskega vprašanja Guy Molet je dejal-da je edini namen vojaških omogočiti razgovore, dali Alžiru nov polo- ukrepov, ki bodo žaj. Predsednik francoske vlade je ponovno poudaril, da mora bodoči položaj te države zagotovit; hkrati nadaljevanje neraz-družmih zvez z metropolo i® popolno spoštovanje pravic prebivalcev, tako Evropejcev kot Alžircev. Ko je priznal, da Je Francija v Alžiru delala napa— ke, je Mollet obljubil, da vlada v nobenem primeru a-lžirsikemu preb.valstvu ne bo vsilila kake rešitve. Povedal je, da bodo tri mesece po sklenitvi miru v Ai-iiru volitve. Volilna svoboda bo strogo zajamčena in zaščitena z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Vlada je dokazala prebivalcem Alžira, da je pripravljena pomagati mu k napredku z upravnimi In socialnimi ukrepi. Francoski minister rezident v. Alžiru Robert Lacoste je izjavil včeraj na tiskovni konferenci. da razpust alžirske skupščine nikakor ne pomeni, da bi bila skupščina »neugodno ocenjena«. Njeno sodelovanje pa ja Mik večkrat vzporedno in premalo aktivno, da bi .anko reki:, da lahko v vsem izpolni svojo nalogo. Alžirski departma je dobil skoraj pet milijard frankov za ublažitev brezposelnosti in nujno zaposlitev delov-, sile. Vladni sklepi glede Alžira so zbudili živahno kritiko večine pariških časopisov. Social stično federalistični »Franc Tireur« izraža pomisleke glede poziva rezervistov, češ da ta ukrep odpira resne gospodarske in družbene probleme. Napredni »Liberation« vprašuje, kam vodi politika sile in opozarja na res-finančne posledice, ki jih mela za narodno gospodar-tovarne in vasi. Glasilo Komunistične partije' »Huma-nite« meni, da je vpoklic rezervistov v nasprotju s pogajanji za ustavitev sovražnosti in ostalimi alžirskimi problemi. »Pa-risien libere« pa pozdravlja vladne ukrepe in je zadovoljen. »ker je metropola odločena končati vse,' kar loči Alžir od Francije«, pioni. ne bo st v o gacija, ki je v Bolgariji že teden dn:. Davi je obiskala okrožni odbor, opoldne pa je bila na kosilu, ki ga je njej na čast priredil mestnj odbor. Danes popoldne so si čla-ni delegacije ogledali mesto, jutri pa bodo verjetno ob skali nekatera podjetja in ustanove. • S prihodom na obalo Črnega morja je delegacija prepotovala večino poti, določene po programu. Od Sofije do Vame je delegacija od večjih mest obiskala Plovdiv, Dimitrovgrad, Gabrovo in Trnovo ter več podjetij, kmetijskih zadrug, kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Na vsej poti so bili jugoslovanski poslancj prisrčno sprejeti, posebno pa še v Trnovem in Plovdivu. V Trnovem je delegacija prisostvovala seji mestnega ljudskega odbora. Povsod so naši delegaciji prirejali slovesne sprejeme, katerih so se udeležili krajevni funkcionarji. V pozdravnih govorih so izražali željo po še tesnejšem prijateljstvu med obema državama. Jutri zvečer se bo delegacija z vlakom vrnila v Sofijo, kamor bo prispela v nedeljo zjutraj. nakar se bo v Sofiji začel drugi del programa o bivanju naše delegarije — sprejemi, obiski in razgovori. Italijanski ribiški Solni, bodo vrnjeni Rim, 13. aprila (Tanjug) Minister za zunanje zadeve Martino je izjavil sinoči v senatu, da so bili po vesteh, ki jih :e dob-la italijanska vlada od jugoslovanske vlade, italijanski ribiški čo-lni zaplenjen; od jugoslovanskih pomorskih enot, ker niso imel do-vo-1 jenja za' ribolov v pasu, v katerem so jih zalotili. Pred skupščino je isto stvar pojasnil podtajnik v palači Chig Folchi, ki je sporočil sklep jugoslovanska vlade, da bo takoj vrnila zaplenjene čolne in dejal, da »ja prepričan, da bosta obe strani pošteno izvajali nedavni sporazum v duhu medsebojnega mdelovanja«. Pododbor OZN za razorožitev London, 13. aprila. (AFP) Voditelji delegacij zahodnih držav na pogajanjih o razorožitvi v Londonu so imeli davi v britanske ministerstvu za zunanj e zadeve novo delovno sejo. Domnevajo, da so se pogovorili o njihovem včerajšnjem sestanku 9 sovjetskim delegatom Gromikom. Namen sestanka je bil, zvedeti za stališče sovjetske vlade do predlogov zahodnih držav in najti možnost za kompromis različnimi predlogi, ki so predloženi v pododboru med bilj OZN za razorožitev. SAN SEBASTJAN — V San Se-bastiann le danes izbruhnila splošna stavka, v kateri sodelujejo skoraj vsi delavci. Nadaljuje se tudi splošna stavka v Pam- f * str. J SLOVENSKI POBOCEVILEC J **■ « - u- aprila mm ^ Obnavljanje železniških vozil Letos bodo pospešili obnavljanje železniških vozil in izdelali 600 modemih tovornih vagonov inoaem- ostanek pa prihodnje leto. Beograd, 13. apr. V družbenem planu za leto 195® je promet postavljen na tretje mesto. Tak pomen je dobil predvsem earadi zaostajanja železnice za razvojem gospodarstva. Po planu so določen.; novi ukrepi, da ne bi železnice postale ovira v nadaljnjem razvoju našega gospodarstva. To so že skoraj postale, kajti leta 1954 niso mogle zadostiti zahtevam gospodarstva po 5000 do 8000 vagonov na dan v sezonskih mesecih (mesecih največje obremenitve). Lani je bil že od začetka angažiran ves vozni park železnic, kar v prejšnjih letih ni bil primer. Zaradi neenakomernosti v prevozu je gospodarstvo s svojimi zahtevami stalno pritiskalo na železnice. Zato so železnice podvzemale razne izredne ukrepe, na primer podaljševanje roka za revizijo voz, sestavljanje posebnih vlakov za prevoz sladkorne pese, .gramoza itd. Na ta način So lani železnice opravile prevoz, s katerim so bile potrebe gospodarstva v glavnem pokrite. Lani so prepeljale 6.5 milijonov ton blaga in 20 milijonov potnikov več kakor leto dni prej. Nezadostna zmogljivost prevoza v železniškem prometu ni bila posledica premajhnega števila vagonov, temveč tudi zelo počasnega popravljanja teh vogli. Razlog je bil predvsem v repravočasnem in nezadostnem oskrbovanju z materialom za popravila, ki so ga nabavljali bodisi v državi ali v »tvu. Glavna naloga Jugoslovanskih železnic je danes povečati letos prevozno zmogljivost, a ko bodo popravili nameravano število tovornih vagonov za 13 do 14 odstotkov več, lokomotiv pa za 3 do 4 odstotke. - Podjetja za popravljanje železniških vozil »Stanko Paunovič« jz Niša, »Boris Kidrič« iz Maribora, Delavnice železniških vozil iz Zagreba, »Vaso Kiskin« iz Sarajeva, »Djuro Djakovič* iz Slav. Broda, »Goša« iz Smederevske Palanke, »Heroj Srba« iz Smedereva, »Banat« iz Zrenjanina, »Tovarna vagonov« iz Kraljeva in druga so prejela lani od jugoslovanskih železnic posojila nad milijardo dinarjev za odstranitev določenih ozkih grl. Letos imajo železnice na razpolago več materiala za popravila kakor lani. Podjetja so tudi sama ukrenila vse potrebno in kažejo resno prizadevanje za izvršitev nameravanih popravil. Razen tega bodo jugoslovanske železnice nabavile pri domači industriji nova vozila. Te nabave bodo sicer omejene na eni strani z materialnimi možnostmi železnic, na drugi stran) pa z možnostmi domače industrije same. V tovarni »Djuro Djakovič« v Slav. Brodu že izdelujejo 10 težkih lokomotiv in 23 manevrskih. Razpisana je licitacija za izdelavo 1600 novih modernih tovornih vagonov., ki naj bi jih letos izdelali 600, Jugoslovanske železnice so sklenile pogodbo s tovarno »Dragoši a v Djordjevlč - Goža« iz Smederevske Palanke za izdelavo 20 železniških avtobusov, s katerimi naj bi izboljšali promet in pocenili prevoz potnikov v okolišu velikih mest in na vzporednih progah. Kar se tiče potreb za proge ozkega tira, je generalna direkcija jug oslov, železnic mnenja, da bi ne bilo primemo nabavljati nova vozila in da bi bilo mnogo 'bolj koristno ter za skupnost cenejše, ako bi normalizirali del »kritičnih« prog ozkega tira, s čimer bi obenem pridobili znaten del voznega parka za druge ozkotirne - -oge. Z mednarodnimi sporazumi o investicijskih kreditih, ki jih ie nate država sklenila v zadnjem čaau s Poljsko, Češkoslovaško, Sovjetsko svežo, Francijo ia Italijo, so bile ustvarjene določene možnosti tudi za pokritje potreb jugoslov. železnic, predvsem v prevoznih sredstvih. Te nabave iz inozemstva bi pokrile sedmino naših potreb po novih tovornih vagonih. V tem okviru bi nabavili tudi Dieslove lokomotive in električne lokomotive, kakor tudi določeno število motornih garnitur za mednarodni promet v naši državi. Ta morebitni uvoz iz inozemstva bi bil dejansko le del pomoči za izboljšanje prevoznih zmogljivosti, ki Je jugoslovanske železnice ne bi mogle prejeti 'na drug način v določeni dobi od domače industrije, niti tedaj, če bi bilo dovolj sredstev za to. Posvetovanje gledaliških delavcev Jugoslavije TIS0C NOVIH SOB ZA TURISTE Letošnji Iz raznih krajev države prihajajo poročila o pripravah za letošnjo proslavo prvega maja. Tako poročajo iz Beograda in glavnih republiških mest, da pripravlja Jugoslovanska ljudska armada vojaške parade, ki bodo po obsegu in oborožitvi pomembnejše kot so bile dosedanje. Poleg tega bodo v nekaterih mestih sodelovali v prvomajskih povorkah po paradi športniki in člani društva »Partizan« ter kolektivi. V večjih mestih in industrijskih središčih bodo imeli na predvečer 1. maja posebne akademije in številne druge prireditve. Pri nas postaja prvi maj osrednji socialistični praznik. Zato njegovih proslav ne gre omejevati samo na najvažnejše prireditve, ki imajo predvsem manifestativni značaj. Nasprotno. Težilšče proslavljanja prevzemajo delovni kolektivi in organizacije Socialistične zveze. Prav zaradi tega je potrebno, da vsebinsko povežemo prvomajske proslave z našo neposredno socialistično stvarnostjo, s problemi rasti socializma in socialistične zavesti doma in v svetu. Tako povezovanje bo dalo prazniku konkretno vsebin o, za katero ne bo težko najti ustreznih oblik. Naša zgodovina delavskega in naprednega gibanja pozna mnogo dogodkov, ki se jih radi in s ponosom spominjamo. Ali ne bi bilo pravilno, če bi vse take dogodke proslavljali prav 1. maja? Delovni kolektivi in organizacije slavijo dalje razne obletnice, ki so povezane z obstojem, razvojem in uspehi tovarne ali podjetja Ali ni zopet prvi maj tisti dan, na katerega bi kazalo prenesti proslave, i>seh takih obletnic? In zraven še izdati posebne spominske knjižice. katere sicer mnogokje tiskajo ob drugih prilikah? Ne gre pa samo za preteklost. V tovarnah, industrijskih središčih in v vaseh bi mogli proslavljati prav ob prvem maju delovne in druge uspehe, dosežene v določenih krajših obdobjih, n. pr. v obdobju zadnjega leta ali več. Tudi pridobitve naše socialistične revolucije, ki prehajajo že v zgodovino, bi lahko proslavljali zopet prvega maja. In tako naprej. Zlasti organizacije Socialistične zveze bi lahko storile nemalo, da bi se uveljavil prvi maj kot osrednji praznik tudi na vasi. Sprejemanje novih članov v SZDL ali v mladinsko organizacijo je nedvomno tako pomembno, da bi ga svečano opravili prav ob prvomajskih praznikih. Tudi kmetijske zadruge in druge organizacije bi lahko v teh dneh imele razne proslave in prireditve, h katerim bi pritegnile prebivalce ožjih ali Siriših področij. V zadnjih dveh, treh letih so ob prvomajskih praznikih prirejali številne izlete. Vendar je prav, če zapišemo, da izleti sami nimajo neposredne zveze z vsebino prvega maja in jih zato ne gre povezovati s prvomajskimi proslavami samimi. To pa seveda ne pomeni, da takih izletov vnaprej ne bi prirejali. Nikakor ne. Važno je le to, da izleti sami ne morejo nadomestiti svečanosti, ki jih prirejamo za prvomajske praznike. Te prireditve so pa lahko tudi pred 1. majem samim. Dovolj je še časa, da organizacije in kolektivi v mestih in na vaseh vsestransko proučijo, da bodo letošnji prvomajski dnevi dobili vlogo in značaj osrednjega socialističnega praznika. ZAGREB, 13. aipr. Okoli 150 med vojno (poškodovanih stanovanjskih poslopij, penzionov m hotelov v Poreču, Rovinju in Marinški, nadalje v okrajih Zadar, Dubrovnik, Reka, Makarska in Hvar čaka na investitorje, ki bi mogli * relativno majhnimi sredstvi usposobiti jih za nastanitev turistov v poletni sezoni. Turistična zveza lirvatske je predlagala industrijskim podjetjem in raznim organizacijam, naj hi urediile te objekte in izkoristile za letovanje svojih članov. S ■potrehmimi adaptacijami bi dobili v teh kraijih okoli 1000 sob s približno 3000 posteljami, stroiSkii ra tponovno urediitev pa n« bi znašali razen redkih izjem več kakor 2 do 3 milijone dinarjev na objekt. Popravilo bivšega hotela »Central« v Poreču s 16 sobami bi veljalo okoli' 2 milijona dinarjev. Na Malem in Velikem Lošinju bi morali adaptirati okoli 30 posJo- Francoskl novinarji 1 v Cmi gori TITOGRAD, 13. aprila. Izvir Sni svet Črne Gore je priredil danes obed na čast skupini francoskih novinarjev, ki so na potovanju po Jugoslaviji prispeli na dvodnevni obisk v Črno Goiro. Ko so si gostje ogledali Titograd, so odpotovali v Cetinje. pij, pa tudj v bivšem hotelu »Strnad« v Mal inski bi mogli usposobiti 50 sob. V krajih V.njerac Preko, Salv jh Silba v zad3irskem okraju bi potrebovali okoli 10 tnllliijonov dinarjev za popravilo 20 hiš, v katerih bj mogli nastaniti turiste. Precej poslopij, ki j.h sedaj ne izkorišča,;o, je tudi na Hvaru, S ujoetru in Jelši ter v okrajih Makarska in Dubrovnik. Novi Sad, 13. aprila. V okviru jubilejnih proalav »Sterljino pozor j e«, ki so Jih včeraj odprli v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu v navzočnosti predsednika izvršilnega odbora AP Vojvodine Geze Tifcvickega in mnogih kulturnih delavcev, se je danes začelo v dvorani delavskega doma široko posvetovanje gledaliških delavcev Jugoslavije, prvo te vrste v desetih letih po osvoboditvi. V navzočnosti zastopnika ljudske oblarti na čelu s predsednikom OLO Milovanom Gonjo je posvetovanje začel predsednik odbora za organizacijo letošnjih jubilejnih proslav Jovana Sterije Popoviča književnik Josip Vidmar. Omenil je, da posvetovanju prisostvuje 48 zastopnikov vseh jugoslovanskih gledališč, 30 zastopnikov raznih kulturnih organizacij in ustanov in 30 gledaliških kritikov in novinarjev. Pri tem je ugotovil, naj bi razprava »lužila prav isti ideji, iz katere je izšla pobuda za »Sterijino pozor- je«, t. j. razvoju gledališke kulture naših narodov. Po izvolitvi 7-članskega predsedstva, v katerega so izvolili tudi zastopnika SNG Slavka Jana, je znani gledališki delavec dr. Branko Gavella. rektor aka- demije za igralsko umetnost iz zagreba, podal glavno predavanje s temo »O elementih igralskega ustvarjanja«. V svojem subtilnem filozofsko-psiholo-škem predavanju se je dr. Gavella najprej pomudil ob vprašanju normativnosti naših analiz. Zavrnil je poskuse formalističnega reševanja tega vprašanja, ki jih ne glede na intimno jasnost v samem sebi ni mogoče posploševati v neke zakone. Umetnost ni nikoli dokončna. Analizo nam lahko zajamči samo doživi j ena umetnost in njeni socialni aspekti. Samo to je važno, kajti glavna umetnost je socialna umetnost, pri kateri moramo zbuditi podoživljanje pri gledalcih, ne more nam pa dati .receptov za ustvarjanje umetnosti. V umetnosti in gledališki še posebej so zato toliko to doživljanje dosti važnejše* kakor sekundarni akustični izraz in druga zunanja izrazna sredstva. Kar zadeva govor sam, je gledališki način govora veli-, ko širši in’ bolj niansiran in manj šablonski kot vsakdanji občevalni govor. V zvezi z vprašanjem iskrenosti izraza je tudi vprašanje njenih dokaj ustaljenih potez, ki jih vselej .oblikuje zgodovina časa kot neko svojo družbeno r. asko. V razpravi je podal upravnik gledališča iz Tuzle Jan Mesarič poročilo, v katerem je opozoril na problematiko manjših pro-vincijskih gledališč, zlasti v industrijskih krajih, kjer je glavna naloga gledališča, da pridobi zase gledališko publiko mad širokimi delovnimi množicami1. Izolacijo je označil kot glavno nevarnost gledališča in prikazal važnejše etično-psihološke kate-« uspehe načrtnega potujočega gori j e svobode, iskrenosti in odgovornosti. Umetnost je poskus, da ubijemo neiskrenost, da odstranimo masko, ki jo vsakdo nosi in da se dokopljemo do intimnosti svojega doživljanja, s tem pa tudi, da pripravimo igralca, da podaja intimno doživljanj« samega sebe. Tudi temeljna igralska umetnost je po njegovi sodbi tista, s katero doživljamo sami sebe. Pri tem Je Kako kriti izdatke socialnega zavarovanja V zveznem zavodu za sodaluj zavarovanje pripravljajo predloge za izpremembe v finansiranju socialnega zavarovanja Povabilo Štirim britanskim mestom BEOGRAD, 13. aprila. Stalna konferenca mest. Jugoslavije je nega zavarov-anjalpo vsej drža-po vabili a zastopnike štirih brkan- vi. .Medtem se pojavljajo na več skih mest naj pridejo na tirite- straneh ugovori-lija je določena Beograd, 13. apr. V zveznem zavodu za socialno zavarovanje proučujejo predloge za 'tpte-membe v finansiram ju socialnega zavarovanja, zlasti pa možnosti za ust&novitev sklada za po zavarovanj e na področju pokojninskega In drugih dolgoročnih zavarovanj. Kakor je znano Je z zveznim družbenim planom določena enotna stopnja za socialno zava. rovanje — 40 odstotkov izplačanih plač, medtem ko j« lani znašala ta stopnja 43. odstotkov, leta 1954 pa 45 odstotkov. Ta prispevek s« steka - v sklade za zdravstveno zavarovanje in v Sklade za dolgoročno zavarovanje (pokojnine in otroške doklade). V razpravah o uvedbi nove stopnje prispevka so se postavili na stališče, da bo z njim zagotovljenih dovolj sredstev za pokritje skupnih izdatkov sociai- denskii obisk v našo -državo. Kakor je znano, je delegacija Stalne konference mest obiskala lani Veliko Britanijo '.m bila ob tej priliko gost mest Birminghama, Cowentryja, ShefieLda in Loming- hcona. Pričakujejo, da bodo zastopniki britanskih mest prispeli v našo državo meseca junija. Obisk francoskih pravnikov Beograd, 13. apr. Delegacija francoskih pravnikov, ki jo vodi ljudski poslanec .in 61 an ko- misije za zunanje zadeve francoskega parlamenta Vensan Badi bo prispela 14. aprila na obisk v Jugoslavijo. V delegaciji so francoski pravniki, direktor nacionalne šole za administracijo, direktor višje Šole političnih znanosti, " profesorji pravnih fakultet iz Pariza in Grenobla ter drugi. Francoski pravniki bod-o s tem vrnili obisk jugoslovanskim pravnikom, ki »so na čelu s sekretarjem zveznega izvršnega sveta tov. Zekovičem obiskali Fraoeito lani februarja. enotna stopnja nizka in da v nekaterih republikah ne bo dovolj sredstev, medtem ko bodo imeli v drugih celo presežke. Z drugimi besedami, v republikah izgleda, da so neenaki pogoji za sredstva, ki jih morajo dobiti iz prispevka z sociaJn-o zavarovanje, kakor tudi glede stvarno potrebnih sredstev za obveznosti na področju socialnega zavarovanja. Različna gospodarska struktura v posameznitt republikah zahteva tudi razlike v skupni zaposlenosti oziroma v višini plačnih skladov in s tem tudi v višini prispevka za socialno zavarovanje. Zato pogosto poudarjajo, da sedanja stopnja 40 -odstotkov v nekaterih republikah ne bo zado-stova. I-a za pokritje izdatkov njihovega socialnega zavarovanja. Neenakomernosti v dohodkin in izdatkih so tudi na področju