o dogovoru ; pr! večkratnem insertrenju primeren popust. Upravniltvo sprejema naročnino, t»*ere>e in reklamne ije. — — Telefon št. 220. ?8, ÄHwßurtM*». političen list ?a slштке Itudslifö i®bs», с£з»® IS. julija 1991. Petnmeina itevüka slane 1 Krono. »Strfila* Izhaja v pon del jek, sredo in petek. Uredništvo In upravništvo je v Mariboru, Koroške cesta ši. 5.-2 uredništvom se more govo vsak dan samo od H. do 12. ure člopoldn«. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij« so poštnine proste.----Telefon šl 220. Lelnik ХБ1. Razmotrivanja. Razdobje v katerem životarimo, je jako resno. Vsa sodobna Evropa se je po končani svetovni vojni znašla hipno pred vprašanji, problemi, M naravnost kričijo po čim najboljši rešitvi. Nujna potreba vsestranske reforme vsega javnega življenja sili sedanjo generacijo k razmišljanju: kaj in kako bi ukrenila, da se odpomore žalostnim, dozdevno neizbrisnim posledicam petletnega krvoprelittja, Zdi se, da išče vsa sodobna Evropa neko novo orientacijo, nove smeri. V javnem življenju opažamo stremljenja, ki so zavsem le plodovi povojnega stanja,; Ü2 politiki se bori današnji generacija za izvedbo agrarne rotorme, za soci-jalizačijo splošnih dobrin, za gospodarsko ravnotežje med narodi, nadalje je opažati stremljenja zmagovalcev, ki na podlagi mirovnih paktov i/.tir-jujeje svojim upnikom težke milijarde narodnega premoženja. Za časa vojne so razni optimisti zatrjevali na vsa usta, da se bo v trušču in šumu svetovne vojne ves človeški rod nekako poboljšal, prerodil. Kolika zabloda! V Času, ko je hidra centralno-evropskih velesil še ponosno dvigala svojo tisočero glavo, v dobi, ko so teptani narodi Evrope ječali pod neznosnimi Bremeni, ki jim jih je nalagal kruti in požrešni imperijalizem, so se našli ljudje, ki so bili mnenja, da je velika vojna le nekak „prehod“ v lepšo, boljšo dobo — v dobo prave demokracije in človekoljubja. Tudi oni so se varati. Sicer je res, da se je pojavil na daljnem zapadu mož, ki je Evropi naznanil v svojem 14 točk obsegajočem manifestu težko pričakovano -svobodo in premirje med narodi, toda že bližnja bodočnost je pokazala, da je po irenotnem premirju napočila nova borba: gospodarska borba med narodi. Gospodarske tekme med državami so pravzaprav razveseljivi pojavi. Zdrava konkurenca pospešuje razvoj posameznih narodov, jih nekako bodri k novemu in vstrajnemu delu. Pričakovali smo, da se bo v Evropi pojavila solidna konkurenca in da bo izginilo v mednarodnih odnošajih vse tisto, kar je v veliki meri povzročilo leta 1914 strašno klanje, Naši računi so oili napačni. Boj za gospodarsko prvenstvo, ki sta ga medsebojno netili {Anglija in Nemčija, je prispel tik pred vojno do vrhunca; strasti na obeh straneh so bile razpasene do skrajnosti in oelo po naših krajih je bil že znan izrek: „Gott strafe England“! ki je služil Nemcem kot pozdrav, tipali smo, tla si bodo narodi v visoki šoli svetovne vojne pridobili izkušenj, razumevanja za medsebojni sporazum. Ničesar o tem! Ob polomu centralnih velesil je pač trenotno izglodalo, da se bodo narodi s primernimi sredstvi zavarovali za dolgo dobo let pred nekulturnim prelivanjem krvi.. Osnovali so si takozvano Ligo narodov. V podatku se je prijavilo izdatno število držav; s poslovanjem jje pričela ta zveza narodov takoj, kot nekak stalni sedež je proglasila Ženevo, o njenem delovanju pa smo slišaii le malo. Zastopniki raznih držav na teh konle-.renčali so p&e imeli — tega vsaj ne bomo ravno dvomili — dobro voljo, prinesli pa so razen tega Še nova na-sprofstva, ki so grenila voditeljem gibanja vse vesolje.'Posledica je bila, da so jedva priglašene države zopet zapustile to velevazno torišče,. Premaganih narodov prvotno niso marali sprejeti v okrilje te institucije. L>o po daljšem obdelovanju in še-le takrat, ko so trezni glasovi posegli v posredovalnem smislu vmes, se je u-«godilo prošnjam Avstrije, Bolgarije, Madžarske in Nemčije, Kljub temu ni .v pogledu medsebojnega, zbližanja.med narodi Evrope najti onih prisrčnih .vezi, ki jih je pričakovala vsa, po svetovni razorožitvi, mednarodnem razsodišču in vsemiru koprneča človeška družba, Edino vprašanje, ki še danes zahteva z neodoljivo silo, da ga rešijo narodi' v medsebojnem sporazumu, je — obnova gospodarsko uničenih držav. Obnova, reparacija! Dan za dnevom čitamo to zvenečo besedo v dnevnikih velikih narodov. Koliko skrbi povzroča, to velevažno vprašanje zmagovalcem in premagancem. Dejstvo, da so v prizadetih državah ustanovili ministrstva in razne komisije, ki naj bi se izključno pečale z rešitvijo tega vprašanja, nam govori dovolj jasno. V; Franciji so se menjavali ministri za obnovo radi tega, ker v vlogi zmagovalcev niso predložili parlamentu takih načrtov Za čim boljše izkoriščanje premagane Nemčije, kakor si jih je želela večina. V Nemčiji pa radi Velike odgovornosti pred tlačenim narodom nihče ni rad prevzel težavnih nalog, ki jih je stavilo vprašanje obnove celim možem. Doba, j ki jo preživljamo, je nasičena s surovim materij alizmom, V gospodarskem življenju evropskih narodov se je prav na široko uveljavil manšesterski liberalizem in v njem vlelešeaa svoboda, individualne veletrgovine. Razpasla se je gospodarska neenakost, prvo pravo pa si je priborila brezobzirna eksploatacija. Človeku se dozdeva, da grabi predvojna pošast — mednarodni velekapital — s svojimi gnjusriitni prsti po jedva ozdravelih telesih evropskih narodov. Komaj očiščeno atmosfero Evrope že znova napolnjujejo eksplozivni plini. Ro vsej Evropi je razpredla tajna diplomacija znova svoje skrivnostne niti,. Nasilje je spočeto, rodil se bo odpor. Zaenkrat še vlada prikrita tišina *- narodi se bojujejo s krizami v posameznih državah — vsekakor pa, bo pokazal razvoj dogodkov Evropo prav kmalu v novi luči. Ideja komunizma je doživela svoj ban-kerot. To je nekaj povsem naravnega. Ideja, ki jo uveljavljajo z mečem, se trajno ne more držati. To sta morala Trocki; in Ljenin pred celim svetom priznati. Vsako nasilje se maščuje. Lep nauk, o katerega primernosti naj bi razmišljali! naši ustavotvorci. Sedanja generacija, ki se je na Deškem žalibog podala na brezverska pota, deloma že uvideva potrebnost' prave orijentacije. Francija se je u-kioniia po dolgih letih ljufaeznjivemu in za spravo med narodi delujočemu Vatikanu, Italija ji bo v prav kratkem času sledila. Sodobna Evropa se pripravlja polagoma na svoj globoki „Credo“ in prišlo bo spoznanje, da je njena rešitev vsebovana v geslih' krščanske demokracije, v ljubezni, bratstvu, slogi, poštenosti in resnici. Državotvornost. V drugih državah igrajo vodilno vlogo stranke z modernimi programi. Pri nas pa vlada še zapozneli ptiček, okoreli liberalizem. Star je že, kolena se mu šibijo, röke omahujejo, zobje, kar jih še ima, mu šklepetajo. Zagrizen pa je neverjetno* Podoben je pač starčku, ki si je vtepel grozne misli v glavo, ker vidi, da mu ni več usojeno dolgo živeti. Tak vtis dobi človek, če bere demokratske liste, zlasti „Slov. Narod.