Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 29. decembra 1921. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mn 10 Din. na leto. S Spili in dopisi se poiiljajo: Uredništvu „D omoljuba", Ljub-Za inozemstvo 20 Din. S Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Posamezne številke se prodajajo po 50 par. § UpravniStvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Srečno in veselo novo leto! SPOŠTOVANA DRUŽINA! Izpolnite sklep letošnjih katoliških shodov: v vsako krščansko hišo krščanski časopisi Svobodomiselno časopisje, bogato podpirano od velekapitalističnih bank in od vladnih mož skuša kot povodenj preplaviti naše ljudstvo, neopazno ga zasužnjiti krvosesu - velekapitalu in centralizmu ter okužiti in zastrupiti njegovo mišljenje in življenje z usodepolnimi zmotami. Branimo sebe, svoje družine, svojo svobodo in svojo bodočnost proti velikemu •ovražniku kapitalizmu, ki dela iz nas iz-možgane sužnje in proti svobodomiselstvu, Id nas ponižuje v pohotne zveri. Ne sprejemajte v svojo hišo nobenega svobodomiselnega časopisa, tudi če pri-fcaja brezplačno, zakaj najmočnejša trdnjava kapitalizma in svobodomiselstva je svobodomiselni časopis. Zato vam ga usi-ljujejo, četudi imajo ogromne stroške, ker vedo, da se jim končno izplača. V vsako hišo krščanski časopis, najuspešnejše orožje proti kapitalizmu, centralizmu in svobodomiselstvu I Belgrajska vlada končno sestavljena. V Belgradu se bije najostrejši boj med liberalci (demokrati), s katerimi so najtesneje zvezani slovenski samostojneži na eni strani, ter radikalci na drugi strani Gre jim edino-le zato, kdo bo ohranil čim Btalnejši vpliv v državi, kdo bi vodil prihodnje volitve, katerih izid ie zlasti v juž- nih krajih bistveno od tega odvisen, kdo bo imel državne vajeti v rokah. V tem znamenju se je vršil tudi sedaj dolgi boj za novo vlado. Ker pa se demokratska (s samostojneži vred) in radikalna stranka zavedata, da v ljudstvu vsled svoje koritarske in izmozgovalne politike nimata zadostne opore, da bi mogli stalno ostati pri državnih jaslih, hočeta za seboj potegniti oboroženo armado. Na čigar strani je general, tam je moč, pa magar da je vse ljudstvo protivno. In toke se Je sedaj tik pred končno rešitvijo vladne krize razvil med obema velikima vladnima strankama boj za armado. Demokrati so zahtevali, da mora pasti sedanji vojni minister general Žeče-vič, ki je pristaš »bele roke« in prijatelj radikalov. Demokrati pa so črnorokci in bi radi potom črne roke dobili armado v svoje roke, da bi potem z njo — ker nimajo večine — strahovali celo državo. Kdo sta to črna in bela roka? Po umoru Aleksandra Obrenovica in njegove žene Drage (1903) se je v Srbiji začelo pripravljati na osvobojevalne vojske proti Turčiji in Avstriji. Vlada — radikalci so bili takrat na vrhu — je na zunaj delala s svojimi diplomati in s pomočjo Rusije, na znotraj pa je ustanavljala tajne organizacije (Narodna obrana), ki so pripravljale med ljudstvom razpoloženje za vojsko proti Turčiji in Avstriji. Toda nekaterim mladim ljudem zlasti oficirjem se jo zdelo vladno delo prepočasno in so zato osnovali svojo posebno vojaško organizacijo, ki naj bi stvar pospešila, radikalno stranko kot nesposobno odstranila od vlade ter postavila na njeno mesto samo-stalce (sedanje demokrate). Ta organizacija se je imenovala črna roka, ker je bil njen znak naslikana črna roka. Kdorkoli je bil član te organizacije, je moral pod smrtno kaznijo vse važne politične novice — zlasti državni uradniki so imeli to dolž< nost — naznaniti tajnemu vodstvu organizacije. Črna roka je bila na eni strani smrtna sovražnica vsega, kar je bilo avstrijskega in turškega, na drugi strani pa tudi strastna nasprotnica radikalne stranke. Radikalom — njihove tajne organizacije, ki so bile seveda vladne, so se i* nasprotja do črne roke, začele imenovati bela roka — je bila črna roka silno neprijetna in jim je povzročala obilo težav, ker je bila to posebna vlada zase. Toda preganjali je niso, ker so bili časi za Srbijo pretežki in preresni, da bi se spuščali v notranje boje. Toda ko so ob koncu Vojne Srbi ^ radikali so bili še zmerom na krmilu < pod francoskim vodstvom zopet postavili fronto pri Solunu, so mislili radikali, da je čas črno roko kot njihovo nevarno politično nasprotnico zatreti. Povzročili so takozvani solunski proces, v katerem so bili odlični vojaški dostojanstveniki-črnorokci kot zarotniki ustreljeni, cela vrsta pa jih je morala v ječo, kjer so še zdaj. Toda črne roke radikalna stranka ni zatrla in boj med radikalno in samostalno (sedaj demokratsko) stranko se poleg drugega vrši še vedno tudi v tem znamenju. Preden je bila torej sedanja vlada končno sestavljena, je demokratska stranka -ahtevala, da gre vojni minister Žeče-vič, ki je belorokec in da se izpuste črnorokci izza solunskega procesa na svobodo. Radikalna stranka pa se ni udala in ker se zdi, da, je tudi dvor na njeni strani, so demokrati zaenkrat odnehali. Tako da je vlada sedaj končno sestavljena s to pre-membo, da dr. Žerjav ni minister ver, temveč minister za socialno politiko. Ko jc bila nova vlada zaprisežena, f« pa vojni minister odstopil, češ da ne mor« ostati v ministrstvu, kojega večina mu je ie vnaprej izrekla nezaupnico. Kralj ostavke dosedaj še ni sprejel. IZDAJICB NIMAJO PROSTORA V SLOVENSKI HIŠI. ZATO PROČ Z »DOMOVINO« IN »KMETIJSKIM LISTOM«! Delo v zakonodajnem odboru. Zbornica ni nikdar sklicana, kadar pa je, je pa samo radi lepšega. Govoriti itak nima nič, zakaj pri nas vlada samo d užba izvoljencev, ki izrabljajo državo v fi"oje osebne namene in v korist svojih prijateljev. Ta dražba se imenuje belgrajska porodica, ki je popolnoma brezverska, moralno pokvarjena in propala ter močno Poljedelski svet Hipotekami kredit za kmeta. Tretji dan zasedanja je predaval tajnik Glavnega Saveza zemljorad. zadrug prof. dr. Lj. P r o h a s k a o zemljiškem kreditu za kmeta. V svojem poročilu jo predlagal, da naj se osnuje zu zemljiški sredit, ki mora biti neodpovedljiv ii. se nora posojilo v letnih obrokih vraeevati, j oseben državni zavod. Zemljiški kredit za zndrugarje naj posredujejo in vrše nadzor nad uporabo zadruge, Zemljiški kredit naj služi za večje investicije, večje melioracije, nakup in pre\zetje posestev. V obširni debati je med drugim poudarjal poslanec Vladimir Pušenjak, da je vprašanje zemljiškega kredita zelo težavno, ker se pii nas točno ne razločuje med osebnim in zemljiškim kreditom; treba ljudstvo temo-Ijito poučiti o svrhali, za koje se naj uporablja zemljiški kredit; strinja se s predlogom, da se za to vrsto kredita ustanovi državni zavod, vrše pa naj ta posel i v bodoče v Sloveniji občekoristne hranilnice (občinske, okrajne itd.), katere imajo v tem pogledu veliko prakso in so v splošno zadovoljnost kmetskega ljudstva podeljevale zemljiški kredit. Poleg navedenih lastnosti zemljiškega kredita treba zahtevati, da mora biti za istega določena stalna obrestna mera, da smejo istega podeljevati le javni olačekoristni zavodi, da so zasebniki izključeni in da morajo občekoristni zavodi prezveti vse do sedaj obstoječo zemljiške kredite zasebnikov in bank. Izvolil se je odbor, ki naj izdela resolucijo, o kateri bo sklepal poljedelski svej. 0 organizaciji poljedelske službe. Načelnik ministrstva dr. V. S t o j k o -vič je poročal o organizaciji poljedelske službe. — V obširnem zakonu predlaga oblastno poljedelsko upravo ia srezko poljedelsko upravo. Oblastno poljedelsko 2' pomešana t židovsko krvjo. Namesto zbornice dela zakonodajni odbor, ki jc seveda slepo orodje belgrajske por6dice in mu navadno vedno uspe, kar hoče porodica, ne ljudstvo. Pretekli teden je ta odbor sklepal o »Upravi fondov«, to je državne hipote-karne, banke ki bi zbirala kapital vseh javnih ustanov kakor občinski, cerkveni, • iio-tinski denar iz cele države, Koristila tu pa samo Srbiji. Poslanec dr. Simra.