dolgoročnega zavarovanja, s katerim se bavijo republiški zavodi. Po podatkih zveznega zavoda za socialno zavarovanje i° število unorabnikov te vrste socialnega varstva v republikah zelo različno. Tako se število prejemalcev pokojnin na 100 ak- tivnih zavarovancev giblje v posameznzih r epu olikah od C do 24,. medtem ko se število otrok, za katere se Izplačujejo otroški dodatki, giblje od 54 do 102 na 100 aktivnih zavarovancev. Te razlike zahtevajo tudi neenake izdatke po republikah za dolgoročno zavarovanje in vprašanje, ali jih bodo mogli posamezni republiški zavodi pokriti iz slojih rednih dohodkov ali ne. Zato proučujejo v zveznem zavodu možnost za izravnavanje teh razlik. Predlagano je bilo, naj se pri zveznem zavodu za socialno zavarovanje ustanov; sklad za pozavarovanje za dolgoročne dajatve, s pomočjo katerega bi izravnavali razlike med dohodki in izdatki na tem področju po podobnih načelih kakor s skla- dom za zdravstveno pozavaro- Zborovanje pravnikov v Kopru Te dni je bil redni lemi obžnii zbor podružnice Društva pravnikov za koprski okraj. Po iporočilu o delu podružnice v preteklem letu, kii ga je podal dosedanji predsednik Črt Kolenc, se je razvila plodna razprava. Udeleženci občnega zbora so zlasti poudarjali družbeno vlogo pravnikov in potrebo po njihovem večjem uveljavljanju v javnem življenju zlasti ta Čas, ko teži' naš -družbeni razvoj vse bolj k -poglabljanju socialistične demokracije. V novem -poslovnem letu se bo podružnica prizadevala uva-lj,- vi-ti z raznimi strokovnimi in drugimi predavanj s temariko s -pravnega in pravno-gospodar-skega področja. Do izraza je prisilo prepričanje, da morajo blel pravniki tesno povezani z našim družbenim dogajanjem in postari izraziti javni delavci. Za novega predsednika je bil izvoljen predsednik okrajnega sodližča v Kopru Pavel Grom. F. M. vanje. Izražajo prepričanje, da bo na ta način eno-tna stopnja prispevka poleg tega sklada zadostovala *a pokritje dolgoročnih zavarovanj po vsej državi. Računajo, da bi se v novi sklad za po-zava-rov-anje stekal del sredstev, izločenih od rednega prispevka. To vprašanje ši proučujejo in so za njegovo rešitev -razne možnosti. gledališča s stalnim sedežem. Mustafa Karakan, upravnik: manjšinskega narodnega gledališča iz Skopi j a, je s prikazom del gledališča za turško in šip-tarsko manjšino načel vprašanje manjšinskega gledališkega dela. V razpravi, ki se je že delno začela izgubljati, je dramaturg SNG iz Ljubljane Lojze Filipič pozitivno osredotočil razpravo na vrsto perečih konkretnih pro-blemov, in sicer: 1. vprašanje repertoarja, zlasti izvajanja novih domačih del; 2. monopolna neaktivnost avtorske poslov-nice v zvezi z uprizarjanjem novih tujih del; 3. vprašanje zadostne publike :n obstoja manjšinskih gledališč; 4. razčiščeni odno-si do operete; 5. pro-b-lem mladih kadrov z gledaliških. akademij; 6. družbeno upravljanje v naših gledališčih. Razprava o teh in drugih vprašanjih se nadaljuje popoldne in jutri. bp. -——4 Že imate roman »LADJA S PREKLETIMI«? Povečan odkup Svet za prosveto in kulturo LRS je dal vsem upravam »rednjih strokovnih šol nalogo, da po določenih vprašanjih izvršijo anketo o predizobrazbi dijakov, ki so prišli na srednje strokovne šo-le. Take ankete dosežejo svoj namen, le, 6e jih na šolah vestno izvršijo. Pri obravnavanju ankete moramo predvsem ugotoviti dej-»tavo, da se vpisujejo na srednje strokovne šole dijaki, ki so *li dovršili 4. razred gimnazije fcn opravili sprejemni izpit za 5. razred gimnazije, ali za prvj razred srednje strokovne šole. Nadalje se vpisujejo tudi dijaki, ki so uspešno dovršili 5., 6. ali celo 7. razred gimnazije, ali pa padli v 5., 6. ali 7. razredu. Ugotoviti moramo žalostno dejstvo, da se dijaki, ki prihajajo iz višjih razredov gimnazije »labo izkažejo na srednjih strokovnih šolah, posebno še oni, ki •o morali kak razred v višji gimnaziji ponavljati. Ta ugotovitev ne datira le od danes, pač pa so jo poznali na Tehniški »rednji šoli že v času stare Jugoslavije. Z-a pravilno osvetlitev ankete Je potrebno vedeti uspehe sprejemnih izpitov. Na Gradbeni »rednji šoli je opravljalo sprejemni izpit v junijskem roku 1955 — 98 dijakov in dijakinj. Od teh jih je padlo 16. V jelenskem roku je opravljalo »prejemni izpit 25 dijakov in dijakinj, od teh je padlo 7 dijakov in dijakinj. Iz tega spo-cnam-o, da se vpisujejo na šolo v jesenskem roku le slabši dijaki iz gimnazije, ki so imeli v IV. razredu popravne izpite ali pa izpite pri sprejemnem izpitu za višjo gimnazijo. Pet dijakov je pri tajni anketi celo napisalo, da so izdelali IV. razred gimnazije zato. ker so izjavili, da bodo odšli na srednjo strokovno šolo in da se ne bodo vpisali v V. razred gimnazije. Te izjave, kakor tudi slabo znanje iz matematike, fizike, slovenščine in tudi iz drugih predmetov, dalje letne ocene na novo vpisanih dijakov, ki znaša le 3.1, jasno dokazujejo žalostno dejstvo, da prihajajo na šolo najslabši dijaki iz nižjih gimnazij. Dobro uspevajo na šoli absolventi gradbene mojstrske šole, ki imajo boljšo predizobrazbo glede znanja matematike, risanja, fizike, opisne geometrije, da stroke sploh ne omenimo. Zakaj ne prihajajo na srednjo strokovno šolo boljšj dijaki? Po izjavah staršev in dijakov usmerjajo profesorji boljše dijake v višjo gimnazijo, a slabše v srednje strokovne šole. Pri novovpisanih dijakih sta dve tretjini dijakov iz podeželja, a ena tretjina iz Ljub- . ljane. Najboljši dijaki so prišli v šolo iz podeželskih gimnazij, a slabši iz Ljubljane, Maribora in drugih mest. Poglejmo ugotovitve profesorjev glede znanja dijakov pri posameznih predmetih: Slovenski Jezik Na splošno 4e vedno prihajajo na šolo absolventi nižjih gimna- Beogrmd, 13. aprila. V Jugoslaviji je že nad 3500 zadrug ali nad 60 odstotkov usposobljenih za odkup vseh kmetijskih pridelkov. V Sloveniji sodeluje pri odkupu 716 zadrug ali 99 odstotkov, v Hrvatski pa 1039 ali 75 odstotkov. V drugih republikah ta odstotek stalno narašča. S prevzemanjem odkupa po zadrugah se zmanjšuje število odkupnih postaj trgovskih podjetij. V Srbiji so izmed 400 odkupnih postaj ukinili doslej 346. Tudi krediti za odkup kmetijskih pridelkov stalno naraščajo, Pri kreditih za odkup, ki jih je odobrila lani v avgustu Narodna banka v Srbiji, so bile zadruge udeležene le z 1 odstotkom, medtem ko je letos v marcu znašal njihov delež 19 odstotkov. Udeležba zadrug Bosne in Hercegovine pri odkupnih kre>\ nM3ah £ ^ spremembi zahodne politike <3 n^”tote“ a^tbskega sveta, predvsem pa * 't A molomatski opazovalci pia- odtegnitvi podpore država. vijo. da je britanska vlada še Slanicam bagdadskega pak» Si ^ !■ vedno za ukrepe izven Organi- Zato bi morali bi« po mneiu Pia ril f-* 'mIM zacii« «*•-■*«■<»■ narodov in da Francij« sklicana trojna konf« H mm;"- se usmerja predvsem h feoordi- renca, ki bi prilagodila stali« HV W 1 nacldi angloamerišfoe politike. Zahoda, nakar bi sklicali »ši.r: -- - --s, V Londonu favorizirajo tak raz- ko konferenco« vseh prizadeti voj, ki bi »durisim velesilam držav, vštevši Sovjetsko zvez |^L jgF' f f prepustil odgovornost za ohra- na kateri bi Iskali ključ za n | nitev miru v Palestini, in niso utev razmer na Srednje. /' Jt a.J naklonjeni namigom, ki prlha- vzhodu. 'Ul jajo v zadnjem času i« Was- Zaskrbljenost Franclje zara< Ml hlngbona, da bi morali namreč napetosti na Bližnje: p Mr položaj na Srednjem vzhodu ob- vzj10 je upoštevamo, da ; »vezo. ■ . , . zunanja politika arabskega sv. Jč ' OH Predsednik brlhnsM vlade ^ ^ f,ranooski sodbi spri: mm Eden se je de**es sešel s »petrolejskega spora« zahodn ■ štabov velesa In nerešenih- -odnošaj« H mi ** to 'J n***«*- ™*» arabskimi državami priz. IHBUB IgJ raegovorf so »mrortli o P^ožatiu edvsem {rancosko poiit na Srednjem vzhodu v luči fc{> ^ Seveml Afriki_ FraneoS "^“^^^fcancoeklli krogih Politični krogi so prepričani, « V luvaam -...i, bi skupna ekonomska ponv strjuje5o, d«, a# wm. velesil Srednjemu vzhodu n; : g m* «m- mesto dosedanje OJ>OTOŽevab . pIfl, *Kl'lc®n* zadeva o tekme pravilneje usmerila Sre mlMstrov nji vzhod k njegovim potrebe 5 f^^toilto^Ldonu ta Wa- In nalogam ta omilita nrabs - velepoeienisca v «ro» m pritiisk na Francijo spričo ner Vr-to. b««»B te« » » ““•»» ««'■*«* azvesellli ob obljubi, ki sta jo vl#d, bi bU aestanek v sa- memmaHSl lala Egipt ta Izrael generalne- fn^Ja T p«rf*u. V« dose- ou »ekratarju OZN Hammare- k^Mataril ta tajave < BmHmI oLdu, da se boeta z nekateri- T im iz Wa- ni pridržki vzdrževala so vrat- . ’ nrižajo da niti uh vodaSldh dejanj ^ ZDA nitl Velika Britanija niao rala sporazum o premirju. p^pcičane da bi bil tak aesta-^ondonu pmvijo. da je Ham- , b! narskjold uspel v prvem delu nek svoje misije. Zelo pa so »kep- izraetaco-arrtM^n ^ tični glede tega, če bosta obe pravljal Varnostni avet omsr. strani držali obljubo. Uradni Poglavitno nasprotja med britanski nredatavniki so močno franooskim ta angloameaUikun ST. 88 — 14. APF.IUA 195« ; stovnsn roiocsvmc / «b. s 1 Favoriti in črni konji Na predhodnih volitvah za demokratskega predsedniškega kandidata v državi Minnesota v ZDA. je nepričakovano zmagal demokratski senator Ke-jauver, ki je začel svojo politično kariero z uspešnim bojem proti ameriškemu podzemlju. Ta zmaga je prišla nepričakovano. Le malo opazovalcev je pričakovalo, .da bo drugi demokratski kandidat Stevenson izgubil. Nekateri Stevensonovi pristaši se tolažijo, da je Stevenson izgubil, ker je na predhodnih volitvah volilo tudi precej re- publikancev. To pa naj bi republikanci storili zato, da bi zasejali razdor v demokratske vrste. Toda po objektivni oceni večine opazovalcev je trdna demokratska večina volila za Kefauverja, medtem ko je bilo število republikance«, ki bi iz zlobe volili na predhodnih volitvah za demokratskega. predsedniškega kandidata, prav malenkostno. Prapijo, da je s tem porazom Stevenson utrpel zelo hud, če že ne smrten udarec. Zdaj so znani rezultati s predhodnih volitev v Illinoisu, to je iz tiste države, kjer je bil Stevenson štiri leta guverner in kjer je samo on kandidiral na demokratski list i za predsedniškega kandidata. Toda kljub temu je skoraj 24.000 volivcev vpisalo Kefauverja na volilne lističe. Hkrati so bile predhodne volitve za republikanskega kandidata. Zmagal je predsednik Eisenhoiver, ki je dobil nekaj manj kot osem tisoč glasov več od Stevensona. S tem so s:cer demokrati močno zmanjšali republikansko večino v Illinoisu, toda Stevensonov položaj se ni zboljšal, ker je Illinois tako in tako njegova država in Kefauver v njej sploh ni kandidiral. Glavarji demokratske stranke po velikih mestih precej samozavestno trdijo, da senator Kefauver ne bo imenovan za predsedniškega kandidata, če zmaga še na- toliko predhodnih volitvah. Pravijo, da so ga onemogočili v korist Stevensona na nacionalni konvenciji demokratske stranke leta 1952, čeprav je zmagal na 11 izmed 14 predhodnih volitvah. Naravnost izjavljajo, da ga bodo tudi to pot onemogočili. Kefauver pa si ne beli glave, ampak divja z neizčrpno energijo iz države v državo, stiska roke kmetom, gospodinjam, delavcem, upokojencem, jemlje v naročje otroke in se na široko smeji. Obljublja farmarjem popolno zaščito za njihove pridelke in precej naravnost namiguje, da ga gospoda, ki vodi demokratsko stranico, ne mara, ker je preveč ljudski človek za njihov okus. In res ga glavarji demokratske stranke ne marajo, ker jim je prekrižal račune. Preveč so računali na umirjenega in resnega Stevensona, ki skrbno pripravlja govore in ne zna pri volivcih vzbuditi takšnega navdušenja kot Kefauver. Ta kliče znance in neznance z imenom, jih treplja po ramenih in sploh zbira glasove na star mejaiški, morda demagoški, način. Stevenson je videl, da ]e Krfauver s svojo taktiko daleč prišel in je šel za njim v Kalifornijo, kjer bodo predhodne volitve junija. Toda Kefauver je bil že obredel Kalifornijo od severa do juga in Steven-sonu ni preostalo drugega, kakor da oponaša nasprotnikovo taktiko. »Jaz sem čisto navaden, preprost vrabec,« je dejal Stevenson ob prihodu v Kalifornijo, »ki je prišel žvrgolet v domače mesto«. Toda videti je bilo, da je prišel žvrgolet na napačno drevo. Kako se bodo končale predhodne volitve v Kaliforniji in na Floridi maja, ne vemo. Toda vplivni Stevensonovi pristaši so že začeli omahovati. Medtem pa tretji favorit za predsedniškega kandidata — Har-riman, guverner države Nem York — čaka in najbrž na skrivnem upa, da si bosta oba njegova tekmeca populila čim več perja. Prav v ozadju, na začetku dirkališča pa morda že nestrpno kopa s kopiti sedem črnih konjev: Symington, Johnson, Meyner, Lausche, Lea-der, Williams in Humphrep. »črni konj« pomeni v ZDA kandidata, ki ima le malo upanja na izvolitev, če je favorit' samo eden. Ce je pa favoritov več, je njegovo upanje tem večje, čim bolj so si favoriti po moči enaki. In takrat se utegne zgoditi (kakor se je v ameriški politični zgodovini že večkrat zgodilo), da začne na znamenje o pravem času črn konj dirkati in prvi priteči na cilj. B. Pahor Uradni britanski krogi so se razveselili ob obljubi, ki sta jo dala Egipt in Izrael generalnemu sekretarju OZN Hammare-kjoldu, da ae bosta z nekaterimi pridržki vzdrževala sovražnih vojaških dejanj in spoštovala sporazum o premirju. V Londonu pmvijo. da je Ham-marskjold uspel v prvem delu svoje misije. Zelo pa so skeptični glede tega, če bosta obe strani držali obljubo. Uradni britanski'predstavniki so močno stališčem je v tem, da je po sodbi francoskih zastopnikov izraelsko-arabsJči spor samo 'eden izmed izrazov splošne-ni-petasti na Srednjem vzhodu in da je neenotnost velesil in razdeljenost arabskega sveta na pristaše ln nasprotnike bagdadskega pakta vzrok sedanjega nestalnega položaja. Zategadelj zahteva Francija pomirjeni« razmer na Srednjem vzhodu ne bi iskali samo v izraelsko,arab- dum pomirjenju, pač pa’tudi v spremembi zahodne politike do arabskega sveta, predvsem pa v odtegnitvi podpore državam Članicam bagdadskega pakta. Zato bi morali bi« po mnenju Francij« sklicana trojna konferenca, ki bi prilagodila stališča Zahoda, nakar bi sklicali »široko konferenco« vseh. prizadetih držav, vStevii Sovletsko zvezo, na kateri bi Iskali ključ za rešitev nezmer na Srednjem vzhodu. Zaskrbljenost Francije zaradi zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu postaja še posebno razumljiva, če upoštevamo, da je zunanja politika arabskega sveta po francoski sodbi spričo »petrolejskega spora« zahodnih velesil dn nerešenih 'odnošajev med arabskimi državami prizadela predvsem francosko politiko v Severni- Afriki. Franpbsk: politični krogi so prepričani, da bi skupna ekonomska pomoč velesil Srednjemu vriibdu namesto dosedanje o]>oxo2evame tekme pravilneje usmerila Srednji vzhod k njegovim potrebam In nalogam in omilita arabski, pritisk na Francijo spričo nerešenega alžirskega vprašanja. GORDIJSKI VOZEL Svečano obljubljam, da It ne bom reiil a silo, seveda le... Franciia prevzema pobudo V prihodnjem meseca bo v francoskem glavnem mestu vrsta diplomatskih sestankov* na katerih bodo skašali vskladiti zahodno politiko PARIZ, 13. aprila (Tanjug), ne mednarodne diplomatske de-coska prestolnica središče živahvsem k prilagoditvi načel skup-Javnosti, ki bo usmerjena predm svetovnem političnem polo-ne politike zahodnih sil v nove ni jo namreč, da morajo Zdru-laju. Uradni pariški krogi me ritanija in Francija nujno »prežene države Amerike, Velika Bkega delovanja, če naj uspešno meniti način svojega diplomatssko politično mirvno ofenzivo«, odgovore na sovjetsko »ekonomsko politično mirovno ofenzivo«. Najzanimivejši pariški sestanki zahodnih diplomatov bodo vsekakor srečanje Pirieau—Von Brentano, napovedano za 3. maja, sestanek’ Gujr Molleta s kanclerjem Adenauerjem konec maja, seje sveta ministrov atlantskega pakta 4. in 5. maja in morebitna konferenco treh zahodnih ministrov za zunanje zadeve." tudi v začetku maja. Ra- zen tega je bil sklican tudi sestanek ministrov za zunanje za-deve šestih . zahodnoevropskih držav o .politiki - integracije, v Strassburgu pa bo že te dni zasedanje posvetovalne skupščine evropskega sveta. Kakor sodijo tukajšnji politični krogi, so zveze med Francijo in. Zahodno Nemčijo zašle »v globoko krizo«. Sklepajo, da do- Hruščev o sožitju Prvi sekretar KP Sovjetske zveae je govoril tudi o izgradnji Sibirije in Daljnega vzhoda MOSKVA, IS. aprila (Tanjug). Prvi sekretar komunistične partije Sovjetake zveze NUdtaHruščev Je tatavll. g» Sovjetska zveza nikomur noče vsiljevati svoj sistem, da pa tudi na bo dovolila, da bi se kdo mešal v njene zadeve. Mina alternativa je torej miroljubno tekmovanje med socializmom m kapitalizmom. Po njegovih besedah se ne- terih ne bodo gradili novah podi katere zahodne države vznemir- Jeti j, kot soMoekvc, Leningrad, jajo spričo uspehov Sovjetsk: zveze in že razmišljajo, da bi marale spremeniti svojo politiko. Zato je treba še naprej ostati buden, z vsemi sredstvi utrjevati varnost države in v kali zatreti vsa dejanja sovražnikov Sovjetske zveze. Hruščev je imel govor na posvetovanju mladih graditeljev v Kremlju. Dejal je, da bodo v novem petletnem planu v ez_ ropskem delu ZSSR zgradil: mnogo podjetij, še več pa v Sibiriji, na Daljnem vzhodu in v Kazakstanu. Hruščev meni, da bi Komsomol lahko dal za ta dela potrebne ljudi, Vlada meni, da bo za zgraditev najvažnejših objektov potrebno tri sto do . . Pet sto tisoč mladincev. Zato je imajo pd.ičn« kadre kr jih _oo ^ • , _. mnon^h Hat; r.a ffraHi thw nnvin pozvala sovjelskio mladino, naj Upor v Riu de Or n Španska križarka »Canarias« obstreljuje obido — Zaradi slabih zvez je položaj že nejasen — Val stavk v severozahodni Španiji MADRID, 13. aprila. (AFP) Položaj v španski koloniji Ifnl je tudi v mestu Pamnploni. Pira v na zahodni obali Afrike je trenutno nejasen. 