“ Preganja jih grozna misel, Ida razven njih, državotvorcev, je vse izdajalsko v naši širni Jugoslaviji. Pa komunistom iu ladičevcem še ne rečejo toliko, ker ti bi jim še lahko kdaj prav prišli, ko se otvori kulturni boj bolj na drobno in na široko. Le ti klerikalci ti so sovražniki in rušitelji države — brezdomovinci in vse, kar je še hujšega. Mi pa to slavno gospodo ponižne vprašamo: Ce vi tako natančno veste, da mi klerikalci nočemo Jugoslavije kaj pa hočemo potem drugega? Saj tega ne zahtevamo, da se preselimo Hrvati in Slovenci iz te lepe naše domovine, Torej po vašem mnenju hočemo imeti tukaj drugega vladarja. Ko- ga? Al’ samostojno slovensko kraljestvo s Šušteršičem ali kakšnim Habs-buržam m na Čelu? Ali hočemo pod Nemce, Italijane ali Madžare? Recimo, da. vderejo danes Nemci v naše kraje, ali ne bi oropali najprej župnišč, kakor so jih na Koroškem? Ir mislite, da so klerikalci tako pametni, da bi jih še klicali? Gospodje, povejte raje odkrito; vi bi radi razdelili državljane na dva de la, na državotvorne in na državotrp-ne. Politiko delali bi ra-di vi, are g pa naj bi zaradi vas trpeli. Glejte, kako je orisal vašo stranko Satov — najsimpatičnejša osebnost v „Besih“ Dostojevskega! Nasproti svoji Ženici Marji se opravičuje tako: „Slišal sem potem, da si me baje prezirala, ker sem izpremenil prepričanje. Toda koga sem zapustil? Sovražnike živega življenja, ostarele li-beraluho, ki se boje svoje lastne neodvisnosti; lakaje misli, nasprotnike osebnosti in svobode, trhle oznanfe valce mrhovine in gnilobe! Kaj pa je pri njih: starčevsko, zlata sreda — najpodlejša meščanska zabitost, ne-rešči.iva enakost, enakost br.ez osel nega dostojanstva, enakost, kakor jo razume lakaj, ali kakor so jo umevali Francozi 93. ieta. ... in kar je najhujšo, povsod sami podleži, podleži, podleži! “ Žalostna majka nam Jugoslovanom, da se moramo s tako stranko boriti 30 in 50 let pozneje kot Rusi, ker sc zlezli samostojni pod njen klobuk. Mi „brezdomovinci“ damo državo-tvoreem par ugank, ki jih je lahko rešiti. Kdo je v času nevarnem, v času boja za majniško deklaracijo, storil največ za zbližanje med Slovenci, Hrvati in Srbi? Ali si je mogoče misliti, da bi bila nastala Jugoslavija brez: Kreka, Korošca, Mahniča, Jegliča?! Spomladi leta 191,9 je bila naša država blizu propada. Kdo jo je rešil, če ne spretna roka dr. Korošca? In sedaj, ko jo bo liberalizem in svojeglavim srbsko strankarstvo popolnoma za vozilo, kdo je sposoben, jo zopet spraviti na pravi tir, če ne Jugoslovanski klub, to je: klerikalci? Razloček med nami in med vami je le ta, da vi hočete tvoriti državo s pomočjo denarja in policije, mi pa s pomočjo zdravih gospodarskih, političnih iu kulturnih načel in času primernih reform. Nikdar niste bili stran k a naroda 'vi demokrati in tudi samostojni nikdar ne bodo, ker so se čisto polibeiatih. Značilno: samostojni poslanci vsak hip pravijo v „Kmetijskem listu“, da se za naše poslance v Beogradu nihče ne zmeni. Ali je to otročje, da se Bogu usmilil Kaj pa je na tem, ali našega poslanca kak gosja od minister ali celo paša Pašič malo prijaznejše ali neprijaznejše pogleda in pozdravi! Ure za to, za koga se ljudstvo zmeni, komu ljudstvo bolj zaupa. Naša stranka je izšla iz ljudstva in za ljudstvo. Skrbno preiskuje, česa si ljudstvo želi in kako bi se vse ljudstvo povzdignilo. Zato se imenuje po vsej pravici „Ljudska stranica.“ in Zato je tudi ona največja državotvorna meč Zares, žalostno bi bilo, ako bi našo državo „fvorilo“ samo teh par demokratskih in samostojnih — ničel. Kdo je krivi Zelo smo hudi na poslance, na razne postave, na davke in na sto drugih stvari v naši novi državi. Celo še takih' je nekaj, ki jim do naše nove domovine ni veliko. Vprašajmo se pa enkrat prav Zares in odkritosrčno: Kdo je vsemu femu kriv? Odgovoriti moramo: krivi smo sami, krivi so vsi tisti, ki ob volitvah niso storili svoje dolžnosti, krivi volilci, ki niso sploh ne volili, ali pa so slabo volili, krivi drugi, ki mesto da bi na dobro stran vlekli, so bili nedelavni, ali so čele nalašč nasprotovali dobri stvari. Vpeljana je enaka, tajna ter za moške splošna volilna pravica. Kljub vsem zvijačam mogočnjakov in uradnikov lahko pride ljudska volja precej' nepokvarjeno do veljave. A ravno mi sami smo tako lahkomiselni in nestalni in needini, da ne spravimo nič pra vega skupaj. Kaj bi se jezili nad poslanci m 'koustituanto? Kakoršne ljudi smo volili, take zdaj imamo. Ze mi Slovenci smo izvolili 8 samostojnih, 6 socijalistov in 6 komunistov! To kaže dovolj jasno prvič našo lahkovernost, drugič pa našo nestanovitnost. Lahkovernost in nestanovitnost pa se v politiki bridko maščujeta. Poglejmo si najprej svojo lahkovernost! Za samostojne nismo do volitev. sp Ich vedeli, da so na svetu. Ni* smo vedeli, odkod so in kaj zmorejo, pa ljudje so jih le volili. Zakaj? Zato, ker so samostojni toliko obljubljali —> kmetu so obljubljali zlato dobo in staro pravdo, kakor da bi jo že imeli v žepu in kakor bi jo bilo treba samo še iz žepa potegniti. Vpili so: Proč od Srbov! Tam nekje za koroško mejo, Bogu 1 olj za hrbtom, je siromašen pijanček, ki menda res komaj zna do 5 šteti. Ko ga je naš mož nagovarjal, naj bi volil z nami, je pa znal hitro odgovoriti: „O, s far'd pa že ne, farji so za Srba!“ x\o, in zdaj se vidi, da imajo le samostojni do Srba prevelik» buhezen, do svojega ljudstva pa no» bene. j Samostojna je ob volitvah kazala skoro samo svoj gospodarski program kakor da se v državnem zboru o političnih m verskih vprašanjih ne bi govorj'o, ampak samo o gospodarstvu. A glei ga spaka! Komaj so prišli v Beograd, so na svoj kmetski program in na staro pravdo popolnoma pozabili, pač pa so se podali na versko polje in nam v potu svoj'ega obraza preskrbeli — kancelparagrai! Njihov lep „Kmetijski lis ' piše, da,, so zdaj odprta vrata in prosta pot do boljših časov. Bomo videli. Pameten človek bi mislil, da zaradi kancelparagrafa zemlja ne bo nič bolj obdelana. Tud: davki uo bedo nič manjši, k večjemu še višji, ker bo kak duhovnik čisto po nepotrebnem zaprt. Tako je Samostojna vsestransko potegnila svoje volilce za nos In kaj naj.rečemo o socijahstih?Г Oni se že sami ne spoznajo, ali so liberalci ali nemškutarji. Da bi delavnemu človeku kaj pomagali, tega pa vendar ne more aihčj verjeti. Podkupijo že koga s kakšnimi tisočaki, a te tisočake bodo že znali dobiti nazaj z velikimi obrestmi tisti, ki so jih dali. Zakaj je tedaj delavsko, po nekod celo kmetsko ljudstvo za socijaliste ?! Zato, ker je bilo lahkoverno. Govorili so o enakosti, o republiki in oprosiit-vi od vojaške službe. To se je mladim ljudem dopadlo in volili so jih. Prav podobno je s komunisti. Vedno se najdejo ljudje, ki verujejo, da se bo bogastvo kar lepo pravično razdelilo — med vse in da bo brez dela mogoče živeti. Manjka samo Se, da kdo pride n obljubi ljudem zlate gradove in gore, pa je lahko zagotovljen, da mu bode nekateri verjeli in ga izvolili za poslanca. Drugič je naš sovražnik nestanovitnost, ali pa nemarnost ljudi. Oni nišo dovolj poučeni o pomenu volitev, he spoznajo, da gre tu za njihov lastni žep, za ljudsko pravice in za vero. Enkrat govorijo tako, drugič drugače. Enkrat greao volit, drugič se jim že ne ljubi več. Ce en poslanec ne doseže vsega, kar bi rad, ga pa zapustijo in si izberejo drugega, dostikrat še slabšega. In tako delajo tudi s — strankami. . Kako Skoda je, da . med treaii na širni kmetskimi volilci eden ze m sel volit! S tem je preprosto ljudstvo veliko slabše zastopano, kakor bi moralo bitk Kajti mestni ljudje so pač volili vsi, seveda demokratsko ali komunistično. Kdor ne gre volit, ne pošlje nikogar v Beograd kot zastopnika svtv jih pravic. On takorekoč pravi drugim:. 