• 5. VI. 1962 ^ ur«ftVNI odbor ^ ^EDNIŠKI odbor 1,‘^KO KNAFELJ kJ,: reoakcijski ODBOR Jtu,.' ANDrEJ čufer BLjCtoomm [Prenos zadruge Z-,0 J,- v državno poaje ustvaril.!. 72,2 milj.- brutto proizvodnjel« V času obstoja zadruge, do leta 1948 jej tje 23* IX, 1947 se je realiziral po ; v 1Q/tft <_| Ipotrdixvi letne bilance dne 3.<.->3019430 , , v, ■, Ir, . , . . . . v - „ bilo poleg 44 delavcev- elanov zadruge i l Registracija pa se ie, izvršila 9oAb4<3.: . .? . y. ,n v . .. .. . , i včlanjenih tudi 19 športnih in telovad-J L , .. , . v ; nih društev* I Tedanji predsecmis zadrugo hudi janžgar I je postal tehnični vodja, direktor pa j le Okrajeodbor«LMS Maribor včl.26.3.46|. |Lovro Potočnik« Elah se je vključil v j 2* Krajevni odbor ZUS Kropa " 3o.4.46j. I letni plan, • . 1 3; 2D "Simo** Gregfc-čič ' a I i Jesenice " 3o.4r46j j Prvo plansko leto je bilo &a ulado po-j 4- FD "Železničar" Maribor " 4.6.46|. I djetje težko, Ž naj večjimi napori je- '| • e” Pri Bledu 29.5.471,. jping-pong mize, konstrukcije za košar-; >ko in odbojko,) Oprema za turist ika kot j / se nadaljuje / fGraminger sedgž in Mariner naprava | ,}, • J :Začel se je -pojavljati .stanovanjski pri > / * ■-' 'jf J a I Iblem, ki ga je podjetje reševale s temj, / fLV • jda je pomagalo zaposlenim in jim posre*. | ! dovq,lo gradbeni material po planskih I j cenah:, Starejši emblem i ! i |Zaposljevalo je že 146 1judi, ki so ' ! i |.\ Si O r^v "V //f\ /7/^^iT^'T"’ m/o \ l?J \i %u = j # Utr \.%J)\J \ '/ vi w $ ^ iji p■ ;[ L i /jf [j / ■ bmUhmMdm Priključno letni skupščini Smučarske ;1. SVEB5A ŽI7ANIC: , Referat za sestanek zveze Slovenije v Ljubljani, kjer so iz1- predstavnikov SZJ z proizvajalci i smučarske opreme - tovarne Elan. Profc DRAGO ULAGAt Masovno smučanje in aspekta rekreacije naroda. brali novo vodstvo v cilju poživitve smučarskega športa, se ja na pobudo na— šega podjetja vršilo 2 dnevno > posvetovanje delegatov v Radovljici „ 1 Namen tega posvetovanja je bil, ugoto- pc Prof, MARJAN JE LOČNI K; Turne smuči vitev stanja in potreb po športnih rekvf in aspekta sodobne tehnike in meto-vizitih širom cele domovine - predvsem J dike. smuči o Nadalje, s kakšnimi akcijami po-4 spešiti razvoj masovnega smučanja, iz kakšnih sredstev in od koga« I |4» EDI SRPAN: Mesto,stanje in problemi smučanja v naših šolah. MILAN EAJDIGAiVloga in značaj trgov ne s športnimi artikli za omasovlje nje smučanja. V tej razpravi so sodelovali od delegaJ' tov smučarske zveze, še delegati vseh j republiških zvez, predstavniki športnih trgovin, Elan, tekmovalci in novinar ji ^6- MILAN ;.tAVER i Pomoč tiska in radia -,r , i , , , , . i smučarskemu športu, V prevem delu poteka tega posvetovanja] r bi se omejili na sum program in referat?* Ing. Oleg VRTAČNIK: Problematika te.posameznih delegatov, v naslednji ( proizvodnje smučin številki bi se dotaknili samih razpravJv , |Clan komisije za objekte pri oZJ oveta jŽivanič je osvetlil nujnost ugotovitev Istanja in podvzeti vse mere v zvezi pr ugotovitev in zaključkov tega zelo po-! membnega dogodka« PROGRAM SAM JE VSEBC7A1 1. Ogled proizvodnje smuči v naši tovarni;, ’2« Referate prisotnih‘delegatov 3. Razpravo in zaključke n |izvo(3nje smučarske opreme. Pozdravil j j e akcijo, ki je nastala na pobudo lElana. Ta kar smo že zamudili je treba nadoknaditir Brez rekvizitov ne moremo (ustvariti materialne baze razvoja smu-jčarstva, Zato je treba, da se ugotovi Tako so si delegati z največjim zanima-j-stanje, da se dajo smernice za vse kar njem ogledali našo postrojenja in delovne postopke, preverili naše kapacite te in kvaliteto. Lahko trdimo, da so nc kateri zelo malo poznali našo proizvod-J-smučke" za širšo potrošnjo naših ljudi njo, da so malo vedeli o njej, Prav za-z okovo in dostopno ceno. Izdelati je to so bili na tem kar so vidali skoraj 'navdušeni. potrebuje naš smučar, kako priti do sredstev za nakup opreme in od koga. Prvo je treba izdelati tip "Narodne treba tudi smučke za tekmovalce, ker deviznih sredstev za uvoz ne bo, Tre- x , . 