2e včeraj pozno tako stavkajo delavci nekega zvečer Je bilo javljeno, da so te na tem ozemlju uprla berber- metalurškega kombinata v Barska plemena. Danes se je pa zvedelo, da je španska vlada po- c el oni. slala v Ifnl križarko »Canarias«, ki je že začela obstreljevati obalo. Ni pa'še znano, če »o tja že dospele čete, ki so jih pripeljali ,s letali « Kanarskih otokov. Požar na danajski borzi sedanji številna poskusi obeh vlad. da bi uredilji pekarsko vprašanje, niso rodili vidnejših sadov in da je francoska zahteva, da bi dali v zahodni po- . Utiki prednosti razorožitvi in ne nemški združitvi, še bolj zaostrila tako in tako neurejene razmere med državama. V Parizu dalje trdijo, da namerava francoska ' diplomacija prihod Fostenja Dulleea in Sel-wlna Lloyda v Pariz izkoristiti za preusmeritev dejavnosti se-' vernoatlantskega pakta. Pariz vatirajno zahteva, naj bi atlantski pakt, ki ima še vedno pečat izključno vojaške organizacije, razširil svojo dejavnost na gospodarsko, politično in kulturno področje. V tej smeri so se izoblikovala tudi stališča že nekaterih drugih držav članic pakta. Kar zadeva sodelovanje šestih zahodnoevropskih držav, pravijo na odločilnih mestih v Parizu, da lahko pričakujemo ustanovitev skupne agencije za mi-robljubno uporabo atomske energije še to poletje. Pravijo tudi, da so članice zahodnoevropske unije v načelu obljubile, -da bodo v prihodnjih petih letih uporabljale atomsko energijo izključno za mirobljubne namene in se odrekle pravici, da bi izdelovale atomske bombe in atomsko orožje. Sporo&ilo o razgovorih Dallas - Irtajo Ruhington, 13. aprita (USIS). Po uradnem obisku španskega ministra za zunanje zadeve Ar-taja in razgovorih, ki jih je imel z Johnom Fosterjem Dullesom, je bilo objavljeno sporočilo, da so bile predmet špansko-ameri-ških razgovorov zadeve, ki zanimajo obe državi. Proučila ata tudi splošni mednarodni položaj, vštevši položaj na Bližnjem vzhodu. Končno pravi sporočilo, da sta ministra govorila tudi o špansko-ameriškem sporazu-o medsebojni obrambi in ekonomski pomoči. Proizvodnja premoga In jekla m Je zvišala Luksemburg, 13. aprila (Reuter). Danes je bilo objavljeno četrto letno poročilo o delu visoke oblasti zahodnoevropske čim številne j e prijavi za objektov v vzhodnih krajih, graditev omenjenih objektov Mladince za ta dela bodo nabirali predvsem v mestih, v ka- Agencija AP poroča, da je upor izbruhnil' tudi v španski koloniji. Rio de Oro v mestu Vilta Cisneros, kjer je padlo že več španskih oficirjev. Španska letala se koncentrirajo na Ka-mogoče dati za graditev novih narskih otokih, da bodo v slučaju potrebe, prevažata čete na celino. Včeraj popoldan je bil prekinjen tudi ves letalski pro- zajel skoraj vse poslopje. Ogenj Dunaj, 13. aprila (AFP). Si- skupnosti za premog in jeklo, noči je v poslopju dunajske Proizvodnja premoga se je ne— borze nastal velik požar, ki je koliko zvišala in je znašali lani »Taneč« se viaCa Iz ZDI v domovino VOH BRENTANO O RAZOROŽITVI IN ZDRUŽEVANJU NEMČUE Bonn, 13. aprita (AFP). Zahod- skl postaji Kolni je Brentano met med Madridom ih drugimi letališči v Španiji.* Španske kolonije v' Zahodni Afriki obsegajo Špansko Saharo, Južni protektorat Maroka ter Špansko ozemlje Tfni. stom Smara. Ozemlja si je prisvojita Spa- v državah članicah skupnosti 248 milijonov ton. PoddtkJ o proizvodnji jekla govore prav tako o zvišanju proizvodnje v vseh državah članicah. Najbolj se je proizvodnja zvišala v Italiji, in sicer za 28 odstotkov. V nonemški minister za zunanje dejal, da. zahodnenemška -»lada nija v glavnem v 19. stoletju. Ke» York, 13. aprila (Tanjug) zadeve Von Brentano je izrazil posveča v svoji . politiki . prvo- Ozemlje Ifnl, ki leži v sever- Makedonska folklorna skupim* dvom, da bi sporazum o splošni skrb nemški ždniiitvi, evropski nem delu Maroka je prišlo pod »Taneč« je imela včeraj zvečer razorožitvi sam'na sebi imel za varnosti in splošni,, razorožitvi špansko oblast leta 1860, dejan-v New Yorku v Glasbeni akad e- posledico nemško združitev. Ni- kot vzporednim problemom’, ki sko so ga zasedli šele avgusta miji svojo zadnjo predstavo v kak sporazum o razorožitvi ne jih je treba reševati istočasno. 1934. Ozemlje Ifni meri 1920 okviru tromesečnega potovanja more biti trajen tako dolgo, Govoreč o nedavnj izjavi fran- tam* ter ima okoli 13 tisoč pre-po ZDA. Skupina je prišla v dokler ne bo Izginila politična epskega predsednika Guyo Mol- bivalcev. Glavno mesto je Sidi New York * ladjo 20. januarja, napetost, ki je bil« tud: vzrok leta. ki jo je dal glede razoro- Ifni z okoli 7650 prebivalci med Odpotuje iz New Torka, z leta- ra oboroževanje, razcepljenost žitvenega problema, je Brenta- katerimi, je okoli 1500 Evropej-lom 21. aprila. Za časa uspelega Nemčije pa je eden izmed vzro- no dejal, da njegova izjava obe- cev.. gostovanja po ZDA je »Taneč« kov napetosti. Brentano meni, ta spremembe v francoskem sta- v glavnem Je to puščavsko obiskal najvažnejše kulturne in da mora biti zategadelj združi- lišču do tega vprašanja. Na ta,n- ozemlje brez posebnih bogastev, industrijske centre, med njimi tev Nemčije povezana s proble- cu je Brentano dejal, da bo imel Na obali je precej razvito ri-New Yok, Chicago. Detroit, tnom splošne razorožitve. priložnost pogovoriti se o vseh bištvo ter prihajajo tja ' lovit Was4iimgton, San Francisco, Los v izjavi, ki jo je dal v radij- teh stvareh s francoskimi Ir tudi od drugod. Prebivalci so v drugimi zahodnoevropskim! dr- glavnem berberska plemena .ter je izbruhnil v pritličju in se naglo razširil po osrednjem delu borze. Avstrijska časopisna agencija APA, ki ima svoje prostore v 2. nadstropju -tega velikanskega poslopja, . je morala _ . Španska Sahara se deli na dva hitro izprazniti prostore. Požar drugih državah se je proizvod- dela: Rio de Oro. ki meri 190 je bil viden 10 kilometrov da- nja jekla zvišata od 18 do 23 tisoč km* z glavnim mestom leč. Po triurnem gašenju so ga- odstotkov. Izmenjava izdelkov Villa Cisneros in Sekda el Ham- silske družine glavnega mesta • iz jekla znotraj skupnosti se je ro (83.000 km*) in glavnim me- Avstrije omejile požar na sred- od leta 1954 do 1955 zvišata za nji del poslopja in se trudijo, 36 odstotkov. Visoka oblast da se ogenj ne bi razširil na obe skupnosti za premog in jeklo je krili. Laže ranjenih je deset porabila 1,2 milijona dolarjev gasilcev in policajev. Vzrok po- za raziskovanja in preprečeva- žara je. neznan, gmotne škode nje poklicnih obolenj v rudar- pa še ni mogoče preceniti. stvu in jeklarski industriji. Angelos, Phiiadelphijo in Bo- ■ ——— stoti. Eno predstavo je imel v .. .__ Kanadi v Torontu. V 84 dnevih 1 UNESCO 00 BUIOlJluinO potovanja po ZDA je skupina izkOfiŠConJe OtOBttka prepotovala 10.000 km ter imela ODSlflijš 70 predstav, katere je ameriški - * _ tisk ocenil kot velik umetniški Madrtfl, 13. apn i a. t/vr jr; i z- nec maja b0 dalo možnost za se vrnejo na delo. 2tagrozil je, dogodek. Povsod po Ameriki so vršni evet organizacije zoru proučitev vseh '■ problemov, ki <13 bodo v nasprotnem primeru »Taneč« toplo sprejeli. V čast zanimajo obe državi. žavniki, ko bo sestanek evre p- so nomadi in poljedelci, skega sveta, evropske obramb- Guverner pokrajine Guipuz-ne skupnosti in atlantskega pak. ooa, kj leži v severozahodnem ta. Tudi. srečanj* med Guyem delu Španije, je danes ukazal Molletom in Adenauerjem ko- - v*«m stavkajočim delavcem, naj UPRAVNI ODBOR PODJETJA članov skupine eo naši’izseljen- nori in ™ ci. kakor tudi ameriške glasbe- današnji raji prouč^vri možnos* ’____________________________ več- sodelovanja te organizacije z ne organizacije organizirale več- sodelovanja ... je število evečanih večerij iti banketov. GEORGIA — Etaebeererjev »f- specializiranlmi organizacijami v izkoriščanju atomske energije za miroljubne namene. Ravna- tovarne zaprli. Ni znano, koliko delavcev stavka v tej pokrajini, katere glavno mesto je Sam Sebastian. ker španski. časopis in radio molče o stavki. Zvedelo pa se Peking. 13. aprila. Kitajska je, da se stavka širi in da je časopisna agencija poroča, da je deJo pustilo najmanj dvajset ti-bil včeraj uevedn redni letalski soč delavcev, ki zahtevajo višje Letalska kvkk m»d Bonna la Kitajsko ewerjev ra te(y gddetia UNESCO za ek- JSS^JSmSrEilen- salrtne vede prof. lWer je se- --------------------------- hower poslal predsednika Izrael- gnaaH svet s študijami, ki so promet med Burmo in LR Ki- meade in boljše delovne pogo-ske vlade Ben Gurlonn ta e^p- vfcijufen« v program UNESCO tajsko. Včeraj je pridalo » ]*• ^rar^UrSS^TSiereS. Ste *a 1957 in 1958 in * programom Kunming v Južni Kitajski prve V San Sebantlanu te zamrla prosi, nad M podprla generalnega izobraževanja inženirjev ln raz- letalo, ki bo odslej redno vozi- sleherna industrijska dejavnost, tajnika OZN HammarskjBMa v ^ovalcev. ki so se apeclaOlzira- lo na progi Raagun—Mandalej-* Tudi v pristanišču P&saoee ln v njegovih prtsadevanjlk »a nk na. ^ ptfcl»MiWT Kunming. - Tshteriji stavštajo. Tovarn* sto- 99 TOVARNA JEDILNIH IN TEHNIČNIH OLJ VIR PR ID O M 2 A LA H RAZPISUJE V sklada s 23. členom Pirsva podjetja naslednja delovna mesta’: 1. TEHNIČNEGA VODJE POGOJI: dovršena srednja tehnična šola — strojni oddelek — z najmanj 4-letno prakso ▼ Industriji ali dovršena oljarska Sola s 6-letno prakso. Zaželeno je. znanje nemškega jezika. Nastop službe 1. maja 1956. 2. KORESPONDENTA - FAKTURISTA POGOJI:, popolna srednja Sola, obvladanje strojepisja in stenografije ter 2-letna praksa v fadustrdjL Nastop L julija 1956. Plais po tarifnem, pravflnlka. Pismene ponudbe, ■ življenjepisom in opisom dosedanjih saposlltev, pošljlta na gornji naslov. r 1 str. J SLOVENSKI POBOCEVUEC J st. m - m. apriea um — Se nekaj misli o zagrebškem spomladanskem velesejmu Paviljoni na Eaerebgkem vele-»ejmu so se Izpraznili in razstavljal ci so odšli. Mnogi so pri-ili domov z vtisom, da v drugih podjetjih niso držali rok križem, in da so jih v zadnjem času nekateri dohiteli ali celo prehiteli. Tudi letošnji velesejem je potrdil, da je izdelkov vsako leto več in da je vsako leto večja izbira. Potrošniki so tega veseli, saj se jim ob večji izbiri nudi tudi vse boljša kakovost. Podjetja pa gledajo na to še drugače, zaostruje se namreč tudi konkurenca. Kolikor toliko propagandni cilj razstav se je zdaj že v veliki meri umaknil komercialnim razlogom za razstavljanje. Konkurenca in pa sprememba naše investicijska politike sta najbrže tudi krivi. - d« komercialni uspeti rih podjetij ni bil tolikien kot so pričakovali. Nekaterih Izdelkov seveda še zmerom tako primanjkuje, da podjetjem prodaja ne povzroča skrbi. V promet bi Slo takorekoč kolikor bi hoteli in imajo proizvodnjo prodano za vse leto vnaprej. Števili sta se od 653 razstav-ljalcev in 2671 izdelkov v 1931 letu povzpeli že v lanskem letu na 1044 razstavljalcev in 3416 Izdelkov. Na letošnjem velesejmu pa je 1070 razstavljalcev razstavljalo kar 4330 izdelkov. Izdelkov je bilo torej dosti več kot lani. Napačna bi bila trditev. da si naša industrija ne prizadeva dati na trg nove izdelke, ki jih potrebujemo. Vseeno pa je človek dobil vtis, ko je obhodil vseh 14.441 kvadratnih Novosti za počitnice Nemalo ljudi tarejo skrbi, kje tn kako bodo letos preživeli počitnice. Doslej so zlasti ponujala svoje usluge gostinska podjetja v letoviških predelih, ki so teko dvignila cene svojih storitev, da so širokemu krogu domačih turistov precej priprla vrata. Zato iščejo ljudje najrazličnejših načinov, da se jim ne bi bilo potrebno odreči sonca In morja ali pa lepih zelenih predelov. In prav tem je pripravilo podjetje »Franjo Klus* iz Beograda nekaj veselih in prijetnih novosti. Podjetje »Franjo Klus« je do predkratkim proizvajalo samo za potrebe Jugoslovanske ljudske armade, sedaj pa so začeli 50 LET GRAŠKEGA VELESEJMA Velesejem v Grazu je odprt te 50 let in v kratkem bo Imel svoje jubilejne razstave. Od skromnih začetkov se je razvil te velesejem do važne avstrijske ustanove te vrste ter se predvsem posvetil nalogi, da bi G raz kot glavno mesto Štajerske zavzel gospodarsko posredništvo z jugom In jugovzhodom Evrope. Uspehi, 'ki jih je graški velesejem dosegel, povedo že sami dovolj, kajti Gr-az je čedalje bolj privlačen za kupce in vse druge Interesente, ki hočejo trgovati z jugovzhodom Evropo. Pomladanski jubilejni velesejem 1956 obsega vse panoge gospodarstva in produktivnosti Avstrije in bo imel na svojem sporedu tudj posebno razstavo »Od 'kolesa do malega avtomobila« kakor tudi kolektivne raz-rtave sosednjih dežel, med katerimi je tudi že tradicionalna jugoslovanska razstava na važnem mestu. Zastopstvo Graškega velesejma v Jugoslaviji ima avstrijski delegat, za trgovino v Zagrebu, Ulica 8. maja 41/11. telef. 3-3-5-44 fci daj e vsem interesentom potrebne informacije. Velesejmske vstopnice, ki dajejo lastnikom tud; pravico do voznih olajšav in popustov pri pridobitvi avstrijskega vizuma, •o na razpolago pri navedenem eastopniku Graškega velesejma in pri vseh jugoslovanskih turističnih uradih. s serijsko proizvodnjo cenenih in praktičnih šotorov. Ti so znatno boljši od dosedanjih. N« prepuščajo vlage, se hermetično zapirajo in jih je lahko postaviti celo na vodi. S.edaj proizvajajo v podjetju nekoliko vrst šoitorov, od takih za 2 do 10 oseb. Njihova prednost je tudi v (tem, da so zelo lahki. Šotor za dve osebi se da kaj lahko zložiti v mali potniški kovčeg in je težak vsega 3 kg. Poleg šotora se dobi lahko itudi vsa potrebna oprema: popolna postelja z gumijasto blazino, steklenica, čaše in ostal potreben pribor. Razen šotorov za letovanja pripravlja podjetje tudi serijsko proizvodnjo turističnih blazin, ki se dajo spremeniti v udobna fotelje ali pa v blazine za morje. Po svoji kakovosti so boljša od vseh dosedanjih domačih proizvodov te vrata. Njihova najvcečja prednost Je v tam, da so težke samo 250 gr. Za te izdelke tovarne »Franjo Klus« je veliko zanimanje. Tudi iz Avstrije so že prišle ponudbe za odkup proizvodnega dovoljenja za turistično blazino, v tem ko se Nemčija, Francija, Pakistan, Turčija in Švica zanimajo 'I za šotore i za turistične blazine. Kot predvidevajo, bodo letos izdelali okoli 25.000 šotorov. L S. Devizni leCofl Na rednem - posebnem sestanku 60 bili dne 13. aprila 1956 zsključ- ki po naslednjih tečajih: US dolar 1.280. 3.370. 1.161.02, 961.30; Ust* —, 11.026. 11.000, 1.209.52; DM — U9.809.65. 135.964.28. 1.303.50; Bfrs —. 5.240, 4.714.36, 685.72; Ffrs 500, 381.88. 567.33. 561.88: Sfrs 46.800, 46.500 47.066.67. 800.18; Lit — 810.74 855. 1.681.25; Lit STT 470. 623. 361.30, 652.70; Lit Gor. 400. —. 400 733.33; Hfl 69.100, —, 54.406.30. 589.14; Sv. kr. — 50.010. —, —; Eg. Lstg 2.950. J.000. 2.598.51. 201.63; obr. dol. Avstr. 3.200, 3.855. 3.307.14. 1.002.38; obr. dol. Dan. 1.200 687.10 943.50 214.50; obr. dol. Fin. —. 670 583.57. 94.52; obr. dol. Grč. — 951.85. 1.055. 251.66; obr. dOJ. Turč. — 494.95. 490, 63.33; obrač. dol. Izr. —. —. 805. 166.33; obr. dol. Arg. 640. 670. 616.72. 105.57; obr. dol. Braz. —. —, 987.27, 229.09; obr. dol. Paragv. 690 601 577.62, 92 54; obr. dol. Indon. —. 592.85, —. —; obr. dol. Urugvaj —. 654.23 719.94, 139.98; obr. dol.' ZSSR 66», 733173 812 170.66: obr dol Msdž. —. 742.10. 781. 160.33; obr. dolar Polj. 920 650 073.33. 221.44: obr. dol. CSR 890 802.98, 965.55 221.85; obr. dol. Bolg. —. 593.8-5. '588. 96; obr. dol. Rom. —. 618.52. —. —. Opombe: številke pomenijo: I. tečaj .......... metrov razstavnega prostora in videl tudi IM Izdelkov, ki so Jih to pot prvič razstavljali, da so ta prizadevanja še zmeraj premajhna. Težnja po popolni osamosvojitvi proizvodnje v posameznem podjetju predstavlja resno oviro za kooperacijo, k! bi bila dosti uspešnejša, kot sedanji lokalizem. Nekatera podjetja $e v svoji kratkovidnosti odločajo za izdelke, ki Jih proizvaja Se vrsta drugih tovarn. Potrebe pa niso neomejene ln že doživljamo, da morajo nekatere tovarne zaradi premajhnega izkoriščanja kapacitet misliti na Izpopolnitev proizvodnega programa. Nekaj takih koristnih preusmeritev v proizvodnji je bilo mogoče opaziti tudi na velesejmu. Podjetja so znala prisluhniti precej velikim zahtevam po izboljšavah in rekonstrukcijah v naši predelovalni industriji in velik del izdelkov kovinsko predelovalne in strojne Industrije bo Sel v ta namen. Kovinsko predelovalna in strojna industrija sta razstavljali več kot tisoč Izdelkov. Zgodilo pa se je na minulem velesejmu — in to prvikrat — da je po številu razstavljalcev bila na prvem mestu tekstilna industrija, »Sejem standarda«, kot so nekateri imenovali velesejem, je bil zaito najbrž zarea upravičen naziv. Spričo močno iztrošenih strojnih naprav v tekstilni industriji. so razveseljiva prizadevanja tovarn »Ge-Ge« jn »Tekstil stroja« iz Zagreba. Prva je razstav-vila stroj za usmerjanje volnenih vlaken in sukalni stroj s 124 vreteni, druga pa, ki je že osvojila proizvodnjo vrste tekstilnih strojev, je razstavljala nove avtomatične statve za bombaž. Med podjetji kovinske industrije, ki skušajo ustreči sicer drobnim, a doslej neizpolnjenim željam potrošnikov (pa jih pri poročanju z velesejma še nismo omenili), naj ne pozabimo »Fabrike metalnih proizvoda« Beograd, ki je v marcu pričela izdelovati nerjavne Jedilne pribore. Povpraševanje po teh je veliko, izdelovala pa jih je doslej le tovarna »Kordun« iz Karlovca. Garnitura za šest oseb. Izdelana v Beogradu, atane 6900 dinarjev. Ob napisu, da mariborska »Elektrokovina« izvaža elektromotorje ln dušilke na Holandsko, v Čile, Bolgarijo, Indijo, Burmo in Nigerijo, as vam Ja vsililo vprašanje, kaj Je z malimi motorčki za gospodinjsko uporabo. Pravijo, da bodo le-te. ki bodo vsestransko uporabni, pričeli najbrž Izdelovati že letos, cena pa bo znašala kakih 18.000 dinarjev. Tudi manj znana podjetja so pripravila na sejmu presenečenja. »Elan« iz Beograda je raz- stavljal velike stroje za rezanje mesa, za mešanje mesa. testa ln vibracijska sita za pesek. Razveseljiva je tudi izjava, da pripravljajo v tovarni »Kopao-nik« iz Koršumlje, kjer že izdelujejo stroje za čiščenje teraco poda. proizvodnjo strojev za čiščenje parketa. Med prizadevanji za pocenitev proizvodnje moramo omeniti ljubljansko »TOS«. Epidiaskop, ki stane sicer 350.000 dinarjev, so pri njih uspeli izdelati ločeno In obe aparaturi skupaj staneta zdaj le 100.000 dinarjev. S cenejšim Izdelkom sl bodo zdaj šole laže omislile nazor-negši pouk. Radio-industrija Zagreb bo potrošnike tudi razveselila s cenenim tipom (3+1) radijskega sprejemnika, ki ne bo dražji od 13.000 dinarjev. Nekatera podjetja so prišla na velesejem tudj z izdelki, ki ne spadajo ravno v njih proizvodni program. Vseeno pa so se lotila izdelave. Nek stroj so recimo v podjetju nujno potrebovali. Doma ga ni bilo mogoče kupiti, uvoz pa bi bil seveda predrag. Ko pa »o že izdelali »troj za svoje potrebe. Je bilo težko pridobljene ln drage rezultate razvojnega dela škoda zavreči. Lotili šo se serijske izdelave. Enega takih primerov najdemo v tovarni »Jambor« iz Črnuč, kjer so izdelali soliden vrtalni stroj. To je nekaj zapažanj ob izdelkih. kj kažejo na nekatere značilnosti v razvoju naše industrije. POPRAVEK V članku »Upravičene potrebe pravne fakultete« v včerajšnji številki je tiskarski škrat zamešal nekatere vrstice, zato se glasi pravilno stavek v 2. odstavku: »Ce upoštevamo dejatuo, da bomo občutili pomanj kan j e pravnikov še vrsto le* zaradi potreb ljudskih odborov, sodišč ter drugih oblastnih ln upravnih organov, bomo laže razumeli, da je otežkočeno normal po delo na fakulteti pri skoraj isti kapacitet prostorov, kakršna je bila ob ustanovitvi univerze 1919. leta in pri vedno večjem vpisu študentov na fakulteto, ki ima' danes že nad 800 slušateljev«. V 3. odstavku se stavek pravilno glasi: »To stisko a prostori rešujejo študenti na ta način, da skoraj ne obiskujejo predavanj«. V zadnjem odstavku pa mora bi/tl pravilpo: \»To vzpodbudo pravnikov bi lahko posnemala tudi ostala' strokovna ' društva, da bi absolvente srednjih šol še pred vpisom na univerzo poučili o značilnostih univerzitetnega študija in posameznih akademskih poklicev«. C CL (JLTDBN1 RAI6LID I D Novomeško kulturno pismo Zadnja dva meseca Je gleda-, iiško sezono poživilo nekaj pomembnih gostovanj, ki jih je občinstvo toplo pozdravila. Konec februarja je gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s Fodorjevo veseloigro v 3 dejanjih »Uspavanko« v režiji M. Petrovčiča. Igiolsko je bila veseloigra trdno postavljena na oder. Režiser, ki je igral tudi glavno vlogo, je dal dogodkom na odru ustrezajoči tempo, poudaril dinamiko posameznih icen, vendar je stilna stran r?