'Delajte z menoj, z mojim posestvom, z mojimi otroci, z mojo vero — kar se vam poljubil Mene to me skrbi l Zapomni si, slovensko ljudstvo — dokler ne greš na volišče do zadnjega moža in dokler ne izvoliš prav velike večine Slov. ljudski stranki ali Kmetski zvezi, tako dolgo ne bo bolje. 'To jo tvoja, ljudska stranka! Vse druge te ne razumejo! Ko boš imelo samo naše poslance, tedaj smeš nje dolžiti, če ne bo kaj prav. Dokler pa šo daš ka.i na druge, si samo krivo vsega, iT.ega se zavedal» to spoznaj ! Nevednost je najdražja reč. To se kaže še veliko bolj pri Hrvatih in Srbih, iTam še manj vedo, zakaj volijo raffikailce, demokrate, Radiča itd. Treba bo čakati morda dolgo, da se izučijo. Toda mi moramo vztrajati! In Če bi bilo treba iti volit desetkrat, pojdimo in volimo vsi in volimo vedno enako samo našo Ljudsko stranko Bomo pa potem s tem večjim prepričanjem šli v boj za svojo pravico in bomo z večjem veseljem uživali sa V svojega truda in svoje zveš tobe! Zapomnimo si pa dobro: volilna pravica je lahko za nas čarobna palica, s katero si ustvarimo lepo domovino, lahko pa je tudi brezovka, s katero se sami tepemo. Sami si bodemo priborili dobre čase, sami pa smo tudi krivi slabih. Kakoršni rodovi, taki .vetrovi, taki tudi poslanci, take postave in take države! Politični pregled. KRALJEVINA' SHS. Naš beograjski ministrski svet je bil zadnji čas zaposlen z imenovanjem raznih radikabm-demokral-skih kraljevih namestnikov. Sedaj, ko so končana ta imenovanja, pa premišljujejo naši ministri, kako bi rekonstruirali pokrajinske vlade. Poverjeništva bodo izginila in na njihovo mesto bodo stopile delegacije posameznih ministrstev z načelniki, ki bodo menda tudi politične osebnosti. Trgovinska pogajanja mecl našimi in italijanskimi delegati, ki so se vršila v Beogradu, so končana, U-speh in rezultat teh pogajanj se po balkanski navadi prikriva. Novi zagrebški kraljevi namestnik Jura/ Demetrovič je že zaprisežen in ga bo danes, ustoličil sam minister Pribičevič, ITALIJA’. O. morebitnim skorajšni krizi Bonomijevega kabineta nam poroča časopisje, ker vladi ni zasigurana ve' čina. Bivši ministrski predsednik Orlando stopa zopet v ospredje. Italijanski ministrski svet se intenzivno bavi z vprašanjem pripadnosti baroške luke. Ministrski pred sodnik in zunanji minister Torretta sta za priznanji rapallske pogodbe glede Baroša, IRSKA. F' o g a j a n j a med irskimi sin-iajnovci in Lloyd Georgem za vzpostavitev trajnega miru med Irsko in Angleško so se že pričela v Londonu. Politična poročila. p Pasiceva vlada v opasnosti. V vladnih krogih pričakujejo z veliko bojaznijo razvoj nasprotstev med vladnimi strankami. Čeprav je situacija navidezno mirna, je opažati, da vlada izgublja svoj teren in svojo večino. Prvi udarec bo Pašičevi večini prizadela glavna skupščina muslimanske organizacije v Sarajevu, ki se vrši danes, dne 15. t. m. Ker je gotovo, da bodo na tej konferenci padli muslimani-vladinovci, bosta vztrajala dr. Karamehmedovič in dr. Spaho pri svojih demisijah. Ako bi se to zgodilo, bo celi kabinet podal svojo ostavko, ker bi v tem slučaju opozicija res bila prevelika. p Kmetski tabor na Hardeku pri Ormožu za oel ormoški okraj obeta biff sijajna manifestacija Slov« ljudske stranke. Na taboru govorijo poslanci Jugoslov. kluba iz Beograda, prot. Vesenjak in drugi. S taborom bo tudi združena velika narodna veselica z raznimi zabavami. Svira polnoštevilna slovita godba iz Svetinj. Zvečer pa bo električna razsvetljava in kino. Gosp. Hanželič, pri katerem se vrši ta ceia prireditev, se pripravlja z vso vnemo, da bo goste dobro postregel. Somišljeniki in somišljenice SLS iz celega ormoškega okraja prihodnjo nedeljo dne 17 julija v Ormož, Začetek slavnosti popoldne ob treh. p V Svetinjah pri Ormožu priredi narodni poslanik prof. dr. Hohnjec v nedeljo, 24. julija po rani maši, t. j. ob pol 8. uri na prostoru pri cerkvi javen političen shod. Vabljeni somišljeniki iz svetinjske in sosednjih župnij! Pnevne vesti. d Princ Jurij v Beogradu. »Slovenec« poroča iz Beograda, da je ob priliki svečane službe božje v Saborni cerkvi princ Jurij zastopal prvikrat po ujedinjenju vladajočo dinastijo. Oblečen je bil v častniško uniformo. Njegov prihod v Beograd je vzbudil velikansko pozornost, ker ni izključeno, da gre za važne spremembe v nasledstvu prestola. d Stojan Protio pride v Slovenijo! Odličen srbski politik in prvoboritelj proti centralistični ustavi Pašičeve vlade, g. Stojan M. Protič, pride za 3 dni v Zagreb, nakar bo odpotoval v Rogaško-Slatino. Ker se bo v Rogaški-Slatini posvetoval z odličnimi slovenskimi in hrvatskimi politiki glede sestave opozi-cijonalnega bloka proti sedanji vladi, pripisujejo njegovemu potovanju v Slovenijo veliko važnost. d Primorci, pozor! V anektiranem ozemlju postane italijanski državljan le tisti, ki je bil tam rojen in je postal tja pristojen pred 25, majem 1915.1 Pridobitev pristojnosti po službenem nameščenju sploh ni priznana, torej vsi uradniki, M so pod Avstrijo zgubili pristojnost v katerikoli sedaj v Jugoslaviji ležeči občini vsled na-raeščenja v kako sedaj v anektiranem ozemlju ležečo občino, niso jugoslov. in tudi ne italijanski državljani! Kaj bo s temi? Kaj pa z onimi, ki so sicer pristojni v anektirano ozemlje, ali ne tudi tam rojeni? Teh je ogromno število in kakor kaže, ni dosti upanja, da se jim podeli italijansko državljanstvo potom opcije. Ce pa imajo tak poklic, za katerega se zahteva državljanska pristojnost, se bodo morali izseliti. Kam pa? Naravno v Jugoslavijo! Ali stvar postane težavna z ozirom na to, da, kakor se sliši, so Italijani podaljšali opcijski rok do 51. decembra 1921, med tem ko zapade tukaj že dne 2, avgusta 1921, Ko bodo izvedeli, da niso * sprejeti za italijanske podanike vsled opcijske prošnje, bo tukaj že minul termin, da zaprosijo za jugoslovansko državljanstvo po opciji. Se več! Iz znanih razlogov se izselijo pa tudi iz anektiranega ozem. lja kar naprej naši ljudje, ki so postali vsled aneksije — samo po sebi — italijanski državljani, (begunski oz. izseljeniški vlaki zopet vozijo in bodo še dolgo vozili). Ker poteče v Jugoslaviji že v kratkem rok za opcijo na podlagi senžermenske pogodbe, kaj bo pa s temi ? Ali bodo morali ostati, italijanski državljani? Vsemu temu bi se v okom prišlo, ako bi podaljšali tudi v Jugoslaviji opcijski rok do primerne dobe, po Novem letu, ali še bolje, ako bi se roka sploh