1?1 , ■ui-'' i ijba je najti tudi proizvajalca okove Z• z- ' i j«rA i i v? ! m C Sp" Morajo biti primerno trde različno za smuč, slalom in veleslalom. Večkrat prilagojene osebno smučaij jevi teži in višini« Ostala kvaliteta smuči je bila že omenjena podrobncj v posebnih razpravah# | 3 ste tika igra tu i va-l Kno.vlogo« Sama trdnost, prožnost in odpornost se prilagaja zunanjemu izgle au medi o /Dalje : Sledi / V UL ; im r~ \\ <> . > 7 f \ : -3sr' / • -ry,\ :i!h \ r:{.rs \ 1 'I/'- \ -'i >/r .rv Edi Srpan je v svojem referatu podkrepil nujnost proizvodnja turnih smuči ! Vendar mora kot cenena smučka biti kval litetna, tudi otroška in po zunanjosti' lepa in privlačna, ?a mladino bi bile | primerne cenene smuči: I i ■-.'O-.iJp '/s 1. Liliput 5o-6o cm do 5 let 2. Mladinske 7o -13o od 6 - 8 let 3. " 14o.-15o 4. " 5. " od 9 - lo let JL6o ~18o od lo- 14 let 17o -19o nad 14 let 3- naja Pripadniki gibanja Patet bao so osvobo dili Mung Šing na severu Laosa-r I 1 c .5-l_ma.ia V troh suverenih španskih pokrajinah je vlada uvedla izredno, stanje, da bi j zatrla val stavk rudarjev in delavcev, ' ! 7.3 7°o Razmerje v % za ' i 90 miliort6W-*on r / -H - i O v.. d \\ O ra ±. M.CO ; Proizvodi! 3r51«729 ( domači trg / 475• 5-14 ( za iz^oz } Razmerje v % 42,^5% domači trg -■ 57,5 % za izvoz Dobiček pri prodaji proizvodov: • I a/ v letu 1961 17,2 % domači trg ^ 8,8 % izvoz b/ v letu 1960 27,5 % domači trg 22,7 % izvoz ! Proizvodnja na enega zaposlen, v letu: 1960 1961 * l,731.o86.- 2,o79»212,- v 12o,l$ Izplačani netto oseb.dohdoki na zaposlen na mesec 2o.olo.- 24,544,- v 122,7$ 1, Za kritje izgube menze je podjetje prispevalo 2,656,851,- ali povprečno 32, - za obrok, 2. V letu 1961 je bilo odplačanih anu- itet za dolgoročna posojila za 187922,c52,- v letu 1962 pa jih zapade v plačilo 21,493,000,- 30Osnovna sredstva /zgradbe,stroji in naprave / so se v letu 1961 povečali za 49,-153,174,- 4r Za razne namene je bilo porabljeno iz "klada ;a skupno porabo 17,714.685 ,-j-od tega: 5;000»ccc - za posojilo stanovan.zadr. 5,4ooecoo,- za udeležbo pri nakupu štirih stanovanj 4,oco5c0o;-za dotacijo občini za kumu nalne naprave itd, 5o Podjetje ima najeta razna peeojila za osnovna in obrabna sredstva, katerih stanje 31/12-61 znaša: 312,9o5o4c7;~ din takih posojil za 20 do 25 letnim odplačilnim rokom: ' S;263-S5'>r- din z desetletnim odplapil nrlrn rokom 32j982o5o4,- din takih posojil z 1 do 5 letnim odplačilnim rokom, 6, rrc:>A": 'n j a smuči-lesenih je v letu 19ci snalsala 5o;243•> parov, metalnih pa 3 -.997 r,arov o 7o V izvoz je bilo v letu 1961 prodano 3°-819 parcv lesenih in 3,3o5, parov metalnih smuč i o Na domačem trgu je bilo prodanih 7.735 parov lesenih in 184 par L'v metalnih smučio Staremu odboru je bila dana razrešnicai Volitve v novi UO so potekale po točnih] navodilih;, Za člane UO so bili izvoljenji. Janiia Starko 23, Robič ing. Andrej 22, Likozar L/ilan 21, Triplat Vinko 29, Krak Janko 18, Vidic Angelca 18,, Sprejetje idejnega načrta za gradnjo sr .n it ari j - centralnih: DSP je na psnovi obrazložitve sprejel sklep, da se da v izdelavo dokončni projekt izvajalcu idejnega projekta podjetju " SLOVENIJA-PROJEKT" Ljublja-j na« Razno: Da se ugodi prošnji ZB Begunje za postavitev spomenika paslim borcem v znesku 40,000,- Za obletnico smrti pok,tov, Potočnik Antona je bilo dano njegovi družini din 28.o75,- ter za nadrobni venec din 4,000,-, Izplača naj se iz sklada skupne porabo0 Za nove člane je organiziran skupna ž LIP - Bledj JELKO-Radovljica, seminar v Portorožu, Tako da bi se z-manjšali stroški v korist podjetja0 DS je seminar odobrilo %«. ZASEDANJE DNE 14, J/, 1962 Poročilo o obračunu za prvo tromesečje 1962 o a/ Domači trg, kakor tudi izvoz, sta pro dalq. v 1, tromesečju 1962 več, kot leto prej, Povečanje sicer ni veliko, vendar pa je zaradi že običajne mrtve sezone vsako povečanje važro0 k^ečje, nenormalno povečanje, pa izkasu jejo zalege in to po vseh skladiščih* Samo povečanje zal03 no bi bilo proble' matično, če bi bila ustrezno povečana tudi proizvodnja in prodaj a is Tako pa pričakujemo letos prodajo gotovih i?del kov in trgovskega blaga v višini uln S75ocoo>coo?