< od Ljudske stranke je odločno nastopil proti tej banki in je dosegel toliko, da velja pet let samo za Srbijo in Črno goro. Tekom praznikov pa je bil sprejet zakon na vojne dobičke, zakon o davku na zemljišče ter zakon o nošenju orožja. Zemljiški davek je bil za Srbijo in <"'rno goro za trikrat znižan. Zloglasna obznana je ukinjena. Seveda sedaj, ko so se liberalci in socialisti polakomnili vsega premoženja komunistov. upravo vodi upravnik s »sekretarom«, petimi strokovnimi poročevalci (za kn—iij-stvOj živinorejo, sadje- in vinorejo, kmetijske organizacije in agrarne odnose), potovalnimi učitelji, drž. ekonomi, voditelji srezkih poljedelskih postaj (drevesnic in trsnic itd.). Za vsak srez se ustanovi srezki kmetijski odbor, kateri obstoji iz zastopnikov občin (1 iz vsake občine) in iz dveh članov srezkega odbora, kakor to določa člen 98. ustave. Oblastni kmetijski odbor obstoji iz 1 člana kmetijskega odbora za vsak srez in iz 2 članov odbora oblasti, kakor to določa člen 98. ustave. Poleg drugih nalog je dolžnost kmetijskih strokovnjakov, da ustanavljajo, s strokovnimi sveti podpirajo in vodijo tečaje ter sodelujejo v tečajih, katere prirejajo zadružne zveze itd. Med dolžnostmi državnih ekonomov je važna ta, da doženejo pri posameznih kmetih najboljše delovne načine, da o takih javno razpravljajo in da ustanavljajo vzorna posestva. Za vse kmetijske strokovnjake razun potovalnih učiteljev in voditeljev srezkih drevesnic itd. se zahteva srednja kmetijska šola in vsaj dve leti praktične kmetijske službe. V dolgotrajni debati po poročilu je med drugimi posl. VI. Pušenjak po-zdravlal načrt zakona, katerega cilj je napredek kmetskega stanu. Važna naloga čaka strokovnjake in to je izpopolnitev kmetijske statistike glede rentabilitete posameznih gospodarskih panog, površine obdelanih in posejanih zemljišč, števila živine, elementarnih nesreč, žetve, trgatve itd. Nadalje govori o velikem pomenu vzornih posestev, izraža veliko zadovoljstvo radi tega, ker določa načrt zakona, da bodo kmetijski strokovnjaki pomagali pri osni-vanju in vodstvu kmetijskih zadrug ter vršili nad njimi strokovno nadzorstvo; upa, da bo na ta način omogočen napredek obstoječih produktivnih zadrug in ustanovitev novih takih zadrug. Govornik izraža bojazen, da se ne bo moglo dobiti dovolj strokovno izvežbanih moči za vseh 2« oblasti in priporoča, da se izvede zakon glede organizacije v posameznih srezih, i ohrani pa še nadalje organizacija lune. tijske službe v posameznih pokrajinah. Sklepi. Četrti ln peti dan zasedanja se je razpravljalo o poročilih izvoljenih odborov in o stavljenih resolucijah, btorili so se sledeči sklepi: 1. Enoglasno se je sprejel načrt zakona glede zavarovanja zoper točo. v načrtu so se izvršile izpremembe v tem pogledu, da se je opustila določba, da ne dobe v Siucaju toče občine, cerkvena in samostanska posestva odškodnine, da »e majunim posestnikom precenjena škoda takoj izplača in da se v komisijo za cenitev škoue izDere kmetovalec, katerega izvol občinski odbor. 2. Soglasno se je sprejela resolucij glede naše železniške in tarilne politike k premočeni resoluciji je posl. Pušenjai predlagal, tla se ziuzajo tudi tarili u Krmila, ne samo za iirauo in da se z ot> zirum na dvojno železniško akcijo na Lo lenjskem v resoluciji ne zahteva gradnji proge Kočevje—Severin, temveč le zvez; fclovenije z morjem ter prepušča rešite spornega vprašanja strokovnjakom iu kri jevnim cimteijem. Oba dodatka oz. sprt membi se sogiasno sprejmeta. 3. Hud boj se je vnel pri sklepanj o načrtu zakona o oseouem kmetijska kreuitu. Večina odbora (4) je sprejem j pieuložen načrt, po katerem se naj poio vica kapitala, katerega da država na raz polago, podeli glavni kreditni zadrugi, z; v zadrugah organizirane kmetovalce, polo vica pa agrarni banki, katera se naj usta novi, za neorganizirane kmetovalce. Manj sina odoora (rf) je podala odvojeno misije J nje, v katerem zahteva večino sredstev z, neorganizirane kmetovalce. Kljub temu da se je poudarjalo, da že danes štejeji zadruge 6(j0.000 članov s približno tri mi lijoni družinskih članov, da je okrog 35S kmetovalcev združenih v zadrugah, kljuk, temu, da se je poudarjalo, da je skušnji povsod pokazala, da so edino zadruge spo sobne rešili vprašanje osebnega kredita kljub temu, da se je naglašalo, da bo.1 o za druge, ako se jim da več sredstev na raz polago, pritegnile v svoj krog še več krae tovalcev in dale pobudo za ustanovitev novih zadrug, je manjšina vztrajala pr svojem stališču. Pri glasovanju je 12 cla nov poljedelskega sveta glasovalo za pred loš: -.i načrt zakona, 7 pa za odvojem mišljenje manjšine. 4. Soglasno se je sprejela resolucija, < kateri se zahteva ustanovitev državnegi, liipotekarnega zavoda, poudarja, da na, podeljuje zemljiški kredit le ta zavod, d; naj se v to svrho določena sredstva pr Upravi fondov in Narodni banki odstopili državnemu zavodu, da naj se daje kredi • tudi za naseljevanje in ureditev poseste' . pri izvajanju agrarne reforme, da naj P° , sredujejo za zemljiški kredit zadrugar.^ | zadruge ter končno, da se čimprej izvede> celi državi kataster ter zakon glede naj manjše mere posestva in prava nasleosi Gospodarski obzornik. r 5. Soglasno ne sprejme x malinji ajj^e-meipfeami predloženi načrt zakona glede poljedelske službe. 6. Soglasno se sprejme resolucija, s katero ae zahteva, da se pravilnik o ustroju veterinarskega sosveta spremeni ter izpuste vse določbe, ki govore o tem, da ima veterinarski sosvet nalogo pečati se z vprašanji, tičočimi se živinoreje; ta vprašanja spadajo v delokrog poljedelskega sveta. Poljedelski svet obenem žahteva, da se da kmetovalcem večje zastopstvo v veterinarskem sosvetu, kakor to določa pravilnik. ' 7. Soglasno se sklene ustanovitev dveh odsekov, in sicer za študij agrarne reforme ter za prava nasledstva in najmanjše mere kmetskega posestva. 8. Soglasno se sklene resolucija, da se naj vsem zadrugam podele ugodnosti (prostost kolkov, poštnine, davkov), katere uživajo zadruge v Srbiji. Z zahvalo predsedniku in članom poljedelskega sveta za uspešno delo, in s prošnjo, da se odzovejo vabilu, kadar ga spet sprejmejo, se zaključi petdnevno zasedanje poljedelskega sveta. Zadružni dan živinorejcev - v Vel* Laščah. Dolenjsko okrožje živinorejskih zadrug je sklicalo sestanek zastopnikov teh zadrug v torek, dne 20. decembra t L v ,Velike Lašče. Številno zastopane zadruge iz Št. Janža, Ambrusa, Strug, Dobrega polja, Sodražice in Velikih Lašč so po svojih zastopnikih napolnile veliko dvorano Zadružnega doma. Udeležencev nad 150. Po 9. uri otvori načelnik okrožja gosp. Fr. Hočevar sestanek, pozdravi zastopnike oddelka za kmetijstvo, višjega živinorejskega nadzornika g. inž. ZManšeka, Zadružne zveze A. Kralja, Kmetijske družbe g. C. Prijatelja, Gospodarske zveze gosp. Pavloveca, živinorejskega inštruktorja g. Zupana iz Celja in vse ostale zastopnike ln povabljene živinorejce. Izraža posebno veselje nad številno udeležbo kot dokaz, da započeto zadružno delo za povzdigo živinoreje že žanje uspehe ter preide takoj na dnevni red. 1. Tajnik okrožja g. Fr. Krištof prečita nato zapisnik v sklepih zadnjega sestanka na Grosupljem dne 16. avgusta t L ter ugotavlja, da so vse resolucije in sklepi tega sestanka poslani Pokrajinski upravi, oddelku za kmetijstvo, imele popoln uspeh. Tudi vsi ostali sklepi glede nadaljnjega delovanja so se točno po načrtu izvršilL Torej jasen dokaz v žilavem delovanju okrožja, da slede posvetovanjem in sklepom tudi takoj dejanja. Omenja uposta-vitev rodovnikov, izvršena predavanja^ po strokovnjakih, ki razumevajo naše težnje izvršene nakupe plemenske živine za Črno goro, Id se je tam dobro obnesla. 