opustila, d Naš minister dr. Kukovec potuje, pa ne na svoje, ampak na državne stroške. Postranski zaslužek na izletniški rajži so mu razni žurnalistični ekspozeji. Med jugoslovanskimi časnikarji je g. minister dr. Kukovec znan kot najboljši predmet debat za žuraa-liste po svojih političnih ekspozejih in izjavah. d Ali to ni koritarstvo? Samo Slovenija pod polioajdemokratsko vladno šibo božjo jo bila tako srečna, da je bil šef sooijalne politike živinozdra-vnik — znana duševna votlina Dolle Ribnikar,: Za kravjo babico ni bil — ker je bil celo za ta posel prevotel, a pač pa za socijalno politiko, ker prištevajo demokrat je: stanovanjske, delavske in invalidne zadeve med živinske posle. No, Ljubljana je dobila kr. namestnika v osebi Hribarja, ki bode likvidiral ljubljanska poverjeništva. G. Ribnikar bi moral zopet h kravam, kamor spada po svojem študiju in poklicu. Se žival spraviš težko od polnega korita, kaj šo le enega Ribnika- rja, in tega dejstva so se zavedali tudi naši goiieajdemokratje in imenovali g. Doličta načelnikom oddelka za so-eijalno politiko v Ljubljani v četrtem činovnem razredu. Od štirinožcev pa kar po par mescih do činovnega razreda sekeijskega šefa, tak avanzma je mogoč samo pri poiicajdemokratihl d Kake časti prinese, človeku — glasovanje za ustavo, vidimo lahko na samostojnem dr, .Vošnfaku. Z najvišjega političnega mesta se mu očita, da ni usposobljen za poslanika, ker., ne zna molčati in rad blebeta, o čemur bi moral molčati kot diplomat, Povda-riti moramo, da dobi Praga od naše kraljevine za poslanika v osebi g. dr. .Vošnjaka eno čis o navadno samostojno klepetuljo. No, pa nemožato jezičnost bi še spregledali dr. Vošnjaku ko bi 'posedal vsaj ono čednost, ki je prvi pogoj možatosti — resnicoljubnost. In baš ravnokar omenjena moška glavna čednost se je pri dr. Vošnjaku že davno pretvorila v zavedno govorjenje neresnice (recte: laži). In baš pečat lažnjivosti so pritisniti dr. .Vošnjaku njegovi lastni stanovski kolegi, 2ti po številu. Doslej g. samostojt-ni dohtar ni mignil niti z mezincem , da bi .vsaj poizkusil se oprati trditve, da on poslanec, profesor, doktor ter sedaj praški poslanik ni mož javnega govorjenja zavedne neresnice. Da je dr, Vošnjak diplomatska klepetulja, da je mož javne neresnice, vse te ogabne lastnosti so znane beograjski vladi, a kljub tem dejstvom je ministrski svet imenoval dr. Vošnjaka praškim poslanikom, .Vošnjakovo imenovanje je višek javnega priznanja za klepetavost in laž od najvišje strani. Lepa naša domovina! d Intrige demokratov in potrditev ljubljanskega župana. Listi so prinesli vest, da je g. Anton Pesek potrjen za ljubljanskega župana. Potrdil ga je ministrski svet, katerega se pa dr. Kukovo c ni udeležil. Ko je dr. Kukovec pNšel drugi dan v Beograd, je ugovarjal proti sklepu ministrskega sveta, da je izvolitev ljubljanskega žu pana potrjena. Miadoliberalei so pripeli z ogabnimi intrigami in se ne o-zirajo na sklep načelstva JDS, po katerem se izvolitvi ljubljanskega župana no sme delati nikakih zaprek. Dopisni urad ljubljanski pa sedaj popravi» vest o potrditvi ljubljanskega župana, ker so je baje zgodila „pomota“ uri transmitiranju iz'Beograda, o-ziroma Zagreba. „Jugoslavija" pa je mnenja, da’sloni ta „pomota“ na raznih spletkarijah liberalnih mladinov, G, Pesek je bil potrjen, toda demokrati bi ga, z intrigami in podlostmi radi onemogočili. Upajmo, Ida pride čas, ko bo ljudstvo z mogočnim udarcem pobilo gadjo zalego policajdemokracije! d Celjska »Nova doba« molči kot grob o tatvini v dr. Kukovčevi prazni vili nad Grenadirjem. Opozarjamo celjski stanovanjski urad ponovno na ministrsko preziranje stanovanjske naredbe sicer bomo segli malo globlje, kar ne bo po volji ministru socijalne politike in njegovemu klopotcu »Novi dobi«. d Zupani v slovenjgraškem okrajnem glavarstvu. .V političnem okraju Slovenjgradec se je izmed 42 občin vršila volitev župana v 89., Izvoljenih je v 21 občinah pristaš SLS, 9 SKS, 1 NSS, 3 JDS, v, 2 je ugovor, v 2 Š0 volitve niso izvršene, v 1 pa so razpisane nove volitve. SLS ima torej že sedaj v tem okraju nad polovico vseh županov, dobi jih pa še 3, tako da bodo županovali pristaši SLS v 24 občin ah.- d Razveljavljene občinske volitve. M občinah Sv, Miklavž pri Mariboru in St, Janž na Peči pri Jelenju so občinske volitve razveljavljene. d Nekaj resnice o volitvi zrkovš-kega župana. Mešana družba demo -kratov, samostojnežev, socijalnih demokratov in komunistov si je izvolila za župana občine Zrkovce pri Mariboru g. Alojzija Sela, katerega je poprejšnja vlada za Slovenijo iz stvarnih in tehtnih razlogov odstavila od županstva, ker je bil za časa stare Avstrije velik prijatelj vseh nemških oblasti, nemškomisleč in je radi tega narodno zaveden del občanov, takega župana odklanjal. Ali g. Sel, ki se je poprej podpisoval „Seli“, je postal s pomočjo Maksa Zemljiča prav pristen narodni ak. Akoravno je oni del občanov, ki je pod staro Avstrijo in pod njegovim županovanjem zavoljo švoje- ga .slovanskega mišljenja in narodne zavednosti najbolj trpel, pri okrajnem} glavarstvu deputativno protestiral —. proti njegovi potrditvi, glavarstvo pasi vendarle ni vzelo ugovora na znanje.* J emu se je tembolj čuditi, ker je da * putacija opozorila na dejstvo, da je občina Zrkovci vložila proti g. Selim tožbo pri okrajni sodniji y Mariboru^ Sel si namreč lasti občinsko zemljišče. .Vsakemu pravno mislečemu človeku se zdi potrditev g. Sela županom tako dolgo nemogoča,' dokler ta pravda ni končana, kajti od Sela in nje» gove „nepristranosti“ v tej zadevi nt pričakovati, da bi zastopal svoje lastne koristi in koristi občine ob enem: Da b' g;. Sela rešili iz tega, njemu gotovo neprijetnega položaja, begajo sedaj njegovi privrženci občane s tem, da jim predočujejo velike stroške ia pravde m pobirajo podpise, da bi SQ stvar pokopala. Čuditi se je le, da &t >i,el nima toliko značajnosti in pošle* nega čuta v sebi, da bi se sam umaü nil, dokler ta zadeva ni rešena. Opozarjamo politično oblast še enkrat na uečuven škandal* ako bi se g, Sella potrdilo kot župana, dokler se ne u * gotovi, da-li si je lastil občinsko imetje alt ne. d Proslava novega obč. odbora v Laškem. Dne 7. t. m. se je zbrala н Delniški pivovarni izbrana družba laških liberalcev. Menda v ponovno proslavo občinskih volitev. ,Tamkaj se ja do bele ga jutra pilo, Hudomušnež trdi, da so tam zagivali dividende, pa ne lastnih, Ker se je družba pivožeU» nih politikov vrgla prav pošteno na gj atis-givo, jim jo isto menda preki -pelo in* začela so pend iskriti jezika* vanje, psovanje in napadanje o ten«» kdo od njih je največji nemškutar. Ce prav si je pri tej debati lahko cela uružbi? podala složno roko, se je pvi' izziT':Ujiu odlikoval g. davčni nadupca' vitolj Emil Pleskovič in dolžil navzoča učitelje in uradnike nemčurstva, Pr» prenaglem izbruhanju je pa čisto pozabil na sebe in na ;ste Čast ko ša je v nemškem „Liedertafel“ prepeval nemške pesmi, ko je še podpiral Sii-i-marko ali volil proti slovenskim kandidatom Mravlagge v občino itd,, kaz? jo temu nacijonalradikalcu JDS men» da pošlo iz spomina. Končno se je pa dražba prav pošteno sprla, pa kaj to, samo da mi živimo in komandira» mu. L*cer so pa gospodje lahko uver* jeni, da bilježimo to samo kot kroni.