- kar je za 4,2 % več kot preteklo leto, zaloge pa so večje za 39,1 fo„ Zaradi preglednosti 5e podatki o planu prodaje^ Podatki iz brutto bilanco 310 111,1962 Realizacija: 31,3e61, 31r3,62<: /domIčiPtrg./J ^3,22°,295 55,186,923 StboritVe l,488.o76 2,221.36o. Gotovi proiz, /izvoz/ 8,398,993 2o,498,134 Lastne storit, 4.753,933 ' 2,137,131 Trgovsko blago 2,353,512 2.3o7.16o Material odpadki 5 c351,459 5o8,366 SKUPAJ PRODAJE 70,566.269 82,859.074 Osebni dohodki: leto 1961 litrom.1962 a/ Povprgč, izplac.oseb. doh.na me s. 24.544 26*416 1962 indeks 1961 loo lo7,6 b/ na loo,- stroškov proizvodnje od- ’ j pade osebni dohdokov 1 • I 24,4,- 25,3,-| c/ Na loo,- gotove proizvodnje odpade] osebnih dohodkov : 23,3,*- 27 #1,-1 S tem je zaključeno tromeseifrio jJrdro-i čilo. Predlog dokončnega plana investicij za 1962 59,12o.ooo,- in investicij- 1 skega vzdrževanja skupno v din ... 19,65o.ooo,- P°dana so bila poročilo o službenih j p8tovanjih v inozemstvo • Sklenjeno je bilo tudi.: a/ Da se podaljša veljavnost Pravilnii ka o denarnem nadomestilu za korišča-nje letnega oddiha za leto 1962. b/ da se v členu 2. tega pravilnika sl premenijo zneski nadomestila kot sledji. I 1. za člane kolektiva od din 300,- | na 500,- 2. za žene članov kolektiva od din 200,- na 350,- 1 3. za može članic kolektiva od 200,- na 350,- I 4. za otroke nad 15 let starosti od j. 200,-na 300,- I 5 o za otroke od 7 let do 15 let sta- | rosti od 200 na 300,- 6, za otroke do 7 leta starosti od 150,- na 250,- 1 ;l Imenovanje strokovnih komisij delav- I skega sveta podjetja. ' Razno: ‘ j • | Sindikalna podružnica podjetja jo za-- ' j prosila JSP za odobritev posojila v vi-r | šini din 15o.ooo,- katere potrebuje na1 ureditev campinga, da ^ isti sposoben' ; sprejeti že 1, junija 1962 prve goste0| • Omenjeno vsoto bo sindikalna podruž- > j nica vrnila do konca sezone., ; Delavski svet je sindikalni podružnici; ' odobril to vsoto, !, • t . ! ■ I f • . i I ' Ribrr.i kar Franc i * ; i /• i.dal joTn.T'’© /■ , f : 2. Les je lahko na zunanji videz ze-; lo lep, vendar je neprimeren za smuči, , posebno za konici in peto-. Večkrat je ; tak les gost in krhek, Fri alomu poči j kot železo c ZMo je tak les treba od- : ; straniti, ker nam lahko er. sam friz v , bundu z vrednostjo 3 no,- din pokvari ; i 1 - 5 parov smuči, ker se icmeZ.3 ra~ zdvojijod Smuči so gai ar/fcirane, sato | smo obvezni vse reklamacije takih vlomov upoštevati,, Že zaradi tradicijc zamenjujemo izdelke z okvarami, V ter primeru se izognemo škodi od lo --; loo.ooo din. Če pa račuriircc vso bunde, | ki bi vsebovali tak les, potem gr; j škoda v milione. Pa ne samo to, novar-j no je, da izgubimo kupca, izgubimo rc-; nome. Zato je naša kontrola nujna« Fa i I ne samo končna montrola naših neklie- i \ • ; : nih kontrolorjev, temveč kontrola nas i i vseh, pred vsem pa.tistih? Lil rta teh ; ! operacijah delajo« f j Da bomo dosegli kvaliteno in boljši. ; i izkoristek lesa, potem moramo ta kar | pišemo tudi izvajati„ To . ar sao pi~ j sali in obravnavali v 3- levij ki, se | je nekdaj bolj dosledno izvajalo v v tepperirnici, nakar sc je samovoljno opusti.1 o j Današnja tema pa naj bo le SMernica že začeteka dela na tem področju,, Prepričani smo, da bi vsak izmed nas končno uvidel nujnost kontrole, saj s tem prihranimo nešteto nevšečnosti in mnogo denarja podjetju in sebi* Kdorkoli ima opravka z materiali pred vsem pa z lesom, na tenu leži težka odgovornost -vezana s finančnimi sredstvi* Vs.?k izgubljen dinar, je edino mar.j v lastnem žepu, 1 t Finžgar Miha Stanje delovne sile dne 31c maja 1962 v rednem delovnem razmerju: o o 241 meških r e 213 žensk c o 455 skupaj va začasnem delovnem razmerju5 2 moška 2 ženski 4 skupaj Vajenca 2 moška Gibnje delovne sile v maju: 1962 Na revo sprejeti so bili sledeči delava ci: ZILTH JAI1EZ - kovinostrugar DEj^AN JO ;7S- sklade v skladišču got.izd. Žalimo jim mnogo uspeha pri delu: 7 z podjetja so odšli sledeči delavci: Dolar Janez- mizar odšel na lastno željo po sporazumu, Lipičnik Albina- delavka, je odšla na j lastno željo po sporazumu,; Sever Prane- delavec, odšel v JNA ! Plevnik Ljuba- delavka, je odšla po sporazumu za čas sezone v nač Camping - Selca Ambrožič Jerca- 'jlavka,je odšla na lastno željo, p j ptoteku odpoved, roka. lj <■:..