ži_ le šepala. Zlltost ansambla v enovito celoto priča, da ima kolektiv igralsko rutino in tradicijo. Vsebinsko je veseloigra olehka. Upamo, da nas bodo Sentjakobčanl obiskali še kdaj z bolj kvalitetnim delom. Predstave se Je udeležilo tudi 100 šolskih upraviteljev, ki so bili na konferenci v Novem mestu. V marcu eo bili kar trije občni rborri. Zborovali so Okrajna zveza Prosvetnih društev ln Svobod, občinska zveza Prosvetnih društev in Svobod ter prosvetno društvo »Dušan Jereb« v Novem mestu. Vsi so poudarili pomen kongresa Prosvetnih društev in Svobod na •Jesenicah tn si začrtali smer- nice za bodoče delo. V novomeški občini Je 18 društev. Iz sklepov naj omenim enega: da se politični forum, in množične organizacije tesneje povežejo z društvi ter jim nudijo stvarno moralno podporo, materialno pa naj jih bolje podpre občina in podjetja. Društva naj poskroe, da bodo prišla kvalitetna dela na oder, kajti samo kvaliteta prevzgaja. Gre za to, kot je poudaril tov. Sali. da Je treba našemu človeku na deželi vzbu-diti čut za .kulturne vrednote in ga v tej smeri vzgajati. Kultura (v knjigi, igri, koncertu, folklori,, tečaju) mora dobiti med našimi dolenjskimi ljudmi ugled, zato čim več kvalitetnega dela v društva. Dne S. marca je član celjskega gledališča Marjan Dolinar priredil v naši metropoli »Večer umetniške besede«. Povedal je 9 zgodb iz Cankarjevih »Podob iz sanj«. Reclteoijski večeri eo -pri nas novost, Imajo pa namen, ds v čisti besedi posredujejo slovstveno umetnost tudi preprostemu ljudstvu. Recitator je ob tekal le Ljubljano. Celje, Škofjo Loko. Brežice. Domžale, Bled. Topolščico in nekaj manjših krajev. Novomeščani *o ga KONCERT SREDNJE GLASBENE SOLE V LJUBLJANI Srednja glasbena šola v Ljub. Ijanl se Je predstavila glasbeni javnosti v ponedeljek, 9. aprila, ponovno s svojim dijaškim orkestrom na celovečernem kon. certnem nastopu. Tokrat Je orkester Izključno spremljal mlade soliste.absolvente, kar za orkestrsko soigro in disciplino ni nič lažja naloga, kot pa Je samostojno Izvajanje orkestralnih koncertnih točk. Zahteva celo Se več pozornosti, muzikalnega čuta in prilagodljivosti. — Kdor se prt prvem . letoSnJem nastopu še n! imet priložnosti prepričati, kako vneto In že kar prožno sledijo dijaki do najmlajših let dirigen. tu V. Šušteršiču ln kako vestno so odigrali svoj orkestrski part. Je to priložnost imel tokrat. Svetli zvok godal, skrbno izdelano lokovanje in pozorno intoniranje pihal, vse to se Je prijetno zlilo z dirigentovim nazornim nakazovanjem ritmičnih in muzikalnih odtenkov in dajalo solistom potrebno podporo pri njihovem oblikovanju koncertantnega parta Flavis V. Kocman se je v ne. kaj letih povzpel do okusnega In zanesljivega Interpreta Mozartovega koncerta za flavto in orke. ster K. V. 314. Ni kazal nikjer znakov začetništva ln mu trdna osnova, pridobljena v Soli mojstra Sl. Korošča. odpira pot do še višjih solističnih ciljev. Dva Bebussyjeva plesa (Danse sa-cr6c in Danse profane) sta raz. položenjska glasba brez zgovornejše temaflčne obdelave in ne st*vi J ata večlih zahtev na lnten. zlvno oblikovanje solističnega parta. Pianist Boris Švara iz Sole prof. 3. Strukelj-Poženelove Je solistični del obeh plesov obvladal igraje In nizal vso kopico akordov In pasaž s tako lahko roko, da al Izostala neprisiljena eleganca, lastna tovrstnim De. bussyjevim stvaritvam. — Najtrši oreh Je bil za solistko Darln. ko Novšak (šola docenta L. Pfeiferja) in' šolski orkester Men. delssohnov violinski koncert v e. molu. Ker ne smemo od mladega absolventa srednje glasbene šole zahtevati izdelanosti in prisebnosti virtuoza, moramo pripomniti, da Je absolventka Izvršila svojo zelo zahtevno nalogo kljub razumljivi tremi vseskozi dostojno, samozavestno, mestoma s tako lepo zaigrano kantlleno, da je zaslužila prav posebno naklonjeno odobravanje številnih poslušalcev. Uspeh obeh dosedanjih pro. dukcij je takšen, kot ga rodi le entuziazem za dosego zastavljenih si ciljev. Delita si ga tokrat z vso upravičenostjo vodstvo srednje glasbene šole In dirigent — vzgojitelj V. Šušteršič. Cilji so Jasni, pota so pravilno zastavlje. na. prvi upoštevanja vredni dosežki so tu. Povojni napori za dvig naše glasbene umetniške vzgoje se torej obrestujejo! P. givic toplo sprejeli. Prad štirimi lati je tu recitiral tudi J. Tiran. Prodoren uspeh je doživeio v Novem mestu celjsko Mestno gledališče v sredo, 28. marca, z uprizoritvijo dramske reportaž-Hermana" Wouka »Zadevo Cai-jie«, dramatizacij-o romanu »Upor na ladji« (prevod II. Grfin, režija B. Gombač). Režiser j p pravilno ter logično poudaril vse važne momente v igri, ki je gledalca pritegnila, da 1« pozorno poslušaj zasliševanje celi dve uri !n pol. Občinstvo ]e navdušeno sprejelo Celjane, posebno še jubilanta, igralca, režiserja in organizatorja, sedanjega upravnika Fedorja Gradišnika, ki slavi letos petdesetletnico plodnega gledališkega dela. Spontani aplavz, ki so ga Celjani doživeli v dolenjski metropoli pri obeh predstavah, j« dokaz, da so z odlično interpretiranim delom navdušili občinstvo. Celjsko gledališče bo tudi v *bodoče nudilo dolenjski metropoli gledališko kulturo. Ker je želja občinstva, da s« v bodoči sezon! poživi gledališka dejavnost v mestu, bomo poleg rednih predstav drama t-eke sekcije društva poskrbeli tudi za redna gostovanja poklic, nih gledališč. Drsmatska sekcija bo reorganizirala delo, pritegnili bodo k delu tudi mladino. Kakor bi ne bilo slovenska gledališke kulture brez osrednjega gledališča v Ljubljani, tako s! ne moremo misliti, da sa bo poživila gledališka dejavnost na Dolenjskem brez dobrega gledališča v naši metropoli. Upamo, da nas bodo odgovorni čini tel ji moralno in materialno podprli. V tem smislu sta se izrazila na zadnjem občinskem občnem zboru prosvetnih društev in Svobod tud.; predsednik občine Maks Vale in sekretar Ludvik Golob. Dne 19. in 20. aprila se bo v okviru turneje po Sloveniji predstavilo Novomcščanom Gledališče za Slovensko Primorje iz Kopra. Uprtzoriii bodo Ma-rodičevo zgodovinsko igro »Na dnu kelihov«. Držičevo »Boter Andraž« in Ocvirkovo »Srečno, ljudje!« Dramatska sekcija našega društva pa pripravlja dramo »Molčeča usta«. Prof. Tone Trdan Pomenek s kulturnim urednikom r o ■ 0 ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC3IOIOIOIOIOIOIOI PO UGODNI CENI PRODAMO: 1 KONJA 2 KONJSKI VPREGI 1 KONJSKO PRSNO VPREGO 1 VOZ 1 VOZIČEK (zapravljivček) 1 ELEKTROMOTOR »Simens«, 12 KW, z zaganjačem 2 DECIMALNI TEHTNICI, po 1000 kg nosilnosti 1 DECIMALNO TEHTNICO, 250 kg 2 ČISTILCA - veternjači Zainteresirana podjetja naj pošljejo ponudbe »OLJARICI« BRITOF - KRANJ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o Pred dnevi je bil v Ljubljani češki novinar Gustav Franci, urednik kulturne rubrike »Lidova Demokracie«. To sicer ni vodilni češki dnevn;k, toda dnevno izhaja v stotisoč izvodih, ob nedeljah pa se naklada dvigne tudi na dve sto tisoč. Obisk Jugoslaviji j© prva pot G. Francla v tujin-o. Zato je razumljivo, da je tudi njega marsikaj zanimalo in je najin pogovor potekal dokaj nevezano. Najprej sva se pomenila o filmu. G. Franci je dejal, da je škoda, ker za zdaj po čeških kina- problem nam bo popolnoma razumljiv, če vemo, da posnamejo na Češkem letno le kakih 15 celovečernih filmov. Vsi filmski delavci, ki so zaposleni, prejemajo redno plačo, ki pa te večja, kadar snemajo film. Tako snemajo nekatere filme po celo leto. Je pa seveda filmska proizvodnja popolnoma centralizirana in obstoja samo eno državno filmsko podjetje, ki ima nekaj podružnic. Po filmu se je obrnil pogovor na gledališče. V Pragi je kak h 20 stalnih gledališč, to je, z drugimi besedami, na vsakih petde- matografih še ne predvajajo ju- jot tisoč prebivalcev eno gleda-goslovanskih filmov, upa pa, da liš&e. Zanimivo je, da ta gleda-si jih bodo ljudje kmalu lahko lišča uvrščajo v svoj repertoar ogledali. Med svojim bivanjem približno 50% domačih del. Prav v Jugoslaviji si bo katerega ogledal, prav tako pa tudi ame- »rednJl^ir&Rj. *■ ■ . ■ riške, ki ga zelo zanimajo. Pri C*j FLRJ, 4. ažrio v %. h namreč ameriških filmov kinematografi sploh ne predva- pred štirinajstimi dnevi je bila premiera nove drame Vitezsla-va Nezvala »Se danes zaide sonce Atlantide«. To je utopično delo, katerega tema je preneše- Nedolgo tega se mi je zgodilo, da je bil sir, ki sem ga bil kupil lepo zavitega v sta-niol in v karton rdeče barve, malone ves plesniv. »To se zgodi,* sem dejal ženi in sir je romal v zaboj za odpadke. Danes mi je tega žal; ne ti-mtih 80 din ali kaj, temveč tega, da se nisem z zavitkom napotil v trgovino, kjer sem ga kupil, in jim ga pokazal, da bi tako vedeli za napako in imeli možnost, da jo odpravijo, to in morda še katero. Resnica je namreč ta, da je V prometu z živili kljub prav vzornim zakonskim predpisom Se vedno mnogo, bolje rečeno vse preveč takšnih in podobnih pojavov. Sanitarna inšpekcija okrajnega ljudskega Odbora Koper, ki je lani pregledala v okraju 675 obratov živilske stroke, je odkrila nad 30.000 kg (= 30 ton!) in 7700 kosov pokvarjenih živil ter 8820 l pokvarjenih alkoholnih pijač. Kljub temu, da je pijače lahko prevzela predelovalna industrija (za kis.'), je znašala škoda okrog 4 milijone dinarjev. To je ugotovljena škoda (ki 'jo je gotovo plačal, tako ali drugače, potrošnik!), neugotovljena pa je gotovo še večja. I Prav neverjetne reči V prometu z živili se dogajajo namreč prav neverjetne reči. Na pr.: lani se je v Mariboru zgodilo, da je nekdo v Klobasi našel steklene drobce. Ugotovilo se je, da so izdelovalci klobas med delom popi-*»Ii in razbijali čaše. — Kme-tUška zadruga Prem je preje- Dober tek, la pred kratkim od »Koteksa* sol za soljenje koi. Ta sol vsebuje tudi naftalin in nekaj kavstične sode. Ne glede na to jo je prodajalka KZ pomešala z navadno kuhinjsko soljo in je nekaj celo prodala kmetom. Samo duhu naftalina, ki je priišel šele pr' kuhanju prav do izraza, se je treba zahvaliti, da ni prišlo glede zdravja ljudi do nesreče. — Ne tako dobro se je izteklo lani na Goriškem. V kmetijski zadru-g: Trebuša je zajemala prodajalka moko z isto zajemalko, s katero je zajemala tudi svinčeni arzenat. Smrtnih žrtev sicer k sreči ni bilo, toda več ljudi je moralo krajši ali daljši čas preležati v bolnišnici. Kar težko si je misliti, da preži lahko smrt na človeka tudi v — kruhu! Kepanje z mesom Da se maški brijejo, je razumljivo. Ni pa razumljivo, da najde človek milnico z dlakami v kruhu; ali risalne žebljičke na primer. Pa se je zgodilo tudi to lani nekje v Sloveniji , ugotovila pa je zadev.o sanitarna inšpekcija. To velja tudi za kepanje; namreč, da je razumljivo, kadar je pač sneg. Se odrasle kdaj pa kdaj »prime* in se tako vrnejo v čase nepozabne, brezskrbne mladosti. Toda čemu je treba, da se gredo odrasli ljudje kepat z — me- som?! To se je zgodilo v neki tovarni mesnih izdelkov, in sicer nedolgo tega. »Junaki*, ki so sl privoščili ta »špas«, naj mi bodo hvaležni, da jih zaenkrat ne imenujem; resno me namreč skrbi njihova nadaljnja zaposlitev in možni uspehi prodajnega oddelka te tovarne. To mojo diskretnost naj poplačajo tako, da zboljšajo svoj odnos do dela. Direktor jim res ne more stati vsak čas za hrbtom! Tudi na to naj mislijo, da jedo od časa do časa klobase kaj radi tudi oni somi in kako bi jim bilo ob misli, da so se drugi kepali z mesom, fci ga jedo v obliki klobase! Po sindikalni liniji — »ceneje« Prevara, ki st jo kdaj pa kdaj »privoščijo* podjetja za promet z jajci in ki je v tem, da prodajajo kot zdrava jajca, za katera vedo, da so delno pokvarjena (ker jih je prav zato že odklonil inozemski kupec), je pravzaprav primitivna in naivna. Podobna je tisti, lel so si jo lani kdaj pa kdaj privoščila podjetja za promet s sadjem. Lepe, že odtehtane vrečke tega ali onega sadja so samo čakale naivnega (čitaj poštenega) kupca. Ni pa bil naiven (čitaj pošten) prodajalec: lepo in zdravo Je bilo sadje samo na vrhu, na dnu pa Ja bilo gnilo Jn pokvarja- ki no. No, take prevare so krat kega življenja kakor laž, ima kratke noge. Res žalostno pa je, če se da kakšna sindikalna podružnica diščnikov in mnogih drugih ljudi, ki imajo opravka s prometom živil, pa jim je skrb za ljudsko zdravje med zadnjim skrbmi, ki jih imajo. Za zboljšanje stanja O vsem tem in še o marsičem so se pogovorili ljudje, ki so se prejšnjo soboto udeležili tudi na okrajnem ljud-— kaj nima drugega dela?! — skem odboru v Kopru posve-pregovonti, da ponudi svojim tovanja z dnevnim redom o članom — ceneje?! — konser- teh vprašanjih. Navzoči so ve, za katere ve, da niso »či- bili javno tožilstvo, tržna, sa-sto ta prave*. Pa se je taka nitarna in veterinarska in-reč le zgodila" lani nekje, po- špekcija, trgovinska in gostin-trdi pa to lahko republiška ska zbornica, tajništvo za no-sanitarna inšpekcija, ker je tranje zadeve, svet za zdrav-tako sama ugotovila! Koliko stvo in zastopniki vseh važ-več b( takšne sindikalne po- nejših proizvodnih ter trgov-družnice koristile svojim 'čla- skih podjetij za promet z ž‘-nom in družbi, če bi člane se- jajo oziroma zelo redko. »Arne- na v sedainost. Z enim stavkom znani le s predpisi, ki urejajo — in to dobro ter v skrbi za zdravje delovnih ljudi — promet z živili! In morda še z osnovnimi pojmi o higieni, ki vsem le še niso jasni, ali pa jih bagatelizirajo, češ, ti higieniki, sanitarni inšpektorji in zdravniki vidijo povsod same bacile in nevarnosti za človeško zdravje! O tej nevarnosti samo naslednje: v letu 1954 je bilo v Sloveniji 83.000 črevesnih obolenj. Ker *e malokdo drži predpisov o obvezni prijavi zastrupitev z živili, ni mogoče reči, kolikšen odstotek tega je treba pri- Ugotovili so naslednje: Kljub relativno slabim pogojem, v katerih delajo nekateri obrati te stroke, zlasti klavnice, je še vedno mnogo pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti brez investicij in kreditov. Dokaz: navedbe V tem članku. Potrebno pa je seveda poučiti ljudi, ki imajo posla z živili; Se taka čistoča in skrbnost pri tem nista in ne moreta nikoli biti pretirani. Zato bodo vse inšpekcije vzpostavile tesno sodelovanje, svoj delež pa bo doprinesla tudi Ljudska milica. Prijave o prekrških v blagovnem pisati pokvarjenim živilom, prometu z živili bodo odslej toda po mnenju strokovnjakov imele prednost pred sodnikom je ta odstotek zelo velik. Ustrezal bo cenitvi, da je. treba pripisati 80*1* prodaje pokvarjenih živil malomarnosti, neznanju prodajalcev, ekla- za prekrške, manj sentimentalno pa bo treba izrekati tudi kazni, in sicer tako, da jih bodo plačali dejanski krivci in ve podjetje. Frenk riški filmi so za nas predragi, treba jih je plačat! v dolarjih«. Le tu pa tam zaide kakšen v kinematografe. Tako sc predvajali izvrsten film o uporu v nekem rudniku " v Mehiki »Salt of Bar.th« (Sol zemlje). Vidijo pa sorazmerno mnogo francoskih, italijanskih in angleških filmov, poleg filmov iz Vziiednih držav, seveda. Veliko si obetajo od letošnjega filmskega festivala v Karlovih Varih. V zadnjih letih so na tem festivalu- sodelovale predvsem Vzhodne države, letos pa bo zelo močna mednarodna konkurenca. Letošnji festival pa bo češki prinesel še eno novost — Cinemascope. Na festivalu bodo namreč, podobno kot lani Pri nas v Puli, prvič prikazovali filme po tem sistemu, nakar bo- Litaratura«. bi označil; vsebino takole: Atlantida bo propadla, ker so njeni prebivalci zlorabili atomsko energijo. Delo Je uprizorilo'največjo dramsko gledališče »Na-rodny Divadlo« — Narodno gi°-ališče, in je doživelo velik uspeh. Verjetno se bo s *em delom Nanodny Divadlo letos predstavilo mednarodnemu občinstvu na gledališkem festivalu v Parizu. Značilno Je, da uprizarjajo v zadnjem času mnogo domačih del * sodobnimi temami. So pa tudi gledališka dela mnogo bolj ša od filmov s sodobnimi temami. Na koncu sva se pomenila še o knjigah. Tudi založništvo J« podobno kot film, centralizirano. Naivečja založba je »Krasna do Cinemascope uvedli v vsa večja mesta. Češki* film pa trenutno doživlja krizo. Izjema je edino lutkarski film, ki je svetovno-znan. Njegov najvidnejši predstavnik je Jirži Trnka, ki ' je prav pred kratkim končal film v treh delih po znanem rominu Jaroslava Hašeka »Dobri vojali Svejk«. Zanimivo pa je. da se tudi režiser Karol Steklv pripravlja posneti igrani film po istem romanu s Rudolfom Hru-šinskym v glavni vlogi. Vzroki krize v češkem filmu so, po mnenju G. Francla. v problemu zaposlitve mladih filmskih kadrov. Pokazalo se Je namreč, da imajo nekateri mladi ljudje, ki so končali filmsko akademijo v Pragi, mnogo talenta, ne morejo pa dobiti zaposlitve, ker se starejši filmski delavci nočejo umalmkl. Ta Sodobna češka literatura se ]■ v zadnjih letih opomogla. Tjko je tmela mnogo uspeha knjiga Jana Otčenašeka »Meščan Bryh«. Glavna vrednost te knjige je, da je napisaua umetniško, ne pa kot doslej shematično. Knjiga umetniških reportaž o Ameriki Jana Drde »Vroč pod« Je tudi doživela lep uspeh. Od prevodov objavljamo samo knjige • modernih pisateljev i napredno miselnostjo. Razen tega pa seveda tudi klasike, ki »o dokaj priljubljeni. Tako na primer Izhajajo Balzacove ali Gai-suvorthijeve knjige v nakladah tudi do petdeset tisoč izvodov. Fast, Vereors, Sartre, Franc«, Bahač. Zola. Maupassant so zelo priljubljena imena. S artrozo »La putaine respeeteuse« ie od_ dajala oelo češka televiz.ja. Martin 2nlderSIA st. 88 — it aprila 1958 ^ ] SLOVENSKI P010CETILEC / str. 8 ^ SEJI DPUTHEOA ODBOBI SLIVNE Z10BUZNE ZVEZE V ZADRUGAH krepiti družbena proizvodna sredstva Jože Ingolič, novi predsednik Glavne zadružne zveze V torek Je bila pod vodstvom predsednika tov. Viktorja Avblja seja upravnega obora Glavne zadružne zveze Slovenije. Na tej seji je podpredsednik Zveze Jože Ingolič poročal o delu predsedstva Glavne zadružne zveze, upravni odbor pa je o tem poročilu in še o nekaterih drugih problemih zadružništva razpravljal. Na seji je upravni odbor potrdil tudi zaključni račun za leto 1955, predračune za letošnje leto ter ustanovitev nekaterih novih zadružnih podjetij. Ker bo dosedanji predsednik Viktor Avbelj prevzel drugo odgovorno delo, je bil za novega predsednika izvoljen Jože Ingolič. Predsedstvo Glavne zadružne tveze je konec lanskega leta pregledalo stanje v kmetijskem zadružništvu in pri tem ugotovilo, da so naše kmetijske zadruge dosegle znatne uspehe pri. krepitvi svojih družbenih proizvodnih sredstev. Niso pa v zadostni meri uveljavile svoje socialistične vloge pri vsakdanjem delu