* sli . . .• d Občni zbor „Kmetijske županske zveze" bo v nedeljo 14. avgusta 1921, v knjižnični dvorani Jugoslo* vanske tiskarne v Ljubljani, ob 11, liri dop. Dnevni red: Poročilo načelstva, poročilo tajnika o poslovanju m finančnem stanju, voMtve novega od» bora, sprememba pravil, razni predlogi in nasveti. Po par* 10, 'dr. pravil občni zbor veljavno sklepa, če je navzoča desetina vpisanih članov. ti Obsodbe vredna površnost davčnih uradov. Iz Slovenskih goric ja iavništvo SLS v Mariboru dobilo ta dni številne pritožbe o iztirjevanju da* vkov po davčnem uradu v Mariboru* Na stotine posestnikov, ki so že mesca aprila, maja in junija, po položni -eah davčnega urada plačali velika svote zemljiškega in 'drugih davkov * so deležni sedaj etan za dnevom milostljivega obiska davčnih eksekutorjesse »Višjo finančno oblast bo gotovo zanimalo, da je bila eksekucija domala v vseh teh slučajih neopravičena, Ker so doiični davčni obvezanci gospodu eksekutorju, ki se je 'delal zelo oblast» nega, dokazali s potrdili v rokah, da so dotične svote že pred tedni, oziro -ma mesci pošteno plačali. Ljudstvu se prizadenejo s tem nasilnim nastopanjem velike sitnosti, Mi vemo, odkod da prihaja ta površnost. Mnogi mladi gospodje morajo (! ?!j seveda posvečati svoje moči za liberalno agitacijo, za sokolske zlete, tako da nimajo Časa, niti vknjiževati tega, kar so davkoplačevalci vplačali. Res, prav turško — balkanske razmere!. d Matura na mariborski gimnaziji se je vršila od 7* do 14. t. m. Ma* turiraJi so najprej gojenci vojaške; realke. .Oglasilo se jih .je 13. Izpit so a vspehom prestali: Bazi jan ac Martin* Bekurci v Slavoniji, Bestall Oskar, Zat greh, Fenz Rud., Petrovaradin (z bä* liko), Gašič Leon, Sarajevo, Hadži* husejnovič Safer-beg, Konjiča, Mar* kič Bogomil, Zagreb, ШефгдаЦ, Зш** 4ko, Grosuplje, Piki -Edvard, Sv. Pavel pri Preboldu, Skarlovnik Vladimir* Blanca, pri Rajhenburgu, Simič Marko, Vinkovci, Nato so napravili zrelostni izpit sledeči gimnazijski abitur-jenti: Ašič Maks, Gorica pri Rajhenburgu, Avsenak Franc, Rajhenburg, Beriic Leon, Gorica (Jul. Benečija), z odliko, Cašl Fran, Podhum (z odliko), Deržečnik Josip, Arlica (z odliko), Drvodel Alojz, Grua, Ferlan Alojz, Maribor, Janžekovič 'Janez, Zagojiei (z odliko), Jug Vinko, Sv. Miklavž (z odliko), Kajnih Zdravko, Ptuj, Lovrec Mirko, Olimje, Peitler Alojz, Kimicn, Planinšek Odon, Šoštanj, Prah Karol, Črna, Preae Jožef, Moškanjei (z odliko), Rosina Fedor, Maribor, Schneider Josip, Cezanjevci, Simonič Anion, Konjice, Stupan Bogomir, Celje, Tominšek Teodor, Kranj (z odliko), Repič Franc, Kutiuči (z odliko), Si-janec Franc, Poljčane, Stupica Marijan, Ljubljana (z odliko), Tiplič A-dolf, Sv. Lenart v Slov. gor,, Vetrih Franc, Gradiška v Jul. Benečiji,, Vatovec Franc, Gradiška v Jul. Benečiji (z odliko), Verhovšek Adalbert, Studenci, .Vrhnjak Vinko, Pameče, Zupančič Radovan, Ptuj, Zgur Maks, Sežana v Jul«. Benečiji, K izpitu se je oglasilo 34 kandidatov. Od teh jih je 10 napravilo izpit z odliko, 17 soglasno, 4 z večino glasov in trije so bili zavrnjeni za pol leta. Od abiturijen-tov se jih posveti bogoslovnim študijam 5 (med temi trije odličnjaki), pravnim 7, ülozofskim 5, medicinskim 4, tehniškim 2, gozdarstvu 3 in raznim drugim poklicem 5, Komisiji je predsedoval vladni svetnik dr. L. Požar. d Proslava Korenove stoletnice. -Iz Ponikve ob južni žei. nam pišejo: V nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. se vrši tukaj Kocenova slavnost. Tukajšnji občani hočejo proslaviti svojega vele-zaslužnega rojaka Blaža Kocen, duhovnika, gimnazijskega profesorja in svetovnoznanega kartografa. Letos je namreč stoletnica njegovega rojstva, rojen je bil dne 24. jan. 1821, in obenem SOletnica njegove smrti, umrl j{ dne 30. maja 1871/ Dopoldne se proslavi njegov spomin v župnijski cerkvi, kjer bo ob 10. uri zanj slovesna sv. maša. F’opoldne ob %4. uri pa se vrši velika slavnost na njegovem rojstnem domu v Hotunjem: odkrije se mu spominska plošča in ljudski govor nik opiše njegovo življenje in njegove delovanje. Potem se vrši ljudska ve» selica, katere čisti dobiček je namen jen deloma za Jugoslov. Matico, delo ma pa za ljudsko knjižnico, ki se namerava osnovati v. Ponikvi v trajen spomin učenega rojaka. K tej znameniti slavnosti se prijazno vabijo domači ih sosedni občani, duhovsko in svetno izobraženstvo, zlasti slovenska društva. Kdor želi na dan slavnosti o beda, naj to javi odboru Kocenove sla vnosti v Ponikvi. — Ne pozabimo svojih velikih" mož, ki so nam delali čast pred celim svetom!, Proslava rojstnega dne Nj, vel. kralja Petra v Ptuju. Sinoči baklja-da. Ptujska godba, vojaštvo. Sokolske ‘koračnice, sokolske pesmi. Danes ob t0. uri vojaška parada. Pri delilaciji Selo zlato. Zgodba s Pohorja. — Napisal J. T. (Dalje.) „Zanimajo me stroji in kolesa“, je -dejal m se predstavil, „pa sem si ho-tel nekohko ogledati vaš mlin,“ Mladi Smrekar mu je prijazno podal roke- „Poznam vas! Sestra mi je pravila o vas in da ste ji gori v soteski rešili življenje. — Anica!“ je zaklical v mlin, „Gospod inžener Gornik je tukaj» — Ali hočete videti naš mlin še tudi od znotraj?" ga je vabil. Zarek sreče je zasijal na otožnem -Aničinsm obrazu, ko je vstopil gospod Andre?, V, srce se mu je zasmilila in sočutno je gledal njena bleda lica tei njene žalostne oči in iskal priložnosti da bi z njo govoril. Ogiedali so si mlin, potem pa sc sedli aa klop pod košato smreko. Andrej' jo pravil o mlinih z električnim obratom, ki jih je videl v tujini. „Tu Ш prt ni daleč čas“, je dejal, „to se ne bodete več mučili s težkimi falclji 3! Solino M mlinu in jih spet s svira 'godba izključno le sokolsko ko račnico. Dobil sem vtis, da je vse: skupaj sokolska prireditev. Li moro pri dauih razmerah (kot je defilacija) sodelovati Orel v kroju, kot deputant, kot želi to za državne praznike OZ? Takrat radi posebne zapreke Orla. ni bilo zraven v kroju! Danes popoldan in zvečer bo fregata in ples na otoku sredi Drave. Da bo vse sokolskega značaja, ni potreba omeniti. Ge pa ne bo, poročamo! d Občni zbor Bralnega društva v Št. liju v Slov. gor. V nedeljo 10. t. m. se je vršil občni zbor tukajšnjega izobr. društva, Obilna udeležba iz vseh slojev je pokazala, kako zelo se zanimajo vrli Št. Iljčani za izobraževalno delo. Izvoljeni so bili enoglasno stari odborniki v nov odbor, ki jamči, da bo še društvo zanaprej tako lepo delovalo. Kot zastopnik SKSZ, je govoril dr. Jeraj iz Maribora. d Za kaplana v Smart in pri Velenju pride č. g. Simon Simone, kaplan v Dramljah. d Požar. V četrtek, dne 14. t. m. zjutraj ob 2. uri je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnice Marjete Mandl pri Sv. Križu nad Mariborom. Rešili so edinole govedo, dve svinji in premičnina je zgorela. d Zanimivosti od Sv. Marjete pri Muškanjcili. Pretekli četrtek