•///• /Pononma delitev čistega dohodka/ //( ■* t tl. k Na podlagi navodil o izvajanju načel in splošnih meril za delitev čistega dohodka, ki so bila objavljena v Ur« listu FLRJ štev. 16/1962, so podjetja dolžna, da se pri delitvi čistega dohodka držijo predpisanih načel in da tudi nakdadno.ponovno razpravljajo in izvršijo delitev čistega dohodka za leto 1961 po določenih načelih. Navodilo določa sledeče: lo/ Pri delitvi čistega dohodka določiti pravilno raamerje med osebnimi dohod čti in skladi in to tako, da del čistega dohodka,ki se nameni za sklad in del, ki se nameni za osebne dohodke, ustrezata uspehom doseženih v poslovanju in potrebam po razvoju ipaterialne podlage dela. 2./ Da podjetje postopa po navedenem načelu mora presojati uspehe svojega dela ne samo po doseženem čistem dohodku, temveč tudi po pogojih, v kater-rih ga je dosegla« Cisti dohodek mora deliti na sklade in osebne dohodke v takem razmerju, da je v skladu z delitvijo v prejšni dobi, kakor tudi v sklade z delitvijo v drugih gospodarskih organizacijah. 3« Da bi podjetje moglo presoditi uspehe svojega poslovanja in pravilno ra_ ; zdeliti čisti dohodek, mora zlasti upoštevati kolikšna družbena sredstva uporablja pri delu in ob kakšnem poslovanju in delitvi med njo in družbe-; no skupnostjo je čisti dohodek doseglo. Z družbenimi sredstvi se- smatra ; vrednost osnovnih in obratnih sredstev. Ekonomičnost poslovanja se ocenu_ je tako, da se primerja vrednost družbenih sredstev s proizvodnjo, dohodkom ali čistim dohodkomc Čim ugodnejše je razmerje, tembolj ekonomično se poslujei * - 1 . ' i . " - i PRIMER: a/ družbena sredstva na zaposlenega - vrednost b/ čisti dohodek na zaposlenega 1960 1961 1.473 662 1.765 675 12o lo2 V gornjem primeru so bila sredstva na zaposlenega v letu 1961 za 2o % večja J kot leto prej, čisti dohodek na zaposlenega pa je povečan samo za 2 Ekonomičnost izkoriščanja sredstev je tako, v letu 1961 padla in mora tak primer kolektiv pri delitvi tudi upoštevati. 4. Osebne dohodke delavcev mora podjetje večati v takem sorazmerju, da vspodbuja delavce k večji vnemi za čim popolnejše izkoriščanje in razvi- j janje zlasti tistih osnov za večji čisti dohodek, ki so odvisna od njiho-! vega prizddevanje uspeha v upravljanju gospodarske organizacijo* * 5. Medsebojna razmerja za delitev osebnih dohodkov med posamezne delavce, j morajo upoštevati zahtevnost dela, delovne pogoje in odgovornosti na de—j lovnem mestu'i n dnuge okoliščine, ki naj pripomorejo k pravilnemii u- | vel javljanju načela delitve po delu. R zponi, ki jih postavlja pravilnik pod-j-"jetja se morajo gibati v prvih mejah. Izhodišče mora biti osebni dohodek, ki še je oblikoval v občini kot najnižji osebni dohodek oseb v delovnem I rezmerju« ~ j ' 'I 6. Če je dosežen večji čisti dohodek zaradi večjega prizadevanja delavcev j sme podjetje povečati osebne dohodke za enak odstotek za kolikor se je | povečal čisti dohodek. Če pa je podjetje doseglo večji čisti dohodek zaradi splošnih sprememb v cenah / zvišanje prodajnih cen izdelka, zni-. j žanje nabavnih sen materiala / zaradi spremenjenih instrumentov za deli-I tev dohodka ali zaradi delovanja drugih činiteljev, ki jih praviloma m j mogoče pripisati delovnemu kolektivu, se mora tako povečani čisti dohode|k vložiti v sklade. Enako mora podjetje postopati, če je večji čisti do- J hodek doseglo zaradi boljše opreme, naprednejšega tehnološkega postopka, j boljšega izkoriščanja zmogljivosti, novih metod v proizvodnji in podo- I bno. V takem primeru se sicer lahko določi del za osebne dohodke za koli-j kor je treba, da se zagoto vi interes delavcev za boljše