2. Poročilo tajnika 2a3ružne zv.zo g. Kralja o preosnovi pravil živinorejskih zadrug je bilo zanimivo in Be je razvila živahna debata. Vsi zastopniki so ugovarjali t visokim kolkovinam, raznim davščinam ln i drugim precejšnjim stroškom ter zahtevali, naj m dela na to, da se odpravijota op* jijo, ker so zadruge vendar dobrodelne naprave in ne kapitalistična podjetja. — Sprejme se predlog živinorejskega inštruktorja Krištofa, da se izvoli komisija treh članov: zastopnika Zadružne zveze gosp. A. Kralja, oddelka za kmetijstvo gosp. inž. Zidanšeka in zastopnika okrožja g. Hočevarja, la naj pravila času primerilo preuredi 3. Poročilo višjega živinorejskega nadzornika o sredstvih in načinu pospeševanja živinoreje, je bilo zelo- stvarno. Razvidno je, da so se razpoložljiva sredstva v te svrhe z uspehom uporabljala, ter da so bile ravno živinorejske zadruge v veliki meri deležne teh sredstev vsled svojega živahnega in smotrenega delovanja. Pri zelo živahni debati k tej točki so vsi zastopniki izjavljali, da je vzdrževanje vseh vrst pla^enjakov danes velika žrtev posameznikov, zaio je nujno potrebno, da se uporabljajo državna sredstva v največji meri za vzdrževanje plemenskih živali, ko-jim pripisuje poročevalec največ uspeha v živinoreji. Izjavlja, da se bode tudi v bodoče enako postopalo, v kolikor bodo pač sredstva v te svrhe na razpolago. Se vzame z zadovoljstvom na znanje. 4. Poročilo g. Krištofa o vpostavljenih rodovnikih pri zadrugah v Ambrusu, Strugah, Dobrepolju, Velikih Laščah in Sodra-žici, kjer se je izbralo in vpisalo 16 najboljših plemenjakov ter 191 krav, je zbudilo začudenje zlasti zato, ker je poroče-_ valeč sam izjavil, da je bil presenečen glede kakovosti* ^zbranih plemenjakov in krav. V krajih, kjer se je pred 30 leti mogla kupiti najslabša vrsta živine, dobite danes najlepše bike in največ izenačenih, lepo oblikovanih krav. Razvidno je tudi, da se domača Biva pasma krepko razvija in da je vpeljana enobarvna živina zboljšala obliko domače govodi. Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo z velikim zanimanjem sledi temu delu in je dovolila za v rodovnike vpisane krave skočnine. Predlog poročevalca, naj se uspeh upostavljenih rodovnikov objavi v strokovnih in drugih listih ter naj se tem potem pozo ve jo vse ostale zadruge, naj poživijo delovanje in slede zgledom imenovanih zadrug, je bil sprejet. 5. Slednjič je sledilo poročilo živinorejskega inštruktorja Krištofa o zadružnih rodovnih premovanjih v septembru 1922 pri vseh onih zadrugah, ki vodijo poskušno molžo in imajo vpeljane rodovnike, ki se bodo ob tej priliki pregledali in vpoštevali. Taka premovanj# so izborno vzgojno sredstvo ter se plodonosno uporabljajo v prid živinorejcem, ki se resno bavijo s pospeševanjem živinoreje. Tudi vse kmetijske kor-poracije so temu načrtu naklonjene. Pri slučajnostih se je razvila na predlog g. župana Šinkovca iz Ambrusa živahna razprava glede zavarovanja živine. Sklene se, da predloži živinorejski inštruktor pravilnik tega zavarovanja, ki naj se naslanja na samopomoč članov zadrug pri prihodnjem okrožnem sestanku, ki se vrši spomladi v Strugah. Običajni vsakoletni sestanek dne 16. avgusta 1922 naj se vrši na zadružnem pašniku v Sodra žicL Na nastanku Je govoril tudi zastopnik Gospodarske zveze g. Palovec o zadružnem vnovčevanju živine. Po živahnem razmotrivanju v vseh točkah dnevnega reda po zastopnikih zadrug, kakor tudi navzočih strokovnjakih, se jo zahvalil načelnik za obilen obisk in stvarno razmotrivanje v upanju, da bo to posvetovanje rodilo uspeh, zaključi sestanek in kliče na svidenje pri prihodnjih sestankih v Strugali in Sodražici. iospodinfski tečaji. (Beseda k gospodinjskemu tečaju na Boh. Beli.) Na Bohinjski Beli se je vršil od 15. oktobra do 21. decembra 1921 10 tedenski gospodinjski tečaj za dekleta, stara nad 18 let Tečaj je oskrbela domača Nabavna zadruga. y Tečaj sta vodili g. Jakličeva kot voditeljica in g. Leniča Cernetova. Poleg domačih deklet je bilo na tečaju še 5 deklet iz sosednjih župnij. Tečaj je v vsakem oziru nad vse dobro uspel. Naravnost čuditi se je, kako je mogoče v kratki dobi 10 tednov obdelati tako ogromno učno tvarino in doseči tako povoljnih uspehov. Pouk.se je vršil vsak dan od 8. ure dopoldne do 4. ure popoldne nepretrgoma po najnovejšem učnem načrtu, ki določa 150 ur za teoretični pouk in 240 ur za praktično vežbanje v kuhanju, pranju, ročnem in strojnem šivanju itd Opoldne so imele vse gojenke skupno kosilo v tečaju, katero so si same pripravile pod vodstvom gospo-dičen učiteljic. Za vsak dan se je sestavil poseben jedilni listek in napravil dnevni račun. Imele so hrano, kakor je običajna pri srednjih meščanskih družinah, in jof stala dnevno za kosilo za posamezno osebo povprečno 10 kron, če bi se vsa živila kupila po dnevni cenL Ker pa je večina deklet prinašala hrano v naturalijah, so se ti stroški še zmanjšali. Pri sedanji veliki draginji mora biti vsaka skrbna gospodinja C varčna Poleg praktičnega nazornega pouka se je vsak dan več ur predavalo tudi splošno o gospodinjstvu in lastnostih dobrot gospodinje, o živinoreji, mlekarstvu, perut-ninarstvu, o sadjarstvu, vzgojeslovju in o zdravstvu s posebnim ozirom na zelo razširjene ljudske kužne bolezni: o jetild, logarju, griži, otroških boleznih, o bolniški hrairf in postrežbi, o higijeni, o oskrbi in negi ddpčkov, o prvi pomoči pri nezgodah. VsfTpredavanja so bila nad vse praktična in poljudna, primerna izobrazbi de» klet. V3a dekleta so z največjim veseljem obiskovala tečaj, četudi so imele nekatere vsak dan eno uro daleč do tečaja. Vkljub hudemu mrazu in slabemu vremenu so vsej vztrajale do konca in ob koncu samo to želele, da bi se tečaj še za nekaj tednov podaljšaL Da se je tečaj tako priljubil in tako dobro uspel, je pred vsem zasluga obeh w gospodičen učiteljic, ki sta prvovrstno strokovno isobražene učne moči, ki sta znal« s svojo ljubeznjivostjo in neutrudljivo požrtvovalnostjo — gospodična voditeljica Jakličeva Se s svojimi bogatimi izkušnjami in prav specialnimi, samo nief lastnimi "h metodami — tako izvanredno ogreti in za-intersiri-ti dekleta za gospodinjski pouk. Tečaj je obiskal tudi vladni svetnik, ravnatelj Rohrmann iz' Ljubljane, ki je nadzornik in duša vseh gospodinjskih tečajev v Sloveniji, kateri neprestano poudarja, da je za izobrazbo naroda predvsem potrebna izobraz? a naših gospodinj. Na tečaju se je mudil en dan, imel tudi sam večurno predavanje o živinoreji in podal dekletom mnogo prav zanimivih in Koristnih navodil. Le škoda, da njegovih predavanj niso slišali tudi drugi živinorejci. Živa beseda izda veliko več kakor dolgi članki v časopisih. Ce imajo gospodinjski tečaji po deželi Tes kako pomanjkljivost, je samo ta, da so za predpisano tvarino prekratki in zahtevajo izvanredno požrtvovalno delo učitel jic in deklet Vsa predavanja se narekujejo, dekleta morajo vse pisati. To vzame pa mnwo dragocenega časa, ki bi ga bilo mo^če drugače boljše porabiti. Kako bi bilo delo vsem olajšano, ko bi imele učenke na razpolago primerne ut;.o knjige. Prva skrb poklicanih faktorjev bodi, preskrbeti tem tečajem primernih knjigi Ti tečaji imajo najlepšo prihodnost. Vsled draginje naši starši ne bodo uiogli svojih deklet pošiljati v mesta v ra^e gospodinjske šole, ker strošI.