smo imeli sv, birmo. Cerkvena slovesnost se ie izvršila nad vse sijajno. Knezoškom, so sprejeli ob farni meji Orli-jezdeci•« Blizu cerkve se je izvršil slovesen po-arirav* Domači župnik, vsi župani, načelnik moškanjskega gasilnega društva, šolarji in voditeljica Mar. družbe so pozdravili knezoškofa. _ Na dan sv. birme je blagoslovil pnevzvišeni kne -zoškol tudi dva nova bronasta zvona. Farani so z veliko požrtvovalnostjo zo pnt spravili del tega, kar je Avstrija vzela za ničvredne papirje. .Vsi so tekmovali v darežljivosti in kazali vnemo za cerkev in čast božjo. Posebno se je zopet odlikovala rodbina Miklo-va. Žrtev je tem večja, ker so morali preteklo leto farani popraviti tudi še župnišče, ki je že naravnost razpadalo. *■— V nedeljo pred birmo je bil za faro vesel dogodek, ker smo slovesno prepeljali zvonove iz kolodvora v Mo-škanjcih k Sv. Marjeti. Sedaj zvonovi že «zvonijo, in proč je tista žalostna tišina, ki je vladala med vojsko. — V našem društvenem življenju vlada tudi svež duh. Domača posojilnica vzorno posluje, podružnica Kmet. družbe dobro deluje, obnovljeno gasilno društvo v Moškanjcih kaže vnemo in veselo vežba, kakor pred vojsko. Pristopilo mn je mnogo mladih članov. Naš Orel pa je smelo dvignil svoja krila, ter, vidno napreduje po številu in izurjenosti. Ase je lepo-in veselo, pogrešamo le še društveni dom, kjer bi društva imela lastno streho in prostor za poagne in zabavne prireditve, posojilnica lastne prostore in organist stanovanje- Tudi to bo sčasoma, ker naša marjetska žilavost In vztrajnost vse ovire premaga. d Usodepolna nevihta pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Bajnolepo je vzhajalo solnce 14. t. m., a oznanjalo je S težavo spravljali v breg in izgubljali dragoceni čas in drage delavske moči — ko vam bo mlel mlin na dvorišču in ga bo gonila elektrika in gonila poleg še tudi vse druge stroje in vam povrh še svetila —!“ Z živim zanimanjem ga je poslušal Janez ki ni bil prav nič podoben svojemu ošabnemu, osornemu očetu, ir tudi Anici se je vrnila rdečioa v lice, iz oči pa ji je sijal ponos in še nekaj drugega in bistro Andrejevo oko je vse te spremembe kaj dobro opazilo. Ko so se poslavljali, šele 'Anica za trenutek pomudila pri 'Andreju. — Prijel jo je za roko in ji šepnil: „Gospodična Anica, ako sem vam tedaj storil kako uslugo — izpolnite mi eno prošnjofj Eridite prej kot mogoče gori v sotesko! Govoriti moram z vami!. .Vsak popoldan me najdete!“ Boječe je gledala predse in nalahno zardela. Nato pa je rekla: „Pridem jutri popoldan.“ In prišla je. Otožna je bila in muka n je bilaj brati na licu. Dobro je veflel Andrej, kaj ji teži dušo, pa ni si upal, dotakniti se nje- svojim krvavim sijem nesrečo. Od severozahoda se je črez Slovenske gorice razlila silovita nevihta, spremljana od silnega treskanja in grmenja. Ozračje jo bilo čudovito mirno ves čas, kar je bobnelo v višavah. Pri Sv, Duhu je šel Franc Krajnc, brat kaplana Jožefa, z motiko delat jarek, da bi voda lažje odtekala od kapa, kar se zablisne, trešči in udari naravnost v njega, K sreči je ostalo še nekaj življenja v njem. Skoraj isti čas je treščilo v hišo na Sovjaku, ki je pogore’ la. Pri Kranjčevih pa strela ni napravila druge škode kot to, da je steno malo opraskala. Dal Bog, da bi nesrečni Tone ostal pri življenju! Na 201etnico Podravske podružnice Slov, plan, društva, M se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 7. avgusta v Rušah se bodo tudi sestali vsi mučeniki iz leta 1914. d Že pričenjajo! »Hrvat« poroča, da izdaja direkcija državnih železnic vozne listke brez latinskega besedila s sledečo označbo: „Сремска Митровица— Сисак II.Тсл. Дин. 72.00“ (Sremska Mitrovica— Sisak II. ki. din. 72 00). S takim počenjanjem pač policaj demokracij a na Hrvatskem ne bo utrdila državne misli. d Kaj je z novim viničarskim redom? V Mariboru se je vršila svojčas dolgovezna viničarska enketa, ki ie rodila novi viničarski red, katerega so podpisali vsi zastopniki, ki so se udeležili enketc. Mariborsko glavarstvo je poslalo novi viničarski red ljubljanski vladi in ta pa beograjski v potrditev. Iz Beograda pa« viničarskega reda ni nazaj in ga tudi ne bo, ker jo g. mesar minister Pucelj proti temu redu. Pa s© bahajo samostojni, da so tudi stranka obrtnikov, maJih posestnikov in viničarjev — seve, samo na jezičku v Sloveniji, v Beogradu pa stranka mesarjev, mešetarjev, izvozni čar je v in drugih ljudskih pijavk* kar nam potrjujejo samostojne intrige proti novemu viničarskemu redu,. d Poziv vojaškim obveznikom. Deželna vlada za Slovenijo je določila, da se morajo zglasiti pri občini svojega bivališča vsi moški, ki so rojeni leta 1871 do vštetega leta 1898 in sicer se morajo zglasiti rojstni letniki 1871 do vštetega 1888 med 17. julijem in 17. avgustom t. L; rojstni letniki 1889 do vštetega 1898 med 18. avgustom in 18. septembrom 1921. Kdor bi se pravočasno ne zglasil, bi ga zadela kazen od 100—300 dinarjev ali pa z zaporom do 30 dni. d Francija poklonila našemu regentu lahko križarko. Francoski poslanik Simons na beograjskem dvoru je našo vlado obvestil, da je Francija povodom neuspelega atentata poklonila regentu Aleksandru lahko bojno križarko »Vedeta št. 3«, ki je bila svojčas štacijo-nirana na Krfu. Francoska vlada je izbrala to ladjo baš radi tega, ker se je regent na njej odpeljal 1. 1916 iz Krfa v Pariz. d Proti komunistom. Lov na komuniste in preiskava proti zaprtim komunistom se nadaljuje s polno pano. -Neka posebnost je, da vsi zaprti komunisti izjavljajo soglasno, da so napad na regenta povzročili komunistični poslanci, dočim ti poslanci odločno nih bolečin, Rad bi jej bil kaj povedal, čemu jo je povabil — pa resnobni in odločni Andrej je postal plah in boječ. Po ovinkih je začel o svojem življenju, c svojem delu in bogastvu, o svojih načrtih, ki jih hoče izvesti v domovini, govoril ji je o svoji osamelosti in da mu je dolgčas. „Ali se kmalu spet vrnete v. Ameriko?“ ga je vprašala. „Ne vem“, je dejal, „to. zavisi od — od okoliščin. Bi vam težko delo, če bi kmalu odšel Za hip je molčala in gledala proti potoku, nato pa se mu je otožno na smeimiia, rdečica jo je oblila in v zadregi mu je rekla: „Ali ne bodete počakali in — n preje' poskusili, če bi se morebiti u tegnilo izpolniti prerokovanje planinske vile — ?“ Andrej se je nasmehnil, „To. ej zares tako trdno verujete ? tisto prerokbo?.