uspehe gospodar-f organizacije, pri tem pa se mora povečati odstotek sredstev, ki se jih j vlaga v sklade. I 7. Nazadnje pa je delitev čistega dogodka odvisna tudi od povprečne delitve j v skupini v katero podjetje pripada. Za naše podjetje bo važna povprečna| delitev v skupini iz leone industrijo / oprema/. V povprečju se upošte- j vajo vsa podjetja iste ali slične stroke v okviru FLRJ. Razen v opravič-| ljivih primerih, podjetje ne more de liti čistega dohodka na sklade in i osebne dohodke v drugačnem razmerju, kot je to ugotovljeno za skupino v; katero spada. I Delitev čistega dohodka pa navedenih načelih za leto 1961 bi za naše podjetje izglodala takoj • I indeks Elementi za izračun 1960 1961 1961 ; | 1. čisti dohodek 275,587.093 229,711.856 83 i 2« osebni dohdoki 186,383.783 184.8o3.621 99 ; 3. za sklade 89,2o3,31o 44,9o8.235 5o 4. celotni dohodek 8o5,429.351 885,558.737 llo 5. sredstva za delavca 1,491.218 l,679.9oo 113 i 6. razmerje med skladi in osebni dohodki /na loo din OD odpade skladov/ 47,8 24,3 51 i Po navodilih bi se delitev na sklade in osebne dohodke za leto 1961 moralo opraviti v takem razmerju kot v let u 196o z upoštevanjem družbenih sredstev na zaposlenega. Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je v letu 196o bila delitev izvršena tako, da je na loo,- din osebnih dohodkov odpadlo 47, 8 din skladov. Ker so sredstva na zaposlenega v letii 1961 , za 13 % večja kot v letu 196o, se mora delitev v 1961 opraviti tako, . i da odpade na loo din psebnih dohodkov več skladov kot v letu 196o in sicer 47,8 x 13 % je 54,- din ali po formuli: ; čisti dohod*.;: 1961_____________22-^71 x loo_, = 0D.149,163,000,- 154 ’ ' " 2 ; Primerjava jlelitve po navodilih in dejansko že izvršene delitve izgle- da tako! " ’ . ", r.,.. ' že razdeljeno po teh navodilih osebni dohdoki . I84<,8o3o621,- 149,163.ooo,- skladi • 44,9o80235 ,, 8o,548.856,- . 229s711c856,- 229,711.856,- ' • • •' Formalna delitev po navodilih ja za podjetje zelo ugodna in je po tem 'r > >. * načelu osebni dohodkk prekoračeno Ob upoštevanju spremenjenih instrumentov, ki so vplivali na niz j i po o 107.7/) rezultat v letu 1961.v ; razmerju do leta 196o, pa lahl^&i ugotovimo, da znižanje dohodka, ni nastal« po krivdi kolektiva- temvcnč ,zaradi 'vpliva raanih instrumentov in sicer s • ;v ->i ■■ . '*•; ' 1 * ' «)/"; ... .< • tj, ; ' X. . 10 znižanje izvoznih prfeinij; kar je vplivalo na znižanje ■ ?r prodajnih cen v'izvozu i * 20 zvišanje.cen rezanega lesa za lo % prevoznih uslug 2o °/o zvišanje obrsstng ipere od obratnih in osnovnih sredstev za 3 /ž? uvedba 0,^5 % splošnega prometnega davka in zvišanje ■ i. raznih prispevkov (m&sil*. prispevek )0 - - 3o. Za obračun poskusne proizvodnje v letu 1961 so veljali drugačni instrumenti kot v letu 196o, tako, da je v letu 1961 čisti dohodek obremenili bolj jcot v letu 196on - • f ■ :• ,. * Z, upoštevanjem navedeni^. vplivov, to je, če bi v letu 1961 veljali enaki 1961 ' •• .T —«J *----------------------------*-------tj* * jr------------------------' 7 ‘J r------------------------------------------------- -------------*----------^ T----- pogoj-i sppslvvanja kot v letu 195o? bi čisti dohodek v letu znašal '329,5o5^3o6; - d:'.n in bi delitev izgledala tako: jf~ 1 ' • f ^j?,2.^Ž9.5^3o6,.xJ.oo_ _ osebn£ dohodki 213,964„ooo,- *_ 154 £, • , % • * — \ ... - -fc *‘i Na podlagi upoštevanja vplivov instrumentov; pa se tudi lahko smatra, da je bila delitev čistega dohodka za leto 1961 na sklade in osebne dohodke, opravljena v sirilu predpis tv oziroma načel doferega gospodarja* " ■ ''H ih*- • . * j ,* v • - . Lipnik7 Jože i • v ■ ?L Hribar Francka \ \ "• v i •; / »o 'Mesec maj smo pričeli s praznovanjem , 9o maja sine praznovali 17-letnico osvo-I delavskefa praznika? Prvomajska parada boditve0 ' v Beogradu je bila mogočna manifestacij '• • , _ ... T . 1 i 3 f . J - b .