-_. ne zmorejo. Brez izobrazbe gospodinj pa preveč trpi družinsko življenje. Pouk posameznih deklet po hotelih in restavracijah je nepopoln in združen z velikimi moralnimi nevarnostmi za neizkušena dekleta. Edini pomoček dekletom nižjih in srednjih slojev, da si pomagajo do primerne gospodinjske izobrazbe, so ti gospodinjski tečaji po deželi, ki so združeni z primeroma neznatnimi stroškL Ko bi po posameznih župnijah katoliška prosvetna organizacija sprejela v svoj načrt'skrb za gospodinjske tečaje, bi pridobila mnogo na praktični vrednosti in neizmerno več koristila ženski splošni izobrazbi kakor s prirejanjem gledaliških burk in iger. Ob sklepu tečaja na Boh. Beli je domači gospod župnik uročil vsaki gojenki po dve knjižici: >Zdravo in bol/io telo« in >Boj jetikil«, darilo zdravstvenega sveta sa Slovenijo, in izrekel najtoplejšo zahvalo obema gospodičnama učiteljicama in vsem, Id bo tečaj omogočili Gospodarska obvešča. DENAR. Vrednost tujega denarja. Denar ame^Ski dolar avstnjska Krona Češkoslovaška krona angleški funt francoski frank Italijanlira bolgarski lev carski rubel grška drahma nemška marka nimnuski let tv carski frank poljska marka mtfeartka krona g Pet dinarske bankovce, katerih jc precej ponarejenih, prično jemati začetkom januarja iz prometa in sicer se bo to vršilo skozi tri mesece. Po treh mesecih izgube vsako veljavo. g Govorice o novem kolekovanju bankovcev, pri čemer naj bi se odtegnilo 60%, so brez podlage in neosnovane. g Vse v dinarjih. Finančni odbor je sprejel predlog soc. dem. poslanca dr. Ko-runa, da se od 1. januarja 1922 v celi državi vrše vsa državna računanja in polaganja računov v dinarjih. CENE. Žitni trg. V zadnjem tednu so se cene žitu utrdile. — Največje povpraševanje je po moki, koruzi in ovsu. Vzrok, da so cene tako trdne je to, ker pridelovalci^pošljejo zelo malo blaga na trg, povpraševanje pa je vsled pomanjkanja v nekaterih krajih zelo velike. Cene so sledeče: moka 0 20 K 60 v do 21 K, stara koruza 12 K 70 v, nova koruza 11 K 70 v do 11 K 80 v, oves 9 K 80 v do 10 K, mekinje 7 K do 7 K 20 v, ječmen 12 K, pšenica 15 do 15 K 40 v za 1 kilogram. g Ljubljanski trg. Na trg so pripeljali zopet večje množine mesa, tako da je potreba krita. Razprodaja se telečje meso po 32 in 34 K kilogram, goveje meso od 20 do 34 K po kakovosti, drobnica 24 K, prašičje meso 40 in 44 K kilogram. Mestna aprovizacija je spravila na trg 1 vagon lepih jajc. Jajca se razprcdajajo po 8 K komad. Na kmetski trg je došla za praznike večjsf množina jajc zelo mešane kakovosti vsled dolgega hranjenja jajc za praznike. — Cena moki 21 K za kg št. 0 V nadrobni prodaji. Aprovizacija je nabavila večjo množino moke, ki se bo v kratkem pričela oddajati pekom in občinstvu po znižani ceni; — Ribji trg je bil za praznike zelo živahen in je došlo na trg precej blrga. Potreba še ni bila krita. Glede moke je krita komaj polovična potreba Ljublhne. DAVKI. g Davek na vozove in bicikle. Delegacija fin. ministrstva v Ljubljani iavlja uradno, e) Vsi, ki imajo av omobile, fijakarske vozove ni vzmetih (fedrih), b) motorne ali navadne bicikle, jib morajo — ne glele na to, kako se uporabljajo — najkasneje do 80. janauarja 1922 prijavili in sicer ako se ta vozila stalno nahajajo v rajonu policijskega ravnateljstva v Ljubljani, uli policijskega komisariiata Mariboru, tema oblast-voma, sicer pa pristojnemu občinskemu uradu. Taksni zavezanci se opozarjajo na razglas v Uradnem listu, iz katerega je razvidno, da He mora vloži :i za vsako vozilo posebno pismeno prijavo, kuKo morajo biti prijave kolekovane in katere poda ke morajo vsebovati. Vsi taksni zavezanci, zlasti pa oni. ki morajo plačati letno takstf, naj se drže določenega prijavnega roka, ker mora biti letna taksa poravnana najkasneje do 15. februarja 1922, sicer zapadejo zamudniki kazni. Letno takso je plačati pri onem davčnem uradu, v čigar okolišu se stalno nahaja *aksi podvrženo vozilo. rd katerih vozil se ne plačuje letna taksa, je določeno v tar. post. 100 začasnega zakona o taksah in pristojbinah (Uradni ,i.xite'!a posta'a neuka v racunamu, braniu in pisavi, kar ie v današnjih časih abso ntno potrebno. Torej kar t lo|trami pridite I RETEČE PRI ŠKOF JI LOKL V Sort so novi jekleni zvonovi vendar enkrat zapeli, In temu veselju, da »o se zopet enkrat oglasili zvonovi « visokega sorskega stolpa, so si dali sorški fantje duška v tem. 5 da so t soboto dne 17. dec. od 15. nre naprej do drugega dne v nedeljo do 6. ure ootrkavali kar naprej. Zvonovi sicer pojo lepo, toda le zato, ker so edini, ki pojo v tej okolici. Predvojnih zdaleka ne dosegajo, kajti v Sori so imeli leta 1913. nove bronaste in ene najlepših zvonov. Bo vendar sedaj o Božiču bolj veselo kot ie bilo ta leta? Kaj pa Retečani in Gode-ičani? Ali z vami res ni nič? No. nekai ie. ker ■pomladi bo zrastel nov »društveni dom« v Retečah, ki tndi precej žrtev potrebuje, MORAVČE. »Tako izumirafo pošteni, izkuieni možje!« fe vzkliknil marsikdo, ko se je raznesla vest o nenadni smrti tesarja Antona Urbanija, p. d. Gašpirjevega očeta iz Serjuč — moža stare korenine, poznanega daleč na okoli. Posebno k ljubil ljudsko petje — stare Riharjeve na-peve — zato ao mu bili tudi novi zvonovi treh moravških podružnic z neko izredno živahnostjo peli zadnjo pesem v zahvalo za njegov trud in vestnost, s katero jih je obesil v zvonik. Bil fe globokoveren katoličan; narava ga sicer ■i obdarila • posebnimi dobrotami, a njegovo redno dobro razpoloženje in velika šaljivost mu ie oslajala življenje. Celo smrt mu je prizanesla s svojimi mukami; samo ena ura lahkega boja brez posebne bolezni in bolnik ie preminili. Mir njegovi duši! IZ LOMA. Dne 20. novemb-a 1921 se je vršil občni r,bor izobraževalnega društva. 0 društvenem delovanju v preteklem letu je poročal kot tajnik g. župnik Govekar in imel obenem kratko predavanje. Za predsednika društva je bil soglasno izvoljen naš odličen taran in za vse dobro vneti posestnik Frane Meglič iz Loma št. 7. — Na sv. večer in na praznik sv. Štefana je priredilo izobraževalno društvo lepo boiičnico. Igrala se je igra »Marijin otrok«. Nekaj novega jo bila »orlovska šola«, kakor jo priporoča letošnja 1. številka lista »Orlica«. Načelnik je namreč stavil vprašanja iz »Zlate knjige« iu orliči go lepo odgovarjali. Na sporedu je bilo tudi petje, dcklamaeija, govor in telovadni nastop Orličev. — Zupna cerkev bo dobila novo streho. Požrtvovalni larani so darovali les, ki ga ie vozijo skup. Spomladi se bo z delom pričelo. — Gospa baronica Bornova je darovala za reveže naše župnije znatno vsoto denarja, ki se je razdelil našim revnim in pridnim otrokom. Dobri go-spej baronici bodi izrečena najlepša zahvala! ŠENČUR PRI KRANJU. Enkrat tudi nekaj lepega iz naših krajev. Od 4. do 12. t. m. smo imeli sv. misijon, ki so ga* vodili če gg. oo. jezuitje iz Ljubljane. Uspel je nad i vse pričakovanje. Cerkev skoro vedno premajhna. Z malim, brezpomembnimi izjemami so vsi žup-Ijani prejeli sv zakramente. Sklepna procesija veličastna Skoda bi bilo, če bi bi! ta ogenj le ogenj (lame in bi polagoma zopet vsi dobri sklepi zdrseli v staro mlakužo. — K društvenemu domu smo prizidali lepo prostorne, svetlo čitalnico. Društvo vabi člane in prijatelje društva na Silvestrov večer. Na programu je petje, igra »Vse naše«, šaljivi prizori in prosta zabava. Vstopnina 1 dinar. Na Novo leto pa priredi društvo Krekovo igro: »Turški križ«. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Dvorana bo zakurjena. KOČEVSKI OKRAJ. Poslanec škulj je večkrat posredoval pri direkciji v Zagrebu, da bi se spremenil vozni red večernega vlaka na progi Ljubljana Kočevje v toliko, da bi ne bilo treba ponepotrebnem čakati eno uro v Grosupljem. Posebno v zimskem času je to čakanje zelo mučno. Za progo Grosuplje— Kočevje bi se lahko dalo predrugačiti, kot sodijo tndi ljudje od železnice, a se ne bo vsaj do 1. junija ne, ker gospodom na merodajnih mestih odkrito manjka dobre volje. JAVOR POD LJUBLJANO. V »Domoljubu« št 49, na Btr. 635, pod naslovom »Okrajna kmetska zveza v Dobrunjah«, pisec omenja župnijo Javor. Naslednje pojasnilo naj velja onim, ki ne poznajo tukajšnjih razmer, župnija Javor šteje 70 obljudenih hiš s 370 prebivalci. Med temi spada 8 hiš pod občino Trebe-Ijevo, kjer imajo izborno urejeno Kmetsko zvezo. Od 62 hiš občine Dobrunje in župnije Javor pa okrog 28 hišnih gospodarjev skoro redno obiskuje 61 službo boijo v Sostrcm, kamor imajo baje bliije ali vsaj bolj složno pot. Ni čudno, da so dotični bolj Sosterskcga duha nego Javorskcga. Na te naj vpliva Kmetska zvez« v Sostrcm, da jih pridobi za svojo sveto stvar. Preostane še 34 hiš, ki so contralizirane v Javor. Centralizirani Javorci vprašamo, zakaj jo bila Kmetska zveza v Sostrcm ob občinskih volitvah tako mrzla do Javorcev, da je tupajšnjega kandidata postavila na 14. mesto, tako da danes podobčina Javor nima nobenega zastopnika v občinskem odboru? Če smo bili takrat po ondotnem mnenju nezanesljivi, ali smo danes mar bolj navdušeni za Sostcrsko stvar? Bodi pomnjeno, da je to leto 32 »Domoljubovih« naročnikov v mali župniji Javor. TRBOVLJE. Zadnjo nedoljo, dne 18 i m. je bila pri nas razstava gospodinjskih del, ki so se jih naučila naša dekleta v 10 tedenskem gospodinjskem te-ča;u. Videli smo, koliko koristnega so se dekleta naučile v tej kratki dobi Vsa zahvala za te lepe uspohe gre izvrstnima učiteljicama gdč. Odlaskovi in Sušnikovi, ki sta vodili tečaj. Enak tečaj se je vršil pri nas tudi spomladi, tako da imamo sedaj 40 deklet, izšolanih v teh tečajih. Upamo, da bodo kot dobre gospodinje pokazale, da niso bili zaman trud in stroški, ki jih je zahteval tečaj. NEVLJE PRI KAMNIKU. V naši župniji obhajali smo pred kratkim sveti misijon, ki sta ga vodila gg. misijonarja Birk in Skvarča, duhovnika iz misijonsko kongregacije sv. Vincencija Pavi. Zupljani so sc pridno udeleževali raznih misijonskih pobožnosti, izvzemši neznatno število taeih, ki mislijo, da jim tega ni treba in da bodo žo tudi brez tega pred Bogom lahko opravili, čc sploh še v Boga verujejo. Tndi prav. Vsak bo o sebi pred Bogom dajal odgovor. Nad vse lepa jo pa bila sklepna procesija z Najsvetejšim 4, adventuo nedeljo, ko jo je vodil preč. go.-p. častni kanonik in dekan Ivan Lavrcnčič ob asistenci več gg. duhovnikov. Vsa čast zlasti možem in fantom iz domače župnije iu iz okolice, ki so «e procesije v tako lepem številu udeležili. Trdna verska zavest slovenskega naroda sc o tacili prilikah lepo kaže, in prav je imel eden gg. misijonarjev, ki se jc po končani procesiji izjavil, da nam ni treba imeti strahu pred kulturnim bojem, dokler bo slovensko ljudstvo tako trdno v veri. »Kulturnobojnežic naj kar nadaljujejo med slovenskim narodom svojo gonjo proti Bogu in katoliški cerkvi, so bo videlo, kdo bo podlegel! Ker sc bliža konce leta, obnoviti bo treba naročbo na krščanske časopise, zlasti na »Domoljub«, »Bogoljub« in »Glasnik najsv. Src«. Zelo jo želeti, da bi se z no- im letom število naročnikov na krščansko časopise v župniji znatno pomnožilo! ŠT. VID PRI STIČNI. Dne 22. decembra sta šla davčni eksekutor g. Ig. Brcgar in cenilec Fr. Kasfigar k G. rubit za 8000 kron davka. Ko prideta v hišo, je v veži ko-rcujaški polnočnih kozo strugal. Gospodinja je poslala služkinjo klicat moža v oddaljeno gosiilno. Ko je služkinja prišla, ie pripomnila: vmaknita se, grozno je hud. Služba je služba, jo rekel g. eksekutor in se ni dal oplašiti. Ko je pridivjal G. domu, je poiskal težko sekiro na kratkem ročaju. V veži jc parkrat udaril po mizi, nato prilomastil v hišo, udaril po mizi, da sc je zdrobila ter se obrnil proti ccnilcu, dvignil sekiro nad glavo. Ko je cenilec zakričal: Tomaž, kaj delaš, se je ta brez besede obrnil in sredi hiše stoječega eksekutorja z levo roko pograbil zu prsa, z desno sekiro vihteč, ga rinil do stTanskih vrat. Ko ga je pritisnil k vratom, so ge vrata odprla in padla sta v drugo sobo. Cenilec misleč, da je smrt neizogibna, ako ne nalašč se lahko pripeti, da pade sekira na glavo. K sreči je padla na levo ramo in presekala samo obleko. Klical je na pomoč, a človeka nikjer, I ker se je vse poskrilo. Eksekutor ležeč, je sekiro vjel, nate sta se ruvala toliko časa, da je G. odnehal. Mogoče da se je spomnil, da ne dela prav. Nato sta ge razšla. Toliko v pojasnilo, da ne bodo ljudje laži širili. NOVICE S SELSKIH GRIČEV gaj tam je dost lantičev, še več pa žal dekličer, pove vam kralj mladičev. Prvo adventno nedeljo smo imeli cclodnevni izobraževalni tečaj. Udeležba je bila nepričakovano velika. Vseh je bilo več sto gtarih in mladih polno v šolski sobi in I veži. S hvalevredno vstrajnostjo s« poslušali go- vornike od 9. uro dop. do 4. nre pop. Najprej j« predaval predsednik dekanijskega odbora g. Bore iz Kamnika. Z njemu lastni, možato odkritostjo je poudarjul potrebo zavesti, da gi katoliški Slovcnee od nog do glave, v srcu in na jeziku. V katol. prosvetni organizaciji pride ta zavest najlepše do veljave. Po župni službi božji so nam g. župnik v kiatkih a jedrnatih besedah pokazali, kaj vse vpliva na vzgojo mladine. Kapital dajo gtarši, obresti pa šola toda le, če država ne ovira katoliške ccrkvo v izvrševanju njenega poklica, ampak jo podpira in sodeluje. Ker gre vso na odgovornost in račun gtaršov, zato go njih brezbrižnost strašno maščuje nad njimi samimi. Skrbi torej za korenito domačo vzgojo in dobro versko šolo! Najlepša bo dota, če um in srce katoliška bota. Ker je predavanje trajalo čez poldan, go sledila druga še-Ie po večernici. Živahno in šaljivo je podajal g. Bizjak iz Podgorja silno resno vsebino »fant in dekle«. Za njim je razlagal načelna pravila orlovstva g. Grčar iz Homca. Krasnt načela! Kdor živi po njih, je pravi apostol drugih fantov. 0 potrebi, ustroju in delu kat. izobraž. društva jo spregovoril še par lepih besedi g. Bore. Prebrana pravila so Be sprejela. In ko so je oglasilo dovolj članov novoustanovljenega diuštva, sc jc volil odbor, ki bo, kakor je upati, skrbel za nadaljnji razvoj in procvit društva. Bog blagoslovi vse delo, da bo veliko uspeha imelo I O, dela nc manjka. Manjka pa primernega prostora. Zato se vse, kar je dobrega v Selški župniji, trudi, da se postavi društvena dvorana. S škofovim dovoljenjem sc bo ista sezidala vrh ccrkvcnc mežnarije. Naš kapital je les, zato beračimo zanj po vsej župniji, uo in, hvala Bogu in za dobro vnetim Sclanoin, ne zastonj. Lo to jo križ, ker nas jc premalo zlasti za delo. A korujža velja! Nekateri omahljivci in cagovei sicer z glavo majejo, a kaj zato, saj so tudi ob Noctovcm času, ko jo Noe ladjo delal. Kdo se jo navsezadnje smehljal, vemo vsi. Co Bog du, drugo leto jo bomo pa imeli. Kdor se hočo enkrat z nami veseliti, uaj gre z nami. Hej, napredek, višja izobrazba uma in srca, to uaiu korajžo da. »Le vkup, lc vkup, uboga Selška gmajna«, je bil klic ubogih kmetov v hudih časih tlake, velja pa tudi danes. Majhna župnija, malo ljudi, velika korajža — veliko stri. Jedro vsega tega dela, fantovska Marijina družba je zudnjič pri shodu srečo lovila, nazadnje pa tako strašno klobaso prodala, da je šla za 132 K. Takih klobas no zna noben drug delati ko živinski »pa-dar« Rahuiuik. Kdor zna, pa zna, pravijo ljudje. Tako so fantje postavili prvi kamen za dturauo. Drugega bodo pa dekleta tudi družbarice. Kako, boste že zvedeli. IZ SEKT JIIRJA PRI GROSUPLJEM. Dne HO. oktobra je obhajal naš odsek <0rcl< svojo desetletnico. Ob tej priliki jo dimaei župnik blagoslovil prepotrebno novo društvono dvorano, katero uo z ua večjo požrtvovalnostjo in pridnostjo zgradili naši Orli. Najlepša hvala tudi vsem dobrim faranom. ki so nam podarili les. K slavnosti je priliitel dramatični odsek iz V elikih Lašč in nam krasno uprizoril lepo Fin-garjevo igro »Veriga«. V jedrnatih besedah nam je ondotni g. kaplan priporočal bratsko ljubezen, s katero gojimo katoliško zavest in ncomajano prepričanje katoliških načel, škocijanska orlovska godba je nud vse lepo svirala in povzdignila g|ovesnost. K sklepu je zapelo prosvetno društvo U Žalne še par prelepih pesmi, ki so nas naravnost očarale. Vsem, ki so nam pripomogli, da se jc ta slavnost tako lepo izvršila, še enkrat najlepša hvala. — Naročili smo tudi dva nova zvonova iz Jcsenic za župno cerkev. Po prizadevanju ključarjev Antona in Jožeta Goršič so larani radi prigpevali in bodo še za zvonove in popravo zvonika, kar Bog povrni vgom darovalcem. Tudi podružne cerkve sv. Nikolaja in