za napredek naše vasi. Svoje uspehe so zadruge dosegle v veliki meri na račun eadruž*;h in družbenih sredstev. Zadružništva in problemov v kmetijstvu ni mogoče obravnavati ločeno cd splošno gospodarskega in družbenega razvoja, zato je tudi razveseljivo, da se sedanje večje občine. — ki imajo boljši vodilni kader, boljši sestav odborov in svetov, — pa tudi politične organizacije mnogo bolj zanimajo za probleme zadružništva in kmetijstva na sploh. V zadružnih organizacijah je treba krepiti družbena, ne pa Individualaia proizvodna sredstva. Le-ta naj se koncentrirajo v zadrugah, kmet naj bo vedno bcVj odvisen od njih, vendar ne tako, da bi se omajali njegovi Interesi do zadruge in do povečanja proizvodnje. To povezovanje z zadružnimi proizvodnimi sredstvi in splošnim poslovanjem zadruge mora biti kmetu v korist. Kar zadeva vprašanje odkupa, ki ga prevzemajo zadruge v celoti pa je treba ugotoviti, da spremlja ta odkup še vrsta slabosti. Glavna zadružna zveza je mnenja, naj odkupuje na področju neke zadruge, ki sama še ni sposobna izvesti odkupa, so-Eednja zadruga ali podjetje. Vendar je treba vse zadruge za odkupne naloge čimprej usposobiti. Tudi vprašanje posameznih skladov, ki se bodo zdaj zbirali predvsem v zadrugah, občinah in okrajih je treba temeljito proučili. Predvsem se bo pojavilo vprašanje pravilnega reguliranja teh sredstev iz skladov med okraji, zlasti pa vprašanje izkoriščanja teh skladov. Zadružne organizacije bodo morale skrbeti, da bodo ta sredstva koristno uporabljena in bodo morale s tem v zvezi izdelati potrebne programe. Investiranje bo treba usmeriti na manjše rentabilne investicije, ki bodo povezovale kmete z zadrugo in dajale hitre in velike rezultate. Tudi odnos do zadružnih posestev bo treba spremeniti. Na teh posestvih zaradi določenih slabosti zadrug v mnogih primerih gospodarijo zasebniki ter se s to zemljo okoriščajo, namesto da bi služila vsem zadružnikom. Na takem posestvu bi lahko zadružniki z velikim pridom uredili proizvodnjo za trg, na njem pridobivali krmo za plemensko postajo, uredili trsnico, drevesnico ali kaj podobnega. Predsedstvo Zveze se je na svojih sejah mnogo ukvarjalo z vprašanjem, kako izboljšati kader v upravnih odborih kmetijskih zadrug. Za ta vprašanja bi se morala mnogo bolj zanimati tudi okrajna in občinska politična vodstva, zlasti zdaj. pred bližnjimi občnimi zbori. Treba se je zavedati, da se je začela na vasi borba za vodilna mesta v zadrugah, borba za zadrugo, komu bo služila in za kakšne cilje se bo borila. V naših zadrugah je vključenih vse premalo žena in še manj mladine, čeprav vemo, da je prav mladina tista, ki je najbolj dovzetna za napredek. Organizacija sekcij mladih zadružnikov bo imela nedvomno večji vpliv na sestav upravnih odborov. Za izboljšanje kadrovskega vprašanja kmetijskih zadružnikov je bil v Mariboru prirejen tečaj za upravnike, poleg tega pa so tudi okrajne zadružne zveze priredile vrsto tečajev n upravnike, mehanlzatorje. mlečne kontrolorje in druge. Razpi-sane pa so bile tudi štipendije, zlasti za višje strokovne osebje. Štipendije pa bi morale razpisati tudi same zadruge, da bi si tako zagotovile dober lan sposoben kmetijski kader, knjigovodje, komercialiste itd. Ker kmetijske zadruge niso izdelale konkretnih programov glede osnovne razporeditve lastnih sredstev. Investicij, odkupov, kmetijsko pospeševalnih akcij itd. za letošnje leto, je Glavna zadružna zveza priporočila okrajnim zvezam, naj pomagajo zadrugam pri tem delu. pri tem. pa jih je opozorila, da za take programe ni mogoče dati nikakih šablon za planiranje določenih nalog. Vse to naj izvira iz temeljitih analiz stanja in potreb v posameznih zadrugah. Predsedstvo Je poleg navedenega obravnavalo tudi vprašanja in naloge Zveze žena za-družnic, vprašanja glede organizacije sekcij mladih zadružnikov pri KZ, probleme zadružne hranilno kreditne službe, razna gospodarska vprašanja. Zveze in njenih podjetij, izvajanje investicij, probleme denarno blagovnih odnosov med mestom In vasjo, predvsem odkupne dejavnosti preko zadrug in zadružnih organizacij ter vse druge vsakdanje naloge kmetijskega zadružništva. NAPAČNO bi bilo poenotiti ORGANIZACIJSKE OBLIKE ZADRUŽNIH ORGANIZACIJ Vprašanje reorganizacije zadružne trgovine in ustanavljanja poslovnih zadružnih zvez je načel v svojem poročilu že tovariš Ingolič, pa tudi v razpravi je bilo o tem precej govora. Te poslovne zadružne zveze naj prevzamejo neposredno skrb za vse pospeševalno delo in za razne gospodarske dejavnosti, tako za notranji in zunanji trgovinski promet In predelavo, s čimer se zdaj ukvarjajo podjetja. Mnenje zveze pa Je, da ‘ bi bilo napačno »uniformirati« in poenotiti organizacijske oblike zadružnih organizacij in da bi ne bilo prav,' če bi s temi oblikami prisiljevali vse zadružne organizacije. Prav na tem področju je velika pestrost in naj zato praksa pokaže, katere oblike šo najbolj učinkovite za napredek kmetijske proizvodnje ter za razvod in utrjevanje socialističnih odnosov na vasi. Reorganizacija naj sprosti ustreznejše, obenem pa kritično preceni vse predloge. Ta reorganizacija je seveda vezana na spremembo dosedanjih predpisov o zadružništvu in bo treba vso .to problematiko še načelno razčistiti, preden se bo sačelo konkretnejše razpravljanje la reorganizacija. 4© DNI do prvih češenj Zaradi nekaterih pomanjkljiv osti pri odkupih in distribuciji Doilga in izredno ostra ziama zaenkrat ni zapustila posledic na češnjah, zato pa povzroča pod-jetijem neugodno vreme sedaj, ko naj j biil a že vsa Vipavska dolina m Brda v cvetju, ^dosti^ skrbi- Hladni dnevi m noči, kakiršne cono imeli v preteklem tednu zavirajo vegetacijo in ra.ko so začele zgodnje češnje cveteti sele te dni. To jpomen*, da se bo letošnji pridelek češenj še bol j zakasni'1 kot lanski, saj je potrebno vsaj 40 dni od cvetenja do dozontve plodov. Trgovsko omrežje si upravičeno ne obeta nič kaj lahkega odkupa kn prodaje. Če prispejo prve češnje na trg okrog 10. maja in se za tem zvrstijo kasnejše in pozno do zore v a joče sorte češenj do 25. junija ailii še dlje in tra.ja_ potemtakem odkup preko 45 dni, pocem imaijo kmetijske zadruge, čLstribu-cljska podjetja in izvozniki v tako širokem razmahu dejavnosti mnogo lažje stališče koc pa boto letos. V 30 dneh ie silno težko izvesti obširen odkup in prodajo češenj v zadovoljstvo proizvajalcev ki potrošnikov. Težave bodo pri obiranju zaradi pomanjkama delovne sile, češnje bodo po vsej verjetnosti dozorevale vsak dan v veLlffiH količ.nah, torej obratno kot pa v iprimeru normalne 10 u-godne letine. Skrarka. Pr*_. normalnih letinah, ko traja seti ja češenj! 50 do 60 dni, potekajo vse »topnje dela od obiranja do nadrobne prodaje in odpreme češenj V tujino, dokaj umirjeno, ako pa traja seziija le 30 dni, potem se pojavijo na vseh koncih in krajih razne nevšečnosti ra težave, katerim se tud. skrbno pripravljena odkpona ra prodajna mreža ne more oovsem izogniti. Na Goriškem pridelajo letno preko 3000 ton češenj. Ker predstavlja kmečka potrošnja le ma.nj-8i del celokupnega pridelka, računamo lahko eno s-edmmo, potem vkLimo, da imamo vsako leto težave s 500 do 1000 tonami težje šli sploh nevnovčijiivih češenj (slabe sorte, ki ne prenesejo daljšega txa-ns.po.rra). Tej velik, gospodar— skl škodi' bi se dallo odpomoci z izboljšanjem razmer v prošzvod-uai ra s sodldnejšima postopkom kmetijskih zadrug pri prevzemanju češenj. Ce bi pridelovalci posvetili več skrbi in dela pri negovanju, škropljenju in izbol-jša-mju šoirt, nadalje prebiranju in sor- tiranju na domu, predno odneso češnje v zbiralnico kmetijske za- zblralnice kmetijskih zadrug. Pirc-kazati jim je treba, da se vse napake, povzročene zaradi nesolidne prodaje, obrnejo v lastno škodo proizvajalcev, ker poteka proda- . _______________ . ja slabih češenj dlje časa, kot pro- druge, potem b. bilo delo trgov- daja lepih plodov. Pravilno je, da ske mreže v mnog očem olajšano. ;ma slabo blago nizko ceno. Vsa— Sadjarji naj pomislijo, da škedu- ko zniževanje cen na trgu dosled-jejo sami sebi, če češnje slabo obi- dno in nujno zapusti podledicetu-rajo in prinašajo neprebrano bla- di za proizvajalca. Nadalje je so v zbiralnice. V prvih urah se treba pripraviti, tečaje s prevze-na plodovih opazi le redke na- malcl, ki bodo prevzemali cesnje pake, toda čez 24 do 48 ur, ko v zbiralnicah. Prikazati jim je prispejo češnje na trg v Ljubljano, treba kvarne poslanice slabega Kranj, Jesenice, Trbovlje, Celje, prevzemanja in je treba poiskati Maribor ali kamorkoli, tedaj šele pozneje pri izvajanju odkupa de-pridejo vse napake blaga do izra- jamsko tudi ukrepe, ki naj za vsa-za. V kmetijski zadrugi lahko ko popuščanje pri prevzemanju budno oko prevzemalca marsikaj prizadenejo samega prevzemalca. opazi. Zavrniti je treba pošiljko Trgovinska zbornica v Nova v kateri so slabo obrane, nagnite Gorici bo imela to sezono odgo-in nedozorele češnje, ali pa jih vomo nalogo koordiniranja dela oceniti za industrijsko kakovost, odkupnih in posebno izvoznih V Švici so privedli prodajo žeta- podjetij. S smotrnim sodelovanjem »Pogovor« pred oranjem ZA USPOSABLJANJE GOZDARSKIH KADROV Letos bo večina uslužbencev pomožne gozdno tehnične službe (logarjev in gozdnih nadzornikov) opravila strokovni izpit, ki je predpisan z navodil o opravljanju strokovnih izpitov uslužbencev državnih organov in ustanov. V javni gozdarski službi Slovenije je ta čas 947 logarjev in gozdnih nadzornikov, od teh- so bili lani 404 brez potrebne strokovne šolske izobrazbe. Gozdarska nižja in srednja šola pri sedanji zmogljivosti še deset let ne bosta mogli dati zadostnega števila kvalificiranega kadra, ki je potreben za izvajanje gozdarske službe. Nujno je obstoječi kader logarjev čimprej strokovno usposobiti za pravilno opravljanje odgovorne službe v naših gozdovih. Spričo izredne važnosti gozdov za vso našo skupnost se tudi gozdnogospodarski predpisi vse bolj zaostrujejo. Uradni list LRS št. 6/56 prinaša več novih uredb in predpisov. Za učinkovito izvajanje teh ukrepov v gozdnem in lesnem gospodarstvu pa je prvi pogoj imeti zadostno število strokovno kvalificiranih kadrov. Poleg gozdnih delavcev so logarji najštevilnejši oblikovalci naših gozdov, ker neposredno sodelujejo pni opravljanju pretežnega dela gozdno strokovne dejavnosti. Terenske v sekcij e Društva inženirjev ln tehnikov gozdarstva in lesne industrije ob sodelovanju okrajnih uprav za gozdarstvo in gozdnih gospodarstev že dlje časa prirejajo za posamezna območja seminarje in praktične večtedenske tečaje za logarje, da bi jih tako čimbolj pripravili za polaganje strokovnih izpitov. Te strokovne priprave so v rokah višje kvalificiranih strokovnjakov, gozdarskih inženirjev in tehnikov in tudi pravnikov. Polčg strokovnih predmetov tolmačijo kandidatom tudi upravno poslovanje in vse zakonske predpise o gozdovih. Okrajni ljudski odbori so že imenovali izpitne komisije, pred katerimi kandidati opravljajo strokovne izpite. Lani so bili izpiti za okraje Kočevje in Novo mesto v Dolenjskih Toplicah. Letos pa so bUi izpiti za okraj Koper in Gorica v Postojni, Tolminu in Sežani, za okraj Trbovlje v Cateških Toplicah, in za okraj Ljubljana na Polževem. Izpite pripravljajo tudi v okrajih Kranj, Celje in Maribor, kjer se bodo v kratkem pričeli. 2e opravljeni strokovni izpiti so pokazali izredno prizadevnost pri veliki večini kandidatov kakor tudi predavateljev in vodij pripravljalnih tečajev oziroma izpraše- »TOVARIŠ« prinaša tedenski program Radia Ljubljana valcev. Doseženi uspehi na strokovnih izpitih so bili zelo zadovoljivi, saj je od 213 kandidatov opravilo izpit 12 z odličnim, 60 s prav dobrim in 99 z dobrim uspehom. Delo izpitnih komisij usmerja Uprava za gozdarstvo LRS. Strokovni izpit je teoretičen in praktičen ter zajema snov iz gojenja gozdov, gozdnega varstva, izkoriščanja glavnih in postranskih gozdnih proizvodov, izmero lesa in izmero zemljišč, upravno poslovanje, iz zakonodaje pa splošne predpise in podrobnejše predpise o gozdovih. Teoretičen del izpita se opravlja pismeno in ust- no, praktičen del pa se izvede na terenu v gozdu, da kandidat tudi praktično dokaže svoje znanje. Strokovni izpiti s pripravljalnimi tečaji in seminarji so razgibali vse gozdarstvo, na katerega razvoju je močno zainteresirana naša ljudska skupnost. Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov s svojimi sekcijami smatra kot eno glavnih nalog neposrednim terenskim sodelavcem omogočiti dosego kvalifikacije in jih usposobiti ter utrditi v strokovnem znanju, ki je potrebno za reševanje perečih gozdarskih problemov. Ju. SADJARSTVO, V1MARSTVO IM VRTNARSTVO Našt andjarJL vtoo*r«dmfk1 ia vrtnarji *o te ie od nclUIaJ za.-niiHiR ul napredek in nova dognanja na svojih področjih, zaradi tega so svoječasno z vese« (jem pričakovali, brali in šinili strokovni l.fct Slovenski sadjar, ki Je nato dolga lota izhajaj pod naslovom Sadjar in vrtnar. Njegov naslednik, mesečnik »Sadjarstvo. vinarstvo in vrtnarstvo«, je x letošnja m letom načel tako že 43. letnik izhajanja. Ta časopis je pred letom dni postal glasilo Republiškega odbora za sadjarstvo in vinogradništvo P rt Glavm zadružni zvezi ter glasilo vseli strokovnih ustanov. ki so ukvarjajo s pospeševanjem in raz Iskovanjem vprašanj z vseh po- drožlj sadjarstva, vinogradništva, vinarstva in vrtnarstva. Te dni je izšla druga letošnja Številka tega strokovnega časopisa. Obe letošnji številki imata zanimivo vsebino. Iz druge številke navajam kot primer: Go- spodarski pomen precepljanja sadnega drevja — z razpredelnico (France Sitar, Maribor), Pomanjkljiva prehrana je vzrok predčasnega odmiranja breskovih nasadov (doc. ing. France Adamič), Izvoz vina, sadja in sadnih Izdelkov v letu J954 (doc. ing. France Adamič). Po lanski dobri sadni letini (Andrej Škulj), Racionalizacija v vinogradniški proizvodnji (Vilko Vesenjak, Maribor)) Pregled vinskih moštov letnika 1955 (ing. Miško Judež, Maribor) itd. Poleg tega ima Ust še stalne rubrilke kakor: ka.j bomo delali — šolski vrt — znanstvene ln tehnične novosti in zanimivosti v sadjarski, vinarski in vrtnarski proizvodnji — iz drugih republik in dežel — delo zadružnih odborov ln odsekov ter strokovnih organizacij ln ustanov SW — Citat el ji in sodelavci nam pišejo — kronika ter drobiž. V teh pregledih zlasti opozarjam na predavanje doc. ing. Franceta Adamiča o predčasnem odmiranju breskev zaradi pomanjkanja hranilnih snovi in na potopis »Skozi holandske sadovnjake«. Vsaka številka časopisa Je bogato ilustrirana. Glavni urednik je doc. img. France Adamič. Časopis izdaja založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani, kjer se tudi naroča in stane letno samo 300 din (Številke imajo po 32 strani). Da Je list koristen in priljubljen, dokazuje poleg navedene vsebine tudi naklada 8000 Izvodov. ' ni majhna. —st— Zakasnela pomlutl nalaga B SKRBNIM GNOJENJEM NJIV BO MOGOČE NADOKNADITI ZAMUJENO — V VINOGRADIH, NASADIH BRESKEV IN MARELIC JE POZEBA POVZROČILA ZNATNO ŠKODO Druga leta so v tem času kmetje mariborskega okraja opravljali tista dela, ki jih bodo letos zaradi zakasnele pomladi lahko šele čez kakšne tri tedne. Travniki še nimajo sočne zelene barve, njive so še mokre in kmetje težko čakajo, da se osuše. Prosili smo kmetijske strokovnjake na OLO Maribor, naj nam povedo, kako kaže za letošnjo letino v okraju glede na neugodne vremenske pogoje. Odgovorili so nam, da kljub dosedanji zakasnitvi ni upravičen strah za letošnje pridelke, v kolikor bi se vreme ponovno ne poslabšalo. Posevki ne kažejo slabo, ozimina je dobro prezimila, seveda pa je zaostala v rasti. Zaradi tega bo potrebno v večjj meri in previdno uporabljati umetna gnojila, ki pospešujejo rast, predvsem fosforjeva in kalijeva, dušikova gnojila pa le na tistih njivah, ti so bile slabše pognojene. Pri :em moramo žal ugotoviti, da se kmetje letos umetnih gnojil aasploh zaradi ukinitve regresa na ceno ne poslužujejo v toliki meri kot prejšnja leta. Vendar je to kratkoviden račun, ki bo zelo škodljiv za pridelovalca, Kajti tudi sedanja cena je še vedno rentabilna. Bolezni se na posevkih niso pojavile. Na novo zoranih nji- vah v suhih legah že pridno branajo in sejejo oves, ječmen in pšenico. Semen je dovolj na razpolago. Pričeli so tudi že saditi krompir; zlasti socialistična gospodarstva so med prvimi. Posadila so znatne količine priznanih vrst in pričakujejo lep pridelek. Letos bodo v mariborskem okraju posejali tudi večje površine s hibridno koruzo, ki je lani odlično prestala prve poizkuse, saj so dosegli celo do 100 metrskih stotov pridelka na ha. Računajo, da bo letos zase-lane najmanj desetkrat več kot lani. Pri tej vrsti koruze je zlasti važno, da bo pravočasno v zemlji, kajti njena vegetacijska doba je znatno daljša in obstaja nevarnost, da ne-bi dozorela. Zato jo bodo zasejali vsekakor že v prvi polovici aprila. Muhasto vreme pa ni prizaneslo vinogradnikom in sadjarjem. Toplo sonce v januarju je privabilo iz trsov mlado brstje, nenaden padec temperature na —23 stopinj v marcu pa je povzročil, da so vzbrsteli nastavki zmrznili. Računajo, da je pozeblo okoli 20'/• vinogradov. Se huje je mraz prizadel nasade breskev in marelic, kjer cenijo, da je pozeblo do 50°/« dreves. Sadjarji zdaj vsepovsod pridno škropijo. Zlasti intenzivno bodo letos preganjali nevarno bolezen jablan •—■ škrlup. Sadjarski oddelek Kmetijskega inštituta v Mariboru bo sproti opozarjal sadjarje, kdaj naj škropijo, da bo delo uspešno, podobno kot je že uvedena anti-peronosporna služba za vino- gradnike. (jp) Srednje industrijsko podjetje v Ljubljani išče: RAČUNOVODJO — BILANCI STA KORESPONDENTKO — FAKTURISTKO za delo v komerciali SKLADIŠČNIKA prednost trg. pomočnik Nastop službe in plača po dogovoru. - Ponudbe pod šifro »Sposobnost« 2810-A IIMUM KZ Škofja loka. Zadruga skrbi za pospeševanje kmetijstva živinoreje in drugih panog. Po-, leg tega ima tudi lesni odsek, lastno mlekarno, trgovino, strojni odsek, poljedelski in sadjarski odsek. Veiliko skrb posveča zadruga živinoreji. Goj,ij o predvsem pinogavsiko pasrfio, ki je najprimernejša za ta okoliš. Vodijo tudi rodovnik plemenska živine in umetno osemenjevalnico za štiri kmetijske zadruge v občini. V zadnjem času ie uvedla zadruga tedenske živinski« sejme za prodajo klavne živine. Člane oskrbuje tudi z umetnimi gnojili ter s sredstvi zoper razne škodljivce. V zadnjem letu je dobro poslovala in je izkazala bilanca okrog 6 milijonov čistiega dobička, ki ga jejo. Vsako popuščanje pri prev- Osek, Medana, Njivice, Neblo), zemanju češenj od kmetijskih za- pri večini zadrug pa ni opaz.ti rni-dn-ug ali preplačevanje, se bo prej kakega napredka. Skoraj isti problemi, kot zadevajo izvajanje odkupa češenj v Vipavski dolini ali Brdih, se bodo pojavili tudi v koprskem okraju, kjer so kmetjske zadruge na žalost še slabše priučene na pravilno prevzemanje češenj kot ha Goriškem. Izvozna podjetja lahko poleg vseh domačin težav, naletijo šena ko daleč, da razdeljujejo košarice kmetom na dom. Le-ti potem s pripetim listkom na košarici označi jo in jamči jo za kakovost ssvo- jim imenom. Okrajni zadružni zveza v Gorici' pripada glavna naloga pri vnašanju zdravih načel trgovanja s češnjami. Pričeti je treba pni proizvajalcih. Se je čas, da bi se dalo natisniti ln razdeliti "sadjarjem navodila za pravilno obranje, »utiranje ia dostavi jantje češenj ▼ ali slej maščevalo, kajti obmejni kontrolorji kakovosti bodo v letošnji sezoni neprimerno strožji', kot se je to pokazalo v zadnjem Času pri izvozu krompirja in jabolk. Možno je. da bo marsikak vagon češenj, namenjen za tujino, ustavljen in lahko si predstavljamo lepo izgubo, ki bo pri tem nastala, saj stane priprava češenj za izvoz 60 do 100 % več. kot pa češnje, namenjene za notranji trg. konkurenco češenj iz Bosne iti Letošnijj nenormalni položaj pri Dalmacije in na otezkočen plasma odkupu in prodaji češenj — spre— v tupni. če bomo prišli v češnja— Natovarjanje češenj za izvoz meniti im izboljšati je ne more več mii na tuj- trg šele okoli 25. maja, še tako lepo vreme v naslednjih 4 potem bodo izvozne moznosu ca-vseh prizadetih in zainteresiranih tednih — nam narekuje največjo sovno zelo omejene. Znano je, da partnerjev je možno odstraniti pazljivo« pri ukrepih za pripra- mnoge nepravilnosti. V tem po- ve. Želeti in potrebno ie, da bi gledu ima Trgovinska zbornica že se kmetijske zadruge končno že večletno prakso in je bil ni jen vendarle znašle pri' odkupih češenj vpliv dokaj dobro viden pri do- ne le v svoj korist, temveč v ko-govotih za enoten nastop podjetij rist skupnosti- Vsafc o leto postav- ljamo pred kmetijske zadruge lahko n. pr. v Švici vnovčimo naše črne vrste češenj le v tistih letih, ko pošljemo takšne vrste do 10. junija, kajti pozneje ta dežela običajno ne dovoli uvoza češenj ne z naše države, ln ne z Italije', ker se boji nevarnosti prenašanja čja, ki je vsako leto’dober odjemalec za to vrsto sadja, pr.