■ . Od 11 o do 2oc mana je bil v Ljubljani na , ja dela in uspehov v socialistični gra^ „ , . . . , . ... . , . v , . | GR neunarodni sejem obmejne blagovne iz- ■ ditvi nase domovinec ^ i V letošnjem tdden Rdečega križa se je menjava Alpe - Adriad ■ , . v , .... .. ..j. . V nedeljo 13 o maja je bilo v Brdih pri- začela mobilizacija l.iudi na množično I v • • • i -j. t - • , .. . ; . , , i jatoljsko srečanje avstrijske, Italijan akcijo zbiranja potrebam sredstev za , , / , , . ... , ,. , , , , ske in slovenske mladine0 dograditec mladinskega obmorskega zora}- , vilišča na Debelem rtiču pr Kopru, ki j _ . _ , . c jv -u , ... ;.v • • V Beogradu se je 15o maja v 5 odborih i ga ze nekaj let gradi uO RK S.uOvenijePi s.v ‘ , ... • I ZLS pričela debata o vec zakonskih pre— 6. maja je bilo ob priliki otvoritve ! nove hidrocontrale Split veličastno ' 17 maja se je v Beogradu sestal z novi-zborovanje, na katofcem je govori?, tov.l nar ji državni aolrretar za blagovni pr o«; Tito. V svojem govoru je tovo Tito po-j met dr0 Marjan Bresclj, ki je napovedal udaril, da so komunisti odgovorni za | nove ukrepe in zakonske predloge, ki naj usmerjanje razvoja, da moramo storiti ! bi stabiliziral trg, zaustavili nadalj-vser da bomo sposobni odpraviti, pri | nje naraščanje cen ter ured-li odnose , j čemer se morajo kolektivi odločneje bo~ in poslovne navade v blagovnem prometu. riti proti nepravilnostim in izkoristil | ti svoje samuopravne pravice,. V kali j 1S0 maja je' bila v Beogradu skupščina ; moramo zatreti zapiranje tržišča v l0’-| Turistične zveze Jugoslavije, na kateri j kalne meje in odpravljati skabosti v j so poudarili, da je treba uskladiti tu-i naši tunanji trgovini, ki nam jemlje-; rirem z gospodarskih razvojem0 1 jo ugled v .inozemstvu,, Hitreje moramo l I širiti socialistični sektor kmetijstva ji ?od vodstven tov0 Tita je bila 19« majaj i Še nadalje moramo gojiti enotnost in j v Beogradu seja IK CK ZKJ, aa kateri so j bratstvo naših narodov in se boriti pr analizirali uspehe pri uveljavljanju I ti atomskim eksplozijam, I sklepov razširjene seje IK CK ZKJ in j j republiko i 7. maja je bilo pri GO v Ljubi japi „ „ . , . T . „ -i I 2oc maja so projlavi.-.?. 2o-letnico Jugo- ! posvetovanje o informiranju elanov v i , . , , . , I , , 1 slovanskega vojnega letalstva-, komunaho » . i DOGODKI DOMA - nadaljevanje ‘ . i i 21. maja ge v Beogradu ZIS sprejel I več novih gospodarskih predpisov, | I 1 22. maja je tov. Tito odprl VI. medna-J rodni sejem tehnike v Beogradu. Po o- i tvoritvi se je sestal z direktorji in j predstavniki gospodarskih organizaciji, ; ustanov in podjetij z vse drzave c 22. maja je bila v Beogradu pod pred- j j sedstvom Edvarda KEEdelja seja 10 ZO j : SZDLJ. vanskih občin. 25. maja pa je bila v Beogradu zaključna proslava dneva mladosti, na kateji je tov» Tito sprejel štafetno palico s j čestitkami jugoslovanskega ljudstva in mladino ob njegovi 70-letnici. 28. maja sta v Beogradu zasedala ZVE- ; ZNI odbor in Zbor proizvajalcev ZLS, Na skupni seji je Edvard Kardelj podal ekspoze o predlogu za spremembe v zakonu o zveznih upravnih ogranih in o predlogu za ustanovitev enotnih gospo- i darskih zbornic. : CK ZKJ je 24. maja izročil tov» Titu j poiidravno pismo kot znak priznanja0 ! I Poleg tega je bil toVT Tito imenovan tudi za častnega meščana vseh jugo^Io—; V' I 'i • PERSONALNE VESTI - nadaljevanje S" . ‘i •• ‘J POROČILI SO SE: KOŠENINA IvlARJETA , poročena PINTARIČ, ULČAR MARIJA, JA.KELJ DESIMIR Novoporočencem in njihovim fcakoncem iskreno čestitamo in jim želimo mnogo sreče in zadovoljstva v zakonskem stanu i / v L, Od 21.5.1962 do 27* 5. 