sv. Štefana so si že nabavile nove zvonove po gkrbnogti ključarjev. — »Domoljuba« hodi precejšnje število v našo župnijo; upamo, da bodo vsi dosedanji naročniki ostali zvesti tudi še naprej. V ▼asi Sent Jurje, ki šteje približno 30 številk, je naročena skoraj vsaka hiša na »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Ljudje prav pridno bero. Še tudi na druge krščanske časopise, kakor: Slovenec, Cvetje, Vrtee, Angeljček, Odmev, Zamorček, Mladost in Orliča i. dr so larani naročeni, kar vse kaže, da go pri nas dobri in značajni verni ljudje. P® še drugikrat kaj sporočimo AJDOVEC, Pri letošnji božični polnočni sveti maši se ie zgodilo, kar še nikoli. Naš novi g. organjst je v kratkem času naučil nove male pevke tako, da ie nikdar ni bilo takega petfa ▼ Ajdovcu kakor sedaj. Bila ie presenečena cela cerkev. Župnija se mu zahvaljuje in želi ie mnogo takega napredka v petju. Zahvaljujemo se tudi č. g. župniku Žustu, ko so vse tako uredili. STARITRG PRI RAKEKU. Za Orla v Starem trgu ie zložila vesela družba lantov v Markovcu vsoto 110 K, kar • tem potrjujemo. — Osnovna (lfndska) i o 1 a v Staremtrgn. Mislim, da je malo župnij v naši škofiji, kjer bi bilo toliko iol kot pri nas. V Staremtrgu iestrazredna z dvema vzporednicama, v Igavasi petrazrednica z dvema vzporednicama, enorazrednica na Jezeru, od tam pa ekskurendo na Otok, razen tega pa ie ekskurendo na Poljanah in ravno taka na Babnipolici. Nekaj otrok iz fare pa obiskuje še šolo v Grahovem. Veliko je šol, upajmo, da bodo tudi nspehi zadovoljivi. Otrok je vseh skupaj okrog 1000. Šolsko poslopje v Staremtrgu fe sicer že staro, vendar popolnoma zadostuje, ker se vrši samo poldnevni pouk, v Igavasi pa ie moderno poslopje, ekskurendo šola je pa po privatnih hišah, pa popolnoma ▼ redu. Učnih moči imamo 14, nekaj mest fe pa ie nezasedenih. IZ SELC. Pretepeno nedeljo smo imeli javen politični shod, ki jo bil dobro obiskan. Poslanec Brodar nam je podal brez vsakega pretiravanja sedanji Sogubonosni politični, gospodarski in socialni po-ižaj, ki je posledica centralistične ustave. Spn-mali smo očividno, zakaj se sedanji državotvorci, ki so sesalci ljudstva, potegujejo ia centralistično ustavo. Na shodu smo imeli tudi policaja v osebi tukajšnje učiteljico Ivančič, ki jo pisala res čas za govorom poslanca Brodarja. Potem se pa pri nas še povprašuje, zakaj učiteljstvo nima ugleda in zaupanja! Po shodu so so čula od strani socialdemokratov povpraševanja po poslancu Kopaču, ki jim je lansko leto obljubljal nebesa. Izrazili so so, da bi ga Bamo še enkrat radi videli, namreč zato, da bi jim nikdar več ne prišel pred oči. Tudi marsikateremu samostojnemu so se šele sedaj odprlo oči, za kaj je pri zadnjih volitvah glasoval. Sicer pa ni pri nas nobenega navdušenja več za io stranko. POLHOV GRADEC. Na Novega leta dan in na praznik Sv. Treh Kraljev priredi naš Orel lepo ljudsko igro »Stari in mladi<. Pred predstavo nastopi tudi društveni pevski zbor in zapoje štiri lepe pesmice. Ker je naš Orel še mlad in potrebuje potrebnega telovadnega orodja, zato vljudno vabimo, da bi se te prireditve v obilnem številu udeležili in slišali kaj znajo naši pevci. — V nedeljo dno 8 jan. ob pol 1. uri popoldne jc ustanovni občni zbor Orla. Prosimo starše, katerim je na srcu duševna in telesna vzgoja mladeničev, da pusto iste k Orlu ali naraščaju. Kateri pa ne morete pristopiti k Orlu kot redni člani, pa prosimo, da bi ga vsaj podpirali pot podporni člani. Ne zmenite sc za napade nasprotnikov, ko vsi vemo, da izvirajo od nekega hlapca in fali-r&nega študenta, katerega zgodovina jo zelo temna. Snmostojnožem pa čestitamo, da imajo takega dopisnika, ko so ga že povsod drugod odslovili. — Želimo vsem dobrotnikom in prijateljem našega društva srečno in blagoslovljeno novo leto. Politične. p Shoda SLS. V Kranjski gori in Ratečah je imel v nedeljo 18. t. m. poslanec Brodar dva politična shoda. Poročal je o sedanjem političnem položaju. Shoda sta ob obilni udeležbi izrekla zaupanje svojemu poslancu in Jugoslovanskemu klubu, p V Šmartnem pri Litiji bo v nedeljo 8. januarja shod SLS v veliki dvorani Doma. Poroča poslanec Sušnik o političnem položaju in delovanju naših poslancev. Začetek ob 7. uri zjutraj. p Zahteve poslancev Jugoslovanskega kluba. Poslanca Jugoslovanskega kluba Nemanič in Barič sta stavila na vojnega ministra vprašanja radi prevažanja vojaških novincev v osebnih vagonih. Ista poslanca sta stavila vprašanje na finančnega ministra radi ponovne uvedbe davčnih knjižic. Na finančnega ministra sta stavila vprašanje radi trošarinskega davka na vozove na peresih, o katerem zahtevata, naj se ukine. Na ministra prosvete sta stavila vprašanje glede sklepa višjega šolskega sveta v Ljubljani glede petja narodnih himen v cerkvah, glede katerega zahtevata, naj se ne potrdi. Posl. S u š n i k je stavil na ministra za socialno politiko vprašanje glede nesreče v Zenici, kjer so se vneli plini in je bilo mnogo žrtev. V vprašanju se naglaša, da je bilo ministrstvo poučeno o razmerah v rudniku. Posl. Sušnik zahteva, naj posebna komisija na licu mesta prouči vzroke nesreče. p Radič, voditelj hrvatskega bloka, je odstopil kot občinski svetnik mesta Zagreb. Imunitetni odbor narodne skupščine je sklenil, da ga izroči sodišču, ker je menda na nekem sestanku protidržavno govoril, p Novi deželni zbor goriški je imel sejo, pri kateri Je član zbora, dr. Besednjak, v slovenskem jeziku podal izjavo, v kateri izraža italijanski vladi nezaupnico radi krivičnega postopanja s Slovenci. Domače novice. CENJENIM NAROČNIKOM, ČITA-TELJEM IN INSERENTOM VOŠČIMO SREČNO IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETOJ UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO. d Tečaj za župane in občinske odbornike. Vse podružnice Županske zveze opozarjamo, da se bo vršil v sredo, 18. jan. 1922 ob 9. uri dopoldne na verandi hotela Union tečaj za župane in občinske svetovalce. Na dnevnem redu bodo zlasti predavanja o notranjem poslovanju občin in o do-movinstvu. Predavali bodo priznani strokovnjaki. Samoposebi se razume, da bodo udeleženci dobili odgovor tudi na vsa druga vprašanja, ki jih bodo stavili. — Ker so ti tečaji velike važnosti, je nujno potrebno, da se župani in občinski svetovalci tečaja udeleže v največjem številu. Prosimo, da se zlasti ljubljanska okolica in drugi bližnji okraji tečaja udeleže. Prosimo dalje, da nam župani javijo, koliko mož se bo iz posameznih občin tečaja udeležilo. Ivan Stanovnik, predednik Županske zveze za Slovenijo. d V svarilo in posnemo! Dne 16. oktobra t. j. na nedeljo, pride neki gospod iz Ljubljane z vozom po 8 mernikov dogovorjenega krompirja — 19 km daleč v hribe. Dotični gospodar mu je pojasnil, da kmet v nedeljah ne uraduje, pač pa vsak delavnik od solnčnega vzhoda do solnčne-ga zahoda. Ker gospod ni hotel počakati kmetovih uradnih ur, moral je rad ali nerad oditi s praznim vozom. — Posnemanja vredno! d Slovenci! Kapitalisti, centralisti in svobodomiselci vam brezplačno vsiljujejo »Domovino« in »Kmetijski list«. Imajo seveda dovolj denarja. Podpirajo in zago- varjajo one stranke, ki so doslej ogoljufale slovenskega kmeta za stotine milijonov slovenskega premoženja. Ne redite gadov na svojih prsih! Dovolj škode so nam že povzročile, ne trpite sramote, da bi v vašo hiso smeli tiskani agenti onih strank, ki so za Judeževe groše prodale slovenskega kmeta, obrtnika in delavca belgrajski kapitalistični in svobodomiselni porčdicil d Za naše vojake. Poslanca Brodar ia Stanovnik sta naslovila na ministra vojne in mornarice sledeče vprašanje in prošnjo« Gospod minister! Pred tednom sva se pri Vas oglasila podpisana s prošnjo, da se onim fantom, ki imajo oditi, oziroma so že odšli k vojakom in so že v avstrijski armadi služili kot borci na fronti, všteje t« v aktivno službo, katero so sedaj nastopili. Na najino prošnjo ste g. minister odgovorili, da se to samo ob sebi razume, ker mi ne potrebujemo sedaj mnogo vojaštva. »Glavno je, da imamo izvežbane ia tako pripravljene za vsak slučaj. Ako je kateri služil v avstrijski, francoski ali katerikoli armadi kot borec na fronti in tet dokaže z uradnimi listinami, hočem, da se mu všteje v aktivno službo.