“ „Trdno sem prepričana, da bodi prišel eden iz našega ali iz Gornikovega rodu, ki bo našel zlato in ki bc Izpolnil vse, kar, je vila prerokovala. Andrej Jo 'je bistro pogledal. zanikajo vsako krivdo» Tako n. pr, stat bila dne 13. t. m. zaslišana nek Duš* Kosti:': in Andrija .Valenta» Oba sta iz* povedala/ da sta bila v zvezi z zapr-* um posuti)cem Čopičem. Nadalje sta’ oba zaslišana komunista navedla cela vrsto oseb v Beogradu in v. Novemsa-du, ki so bile zapletene v to zaroto« Andrija Valenta je prostodušno izjavil, da mu je bila poverjena važna nat loga, kajti nosil je poročila med Nov* Sadom m Beogradom, Ministrski predi seđnik Pašič je poslal vsem onim vojakom, ki so bili ob priliki napada гац jeni, vsakemu po 30U dinarjev. Zdrav stveim stanje ranjencev se polagoma boljša, d Pravoslavna propaganda- Dna č- in 6, julija t L se je vršila y Lju-lovlju na Moravi (Češko) velika sveča Host ecnoslovaške „narodne“ cerkve * na kateri je bila prečitana spomenica Srpsicega pravoslavnega sinoda, M spomenici se naglaša, da je čehosiov« narobna cerkev priznana kot posest-rinska veroizpoved in da srbska pravoslavna cerkev želi, da postane nova posestrima čimprej tudi avtokelal-na. Mecl pravoslavnim škofom Dosite-jem in predstavniki čehoslovaške narodne cerkve se je svojčas ugotovil sporazum, po katerem bodo v Beogradu posvetili prvega škofa čehoslovaške cerkve Slovesnosti se bodo udeležili bolgarski, rumunski in srbski ško-Ije. Občnem bodo proglasili M, I. Husa za svetnika, kar je zbor sprejel z velikim odobravanjem. —■ O vseh teh namerah pravoslavne hierarhije, ki prav močno smrdi po „klerikalizmu“* nam liberalno časopisje prav nič ne poroča. Vsa ost je naperjena edinole proti „črni internaeijonali“, „brezdomovinskem klerikalizmu“ itd. — Pravoslavnega „klerikalizma“ seveda na vidijo!, Hinavci! d Resni nemiri v Bolgariji. Dunajski listi poročajo, da so po vsej Bolgariji izbruhnili resni nemiri, ki jih pripisujejo od boljševikov nahujskanim seljakom. d Pozor vinogradniki! Na grozdju se pojavljata plesnoba in paiež! Svetuje se, da takoj temeljito poškropite isto z galico, kateri ste pridjalS razen apna še na vsakih 180 litrov škropiva po 1 kg salejidina. Ob trajno solnčntem vremenu požvepljajto grozdje dobro še s fino zmletim (ventili ranim) žveplom. Za okoliš Zvezo kmetijskih podružnic za ptujski okraj ima v zalogi salejidin, in tudi žveplo ter galico Kmetijska zadruga v Ptuju. g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 151 do 153 jugoslovanskih kron* za 10Q avstrijskih kron je pla* čatl 21 It do 22ü, za 180 čehoslovaških kron 210 in za 100 laških lir 714 do 717 jugoslovanskih kron. Iz Maribora. d „Tabor“ je začel citirati „Slo» venca“ iz leta 1916 pod zaglavjema „Tempora mutantur. . . .?“ Gospodi o* krog tega lista svetujemo, da takoj neha, ker. sicer bomo začeli s citati izj „Slovensk, Naroda“ in bomo taborite; ravnotakc ugnali, kot smo pred «nekajj „Kolikor se spominjam, so že itak! vsi pogoji izpolnjeni: železna kača se( ovija krog sveta, železni pajek je razpredel svoje niti po vsej zemlji. —< Gospodična, nekaj mi prikrivate. Ede« pogoj je še stavila vaša vila in vi m| ga nočete povedati!“ öe močneje je zardela in v zadr® gi sukala predpasnik med prsti. „Ali se tisti pogoj tiče morebiti —r лаз?“ jo je vprašal, „Mene?“ Pol otožno, pol šaljivo j«! ga pogledala. „Mene ne! Tiče se tis» tega, ki hoče najti zlato!“ Andreju je hitreje udarilo srce. „Gospodična Anica! Žalostni ste* vem, kaj vam teži srce! Tudi slutim, da upat: iz kakršnegakoli vzroka n« rešitev iz svojega težkega položaja, če bi se izpolnilo, kar vaš rod že toliko let pričakuje, »Tudi jaz verujem v prerokbo, četudi jo gledam z drugačnim? očmi nego vj. — Anica, povejte mi -* kaj na« storim — vse moči bom zastm-vil, če vam morem pomagati. Morebiti pa najdete vi spet srečo in veselje —» jaz pa 'dragocen zaklad!“ I i , (Dalje prihodnjiki [ mesci g. starosto dr. Tavčarja. Gosp. »Voglarju pa tudi ne bo ljubo, Če pridemo na dan z dejstvi njegovega protislovenskega delovanja izza šentpavelske dobe. Mi bomo samo končali in zapečatili kar je začel „Tabor“ pod duševnim vodstvom pcoL Voglarja. d Zanimivo statistiko o številu policijskih stražnikov in detektivov v Mariboru sedaj in nekdaj nam obljublja naš prijatelj. d Akt o potrditvi župana Grčarja, še baje do danes ni dospel v Maribor. iAli ima tudi tukaj celjska kukavica svoj kljun vmes? d Velik delavski shod priredi naše krščansko-socijalno delavstvo danes ob 8. uri zvečer v dvorani JSZ., Splavarska ulica. Govorila bosta poslanca dr. A. Gosar in Jože Gostinčar. Delavci in somišljeniki naše stranke iz srednjih slojev, udeležite se shoda v obilnem številu! d Vojni davek. Mariborski trgovci in obrtniki so sklenili vposlati v Beograd odposlanstvo, ki bode pri finan čnem ministerstvu osebno protestiralo zaradi naloženih visokih vojnih davkov. Vsi prizadeti se toraj pozivajo, da takoj in najkasneje do sobote, dne 16. t. m., predložijo gremiju pismeno slučaje, ki pridejo kot krivično obda ven e v poštev. d Kegl j iški klub vabi prijatelje ke gljanja, da pridejo danes petek zvečer na kegipški večer v Plzensko restavracijo. d Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico ima svoj redni občni zbor dne 17. julija t. 1. ob 9. uri predpoldne v veliki Götzovi dvorani. Na dnevnem redu je med drugim volitev novega odbora in predavanje predsednika zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. d Ogledovanje in premovanje konj za mesto Maribor se vrši dne 19. julija 1921 ob pöl 10. uri predpoldne na mestnem sejmišču. Brez potnih listov je prigon k premovanju zakonito za-branjen. Orlovski vestnik. o Konjiški orlovski odsek vabi na akademijo, ki jo priredi v nedeljo, dne 24. julija 1921 ob pol 4. uri popoldne v telovadnici deške šole v Konjicah. o Telovadni krožek Orlic v Studencih pri Mariboru ima v pondeljek dne 18. julija ob pol 7, uri zvečer svoj redni 'dekliški večer. Udeležite v za vso člane obvezna. Bog živi! Novejše. Dr. Korošec je odpotoval v Karlove vari. P a š i č je popolnoma ukreval. Zemljo rudniki So izdali proglas na ljudstvo, ki je naperjen proti demokratom. Oni, poverjeniki ostanejo kot oddeliti načelniki, ki imajo za svoja mesta kvaliiükacijo ., , ala tržni nadzornik Ribnikar! „Čuk“ in drugo. V naprednem jeziku se Je udomačila zadnji čas prav močno kratka in ■jubezojiva besedica „čuk.“ To je od tak cat, odkar je začel „Orel“ delati — preglavice takozvanim naprednjakom. Kaj pa je pravzaprav pravi čuk, ta imenitni ptic? Sel sem gledat v neko knjigo in našel, da je čisto nedolžna stvari ca, nam ljudem celo koristna, kei lovi živali, ki nam delajo le škodo. Samo bedaki in praznoverci se ga bojijo. Kaj pa more čuk zato, akc je od Boga postavljen za, čuvaja temne noči ? In kaj more zato, Če mu naša luč blišči? Kaj more človek zato, če so njegove oči preslabe in ne mo-cejo gledati v solnce, nebeško luč? Pa naj bo šala na strani! Slabo znamenje za srčno omiko naših nasprotnikov je, da so v njihovih ustih stalno psovke: čuk, far, sova in podobne. Nič lažjega ne bi bilo nam, kakor da izmislimo za Sokole in Sokoli ce tudi ravno take ali pa še grše psovke: smrdokavra, srakopei*, krokar, sraka morebiti z večjo pravico, kakor oni nam. In kaj bi rekli učitelji, gostilničarji, zdravniki, če bi za njihov stan postala kaka psovka tako. vsakdanja, kakor je za duhovnike beseda: far! Čeravno je v naših vrstah primeroma več preprostega ljudstva kot v nasprotnih, vendar take psovke pri nas niso v navadi, in to je naš ponos in naše veselje* in tako mora ostati i z an a pr oj. Berite nasprotno knjigo ali časopis, i.u videli boste, da mii teče beseda najbolj gladko in prijetno, kadar zmerja in