1962„ 'je bil Teden požarne varnostio Ta Teden naj bi bil posvečen dalu in uspehom, ki so go doprinesli posamezniki, društva, organizacije in podjetja pri varovanju družbene imovine pred požari. Skrb za zaščito imovine pred požari in drugimi elementarnimi nezgodami je zelo važen faktor v naši socialistični skupnosti in prav Ta Teden bi moral biti obračun celothega dela posameznih organizacij na področju nenehnega izpopolnjevanja požarno-varnostne službe, Tudi naše podjetje je temu doprineslo svoj delež. Zavedati se moramo, da je Elan eno izmed najbolj ogroženih, izpos tavljeno negarnmsti požarov, Velike zaloge vnetljivih iekočin, raznih mas i in celuloidnv, poleg tega pa še dejstvi} da je predvsem lesnopredelovalno pod je-* tje, zato smo morali Tednu požarne varnosti posvetiti " še večjo pozornost, V Tedno požarne varnosti je PIGD-Elan skupno z upravo podjetja sestavila plan dela, ki je bil v celoti izvršen: ■A ■J V \ I' I ■ f ■ MIKIČ ALOJZ le Svečana seja odbora PIGD - Elan 2« Poučitev celotnega kolektiva o ravnanju s požarnovarnostnimi napravami in predavanju o pomenu tedna požarne varnosti. 3- Pregled stanja požarne varnosti v podjetju. 40 Gasilske vaje, ki so bile naipenje* ne prikazati izurjenost in pripravljenost PIGD - Elan. : V • * 5e Sodelovanje članov PIGD na raznih proslavah in paradah v občinskem in okrajnem merilu* Prepričani smo, da je bil Teden požar-i-ne varnosti v podjetju dostojno iz_ veden« imenu odbora PIGD-Elan se zahvaljujemo vsem članom PIGD, upravi podjetja in vsem članom kolektiva, ki so s svojim delom pripomogli, da smo izvršili postavljene naloge in s tem dvignili raven požarno-varnostn :i službe v našem podjetju0 Na kraju bi še apelirali na vse JSlane kolektiva; ki imajo veselje do požarnovarnostne službe, od.gasilstva, da stopijo v naše vrste VO SVCIJIiTE j E 'i v P ? i!j Č E L. A M - a v POiOiSN, RAZVOJ in OČIMA K. S. 26» maja se je vršilo v Kranju republiško posvetovanje urednikov glasil delovnih kolektivov« Sekcija za tovarniški tisk pri Društvu novinarjev LRS, ki je to posvetovanje organizirala, je vsporedno s tem odprla razstavo vseh glasil LRS« Obenem je izdelala obširen pregled in oceno glasil v posebni brušuri, iz ka tere posredujemo nekaj misli: V Sloveniji izhaja trenutno 113 glasil delovnih kolektivov z namenom - informirati, usmerjati in mobilizirati ter izobraževati člane kolektivov v cilju dobrega gospodarjenja. Zanimiv je kratek pregled zgodovine tovarniškega tiska, Leta 1887 so v takratni najrazvitejši državi - Angliji v podjetju VTASTON AMD VINEY začeli izdajati glasilo " Harezll >s Magarine ", Po tem letu so glasila rasla kot "gobe po dežju". Leta 1957 jih je bilo v Angliji že okoli 1.2oo, v ZDA nad 6,ooo, v Holandiji 352 in v Franciji nad 2oo, V Sloveiniji je edino "Kranjska ind, družba" na Jesenicah izdajala list pre< drugo svetovno vojno. Vsi ostali listi pa so nastali po vojni. Leta 1957 jih je bilo že 41, Eeta 1959 že 6o in leta 1961 kar 96, D nes je okrog polovico glasil ciklostiranih, ostali izhajajo v časopisni ali revijski obliki. Celotna naklada v LRS je okrog 185,ooo kom mesečno, katere bere okrog 74o.ooo bravcev« ( kar je približno četrtina v-isega prebivalstva v Sloveniji ! op.nar jPovprečna cena izvoda je 75 din, Po-|djetja potrošijo za to mesečno okrog 114, kilijon, din sredstev, ali letno v V ipribliž, 17o milionov« loga te vrste itiska v našem družb.političnem in gospodarskem življenju je i^lo važna. IVendar je prav tako važno tudi vse j stalo in informativne službe v podje- , tju, kot oglasne deske, zidni list,j ' bilteni, seminarji, sestanki , pre I davanja, ankete, odprta pisma itd, | Tovarniška glasila naj imajo nek I skupni koncept kot s | I a/ Vzbujati med proizvajalci intere^ smotrnega gospodarjena z družbeno i lastnino in naj jih v tej smeri tu-j di vzgajajo, b/obenem naj vzgajajo proizvajalce,i za splošne člane organov upravljan-' ja, Vzgajajo naj jih, da bodo našli| pravo mesto in vlogo v okviru ko- j mune. Vzpodbujajo naj jih k stroko-i vnemu usposabljanju, c/ Pripomorejo naj k razumevanju no^ tranjih odnosov in dvig živl*jenske- j ga standarda« ; I d/ razširjajo naj socialistični hu-l manizem in $aj krepijo tradicijo del. razreda in v zvezi s tem tudi I tradicijo NOB,bratstvo, tovarištvo. enotnost in patriotizem, l I e/ Vzgajajo naj nove družbeno poli- ] tične in kulturne delavce in vklju-J čujejo naj kar največ članov kole- | ktiva med sodelavce in dopisnike« j I V gornjem smislu je posebna komisi-I ja napravila analize anketiranih glasil. Nas bo zanimalo