čne z zaviranjem uvoza okoli 15. junija, tu in tam celo prej. V Avstrijo izvažamo češnje navadno do 10. ali 15. junija, lani pa je ta država zabranila vsak uvoz češenj že 1. juniija zaradi izredno obilnega pridelka češenj na Gradiščanskem. Pozneje je sicer še dovolila uvoa, vendar samo za ne- koliko dni. Nihče pa danes še ne more povsem točno računati kako bo odkup in izvoz češenj potekali. Sedanj« neugodne perspektive se lahko zaradi morebitne izredne močne toplote in ugodnega vremena v maju še vedno nekoliko spremenijo- Pri tem ne bo odigralo majhne vloge dejstvo, da je po-zebla v Italiji, Franciji im drugod proizvodu ja zgodnje zelenjave v zelo visokem odstotku, da so po-zeble marejice, da je prišlo do okvare velikoh kolličin oranž (poznano sušenie plodov zaradi T>o- (cene. kriterij kvalitete). .,------ ,---- —----------- ... ... • „ , , - , Na vsak način pa se moraijo. zahteve, da si naf oskrbijo man,- Cesnieve muhe. Prav tako pa tud, *?kodb od mraza). Na vsak naetn zlasti izvozna in distribucijska pulaoijsko embalažo jo primerne ne zaradi zaščite lastne proizvod- pa nas čas ne sme najti nopri- oodjetia zavedati, da si z nesolšd- prostore za prevzemanje sadja, nje, sa,j imajo Švicarji v tem ča- p rasti jen«, nim poslovanjem In samovoljnimi Ponekod se vse to odvija še dokaj su že na.pretek domačih češenj m ukrepi, na koncu vendarle škodo* zadovoljivo (Sen>pevc skem si bodo prizadevale, da bo- lani ve{ prireditev ter organi- ,° fT f ra3!Str,4e iraier_ ziralo razna gostovanja kultur- sko kokoi. V ta namen so naro- no_prosvetnih dru5tev i2 Siove- či*le 1.600 enodnevnih piščaricev nije in Zagreba. Na nedavnem “ ta1*’ “sJalJav,'a'01vzre'na občnem zboru so člani predla- sred.ica še oosebej zato ker bo- ^ naj bi ustanovili pevski do leto« dobile dve vabimo. Sa- zboj. in dramgko sekcijo Drugi mo sest kmetiisk-in Tadrus -ma govorniki pa so bili še mnenja, svoje vzorne vrtove, kjer vzga- ^ bi dru5tvo v bodoče razvijajo razne vrste zelenjave. jalo kulturno-prosvetno delo » ..Redki so upravni odbor, kme-; širjenjem slovenske knjige ter tijskih zadrug, v katerih ^so za- ustanovitvijo knjižnice in čital-s*o>pane žene. Zato ni čudno, da njce. Bolj pogosto naj bi prire-latiil v načrtih za nosoeševauje jalo tudi razna predavanja, kmetijstva pri kmetijskih, zadru- prav tako naj bi biJo društvo gah nr. bilo predvidenega niti di- tudi v bodoče v tesnih stikih s nar ja za, potrebe žena - zadružnic. 'raznimi drugim kulturnimi dru- štvi v Karlovcu. Ob koncu so Z* večerno razvedrilo Že šesto leto zaporedoma izvo- . Ugankarski list Uli « predsednika znanega jev. B _ ■ nega delavca Adija Grudna. *KAJ VE$KJVJ ZNAS« .Tr . , m St. 88-14. APSILA' 195« ~ J SLOVEHSD POBOCEVllEC J Mr. T 1 M VERA ALBREHT C i (€»v° / s £ cm m 3 159. C* lih ni moglft doseči uma, Je razkoračena stala pred drevesom In se zavidljivo ozirala po opicah, ki so se slahka poganjale v najvišje vrhove. Včasih se Ji Je MSKI NUSTER 148. Zdaj Jo bil Sivi Koko tisti, ki Je prevsel skrb za 148. Uganda, ki Je morala odslej •ama skrbeti ■» hrano, razvedrilo Lupinice. Zbral Je okrog sebe nelteto pisanih Je Mia kar vedno na nogah. Prinašala Je Lupinici vsako- tovartfev, ki so žlobudrali ve, božji dan. Visoko v krošnji vrstnih sadežev, vtem ko se Je sam. nferaUerate s "ro>jt| kakgno> ki je skakala visoko v krošnji, so spletli zanjo gnezdece ln ga vsega obložili z mehkim skromnimi lističi, ki jih je mimogrcde obrala. Tr P zagnala. Vendar se je to zgodilo le perjem. V njem je Lupinica prečepela in jih poslušala, ko je na moč, samo da bi ji ustregl*.,*^olri ’ vrat redkokdaj, ker sl ga je opica rajši vtaknila sama v svoja so JI pravili o vsem. kar so v svojem življenju doživeli. so dozorevali prvi sadovi, Je stegovala svoj dolgi vrat. Mdkona.j.^ uer si £ Bill so start, zato so veUko vedeli. * - ....... .tmglav«Karner. film .OPICJH .......... “ * * * V glavni vlogi: Ca- »LIS lUil« . ' 7- - ,BEAU BRUMMELL". Brez ted-nlka.&Predsiave ob 18. 18. in *>• V glavni vloga: Stewart Gnan-ger in Elizabeth Taylor. Daneo zadnjiOcrait! Ob 22. premuera amer. APASKI MEJI«. V gl. vi.: John Wayne in Pedro Armandairis. »KOMUNA«: amer. film »KBALJI. CA KRISTINA«. Tednik. FN: 14. Predstave ob 15, 17. 19. in 21. V glavni vlogi Greta Garbo in John Gilbet. »SLOGA«: amer. barv. »Im »VE-LIKA NAGRADA«. Tednik. PreSd-stave ob 16. 18.30 in 21, Ob 10. je matineja istega filma. V gl. vlogi: Elizabeth Taylor in Mi-ckey Rooney. »VIC«: ameriški film »POT ZA CARIBOO«. Tednik; FN 14. — predstave ob 15. 17. 19 in 21. predprodaja vstopnic od 9.30 do 11. ter od 1-1. dalje, za matinejo pa od 9. dalje. »SOCA«: ameriška film »SENCA PRETEKLOSTI«. Predstave ob 16 18. in 20. V glavni vlogi: Or-son Welles in Claudette Colbert. Prodaja vstopnic samo od 14. dalje. MLADINSKI KINO LM Kotnikov* 8: predvaja za mladino angleški film »POD RDEČIM MORJEM« ob 15. »SISKA«: ameriški barvasti nflm »POGUMEN KOT LASSIE«. V glavni vlogi: Elizabeth Taylor in Frank Morgan. Predstave ob 16 18. in 20 prodaja vstopnic od 14. dalje." Na sporedu samo š» danes in’ jutri. KOLEDAR Sobota, 14. aprila: Valerij* Na današnji cnan leta 1836 je lami »Ki st pri Savici«, ena naj večjih Prešernovih umetnin. aprila 1956 ob 9. uiri v Ljubljani . *ejna dvorana Glavne zadružne ziveze LRS. Miklošičeva 6. pritličje — desno. novitev Istega koncert* za re- Pohitite z prijavami za izlet v prizni (oranžni) abonma. Preostale Vojvodino. SAP —• TURIST BIRO vstopnice od 250 din navzdol pri vam Je s tem Izletom pripravil dnevni blagajni. -K prijetno presenečenje z ogledom , ______ _ najvzornejšlh državnih posestev. £ ZAHVALE Pišite «a naslov SAp — TU- — RT ST BIRO. LJUBLJANA. RES — NEPOZABNO DOZI- — ... „ Klub slavistov ZSJ priredil v po- 14. aprila 1862 se je rodil v Beo- ne[iei.jek 16. t. m. v dvorani na gradu Vojislav Ilic za Brankom (Vegova ulica) ob 20. uri Sta cfc če vicem najbonjSl srh^lci lliriic. večer umeitiniSke bese-de. Igr nočna pediatrična dežurna E-lužba od 20. do 24. v nenujnih primerih naj se bolnik.; obračajo na pristojne ambulante Zdravstvenih domov. Vsem. kt ate mojega nepozabne. ~ ~_ T U- dragega ^ SVrnoSv ln^atvoT- i: « m * rfkvarii udobni prevozi z modernimi avto- KARLA BERVARJA busl _ jjE ODLAŠAJTE, še nekaj v tako častnem številu spremni; na prostUl mest je za potovanje v aMt ■SSUKSS J- «- &,J-nSKS SaSrmSS S '«* ITKOTIMU zahvaljujemo pevskemu zboru <>b mor.ru tn na Goretijskem Centralna lekarna. Ljubljana, bo SKUD »France Prešeren« in cerr L Junija dalje: _12 d ni - 5 dni v zaradi čiščenja prostorov zaprta kvenemiu pevssemu zboru za za- Portorožu. 7 dmd Bled - »oninj. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ iostinke, duhovščini in opatu dr. celoten penzion — samo — 11.940 Kovačiču za .pa-isrčen govor. Vsem dinarjev Dežurno nedeljsko službo dne prijateljem in znancem ter njego- Na programu ImsmO večdnevna 15 t m in nočno službo dne 14. viim bivšim učencem, kri so z na- izlete z moderno, motorno Jahto in" is", aprila 1956 bo vršila LEKAR- mi_ sočustvovali in nam izrazili ,Burj0« po Jadranu. Zahtevajte sožalje najlepša hva«a. ponudbe tn infbr»n3cliel t Celje. Ljubljana^ _ ---------- — LJUBLJANČANU Ako razpola- ga i e s prosto posteijo ali sobo. zglasite se čimprej v posloval- Prodaja vstopnic za obe gledali- ŠIVILJO za popoldansko delo in vse predstave danes od 10. sprejmem. Naslov v oglasnem do 12. na Upravi mestnega lutikov- ocM. 6830-1 nega gledališča. Resljeva cesta 28, sprejmemo v službo cnaterialne-telefon 32-020 in-P?! .^rew, ga knjigovodjo. Pismene ponud- predstavo pni gledaliških blagag- ^ pošljite na upravo podjetja. nah- , — Gradbeno podjetje »Trnovo« L j ubija n a. Kolezijska 4. 6811-1 FRIZERKA išče sluibo. Naslov v Ponedeljek. 1«. aprila, ob 15. se- ¥ OBLE^7E34^ liškair-FiHpfič-: »Br»tovš6ma So- UKROJENE ZENSKE OBLEKbSl iUe^a galeba« zaključena pred- vam na -domu. Pcciudibe pošljite stava IT osn. šote Šenčur in pod »Sivem« v osi odd. 6921-2 Voklo. PREPISUJEM NA STROJ na do- ■obota 'tt. as>nila, ob 201 Ivan Can- mu. Naslov v ogl. oddelku, kar: »Pohujšanje v dolini Serut- 6824-2 florjanski«, premiera, red pre- žensko kolo. skoraj novo pro-miegski in izven. darn Hajdinjak Marija pri Kri- Nedelja, 23. aprila, ob 16. Ivan viilnarje 53_m. Kolodvor. Cankar: »Pohujšanje v dolini • 6930-4 Šentflorjanski«, izven in za po- PRODAM viSOko. novo omaro. — NORČIJE«. ry Grant. Ginger RogeTs in Ma. rilyn Monroe. Predstave ob 16, 18. In 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. Vaše lice čistite z PBRKUTOL čistilno kremo ter negujte s polnomastno kiremo PERKUTOL Oranž kremo. Žalujoči ostali. GežeJp*, MESTNO GLEDALIŠČI CELJE Sobota. 14. aprila, ob’ 16.30: Pu-škin-Treves: Nesmrtni dbn Juan Naslov v ogl. odd. 6920-4 OTROŠKI VOZIČEK, športni, prešit, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 6879—4 NOV VOZ nosilnost 500 kg. naprodaj. Stožice 196. 6877-4 - » "»*«*• žele.2- LEico ln 120-basno harmoniko niicaru*v. . , „„ _ nlci SAP —TURIST BIRO. Ljub- Nedelja. 15. aprila, ob 15.30: Her- Piusrčna zahvala vsem. ki so s <• t7 man Wouk: Zadeva Caine. Iz- RAZPISI Pozor! Maturantke gopiSkega učitelj išča iz leta 1906. kje se zberimo in kdaj? Pišite Mervič Dori. VoOrnajerjeva 6. 'Ptuj. Nov večerni začetniški družabni _________ ^ plesni tečaj tudi za starejše in- vodstvu. teresente(-ke) — zadnji te sezone Nastop takoj. — se bo pričel v četrtek. 19. aprila ob 20.30 v »Centralni plesni šoli« (poleg Zmajskega mosta). Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. ure. Pričetek novega nadaljevalnega tečaja bo v torek. 17- aprila ob 19.39. Igra jazz C.’ p. S. Poučuj* mojster Jenko. RAZPIS Upravni odbor klimatskega zdra. vtlišča železničarjev Podbrdo — Petrovo brdo ■ razpisuje mesto RAČUNOVODJE. Pogoj: srednja strokovna izobrazba z najmanj petletno prakso ali nižja strokovna izobrazba z osemletno prakso v finančnem knjig-o- ovetjem počastiti spomin naše pokojne mamice MELANIJE MARN ter Jo spremili na zadnji poti. Družina Marnova. I plača po uredbi, dopolnilna plača in funkcijski dodeitek. Samsko stanovanje in hrana zagotovljena. -R ljana. Miklošičeva c. 12. telefon 30-645. KOLEKTIVI! Zahtevajte ponudbe za Vaše Izlete. Vedno ago Vem na razpolagd m uslugami in nasveti. Udobno m najceneje potujete te . . s SAJP — TURIST BIROJEM. Za Ob nenadn; in težki izguba dra- vsalto uslugo. ki Je izvršena pre- gega moža in očeta jtQ nas_ ste zavarovani od; prlčet- JOZETA HEGLERJA ka do konca potovanja. direktorja Ne pozabite! Za vsako uslugo se najlepše zahvaljujemo vsem, jn nasvet Vam Ja vedno M raz. ki so ga v Kimeiju in Trbovljah polago spremili na njegovi zadnji pom, SAP — TURIST BIRO Ljubljana. Miklošičeva c. 11 man. Wouk: Zadeva Caine. Izven. POTNIK SLOVENIJA VAS VABI NA PRVOMAJSKE IZLETE: dvodnevni avtobusni Izlet PLI-TVICKA JEZERA — CRIKVENI-CA dvodnevni avtobusni izlet PREKO VHSlCA V TRENTO, »Scandall« prodam. Naslov v ogl. odd. 6873-4 SPALNICO, lepo. svetlo, ugodno prodam. Tavčarjeva 2-1., desno. 6866-4 20-A2 PANJEV novih, na 10 satov. ki so dobro čebeljna.ti z mladimi maticami ter mladim satovjem, vse v dobrem stanju, zaradi bolezni prodam. - Glede zdravja čebel jamčim. Cena po »LITOSTROJ«: franc, film »CAR-NEVAL« ob 18. in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«; avstrijski film »HANERL« ob 17. in 19. VEVČE: ameriški barvasti film »RAPSODIJA«. ZADOBROVA: avstntj. fM*n »LUC LJUBEZNI«. CRNUCE: ameriška film »GKEH ENE NOCl« ob' 20. DOMŽALE: ameriški film »RU- MENO NEBO« ob 18. in 20. JARŠE »INDUPLATI«: madžarski barvasti film »SE ŽIVIJO« ob 20 KAMNIK: amer. barv. fiim»BEATJ BRUMMELL«. BLED: madžarski barvasta film »KVIŠKU GLAVO« ob 18. ln 20. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvast; film »LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV«. KRANJ »STORŽIČ«: franc, film »BELA GRIVA« Ob 9.30 in 16. Danes zadnjikrat! Ob 18. in 20. amer barvasti film »LETNO GOSTOVANJE«. Ob 22. premiera amer. filma »DEKLE Z DEŽELE«. KRANJ »SVOBODA«: premiera ameriškega filma »DEKLE Z DEŽELE« (Provlnaiij alka) ob 18. in 20. JESENICE »RADIO«: amer. barv. film »GENERALNI INŠPEKTOR« ob 18. in 20. JESENICE »PLAVŽ«: premiera angleškega filma »TRINAJSTA URA«, ob 18. in 20. RADIO SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, 6.00, 7.oo, 13.00, 15.00. 17.00. 19.00 in 22.00. 5.00—6.00 Dobro jutro, drag; poslušalci: (pester glasbeni spored). 6.10 Reklame. 6.20. Naš. jedilnik. 6.25 Mati koncert lahke glasbe. 7.10—8.00 Zabavni zvoki. 11.00 Radijska koiledar. 11.01 Za dom in žene. 11.15 Lahek spored izvaja Ma- riborsiei piihalnd ansambel p. v- Draga Lorbeka. 11.45 Pojte z nami otroci! 12.00 Lahek opoldanski Gube na obrazu preprečiš ;n od- glasbeni spored. 12.30 Kmetijski Društvo »Brak Jazbečar« bo pri-retlrio v Ljubljani v nedeljo 15. aprila t. 1. pregled vseh še neocenjenih brak jazbečarjev, pre-g.ed se bo začel ob 9. na Gradu. Pege Vam odstrani PEGESAN Krema. številnim darovalcem vencev, govornikom, poliiiUrčnim in množičnim organizacij ara. društvom, ' podjetjem. godbam na pihala, pevcem Ltd. ' Posebej se zahvaljujemo delov-iietntu . kolek'ldiv-u rudnika Krmelj, sindikatu in tamkajšnjim, organizacijam in društvom MK ZKJ Trbovlje, SZDL Trbovlje, OLO in MLO Trbo-vlje. rudarjem iz Kočevja. njegovim tovarišem iz časov NOB in povojnih let. delegacijam zastopnikov JL»At rudniku Trbovlje. Hrastnik, šolska mladini, sosedom in vsem. ki so nam v teh dneh lajšal; trpljenje. Trbovlje, dne 12. aprita 1956. 2aiujoča žena Slavka, hčerka Jožka dn ostalo sorodstvo. telefon. 39-645 Zasledujte naš« objav*! dvodnevni avtobusni tzl&t v KO- 10, Ptuj. 6858-4 PER ih PORTOROŽ, dvodnevni 4-SEDE2NI AVTO prodam ali za_ avtobusni izlet v SAVUDRIJO — menjam za motorno kolo. Na- FORTOROZ — SOCERB, dvo- slov v oglasnem oddelku. 6826-4 dnevni avtobusni izlet OPATIJA VINOGRADNIŠKO POSESTVO — — PULA — PORTOROŽ, d-vo- j i ^ ba s biSo gospodarskim po- dnevni avtobusni izlet PO DO- siODjem, stiskalnico v Brezov- LENJSKI (po dolini gradov do prodam. - Vprašaj tej dogovoru Hameršek Ivan. Kicar KOROŠKA BELA: amer. barvasti . film »GENERALNI INŠPEKTOR« ob 19. samo danes! ŽIROVNICA: amer. film »OB VELIKI LOČNICI« ob 20. DOVJE MOJSTRANA: angl. fKlm »TRENUTEK ODLOČITVE« Ob 20. avtobusni izlet DOLINO. GLEDALIŠČA Sobota u. g*. CrtMw: 1 ^Tov^ice ’ putSik^^oveS^' Tri a estre. Abonim U. TA -* Števila ude- 8ma,deekih Toplic) Trk Podgorci. 35, . 6851-7 Nedelja. 15. aprila. 6b JO. Cehov: Tri sectr*. Izven in za podeželje. ponedeljek. 16. aprila: zaprto! OPERA Sobota. 14. aprila, ob .uJO: Marti, JA do zaključnega števila udeležencev. Točne programe izletov zahtevajte v naj bližji poslovalnic« PUTNIK SLOVENIJA. tN IZLETE. KI JIH PRIREJA V INOZEMSTVO: VEČJO VSOTO DENARJA posodim za prazno sobo s posebnim vhodom ali garsomjero. Možna zamenjav* lepe. sončne, .prazne sobe na periferiji). Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Ena oseba — mirna«. -9 NA HRANO IN STANOVANJE sprejmem osebo za pomoč v gospodinjstvu v dop. urah. Zadružna 15-L 6926-9 nu; 'Ženitev. Puccini: Gianni GRAZ: dvodnevni avtobusni Izlet gouo iščem. Plačam za več me— avraruš z masko »EVELINE«. K vsaki kopeli nog žlico »JELA« soji! Desinfieira. krepi živce, osvežuje in preprečuje neprijeten duh po potenju »JELA« sol. ZA OBČUTLJIVO KOŽO NAJBOLJŠA KREMA! K sodobni stanovanjski kulturi spadajo GO*KO (iitHi v toaletnih prostorih V nedeljo, dne 15. aprila bo smotra brak - jazbečarjev na I>jubij anskecn gradu. Začetek ob 9. url. OLZ - Ljubljana Ribiška zveza Slovenije obvešča ribiška društva in izvoljene delegate, da bo lil. redna letna skupščina Ribiške z/veze Slovenije 15. nasveti — Ing. Jakob Ferjan: Molzno obdiobje alii laktaoija. 12.40 Trije orkestralni odlomki iz oper Miasseneta in Sa*int Saensa. 13.15 Zabavna glasba.' vmes reklame. 13.35 Melodije za prijetno razvedrilo. 14.30 Pionirski kotiček. 14.45 Pojo mladinski zbori. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Utrinki iz literature — Cvetko Zagonski: Pesmi. 16.00 Koncert po željah. 17.15 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Okno v svet: Trgovina s sužnji. 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. M:;lka Skoberneta. 18.30 Jezi-kovni pogovoni. 18.45 Poje F ranic Sinatra. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Veseli večer 22.15—- 23.00 Oddaja za nase izseljence — na valu 327.1 m. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba. 23.co—24.09 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m. (Prenos iz Zagreba.) KONCERTI V ponedeljek, 16. t. m. koncert za zeleni abonma. Solist Jelka Staničeva, dirigent Samo Hubad. Na sporedu Oigličevo Obrežje plesalk. Brahmsov Koncert za violrino in orkester ter Brucknerjeva III. simfonija. V torek, 17. t. m. po- li M R L 1 Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, d* je umiri moj ljubi mož ANTON 2EBRE Pogreb nepozabnega bo v sobo- Schicchii. Abonma red K. Nedelja. 