zanikuje. Kadar je pa treba kaj dokazovati ali predlagati, začne postajati govor klavern. Narobe je pa pn naši knjigi, našem časopisu: če I napada koga, mu tako malo pristoja! j Kadar pa zida, nasvetuje, vabi, kako ! lahko je človeku pri srcu! j Kako se obnašajmo, kadar nas napada kdo s psovkami? j Dve temeljni pravili sta: ne se u-strašiu, ne strahopetno zalajati svojega prepričanja; kajti za resnico in za pravico je treba trpeti; drugič pa, ne se razburiti, ne povračati milega za ar ago tor povečati surovosti. Š surovostjo se nič ne dokaže in nič ne pridobi. Nasprotniki sicer dostikrat ravno s surovostjo odvrnejo koga od naše organizacije, a mi jih v tem pač ne moremo posnemati. Hudobnemu duhu je lastno, da grdo dela, misli in govori ; tako tudi njegovim pomočnikom i Ti Bogu in njegovih zvestih pa mo ra bit’ obratno, torej tudi besede dostojne Človeka kar groza obide, akc se dandanes vozi z vlakom, in mora poslušati to surovost, ki se tam siplje iz ust od vseh strani. Mislil bi, da tc ni vlak, ampak peklenska kletka ali pa norišnica. Kdor pa hoče braniti dobro stvari na; presedi sam sebe, nasprotnik;* :b; okoliščine, ter se po tem ravna. Včasih je prav dobro, takega gobeadaua osmešiti z dobrim dovtipom. Ge pa se dala omikanega, mu je najbolje reči: „Le zmerjajte naprej, če se vam 'epe zdi i“ Si am ga bo. Ce je čas, in so ljudje zato, sezi malo bolj globoko m prinesi dokaze, skušaj nasprotnika pr s vesfi do premišljevanja o pomenu ’organizacij, življenja, vere. Pokaži mu, kako puhlo in frazersko je njegovo go vorjenie- Drugič zopet je potrebno, ia ke reči povedati staršem ali predstojnikom, Kakšnemu majhnemu predrz-nežu je klofuta od resnega človeka dobro zdravilo in — hladilo. Pogosto je pa najbolje, take napade očitno in popolnoma prezirati. Ker napadalec samo čaka, da bi mu kdo dd&o\ eni, prepir ga veseli in zelo mo ugaja, če more koga jeziti. Ako se pa nihče zanj ne zmeni, mu postane naj-hujše, ker ne more kazati svojega zna nja in svoje jezične spretnosti. Peljal sem se z vlakom. Pri oknu je sedel nek monter, njemu nasproti pa duhovnik. Bilo je ravno pred volitvami, Monter je veliko govoril o tem, kaj je že vse videl in kako hudo jena ‘v. etn, „Vsi bi morali biti skuoaj pa bi si že razdelili. Zdaj pa imamu tobte .vrank: imamo čuke , . Tukaj je nehal; to je nameraval: je iti duhovnika. Sam se je držal modro kot osel na bregu, ženske so ponavlja T te besedo „čuk“, razne gospodične pa so hihitalo po kotih. Duhovnik pa je vejal mirno skozi okno. Monter razlaga: „No ja, čoka sem že videl, čuki so ru pri nas, orJov pa ni,“ Ljudje se pr*v potihoma smejijo in čakajo, kaj da i m duhovnik rekel, ki gleda skozi okno, kakor da bi mu bilo dolg čas. Monter še zbada : „Pa naj se kdo oglasi, če mu ni kaj pravi" Nič odgovora. in tako je bilo pač najbolje, za rejo Spretna mejcics perutnine in mlekarstvo se sprejme. Naslov v upravi lista. 390 Želim sprejeti službo pcčetnice kot strojepiska ali slovenska stenografinja ali kot korespodentinja. Več pove uprava «Straže». 1—3 393 (<1м«1>1а!кч ženska oseba, ЈсШОзШјГШ kije popolnoma vajena v gospodarstvu, v vino- sadje- in živinoreji, se išče za lepo posestvo v okolici Maribora. Nastop takoj. Naslov v upravi lista. 1 —2 399 Kuhanega masla kupi vsako množino po najboljši dnevni ceni K. Rebaus, pek, Maribor, Koroška cesta št. 24. T~3t________________ 396 1 eno in dmprežen If.. 7 lahki vozovi za voznike VUZj in platö-voz, 1 «gig» voz z opravo vred in konjem, skoro nov rezni stroj, zelo po ceni proda Franjo Ferk, Maribor, Jugoslovanski trg 3. 1—2 397 Poljedelske stroje kot mlatilnice, stroje za rez, gepli, stroje za rezanje repe, sadne stiskalnice, sadne mline, mline za mletje žita, črpalnike za gnojnico, šivalne stroje prodaja zelo po ceni, franko in za-carinano v Mariboru, 1 —2 398 KLEINEBEEG & Comp. Lipnica v Nemški Avstriji. izdetlov v Kresiniku Kristalna seda Glaufcerjeva sol kale. in krist. Grenka sol, prosta Pralni prašek Natrijev in kalijev soliter Zelena in modra galica Superfosfat Kalijeva sol Prstene barve Antichlor Chromkali Žveplena kislina Črnila v vseh vrstah in barvah Šlampiljska barva brez olja Gumi arabicum «Neosan» terpentinova krema za čevlje Modrilna esenca Črnilo za usnje 395 ES fz češkoslovaške tkalnice ravnokar došlo: Posteljnina, lepo pisana 76 cm široka 1 m 36 K, 120 cm široka 1 m 68 K. Inlet, roza 120 cm širok i m 78 K. Platno domače pristno, za rjuhe ali prtiče široko I48 cm, 1 m I30 K. Namizni prti, beli in barvani, z in brez frar.ž, šjroki in dolgi I50 cm t komad 150 do 200 K, Enaki prti 150 cm široki, 200 cm dolgi 1 komad 200 do 28o K, lanene brisače po različnih cenah. Ena jedilna lanena garnitura kot: 1 namizni prt in 6 servijetov v različnih cenah. Ena slamjača pristna 130 K, 1 cajghlače 140K, do 260 K, Ženske nogavice par 2o do 45 K, Obleke za dečke od 3 do 9 let 240 do 380 K. 1 tridelna žimnica (matraca) z atr:kcm'96o K. t žimnata podlaga (Drahteinsatz) 365 K. V , zalogi večja izbira hlačevin, j plavotiska, belega platna itd. 1 Vsakovrstne vrvi, kot za cerkv. zvonove, splave (tlose), seno, dvigala in perilo, konjske štian-ge in ujzde pri Alojzi) ^mnšelf, МггШег. Glavni trg It. 6. 318 Na stojnici pred tiskarno sv. Cirila v Mariboru se bo od sobote dne 16. julija t. 1. naprej prodajalo prvovrstno goveje meso kg po 18 K telečje meso kg po 14 K in 11 K Manj kakor 1 kg se ne bo prodajalo Starorenotairana tvrdka Alojzij Zoratti cerkveni poziatar, .specialist v restavriranju 'oltarjev, kipov, umetnin itd. se priporoča čč. duhovščini za naročila. Mojstersko delo. Zmerne cene. Skladišča poljskih križev in 7—-los razpel, 254 MARIBOR, Strossmajerjeva 3. naj poskusi, in prepričal se bo, da se kapi: 390 fnserirajte v Straži! Prvovrstni trapistov skl S I R se dobiva pri Somišljeniki darujte za sklad KZ. FBMC KBAJfJC, slikar 329 MARIBOR, Cvetlična «lic» S. Absolvent monakovske in dunajske umet. obrtne šole. Izvršuje slikanje sob, napisov, pokrajin, dekoracij in portretov po ceni. Spodnještajerska ljudska posojilnica Stolna ulica štev. 6. v Mariboru ras, zadr» i neom» zav. I Ш Obpestvje Tsrlogr© po ■ 4 % in 4 Va% Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo Ш brezplačno. 34 Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vmegradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. Siaiemlfdbal ЈзЖа&таЈ® Kdor ns verjame, Klobuke, - penilo, V -ÄefeirlJ«, <3.о2ко1ем.хсе, potov, iscže.ie, toxic-ice 2«, trg- . in razno galanterijsko blago najboljše in najceneje' pri tvrdki lakob Lah, Maribor, Slavni trs 2. LIVARN 1 ZA ZVONOVI 8N KOVINI POPRE] ВЕЈШД simi MARIBOR : KOPALIŠKA ÜUCA S je zopet v obratu! CERKVENE ZVONOVE izdeluje surove Htve v vseh kovinah In zll?-vtnafi (bron, medenina, aluminij itd.) UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarn?, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Pepravljalnica za brizgalne itd. i6t Inž. I. I H. BUM. 366 I*3ajaletj in zsložmVg Konzu „Straža.4 Odgovorni, aredjaifec Ш»Ш> Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne v Maribora»