« Gospod mi« nister! V kolikor nam je znano, obstoji podobna naredba, katera pa obsega le letn*i ke 1897 in nazaj. Veliko pa je letnikov! 1898—1899, ki so tudi že služili kot borci na fronti. Vprašava g. ministra, ako je vo-. ljan že obstoječo naredbo toliko razširiti! da bi obsegala tudi letnike 1898—1899, kar. bi bilo edino pravično. — Prosiva za pi*i men odgovor. d Glas preziranih b pozabljenih. Večkrat berem, kako se trosi državni dena* za bolj ali manj potrebne stvari Naj bi Ml nekoliko tega denarja raztrosilo tudi me....., v katerih je še kaj vode. Ljudje kupujejo vodo po 30 stotink liter, po ceni torej, kakor se je pred vojno prodajalo vino. d Obmejna straia je ranila tihotapca Ulriha Kersnika s Kort na Koroškem, ko je prenašal tihotapsko blago preko Grin-tovca v Jugoslavijo. d Zdravilen med. Ker je v prometu mnogo ponarejenega medu, je na željo čebelarjev in konsumentov prevzelo razpečevanje pristnega zdravilnega medu Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Ker* pa društvo nima nastavljencev in se vrši prodaja brezplačno, se oddaja med samo v zaprtih kozarcih po Vi, V2, 1 «» Vs kg, da se s tehtanjem ne zgub'ja čas. Med se dobi pri blagajniku Čebelarskega društva g. I. Mesariu v Jugoslovanski knjigarni (I. nadstropje). Ljubljanski kongres 1.1821. (Ob stoletnici sestavil V. S.) (Konec.) Neapolska kraljica z 2 princesama je prispela v Ljubljano 29. januarja. Naslednji dan je bila vojaška parada na poravnanem kapucinskem trgu (sedaj Kongresni trgi Cesar in modenski vojvoda ■ta prijahala z bliščečlm spremstvom, ruski car v uniformi svojega avs r. polka, icsarica pa se Je pripeljala s svojim očetom neap. kraljem. Zvečer je šla vsa ta gospoda poslušat opero Seviljskega barbara, ki so jo peli nemški pevci. Vojaštvo, ki mu je bilo naročeno, da mora v Neapel odpotovati, je Jelo od se\era prihajati. Kadar je večja četa došla, je bila parada, tako 1., 2. In 3. tebr. Metternich piše 7. februarja: »Danes je prekoračilo reko Po 60.000 vojnikov. Danes me navdaja isto čustvo kot 15- avgusta 1818: Čut, da •Ioni armada na tvojih ramah, vendarle tiaftU Ko je bD & februarja eesaričin rojstni dan, Je prišel ruski čar čestitat » modri nemški civilni suknji in Je ostal ondi pri obedu. Zvečer je bila slovesna razsvetljava. Kardinal Spina je U. febr. ob asistenci zagrebškega in ljubljanskega škofa posvetu v škofa spovednika neapolskega kral a. Dan pozneje je bil rojeni dan cesarja Franca. Slovesnosti so piesegale Ihte z dne 88. februarja. V februarju so diplomati dovršili svoje deio. Metternich je govoril 28. »ebr. poslovilni govor. Mnogo jih Je odpotovalo, vendar pa se kongres še ni končal. Saj so se nemiri v Italiji ponavljali na raznih krajib zlasti v Piemontu. Toda avstrijske Čete so pomirile upornike v veliko zadovoljnost kongresistov. Car ;e obedoval vsako nedeljo pri cesarju Francu. Me tmnich pa je hodil skoro vsak večer k carju na čaj. Car je Mctternicha zeln cenil, Znana sta bila ie prej, saj je dobival Metternich že od I. 1815. od carja vsakoletno nagrado 90.000 cekinov — 13 marca se je peljala cesarica v Škof jo Loko obiskat uršulinsko šolo. 8 aprila so v Ljubljani slovejno praznovali zmago nad italijanskimi uporniki. IS. aprila pi!e Metternich: V kakih treh tednih bo Ljubljana kakor izumrla. Malo za lasta-vicami ;e bomo na Dunaj povrnili. Žal mi je, da zapustimo o lepo deželo. Lepa je res sedaj, ko vse zeleni in obrobljajo visoki sneženi vrhovi alp dalnje obzorje. Veliki teden se je udeleževal dvor vseh pretresljivih obredov v sto'nlci in zlasti velikonočne procesije. Velikonočno nedeljo se je udeležil tudi car sv. maže in Te Deuma v zahvalo Bogu za uspeh mul uporniki v Italiji. 22. aprila !i obhajal ruski dvor v škofiji svoj velikonočni praznik. Tudi pravoslavni graničarjl so bili povabljeni. Metternich je 1. maja zapisal v svoj dnevnik: .»Pokrajina je vedno lepša; diplomati r.apravljajo dal nje Izlete Včeraj sem tudi jaz prvič mogel iir leteti. Izginil sem z malim Nesselrodom za celih 8 ur iz pisarne. Nesseirode, ki ni videl višjih hribov kakor ob porenskih bregovih, je bil zavzet kot otrok. 12. maja je bil pri ruskem carju poslovilni dan; 18. maia se je pa odpeljal. Škofu Gruberju je izročil v spomir Z dragocenimi kamni okrašen naprsni križ z verižico Metternich piše 15. maja: Dospel sem na visoko goro.-odkoder vidiš več milj daleč najlepše pokrajine. Ce to gledam, se vedno 'vprašujem: kako se je mogoče udomačiti v kaki grdi deželi? Diplomati so žalostno odpotovali, jug vleče pač nase in to pojasnjuje marsikaj v zgodovini. 10. maia je Me ternich zaupal svojemu dnevniku tele besede: >Mesto je postalo vas; ulice so prazne; vse mine, tudi veličina Ljubljane.c Cesar in cesarica sta se dno 20. maja udeležila sv. maše pri uršulinkab; obiskala sta natp samostan, se pozneje poslovila od vseh civilnih in vojaških zastopnikov in odšla naposled na sprehod v Lattcrmannov drevored. Zvečer je bila še laška opera »Eduardo e Cristina«, toda samo drugo dejanje in potem burita »Durando«. Prihodn. i dan, 21. maja, jo deževalo in cesar se je s cesarico odpeljal preko Celovca na Dunaj. Šolarji so visoko dvojico pozdravljali s zelenimi vejicami in belimi prtiči. Mefernicb se je odpeljal 22. ma;'a. Na predvečer le pisal pismo, kjer pravi: »Ločiti se mi je od tega dobrega in lepega mesta, ki je napravilo med svetom toliko vrišča. Neminljiv pa je uspeh. Storili smo veliko dobrega. Ljudje sicer tega ne bodo uvideli, ker se človek bolj boji osemdnevne mrzlice, kakor se pa veseli osemletnega zdravja. Jutri odidem odtod in obiščem v spremstvu radovljiškega graščaka grofa Thuma Bled; potem se preko Korena povrnem na Dunaj.* — Tako se je res tudi zgodilo. Preko Korena, Celovca, Knittel-felda in Brucka, se je napo il v šesterovprežnem vozu na Dunaj, kamor je prispel v 4 dneh. V s|x>min na svetovni kongres je imenovalo ljubljansko mesto trg, kje,- so se za kongresa vršile tolike slavnosti Kongresni trg. Nameravali so tudi še postaviti v spomin na ta dogodek spomenik, namreč na marmornatem podstavu se dvigajoč obelisk z basreliefom iz vlitega železa in s tremi napisi. Proračun se |e glasil na 10.918 fl. V kratkem so nabrali skoro ves ta znesek, spomenika pa niso posavili. Zakaj ne? Zgodovinarji tega niso zaznamoval!. Morda zato, ker so nekaj let pozneje postevU! dva spomenika v spomin na osuševanje ljubljanskega barja. Osuševan e barja je bilo posledica prisotnosti cesarja Franca. Prstan kraljico iz Sabe. Angleški spisi.; Kider Hrjgard. — Poslovenil Franc Polianec. (Dalie.) Konec tei»» Codnetfi dogodka ie bil ta, da sem se sooutaknil ob .tekega okostnjaka in na pol omamljen obležal med oodnosi z zakladi in srčno obiemal neko lobanio v mnenju da ie Kvikov čevelj- On me ie -Elsa<-pomada za lic«, Fellerjeva >Elsa<-Tanoehinn-pomada u rast las (dva lončka ene vrste teh pomad skupaj ■ poštnino 62 K). Fellerjevo >Elsa< lilijno mlečno milo, najbolje >milo lepote«, 4 kosi požtn. prosto 98 K. Engen T. Feller, Stnbiea doaja, Elsatrg 18, Hrvatfako. Varčna gospodinja rabi edino le GflZELfl MILO ki je najboljše in najcenejc. Tvrdka R. BCJMC IN DRUG Celje Ljubljana Maribor želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesel Božič fftist - podgane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljat* moja najbolje preizkui. is splolno hvaljena sredstvi kot: proti poljskim in hišnim miiim 16 K, za podgane 20 K, za ičurke, posebna močne vrste 26 K, posebno močna tinktura z« stenic« 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, praick proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 10 K, mazilo za uii pri živini 10 K, prašek za uii v obleki in perilo 10 in 20 K, tinktura proti mrčesa na sadja in na ze-lenisdi 'unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam tO in 20 K. Preprodajalcem popost. Poiilja po povzetja Zavod za eksport: M. JONKER, Petriniska oL 3, ZAGREB 1. Domače 99 ZLHT0R0G" miLO le po sooji izborni kakoaosfl nedoseglilou. Prva mariborska tovarna mila, Maribor. R. BUNC in DRUG Lfubljana Glavno zastopstvo za Slovenijo Celfe Maribor. Brinje in hruške iTAf _Ljubljana, Dunajska eesta it 86. 