15. aprila, ob 19.30: S«ie- tana: Prodana nevesta. Žaklju« tena predstava z.a sindiikAi 2e- leznišk« direkcije, ob Dnevu železnic. ponedeljek. 18. prila: zaprtol MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Gledališka pasaža Sobota. 14. aprila, ob 20. Peppino de Filippo: N j res — pa le verjamem. izven. v času mednarodnega velesejma Secev vnaprej. Ponudbe v oglas- v maju. Prijave do 14 aprila »samski«. 6924-9 PADOVA: avtobusni ,^ ^^^osabno kovanje let v Benetke in Padovo v Času mednarodnega velesejma v Padovi. Prijave do 10. maja. POSEBNO OBVESTILO: PUTNIK SLOVENIJA organizira 13. maja devetdnevni izlet z vla. kom ln avtobusom v M A K EIDO- sončno in suho. Ponudbe v ogl. odd pod »Nujno*. 69C0-9 PODJETJE AVTOOBNOVA Ljubljana. Bežigrad 11. »prejme v službo takoj, alt po dogovoru uslužbenko za materialno-iananč- no knjigovodstvo. Pogoj večtet- ___... ________ . _ na praksa. 7045-1 NI J O. Skoplje — Ohrid — Ko- DOBREGA MANUFAKTURIBTA * to. 14. aprila 1956. ob 14.30 uri iz Nedelja, 15. aprila, ob 1». Peppi- Antonove mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana. 13. aprila 1956. Žalujoča žena Marija in ostalo -sorodstvo. Sorodnikom jn znancem sporočamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustil moj dobri mož in oče MIHAEL SOK upokojenec Pogreb pokojnika bo v soboto, 14. aprila ob 14.30 iz bolnišnice Ptuj na mestno pokopališče. Ptuj. Zagreb. Ljubljana. Trst, Branik. 12. eiprila 1956. no de FiMppo: Ni res — pa te verjamem. Izven. Popoldanska predstava. » Ob 20. Cllfford odets; Premiera v New Yorku. Izven. Torek. 17. aprila, ob 20. A. Ma-rodiič: Na dnu kelihov. Gostovanje Gledališča slovenskega Primorja Koper. Sreda 18. aprila, ob 20. V. Ocvirk: Srečno ljudje! Gostovanje Bledeš išča Slovenskega primorja Koper. OBRTNIŠKO GILEDALISCE novska ivmrovi-ca — Vrnjaok« Banja — Arandijelovac — Avala. Zahtevajte programe, prijavite se nalbliiji poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA. OHRID Vas vabi v maju. OBCNi ZBOR zadruge Sadjar In vrtnar bo v nedeljo, dne 15. 4. ob 8. uri na poljanski cesti št. 4. levo. MALI OGLASI FOTO HOLVNSKI, Cankarjeva 8, stike za legitimacije najhitreje. sprejme trgovsko *podi;,ei.je »SVILA« Ljubljana. Trubarjeva I. -Nastop službe takoj. 7030-1 TEPIH »TEBRIS«. 4x5, poceni orodain Gunzek. Pesjakova 14. v ‘ 7034-4 ZAMENJAM krasno dvosobno — mode:r.o. komfortne stanovanje, vrt idealen za otroke, za isto al; večje. Ponudbe .V ogl. oddelek pod »Ugodnost«. 7033-9 SONČNO DVOSOBNO, popoln kemiort v novogradnji. ob Smartiinski, zamenjam za isto ak večje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepo stanovanje in nagrad*«^ ^ Niccodecnii: Šcatnpolo (Postrželc). premiera. 2alujoča žena, otroci in ostalo Nedelja. 15. aprila, oh 16. Podgor-sorodst vo. LJUBLJANA, Komenskega iz FOTO HOLVNSKI, Cankarjev« 8. cOBO v novogradnji z Sooota 14. aipnla. oh 20. Dario m^ rvArn/* ir» 79— KR , _ — — 1..—.«—.nlS t-v-nii+i— V starosti 82 let je umrl naš dragi mo2, oče, brat, stari oče, tast in stric JERNEJ SVETLIC poštni upokojenec Pogreb bo v nedeljo, dne 15. aprila 1956, ob 15. uri od pokojnikovega doma, Ljubljana, Viška cesta 37, na viško pokopališče. J Žalujoči: žena Alojzija, otroci Binca, Marjan, Roman in Stane, sestra Pepca in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Sao Paulo, dne 13. aprila 1956. Po dolgi In mučni bolezni je preminila naša dobra žena. mama stara mama MARIJA LEKŠE. roj. SOTLAR Pogreb pokojnice bo v nedeljo, dne 15. april* 1956. ob 8. na Raki pr; Krškem. Raka pri Krškem. Ljubljana. se priporoča podjetjem in zasebnikom za vsa fotografska dela v ateljeju im n* terenu. Težek: Alenčica in čudežno drevo. lefom 21-689. 5076-2 otroška predstava z godbo. p*U GOSTINSKO PODJETJE KANIN jem in plesom. BOVEC išče kuharico veščo re- Ob žo. Darfo Niccodeml: Scam- polo (Poetržek). prva repriza. Obrtniško gledališče daje v soboto svojo šesto premiero v letošnji sezoni ln sicer veseloigro SCAMPOLO. Za vlogo Postržka je stavracijske kuhinje za stalno. Vsaj polkvaliflkacija pogoj. Hrana in stanovanje preskrbljeno, pla&a po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj. 686141 Jevšnik Stane Franca — Grm - - ,, Stanka. V ostalih vlogah: Janež, Jesenice. Radovljica dne 13. apri- Gruntova Gale in Keržišntk. — zasedena Fras Zora, Tit Sacchi — SPREJMEMO STROJNE TEHNIKE la 1956. Žalujoči: mož. sinovi ln hčere z družinami. SAF Dotrpela je naša ljubljena žena, mama, stara mama ln sestra MARIJA LEVOVNIK K zadnjemu počitku jo bomo spremili v soboto, dne 14. aprila 1956, ob 15.30 na pokopališče v Stari trg. Slovenj Gradec, Novo mesto, • Celje,’ 13. april* 1958. 2alujoči: mož Jože, otroci Milk*, Mimika, Peti, Franci, vnuki Zdenko, Rajko, Tomo, snaha Urška, zeti Franci Kotnik, Marij Sadar, sestra Tončka in brat Pavel. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10 do 12. ter dve uri pred predstavo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Mertnl dom Sobot«. 14. aprila ob 20. Popovič-Pregarc-Delak:. »Jara meščanka« (»Pokondlrena tlkva«) veseloigra izven. Nedelja. 15. aprila, ob 15.30 uri: Senečič: »Logaritmi In ljubezen« veseloigra. popoldanska predstava. Ob 20. Senečič: »Logaritmi ln ljubezen«, veseloigra, večerna predstava zadnjič. - Ob 15 Fodor: »Uspavanka«, veseloigra gostovanje v Kobaridu. Ob 20 rodor: »uspavanka«, veseloigra gostovanje v Tolminu. Prodaja vstopnin v Mestnem domu rezerviranje tel. št 32-860 Šentjakobsko gledališče bo gostovalo v nedeljo 15. aprila popoldne ob 15. v Kobaridu tn v nedeljo 15. aprila zvečer ob 20. v Tolminu s Fodorjevo veseloigro »Uspavanka«. Prodaja vstopnic ▼ Kobaridu bo v knjigami. V Tolminu pa pri knobiagajnl. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE 1 Z preko^VRSlCA V~ANKA_ Bofo" K^oTlT Ma*»n- 2 dni preko VRSICA v anka. sW „’ZveM]lica zaspanka«. Ob 20.30; Milčinski: »Zvezdic* ZasT>aixka«. fca O L3UB13ANA »SAP -TURIST RIR0« UUSLfANft V nedeljo. 15. aprila 1956 smučarski izlet na Pokljuko 400,— din jn Zelenico nad Tržičem 350.— din. Odhod izpred TURIST BIROJA — Miklošičeva cesta .ob 6. ura - povratek ob 18. uri. Se je čas da se prijavite za prvo-majske izlete: 2 dni v CRIKVENICO — poseben vlak — poseben parobrod. IZREDNO NIZKA CENAl 2 dni v PORTOROŽ. 2 dni v LOGARSKO DORINO. RAN. 3 dni na PLTTVTCKA JEZERA IN CRIKVENICO. PRVOMAJSKI IZLETI — PRIKLADNI ZA KOLEKTIVNE IZLETE! POSEBNO OBVESTILO KMETO. VALCEM IN ZADRUŽNIKOM 1 za avtoservis in remont s prakso vavtostroki. Ponudbe pošljite pod »Servis« v ogl. odd. 6913-1 SPREJMEMO ŠOFERJE C IN D KATEGORIJE, avtomehanike, električarje, kvalificirane in visokokvalificirane delavce ter nekvalificirane delavce zia razna dela v podjetju. Stanovanj podjetje nima na razpolago. — Zglasi;« se na upravi Električne cestne železnice. 6914-1 GRADIS, CENTRALNI OBRATI LJUBLJANA, Smartinska 32, sprejmejo 3 kvalificirane strugarje in 4 kvalificirane ključavničarje (stavbne ali strojne). 6892-1 UPRAVA ZA CESTE LRS — TEHNIČNA SEKCIJA CELJE sprejme v stalno zaposlitev materialnega knjigovodjo. Pogoj: srednješolska izobrazba (ali bivša dvorazredma trgovska šola) z večletno prakso. Predinbat imajo moške moči. Plača po uredbi. — Prošnje, z navedbo dosedanjih službovanj naslovite na gornjo sekcijo. 6857-1 RAČUNOVODKINJA — bilancist-ka š popolno srednješolsko izobrazbo in 10-letno prakso v Industriji trgovini, želi menjati službo v Ljubljani s 1. junijem Ponudbe v ogla*, oddelek pod »Ljubljana«. 6644-1 Nedelja 15. aprila, ob 11. Taufer-Novy »Mojca ln Hvaili«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 HedeSie 19 apnila o*> rt. 9«noa-čtč-Fengov: »Medveda lovimo«. ZAHTEVAJTE PRIGNANI »rožni ta a uporabo vseh komfortnih pritiklin, zamenjam za garsonijero ali slično Ponudbe v ogl. oddelek pod »Poseben vhod«. 7031-9 PRI NEODVISNI INTELIGENTKI išče upokojenec skupno gospodinjstvo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »stanovanje imam«. 7953-11 FRIZERKO 2 mojstrskim izpitom, sprejmem takoj ali po dogovoru. letni obrtnik 5757. Pcmiu Naslov SP Celje. 7006-1 avtomobilom 5570. pnanina PRODAM odličen, po R rezlj Iv .šivalni stroj. Poizvedbe gostilna Kalan Jesenice. Cesta Toneta Čufarja št. 102. DVOETAŽNO PEKOVSKO PEC -parno v dobrem stanju, prodam. 'Naslov: Leskovšekova 21, Celle. 7007-4 OTROŠKO POSTELJICO prodam. Naslov v ogl. odd. 6978-4 KMEČKO KRUŠNO PEC in trg. PULT s predali za moko prodam. Ogled ob nedeljah. Rus — Šentvid 17 Lukovica. 6945-4 KMETIJSKA ZADRUGA Begunje pri Cerknici bo prodala na javni dražbi v Begunjah, dne 25. aprila 1956 ob 14. naslednja osnovna sredstva: 8 elektromotorjev. 4.4 KW. delno rabljenih in 3 t traktorsko prikolico, pri-. merno za predelavo v vprežni voz. Prednost pr, nakupu imajo gospodarske in ■ družbene organizacije sicer bodo sredstva nro-dana 'privatnikom. 7915-4 PRODAM VSELJIVO enostano-vanjsko hišo. podkleteno, v bližini Liubllane. Naslov v oglasnem oddelku. 6970-7 KMEČKEGA FANTA, ki bi v uro-stem času pomagal pri delu. sprejmem. Dam hrano in stanovanje Naslov: Ljubljana, Pod-., utiška c. 85. 6989-9 PRAZNO SOBO v Kranju Iščem: za uslugo bi pomagala v gospodinjstvu (V d ono!danskih Urah). Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Kranj. 7002-9 ’ LEPO NAGRADO d»m tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje ali pa sobo. Grem tud! za hišnika. Ostalo po dogovoru Na«'ov v ogl. odd. 6370-9 UPOKOJENKO, zdravo sprejmem ta.koi v dnool danskih urah za varstvo dveh otrok (6 m 9 let), ponudbe pod »Ugodni ppgoill« v Ogl. odd. 7066-1 ENOSOBNO STANOVANJE, veli- ko z vrtom zamenjam za Celje. Radeče ali sevmioo. Bertosi, Maribor. Sarhova 77. 6860-9 PRIKRITO DEDIŠČINO pokojna sestre Rotove kr znanke iz Ljubljane Iščem. Dve lažni sestrični sta pobirali zanjo razne predmete. Kdor jima je kaj oddal, prosim če javj braitu pokojne Tavčar Jožetu. Pufital 13. Sk. T-o.Tr a 6831—11 INSERENTI! Dvignit« naknadno prisipele ponutdlbe: Agencaj a. April-maj 4236. April. April — maj 5723. Apolograf 6991. B:lesar— ca 6912. Center-Vrtača 9601, Bežigrad ’ 1938-7, Bodočnost 4*20, Bližina bolnice 4681. Bodočnost 4806. Center 5974. Center 6286, Cveitje v jeseni 3507. center 5431, Center — mirna 6060. Clmipreij* 6705 Ce se takšen najde 4520, Ci*nprej 5473, Dentist. Dober nakup 6358. Dobro ohranjeno 51a9, Dooro situiran 5731. Dobra strojepiska Dobra žena 4572. Elegantna 4684, Enosobno 6506. Eno. sobno podstrešno 6608. Fnizerlko 6689 Gume, Grem varovat otroke 5885. Gotovina 6391. Gotovina 5332. Gospodinjski 61.12.. Gotovina 5889 Gospodinja 6486. Hotel Gorenjsko 5023. Hiša dvodružinska 6038. Iskreno 6520, Izven Ljubljane 6489 Inventar 4010. Jolly 6328. Komfont 4828. Ključavničar 4574, Kupim hišo 4979. Krzno. Kom— binirka. Ljubljana, Lepa prihodnost Lepa lega. Loltzov mikroskop’ 5314 Luxu6oabrio4et, Lepa prilika. Ljubljana 6309, Ljubljana 15 5666. Lepa Podobnost 5781 Lep vrt 4438, Ljubljana 5757 'Lokal in dva prostora 6552 Lep dom 4628. Monje 6735, Marljiva in poštena 6145. Miren dom 4787. Motorno kolo 5550. Marljiv 6708 Model 6660, Marljiv. Nesoglasje 6558. Nujno 6776. Nagrada 5737. Nujno 5315. Nagrada 5354 Ne podstrešno 5743. Nekj« * pri 'Ljubljani 631. Nagrada. Oba stara 5744, Odličen privat 5171, Oddam sobo. Obrtnik 5107. 40-letni obrtnik 5757. Pomlad * avtomobilom 5570 pianina 6792. Pri Ljubljani 631-11. Pozitiv r«-tuša 2342. Poštena tn marljiv* 6145 Pripravno za obrtnika 6680. Plačam takoj 5404, pošteni med-se hoj ni odnosi &219. Pni j eten dotn 5317. polje 9117. Prijatelja 554», pt*nlad zamenjava 5727. Po«nlad 4678 Prikolica 4924. Foc*ni, Plačljivo takoj 5516. Preselitev, Pridna, poštena 6529. Prijeten dom 5404 Postrežniea 6528. Planino 6022. Poštena 6706. Plačljivo virmanom. Pomlad 5242. Peščen* 4798, potniad 4665, Pomlad 5727, samski 4772. Samostojni fotograf 5880. Sigurno 5615. Sposoben 270* A spomlad 5557, Sožalje 6248, SO-ba s telefonom, 5897. Skromen 8603. Suho 5199, Sposoben 5016, Svetlo — sončno 5843. Sqnčno 6630. strojepisje - stenografija 5530 Samski Tržačan 8362, Stanovanje 6511. Sigurna bodočnost 6566 Samo 70.000.—, 5302, Stekleni ’ lestenec, srebrni predmeti ♦326, Sožitje 6509. Samostojni fotograf 5880. Šiška 5853. Šofer — ustanova 6330 Šivalni stroj. Tih* sreča Takoj 6285. Takoj. Takoj 5080, Takoj 4627. Tajnost zajamčena Takoj center 5417. Takoj center 5431. Ugodna prilika 5449. Upokojenka 6501. Ugodno 8135, Ugodno 3718. Ugodna cena 470*. Vesten Vesten 4749, Vamo 5378. Vseljivo 233 Vzamem -lahko odličen motor' 6438. Vaeljivo 8561. Vesten 6463 Verzitan 100. Veatn* 6664 Vestno 6184. Vestna 8189, Vestna. Zakon mogoč 4283. DO 2.2oa.ooo Zaneaijiv 6151. Zanesljiva 4696. Zanesljiv* 5385, Zanesljiva 5585. Zanesljiva 6450. Zastavim protivrednost 6748. Zanesljiva 6121. Zelenje 5394. Zakon mogoč Značajen 4*38. Zidam 6626. Želim osrečiti 5757, 500. 4000 m! m hišico 8406. L maj 6452. 4000 m vrta 9498. 48, g( 80 6528. 8 str. / SLOVENSKI POBOCEVlUe / st. m ^ l«. aprila ibm ~i Z A D N J E Minister Spaak v Zagrebu Dr. Vladimir Bakarič priredi! večerjo na čast belgijskemu gostu Minister Spaak odpotuje jutri iz Jugoslavije Zagreb, 13. aprila. (Tanjug) — nister v državnem sekretariatu Koča Popovič, predsednik izvrš- Belgijški minister za zunanje zadeve .g. Paul Henry Spaak, predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič in državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič so prišli danes popoldne z letalom jz Pulja v Zagreb. Na zagrebškem letališču so ministra Spaaka pozdravili predsednik izvršnega sveta Hrvatske Jakov Blaževič, član izvršnega sveta dr. Zanko in predsednik ljudskega odbora Zagreba Veče-slav Holjevac. Z ministrom Spaakom je pripotoval v Zagreb član biroja socialistične stranke Belgije g. P. Tileman, belgijski ambasador v Jugoslaviji g. George Del-coigne in šef kabineta belgijskega ministra za zunanje zadeve g- Robsching ter osebni sekretar ministra Spaaka g. Lisien Radon. Z istim letalom so prileteli v Zagreb tudi jugoslovanski za zunanje zadeve Mihajlo Ja-, nega sveta Hrvatske Jakov Bla-vorski. ževič, član izvršnega sveta dr. Danes zvečer je predsednik Miloš Zanko, predsednik ljud-Sabora dr. Vladimir Bakarič pri- skega odbora Zagreba Večeslav redil večerjo v čast ministru Holjevac, jugoslovanski amba-Spaaku. Pri večerji so bili član sador v Belgiji Marijan Barišič biroja socialistične stranke Bel- in opalnomočeni minister v dr-gije F. Tielemans, belgijski am- žavnem sekretariatu za zunanje basador v Jugoslaviji George zadeve Mihajlo Javorški. Delcoigne, z jugoslovanske stra- Minister Spaak jutri odpotuje ni pa sekretar zi zunanje zadeve iz Jugoslavije. UPOR V SPINSKI KOLONIJI IFNI Položaj še nejasen Iz Španije pošiljajo vojaške okrepitve na Kanarske otoke Madrid, 13. aprila. (AFP) — cev na Kanarske otoke. Koč se Iz zanealijvih virov v Madridu predvideva, se bodo tam pridru- se je zvedelo, da jeiz oporišča v žili tamkajšnjim vojaškim silam Alcala de Henares, ki je odda- zaradi morebitne premestitve v ambasador v Belgiji Marijan ljeno 30 km od glavn. mesta špansko kolonijo Ifni na jugu Barišič ter opolnomočeni mi- Španije, odpotovala četa padal- Maroka. V tej pokrajini so. se uprla berberska plemena. Predvideva se, da so tudi druge španske čete pripravljene, da bodo takoj zapustile otok, če bi to zahteval položaj v Ifniju. Iz te španske kolonije so prišle danes v Madrid zelo skope informacije ter se domneva, da je položaj še vedno nejasen. Madrid, 13. aprila (AFP) Iz dobno obveščenih krogov so je zvedelo, da španske oblasti pripravljajo proces proti skupini študentov, ki so bilj aretirani februarja letos po neredih na madridski univerzi. Sodili bodo okoli 25 študentom, ki so obtoženi ilegalne pirapagande in žalitve oblasti. Objavljena pisma ki so kila v zadnjih dneh izmenjana med Hammarskjoldom in predsednikom Gurionom New York, 13. aprila. (AFP) — elska vlada ni še ponudila. Predsednik Varnostnega sveta Hammarskjiild piše, da priča— je danes objavi! pisma, ki so kuje še v tem smislu odgovor bila v zadnjih dneh izmenjana izraelske vlade. Na koncu tega med generalnim sekretarjem pisma generalni sekretar OZN OZN Hammarskjoldom in pred- izjavlja, da morajo sporazum o sednikom izraelske vlade Guri- premirju med Izraelom in Egip-onom. V enemu izmed teh pisem tem spoštovati kakor tudi cdlo-je Hammarskjold izrazil zado- čitve, ki bi jih Varnostni svet voljstvo zaradi zatrjevanja izra- lahko še sedaj sprejel s tern v PRED ZAČETKOM ZVEZNE ODBOJKARSKE LIGE Tudi tokrat urez favoritov ŠAH Danes in Jutri se bo začel živahen ples tudi v zvezni odbojkarski liki To tekmovanje bo tudi letos prav tako zanimivo ka. ker lani sai smo že večkrat zapisali, da jugoslovanska odbojka nenehno napreduje in si utira pot celo med najboljše na svetov, nflestvici srečanja 'bodo za vs? ude.ežence precej zahtevna in Je zato težko karkoli napovedovat, in ..novopedena. Ju- Kdo bo torej nastopal .ietosr goslaviia Razmerje udeležencev KAJ PA ZENSKE? Uipsala, 13. aiprlla (Tanjug) Rezultati prekinjenih .partij: Madžarska : Jugoslavija 2:2. Španija : Bolgarija o.5:3.5. B skupina: prekinjene partije — Island : Finska 3.5:0.5, Vzh. Kakor Je znano, je med sloven skimi ekipami uspelo le mariborskemu Braniku ostati v družbi najboljših, medtem ko Je moral novomeški Partizan dati slovo zvezni ligi. Pred nedavnim smo spregovorili nekaj- besed s trenerjem, igralcem in z gonilno silo novomeškega Partizana, tov Pučkom, ki Se zmeraj trdi, da so Novomeščani odšli iz lige nezasluženo. Kdor pozna razmere in kvaliteto naših najboljših od vJ zvezni ligi je res dokaj zanimivo Iz Beograda je torej kar pet moštev, iz Zagreba dve in edin' Branik iz Slovenije In kakšna je trenutna forma teh izbrancev? Tega še ne vemo. Gotovo je, da so se vsi po vsej verjetnosti dobro pripravljali, sad ima Maric : ^ igra k^cijskth tekm ' ® . P . prekinjena v dobljeni poziciji za 01ympia v prJcej slab, ' formi. Mariča, Barve! : Sokolov preki- Verjetno velja to tudi za Ljub- njena, Sokolov wna nekoliko Ijano medtem ko so vesti iz boljši položaj. iz Maribora o Branikovih odboj- B skupina: Finska : Fran-karicah precej ugodnejše. Sled- olja 2:2. Vzhodna Nemčija : Nor-nje so izgubile eno najboljših veška 2:1 (1). Poljska : Island 2.5: igralk Pregljevo, ki je po da-Ijšlh 1.5. Anglija : Švedska 3:0 (1). »izletih« vendarle našla pot v vr- stanje na tabeli po VI. kolu: KONJSKE DIRKE V LJUBLJANI 29. APRJLA NA bojkarjev, bo moral temu mne. »vezda in Železničar iz Beograda nju samo pritrditi. Novomeščani niso zaslužili takšnega moralnega udarca; tudi mi se pridružujemo mnenju tov Pučka, da so bili kot novinci v zvezni ligi preslabotni, ne sicer v odbojkarskem znanju, pač pa v »diplom aitsko-športni aktivnosti«. Res je, da je novomeški Partizan v zadnjih mesecih tekmova. ste Ljubljane Vzlic temu je pn ženskah najmočnejši beograjski A skupina: ZSSR 1S.5 (3), Madžarska 13.5 (1). Bolgarija 11-5, Jugo- den£e°sl te^klfmeseclv pril ^tradith febST holef to'lovoriko Anglija 12 (!>._ Finska. 