4788 Domačo semensko deteljo kupuje p« najvišji ceni FRAN POGAČNIK ▼ Ljnbljani, Dnnajska cesta štev. 30._4178 ARo nočete, da vam pogins • vaša perutnina vsled kolere, dajte jo cepiti s cepivom in serumom, koje dobivate v najbolje) vrsti in vedno sveže pri: »JUGOSLOVANSKEM SERUM-ZAVODU D. D.«, Zagreb, Bienitka eesta iter. 21. Telefon 14—15._Brzojavi: Serum, Zagreb. ribničan, mandalon in prepe-ličar (koks) S^SUHE GDBE kupuje in plaža najvišje dnevne cene KMET & KOMP., LJubljana, Gosposvetska cesta ^ev. 8. i ! PROSIM ZA PONUDBE I I FIŽOL najboljše sredstvo proti izpadanja las in brad« razpošilja J BALOH In ROSINJi, Maribor | ^SUklan, 80 lfcpo*taina ae zaračuna poMb«. • Zobotrebce kupuje trajno in po najvišji ceni tvrdka M. Tomačin, Rašica, poŠta Velike LaSže. POZOR MLINARJI! Pristna volnena mlinska sita 24 in 82 cm Uroka, po znatno znižani cent, kakor tudi prvo- ci/itano cifQ svetovnoznane švicar-vrstna OfllCIld Olid ske znamke Albert Wyd!or priporoča trgovina Avgust Čadei, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 85, nasproti »Stare TiSlerjeve gostilne«.__ZAHTEVAJB CENIKE t Menjalnica Slovenske eskomptne banke LJUBLJR HJ\ nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute i po najugodnejših dnevnih cenah. : b ma tvai fi^čtsl Prenos n lutn Telefon Itev. J. Deteljno seme ^JSsviffsft KOMP., Ljubljana, WoUera nliea 12. Zahtevajte naše tržno poročilo, ki se vam bo ob vsaki pre-membi cen brezplačno doposlalo. 4220 E- S ■ ■ ■ s n Slovenska gradbena družba z o. z. S LJUBLJANA LJUBLJANA g (Tehnična pisarna v tovarni Keršifc.) c Spodnja Šiška. Telefon 180. Izvršuje vsa vrste visokih in globokih stavb, betonske in ielezobetonske gradb«, vodne grurfbe, ielezobetooske tlačne cevi do tri atmosfere tlaka, električne centrale, Iskeri-Stanj« vodnih sil, moderne industrijske zgradbe, »sile«, mostne gradb«. Posebnosti: bijologičae in mehanične člstil-nlee sa vsakovrstne industrj«, leseni pelne-stcnskl nosilci sa strehe s velikimi raspoai d« 85 as, lesena ia kombtnrana skladitta. «eo Izvršitev LI i tozadevnih načrtov in proračunov. - laaMiaa! Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljalo fe 25 let prijetno di ečl kot kosmelikum za negovanje zob, zobnega mesa, gl»ve kot doti ilek k vodi za umivanje ker je radi svojega anthepliCn, (istega. osvežu,očiga delovanja na bol5< ga učinke. Hdvnot, ko je pril unlien kot krepko, blago deluioče in > rlo prJeSro sredstvo sa drg-nsrtje hrbtu rok, nog in celega telesa. Je mnogo »o; nejSi in delujoči kot Francosko žganje in najbolje sreistvo te vr4e. Tisoče priznan I Z zamutom in poštnino za vsacega: 3 d.ooiate ali I Spe-cijulnu steklenica.....43 K. Za prodaiafce: 12 dvojn. ali 4 Speč, steklenice.....168 K. 24 „ „8 ....... 280 K. 36 > . 12 ....... 394 K. poSnine prosto na Vn?o nošto. Kdor pošlje dcncr naprej, '.!obi Se pccust v naravi. Dobi ce Indtt El a obli« za kurja otesa 5 In 7 90 K Eiza tnrnlolnl cnmk 12 K; Eiza posl. alni praiek II K; pr >tno E ža rib e ol|« f5 K; E za »oda »a u ta 36 i\; Eiza vocia ko-Ionska 11 K; Elza Sum ki mirls it K G ijcr n <• m 5 K; Lusol, Litsoft rm Jii K. kineSki Cai 3 K; El s mrCMni praJeV 15 K; strup za oodgnne in inii. po , do I2K. Eugen V. StnVea d^nta Felier, lekarnar Els"1rf| 18 Hr""Hko, IIIEI Iščem pošteno, ubogljivo dekle (zdravo, preprosto) v sluibo za v*a domača dela (brez polja in živine). — Naslov: gospa Katiiikn Gilljr, pošta Višnjagora Jt 42, Dolenjsko. 4732 Denarja ni, draginja je velika, taslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom — doma v svojem kraju s prodajo nekega izdelka gotovo do 100 kron na (lan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. - JOSIP BATIC, Litija. 4134 oddam v najem 3 prostim stanovanjem pri žagarskem podjetju na Dolenjskem. Vse orodje proti kavciji na razpolago. Prednost imajo podkovni kovači. — Naslov: Josip Javornik, žalna, poŠta Višnjagora, Dolenjsko. 4637 SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1922! želi vsem svojim odjemalcem Matko Pungartar, t,;?ovina ▼ VJN{ Tovorna cementa Ziaanimosl je priteU izdelovati in priporoča: Selektor Portlandcement (Flugstanb) najfinejše zmleto, ne vsebuje nobenega zrna v Portlandcementu, kvaliteta konkurira vsem svetovnim znamkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na 1 :3 cm'. Selektcr-Fin Portlandcement pričenja vezati v poldrugi uri in završuje v. petih urah in je za vse železobetonslte zgradbe najboljši cpment; s tem lino zmletim cementom se bode tudi izdelovalcem cementne opeke in sploh cementnih izdelkov zelo ustreglo. Ker se vsled pomanjkanja premoga izdeluje samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročila. 4663 Ravnateljstvo tovarne cementa Zidanimost. S >5 e: t Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom, posebno kmetijskim zadrugam in konsumnim društvom GOSPODARSKA ZVEZA, Ljubima. Podružnice: CELJE - KRANJ - NOVOMESTO - RADOVLJICA. I I s n g- [eni zvonovi za cerkve iz najstarejše livarne jeklenih zvonov na svetu Bcchumsko društvo za rudarstvo in izdelavo litega Jekla v Bochumu na Vestfalskem razpošilja K Mickerts & Co. odd.v.b. Wien I. Ring 12, fiovernber št. 10. Prednosti jeklenih zvonov: lep, sonoren Cist glas v veliki daljavi, brezmejna trpsžnost, 26 letno jamstvo pri normalni vporabl Doslej je bilo dobavljenih 15.000 zvonov. bI oglejte samo pri _______________oiiJfilfcn Gospodsrsfis zveze, Dunajska cesta Z9 na dvoriiSžn. Dela Mi suhna za miti in 2ensHe m ia napela m vsahovrslnefla sioflniesa perila za nosu?, Mi I oliele. Poroč. prstani Double verižice Ssenske ure Budilke Že "ne ure Uhani NajsisrejSi trgovina ur, zlatnina In srebrnim ČUDEN LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahteva ite ponudbe iva 1 el| v krmo, angleški krmilni praSek za živino, po poŠti 5 zamotkov po ' \ kg _________za 50 kron. Glasom ukaza deželne vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastln lekarnarji, trgovci, kramarji, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte: Mi hrana za dojenčke, za otroke. Krepek zajutrek za odrasle, daje bolnikom kri, moC, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje na tlsoCe zahvalnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po ^kg 100 kron. E kraste, iišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki ' L je brez 1 lonček duha in ne maže perila. — j 28 eno osebo po pošti 15 kron pri i TKI, lekarn. IMata, Slovenija SI. Cosulich-Line (prej Austro-Amerikana) Trst - Amerika prevala potnike v New-York redno 3 krat v južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojasnila in prodaja voznih listov. Simon Kmetec glavni zastopnik za Slovenijo. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Proda se enonadstropna hiša v VlSnjigori na Dolenjskem, sredi mesta St. 50: 6 sob, 2 kuhinji, klet, klavnica, ledenica, hlev in njiva. Stanovanje dobi kupec lahko takoj. Več pove Frane Kristan, čevljar, Smarea 11, p. Kamnik, Gor. lito in kovano, cele vagone kupuje po najvišjih cenah Centralna naknpovalniea starega železa v Ljubljani, Staro železo, PREDIVO trto ne prodajte poprej, dokler ne vprašate tvrdko IVAN M. ADAMIČ, LJubljana, Sv. Petra cesta St. 31, — katera plačuje najvišje. 3453 Uspešno leto 1922 jelt vsem svo/im cenjenim odjemalcem tvrdka (R.