10.3 Fran-ZSSfoJT v 1 h.hllfnL vendar Obdržati, saj med drugim priha, c.ja 8, Norveška 7.d m Švedska Partizan, ki ima v ekipi več dr- in Španija 10 (2), ZDA 9 žavnih reprezentantk m je tudi prejšnjo sezono zasluženo osvojil naslov državnega prvaka. Boljši" poznavalci odbojke trdijo Romunija 8.5 (2) in Češkoslovaška 8 točk in 2 prekinjena partiji. B skupina: Island 19, Poljska ter Branik ,n-zagrebška Mladost. pTt&M tofro 16-5, Vzhodna 14.5 (1), * , -. , z- . t .i * ~ lmrofib-A *\n o-ltii 19 ti\ Pinska 90.3 Fran- Sosmf3°e nU^elVT^megrna- Tajo'”tu'dl vesti iz Zagreba da je s (1,. nja v zvezni lig, pridobil potreb- stopa, zato o njihov, moči za Mla^ ti^o v tej se- Amsterdam, 13. apr. (AFP) no izkušenost in, tudi izpopolnil zdaj še ne moremo govoriti. Ne- zoni ' .p™a4e u£i- Pre'km-,en1° par;1J° tz IX’ Kola na svoje znanje, tako da prav nič koliko nas preseneča slab start Ma to so vse sam ^ turnirju kandidatov za sv ne zaostaia za nekaterimi mošt- Crv zvezde, ki je pred nedavnim brhvVler ne bomo sdo- sa Prvaka v sahu v Arastt nastopala v Prag! in je morala kaj tednov, dokler ne bomo spo- Bronste.in zmagal proti Filipu oditi težko poražena. Za začetek znali moč. vseh ude.ezencev in .. ne zaostaja za nekaterimi mošt vi, ki še letos igrajo v tem naj-višjem tekmovanju. Mariborski Branik bo Imel precej težko nalogo obdržati naslov državnega prvaka. Razen Mariborčanov bosta nastopila še dva zagrebška zastopnika Madost in novinec Lokomotiva, ki je prejšnjo sezono zasedla prvo mesto v , hrvatsko-slovenski ligi Zanimivo je, da so vsi ostali udeleženci doma' iz Beograda: Crvena etovne-Asnst erdaimu potemtakem ne moremo napove- nato zapisali kaj stvamejšega o dovati premoči nikogar, čeprav favoritih za ta naj višji naslov v smo prepričani, da se bo že prvo državi. ... kolo zasukalo nadvse zanimivo. v 58. potezi. Soh: Za prvenstvo ljubljanskega okraja turnirju, za pr- dobil celo točko proti Avstrijcu "S,. &M3BrSS««rSK g-!—• VI- *•“> «'*" - — -- velja Kot kvalifikacijski turnir d3.ne=>. 1MD Ljubljano J šahovsko prvenstvo krepko pri dela mojstrski kandidat (k: g-). Po Skupščini osrednjega AMD Uet?ek ategoralk a °° Dosfe^Je društvu j,ilo od..Branih že 8 kol. doseženi Ljubljana se Je delo v vidno razmahnilo. Prvi vidnejš.i na^so bfli "naslednji rezultati: ticmAK ta Trrirvtrn p _ .. ■__________ n -JmriA »»t zvezi. V N JEK A JI VRSTAH elske delegacije pri OZN, da bo Izrael umaknil svoje patrulje za demarkacijske črte in hkrati zahteva od izraelskega predsednika potrditev, da So bili v tem NIKOZIJA. Med Nikozijo In smislu izdani ukazi. mestom Pednla so diprski nacio- zorožitev je imel danes popoldne V sporočilu, ki ga je danes naMstl danes napadli dva vojaška deseti sestanek. Današnji sesta- Hammarskiold poslal Ben Guri- avtomobila. ITi tem napadu so nek. ki mu je predsedoval fran- _ — cror,o,ra,ini ««krriair OZN enega britanskega vojaka utlili, c-oski delegat Jules Moch. je tra- onu, generalni se-kretar o*h ^ ^ TanUi En avtotnobiI je jal I uro 15 minut, prihodnji sti- lzraza začudenje zaradi tega, Ker javozil na mino, takoj za tem pa stanek bo 16. aprila. je predsednik Ben Gurion do- so nacionalisti napadli ter zadeli — volil, da se v New Yorku objavi streljati na avtomobn. LONDON. Pododbor OZN za ra- LONDON. Britanski ambasador v Moskvi William Hayter je pri- pisrrio ki ga je poslal Hammsrs- washington. Tiskovni urad šel daneš v Loudon. kj-er bo ostal Ei«; it mriZ. v M«. W» je zahteval nova zagotovila, da sketehp^ta^ruenmerS,dzAos"h: ”avST‘da vla£a "zsSR in sovjetski bo Egipt prenehal z ognjem. Ko n,jj razlogov odstopil«- Proti kon- odgovarja na Ben Gurionovo za- cu leta bo Sel -v pokoj. Gruen- ht-evo. da egiptovska vlada po- therja bo zamenjal general Lauris izdala ukaz svojim Norstad. vrhovni poveljnik sil Atlantskega: pakta. trdi. da je četam, s katerim prepoveduje kakršen koli napad, generalni sekretar izjavlja, da predsednik izraelske vlade zahteva taka zagotovila, četudi jih sama izra- NEHRU C KflSMIRU New Delhi, 13. aprila (Tanjug) V govoru, ki ga je imel danes na velikem zborovanju v New De.lhiiju. je infičjski predsednik Nehru dejal, da je v želji po ohranitvi miru predlagal Pakistanu rešitev kašmirskega vprašanja na osnovi sedanje linije premirja. Nehru ni povedal, kakšen je bil odgovor pakistanske vlade, toda dejal je. da sp pakistanski listi kmalu zatem začeli pisati o »»sveti vojni proti Indiji«, indijski predsednik je nadalje poudaril, da je ameriška pomoč Pakistanu, kakor tudi njegovo članstvo v SEATO in bagdadskem paktu »uničilo vsako osnovo za .pTeTiiscit«. »Ni pametno, je dejal Nehru, če kdor koli pričakuje, da -»r bom držal zastarelih stališč izpred devetih let. ne da bi upošteval dogodke, ki so se v tem času pripetili v Pakistanu«. Nehru je nadalje dejal, da le ttndili«ka politika v zvexi s Kašmirom pravilna ter da le taka politika lahko prinese pravično rešitev kašmirskemu narodu. Ko je omenil predvideni sestanek sveta bagdadskega ipakta. Je Nehru dejal, da je Indija vedno smatrala, a de ta ipakit porušil tnlr med arabskimi državami tter povtrročiil med njimi napetost. LONDON.: Iraški kralj ITrijsat bo odpotoval sredi Julija v London na 4-dnevni uradni obisk Veliki Britaniji. Zadnjič je blil na-uradnem obisku leta 1552 i kot gost kraljice Elizabete. - W ASHIN GTON. Ameriški minister aa zunanje zadeve Foster DuUes je danes zjutraj sprejel britanskega ambasadorja Mackin-sa. ki je takoj zatem odpotoval na posvetovanje v London. Nekateri opazovalci menijo, da Je Dulles prosil britanskega ambasadorja, naj osebno poroča britanskemu ministru za sedanji položaj na Srednjem vzhodu. Po mnenju teh opazovalcev je želja ameriške vlade, da naj se sedanja kriza reši mirnim potom in v okviru OZN. narod gledajo na obisk Bulganina in Hruščeva kot na dogodek ve- likeen pomena. KAIRO — Zastopnik egiptovske vlade je izjavil danes, da predsednik Naser nima namena obiskati Veliko Britanijo, o čemet so se pojavile vesti v tujih časopisih, Njegov prvi uradni obisk je namenjen Sovjetski zvezi. Pred kratkim je sprejel uradno povabilo sovjetske vlade. TOKIO — Japonsko delegacijo na pogajanjih s Sovjetsko zvezo o ribolovu bo vodil minister kmetijstva Ičiro Komo. Pogajanja se bodo začela 24. aprila v Moskvi. Krišna Menon odpotoval London, 13. aprila (AP) Indijski minister brez listnice Krišna Menon je danes odpotoval 'n Londona v New Delhi po razgovorih, fei jih je itnel z britanskimi in sovjetskimi predstavniki o indokitajskih problemih ter vprašanju razorožitve. uspeh je pokazal krožek Trnovo ki je preteklo nedeljo priredil zaibavno športno prireditev, ki je znana kot »lov na lisico« s propagandno vožnjo po mestu. Te vožnj-e jn lova se je udeležilo več ket 50 motornih vozil. Prireditev sama je potekala na 3 km dolgi progi od Opekarske ceste proti Zadobrovi. Cepra-v je bil teren še izredno pregleden, se je linica vendarle skrila tako spretno da je lovci v dveh urah niso mogli najti in je nazadnje sama dobila lepo denarno nagrado. Stvar je bila prirejena teko. da se je »lisica« zaradi pomanjkanja zelenih skrivališč spravila na varno pod zemljo. Po lovu je krožek priredil družabni večer, ki je bil dobro obiskan in so bili tudi s . sporedom vsi zadovoljni. AMD Ljubljana je z delom tega krožka zelo zadovoljna, saj zdaj med drugim prireja šoferske te- £aje za možice in ženske, ulcvarj a Pa se tudi z načrti ra ustanavlja-nje novih ^krožkov, lei s?e kodo verjetno v ler-atfcem ipri-d.ružili Trnovčanom. Društvo keže, aa se bo letos uvrstilo ne s2eno med naj-večja. temveč tudr naj dela vnejša v naši rep-ubli-ki, F. S. Košarkarji na Jesenicah PRIMORSKE Preteklo nedeljo se Je v Piranu začel finalni turnir za letošnje šahovsko prvenstvo Primor- Prvenstvo kegljačev celjska podzveze. Za naslov prvaka celjske podzveze v kegljanju je tekmovalo 36 posameznikov iz Celja in okolice. Nasl-ov prvaka s; je pridobil Vanovšek s 162S podrtimi keglji, za njim pa so Truglas (1592), Igi-ič (1573), Klemenčič (1S68), Lubej (1567), Gerdina (1556) itd. Prvih deset mest so zasedli že ’ starejši in rutinirani kegljači, vendar kaže, da bedo imeli kmalu precej opravka tudi z mladimi. (D. Z.) Hriberšek — Brglez remi. Gostišs — Lorbek. Kačič — M. Gabrovšek m Zemva — Gradišnik o:i ter 2andar — Maslar prek. II. — Radovič - Gradišnik 1:0. M Gabrovšek — 2emva in Mas-ier _ Kačič 0:1. Lorbek — zan-dar in Brglez - — Gostiša remi ter Kočevar — Hriberšek prek, rn — Hriberšek — Radovič prek., Gostiša - Kočevar remi. Žandar — Brglez in Gradišnik — M. Gabrovšek 0:1 ter Kačič — Lorbek :n 2eraav — Maslar 1:0. IV — Radovič — M. Gabrovšek prek.. Brglez — Kačič. Lorbek — Zemva in Maslar — Gradišnik 1:0 ter Kočevar — Ža-ndar in Hriberšek — Gostiša remi. V. — Gostiša — Radovič prek.. Zemva — Brglez in Gradišnik — Lorbek 0:1 ter M Gabrovšek — Maslar, Kačič — Kočevar m Zan-dar — Hriberšek remi. VI. — Radovič — Maslar m Brglez — Gradišnik X :0. Lorbek — M Gabrovšek Kočevar — Zemva in Hriberšek — Kačič remi ter Gostiša — Zandar prek. vri — Zandar — Radovič prek., Gradišnik — Kočevar prek.. Zemva — Hriberšek in Maslar — Lorbek . 1:0. Kačič — Gostiša 0:1 in M. Gabrovšek — Brglez remi. vm — Radovič — Lorbek re_ Košarka se je na Jesenicah v mj. Brglez — Maslar. Kočevar — zadnjih letih močno udomačila m " Gabrovšek. Hriberšek — Gra- in dobiva vedno 'več privržencev dišnik in Zandar — Kačič 1:0 ter med mladino oboj ega spola. Se- Gostiša — Zemva prek. veda bi jesenišlk-i., košarkarji zelo vodi Brglez 6.5. Sledijo: Lorbek radi mnogo tekmovali, za kar pa 4,5. m. Gabrovšek in Zemva 3.S sami med seboj nimajo dovolj (i) Kočevar 3 (3). Hriberšek 3 priložnosti. Zato- so. na pobudo (2) -Kačič 3 Radovič 2.5 (S). Oo- KZS 'in s pomočjo republiškega stiša.in Zandar 2.5 (3). Maslar 2.5 I — Kočevar — Radovič prek., sice, na katerem igra 10 šahistov Košarkarji za Dan železničarjev. Na stadionu v Šiški bo jutri ves iz Kopra, Sežane, Pirana, Por- dan zanimiv košarkarski turnir, toroža, Postojne in Valdoltre. — Igrale bodo mladinske ekipe: Favorita za zmagovalca pravza- Ljubljana, Medvod in Odreda orav ne poznamo. Pc VI kolu so za prvo mesto vendarle vidni štirje kandidati, ki so , se že precej oddaljili od ostalih. Čeprav še ni mogoče reči, kdo bo nazadnje prvi, kaže, da bodo šl; v ožjo izbiro Lokovšek. Zorman ali prof Sivec. Stanje po VI. kolu je naslednje: Sivec (Postojna) 5, Lokovšek (Piran) m Zorman (Koper) 4 5 (1), Tevnikar 4 (1), Varzič (Portorož) 3, Križman (Sežana) 2.5 Martinčič in Kuk 1.5 itd. F. M. (moške) ter Odreda in Ljubljane (ženske) — v počastitev Dneva železničarjev. Začetek ob 9. uri. Nedeljski nogometni spored na stadionu odreda. Jutri bodo na stadionu Odreda igrali naslednji pan: ob 14.30 uri mladinci Od- reda in Svobode ter ob 16. uri Odred B in Svoboda, eboji za Brazilska nogometna reprezentanca ie sredi tedna odigrala svojo drugo tekmo v Evropi, in sicer proti Švici v Ziirichu. Nasprotnika sta se razšla neodločeno 1:1 (1:0). Naše ljube mame, »tare mame, sestre in svakinje MARUE SICHERL roj. K02EU ni več. Dotrpela je v 88. letu. Pogreb bo v nedeljo, dne 15. L m., ob 15,30 iz hiše žalosti Vel. Mengeš 42 na pokopališče v Mengšu. Žalujoči: otroci Sipko, Marjanca.por. Ručigaj, Janko, Štefka, Stanko, Slavko, Jelica, poroč. Penko, brata Joško in Maks, snahe, zeta, svakinji, vnuki, vnukinje, nečaki, nečakinje in ostalo sorodstvo. Prosimo tihega sožalja! V Mengšu, dne 13. aprila 1956. sveta za šport in telesno vzgojo pp republiškem odboru sinidika. tov pripravili za letošnji delavski praznik velik košarkarska turnir vseh kovinarjev in metalurgov. Kakor računajo, bo udeležba na tem turnirju izredno številna saj pričakujejo med drugim po več ekip iz Raven. Velenja, Stor, Zasavja, Idrije In od drugod. Prav gotovo bodo ti nastopi predvsem množični, saj se bodo zdaj številnim kovinarjem na športnih tekmah pridružili Še rudarji. Grosistično podjetja v Ljubljani Išče SEFI RAČUNOVODSTVA !! Ponudbe pošljite v oglas- ;; ni pddelek pod »Stalno ; j <' mesto« 2828-A ; > ! Z VSEMI TAPETNIŠKIMI, AVTOTAPETNlSKIMI IN DEKORATERSKIMI DELI, v prvovrstni izdelavi in po solidnih cenah, Vam postreže STANKO ŠNAJDER DRŽAVNI OBRTNI MOJSTER TAPETNIŠTVO IN DEKORACIJA MARIBOR, Partizanska cesta 81, telefon št. 31-91 (1) in Gradišnik 1 (1). Pirc izgubil LONDON, 13. apr. Po VITT. k». lu se Je na šahovskem turnirju v Bognor Regisu povzpel na čelo lestvice belgijski mojster 0’Kelly, ki Je v prekinjeni partiji prema. gal jugoslovanskega velemojstra Pirca. v tem kolu pa Nemca Lehmanna. Pirc Je zatem premagal Angleža Bardena, medtem ko Je bila partija Janoševič — Wood odgndena. Radojčič pa Je izgubil proti Riccartion. Stanje: 6’Kelty 6.5. Pirc, Clarke in Lehmann. 6, Golombek 5,5, Jano-SeviC in Wood 5 (1) itd. * V Smederevski Palanki (e Puc v V. kolu prekinil partijo z dr. Belyjem Na čelu je slej ko prej Kareklaiič ki le tud! v tem kolu Tekmovanje za slovensko prvenstvo v judu bo 1utri od 17. ure dalje v Unionski dvorant v Mariboru. Nastooili bodo posamezl «ii-kl iz vseh klubov v Sloveniji. tako da lahko računamo na najbolj kvalitetne borbe, saj bodo med njimi skoraj vsi drž. prvaki Tekmovanje bo na dveh blazinah hkrati, organizatorji pa so poskrbeli za dobro organizacijo ZAHVALA Ob težki, nenadomestljivi izgubi naše zlate mamice oz. sestre, tašče tn stare mame ANE L0BENWEIN roj. PAHERNIK se iskreno zahvaljujemo primariju dr. Stanetu Strnadu za njegovo dolgoletno požrtvovalno zdravljenie, kakor tudi duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in jo spremili na njeni zadnji poti. Ob enem prisrčna zahvala vsem darovalcem številnih vencev, godbi in pevcem. 2alujoče družine: Lobenwein, dr. Bocher in Friedfeld. Upravni odbor podjetja GRAFIČNEGA NABAVNEGA ZAVODA v LJUBLJANI, Resljeva cesta 26 razpisuje delovno mesto SEFA KOMERCIALE Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve, pošljite na gornji naslov. ei S, m »Potovala bova z lahko opremo, razumeš? Prepeljala bova mnogo pisem tja, mnogo nazaj. Močan možak sl Zelo mrzlo, dolgo potovanje bo to, prav!< »Da, prav,« je zamrmral uklonljivo Kama. »Zelo mrzlo, pa nič ne de. Hm, biti pripravljen ob devetih.« Obrnil se je na petah svojih mokasinov, neomahljiv kakor sfinga, ne da bi pozdravil, ne da bi pogledal na levo 'ali desno. Devica je potegnila Daylighta v kot. »Poslušaj, Daylight.« je rekla tiho, »uničen si.« »Do poslednjega centa.« »V Macovi blagajni imam osem tisoč —c je pričela. Toda Dayligbt jo je prekinil. Vezi so bile spet grozeče blizu in on je odbil, kakor, ritne neukročeno žrebe. »Nič zato,« je rekel. »Tak, kakršen sem sedaj, sem prišel na svet in tak sem bil' skoraj vedno. Pridi; zaplešiva. Pravkar igrajo valček.« »Poslušaj me, Davligbt.« je nadaljevala. »Moj denar mi nič ne koristi. Posodila bi ti ga — da kupiš živila,« je nagic dodala, ko je opazila grozeča znamenja na njegovem obrazu. »Nikomur ni treba kupovati zame živil;« se je glasil odgovor. »Zase skrbim sam in če kdaj kaj dobim, sem prepričan, da tudi meni vse ostane. Ne. hvala ti. staro dekle Saj je zelo lepo od tebe. 2ivež si bom priskrbel tako, da bom prepeljal pošto tja in nazaj.« »Dayligkt!< je zamrmrala nežno očitajoče. Toda v nenadnem, vzburjenju, v katerem se je mešala jeza s hvaležnostjo, jo je odvlekel na plesišče; in medtem ko sta se vrtela v valčkovem ritmu, je ona premišljevala d trdovratnosti moža, ki jo je držal v objemu in ki se je uprl vsem njenim zvijačam. Ob Šestih zjutraj je stal, žareč od viskija, vendar še vedno pri zavesti, pri točilni mizi in vsakemu potisnil roko nanjo. Ta igra je potekala tako, da sta se dva moža postavila drug nasproti drugemu z desnim komolcem na točilni mizi in poskušala, čvrsto držeč drug drugega za desnico, potisniti drug drugemu roko na mizo. Drug za drugim so se vrstili, toda nihče ga ni mogel premagati. Celo Olaf Henderson in Francoz Louis sta morala1 kloniti, navzlic svoji izredni velikosti. Ko pa sta trdila, da je temu kriv njegov zvijačni prijem, ju je pozval k drugi igri. »Poglejte sein, ljudje!« je zaklical. »Storiti hočem dvoje: prvič, stehtati svojo mošnjo, in drugič, staviti, da bom dvignil dve vreči moke več kakor najmočnejši med vami.« »Zaboga! Sprejmem!« je prevpil hrup Francoz Louis. »Počakaj!« je zaklical Olaf Henderson. »Prav tako močan sem kakor ti, Louis. Polovico te stave prevzamem jaz-« i j, Ko so položili Daylightovo mošnjo na tehtnico, se je pokazalo, da ustreza njena teža vrednosti štiri sto dolarjev. in Louis in Olaf sta stavila proti njemu vsak polovico. Iz MacDonaldove shrambe so prinesli vreče z moko. težke po petdeset funtov.* Najprej so preizkusili na njih svoje moči drugi možje. Stopili so na dva stola, med katera so položili vreče z moko ;in jih prevezali z vrvjo. Mnogi med njimi so lahko na ta način dvignili štiri ali pet sto funtov, a marsikdo je dvignil celo šest sto. Nato sta se lotila' dviganja oba velikana, pričenši pri sedem sto. Francoz Louis je nato pridal še eno vrečo in dvignil s tal sedem sto petdeset funtov. Olaf je ta uspeh ponovil, toda pri osem sto funtih sta oba odpovedala. Vedno znova sta poskušala, pot jima je stal na čelu, a kosti so jima pokale. Oba sta težo lahko le premaknila, vendar je pa nista mogla dvigniti. »Pri bogu, Davlight; tokrat si se pa uštel!« je rekel Francoz Louis, medtem ko se je zravnal in skočil s stolov. »To»bi zmogel le mož iz železa. Sto funtov več — prijateljček, niti deset funtov več.« »TAngL utežna mera H pound — 44,369 dkg). — Op. prev. Razvezali so vreče in jim pridali še dve. Tedaj pa je začel Kearns ugovarjati: »Le eno vrečo več.« »Dve,« je nekdo zaklical. »Stava se glasi na dve.«. »Zadnjih vreč nista dvignila.« je Kearns ugovarjaL »Dvignila sta le sedem sto petdeset funtov.« Toda Davlight je napravil tej zmedi velikodušno konec. »Cernu te govorice? Kaj pa je to, ena vreča več? Ce ne morem dvigniti treh vreč več, za gotovo tudi dveh več ne morem. Pridenite obe.« Stopil je na stola, počenil in se sklonil naprej, dokler ni z rokami prijel za vrv-. Nekoliko je premaknil noge, za preizkušnjo napel mišice, jih spet sprostil in skušal najti tisto držo, ki bi dala njegovemu telesu največjo dvigalno moč. Francoz Louis, ki ga je dvomeče gledal, je zakričal: »Daj, Davlight, daj! Strela!« Daylightove mišice so se vdrugič napele, tokrat z vso resnobo, z vso energijo, ki jo je imelo njegovo krasno telo, in skoraj neopazno, brez sunka ali napora, je dvignil veliko težo s tal in zanihal devet sto funtov med nogami. Olaf Henderson je globoko in glasno zasopel. Devica, ki je bila nevede napela mišice, dokler je niso začele boleti, jih je spet sprostila, medtem ko je Francoz Louis spoštljivo zamrmral: »M’sieu, Daylight, salutl Jaz sem velik dojenček. Ti si velik mož.« Dayligbt je spustil breme, skočil na tla in planil k točilni mizi.- »Stehtati!« je zakričal in vrgel svojo mošnjo tehtničarju, ki je dal iz Hendersonove in Louisove mošnje v njegovo za štiri sto dolarjev zlata. »Vsi sem!« je nadaljeval Daylight »Povejte, kakšno pijačo bi radi! Dobitnik plača.«