morda le ka-+ ko je ocenila " NAŠO SMUČINO" gla- j silo našega kolektiva po vprašanju: i "Ali glasila oblikovno, grafično in! z obliko novinarske obdelave objavil ljenega gradiva, skušajo bravce,kar se da privlačiti ter navezati z ; njimi najtesnejše stike?" Ocena: Med ciklostiranimi glasili velja to| za liste:NAŠ LIST,PEKD, TRŽIŠKI TE-j KSTILEC, NAŠA SMJČINA, LIBOJSKI KE-j RAMIK itd. Vsekakor zelo dobra ocend« Lfei; :!i eit >' ti' ■ ■'? f{ , h1 . \ 1 C >1 'Ni • /'V j. Jih —V 1 1 — f| r i Uh; JU Jože Rezar © Priprava za potovanje so bile kaj rar_ ■ zlične« Kaj ne bodo, saj je vse dni I pred odhodom deževalo tako, da človek j ni vedel kako bi se pripravil, da bi | bil na vožnji sproščen in se počutil ! udobno, ter bil zavarovan pred dežjem-j Tako se je v takih pripravah pribli- | žal čas odhoda* I Po prihodu v Ljubljano su je vreme ne4 koliko izboljšalo, vendar je še vedno j po malem deževalo.-, V začetku. ko srno | vstopili , je v avtobusu nastal nered] Tisti, ki so bili hitrejši so zasedli sedeže. Kam ostali ? Nekaj opazk na | vodiča, zaradi slabe organizacije, kij so jo občutili zastopniki raznih to- j varn, odnosno prizadeti- Vendar se I je to kmalu pomirilo. Saj bi še bilo, lJ;o ko bi se vozili dan, dva0 Ampak to, I kar nas je čakalo, pa še brez' pravega j sedeža je bilo prenaporne o I ' Nekaj minut po polnoči 16, IV« trl- j<| zabrnel motor avtobusa, 'Krenil je iz~ ' J .... , pred glavne avtobusne postaje skozi j predor pod gradom in po ^0'lenjski ce-I sti proti prvemu cilju to je Slaven- , skemu Brodu, Kaj kmalu po neprijetnih! trenutkih, ki smo jih doživeli v za- ! četku, se je po nekaj kilometrih vež-j nje vse mečno spremenilo * Med ljudmi j iz različnih krajev, z različnimi na-j vadami, polnim humorja je postalo kar ■ prijetnoo Posebno se je s humorjem izkazal vodi ) ki je potujoče neprestano bodril in jih vzpodbujal za nove šalj- ivkeo Suveda pa je tudi tega kaj kmalu zmanjkalo, Premagal je vse s-panec, Večkrat sem se ozrl po avtobusu, pa nisem zapazil drugega kot to, da se jo vsak "lovil" s svojo glavoo Je že tako. da ima noč svojo meč j, pa to kjer si bodi, Približevali smo se slpvensko-hrva-ški meji. Na daleč smo gagledali že svit zagrebških luči0 Ko smo prišli do samega Zagreba, nikjer žive duše na cesti, Le osvetljene samotne cesta smo si lahko ogledali skozi okna Zapustimo Zagreb i-n pridemo na Slo-vonsko ravnino» Nedaleč od Zagreba, kakšne pol'ure vožnje, nas je prestrašil visok plamen, ki je močno razsvetljeval okolico0 Sprva smo mie slili, da ,je nastal kje kakšen požari, toua tudi to uganko smo kaj kmalii rešili, Gorci je le zemeljski plin, ki je z dolgim visokim stebrom plamena privabil vsakogar z avtobusom k oknu, da si je to ogledal. Posebno smo se razveselili, ko smo zapazili poleg plamena popolnoma jasno nebo* Krr ve:r.jwti niesjo mogli, da je to re3 in , da nam- bo v prvih jutranjih pogledih skozi okno vreme toliko naklonjeno:.. ( nadaljevanje) Nadaljevanje pravilne rešitve križani- kritik. 25, Krpan, 27, tat, 29. o-iz 8. številke "NAŠE SMUČINE"■ / iz strani 20 / liku, 3o, tenka 31, ker, 32. neto, 35 voz, 360 R n,'39* Te, 41 ŽJ. NAVPIČNO: 1. strast, 2r'. ena,'3cre, I 4. Ema, 5. kare, 6. Ita, 7« MO, 8,..uči-i-ti, 9. neki, 11, orna* 14. Oto,.17, Ava~ ! ri, 19. atomi, 21. ari, 22, Ika, 25- ‘ (®D Študij konstrukcij smuči je pri nas še zelo mlad« Do pred nedavnim so se j smuči delale le po izkustvu, 0 tem j kaj bi bile glavne karakteristike so-1 dobnih smupi je bilo težko govoriti, j Z razvojem smučarske tehnike so v inozemstvu začeli s študijem tudi na | tem polju že pred desetletji. Glede ■; na gospodarske skrivnosti ni bilo mogoče dobiti od tujih proizvajalcev ^ nobenih smernic in podatkov. Prepu- j ščeni sami sebi smo začeli s pionir- • skim delom. Najj)rej je nastalo vpra- j sanje osvojitve pravilne metodike de-j la, nato pa potreba merilnih naprav, j Brez vsega tega si pač ni mogoče za- 1 misliti konstruiranje dobrih smuči, j Kot že rečeno, mi smo na začetku do- t kaj zahtevnega študija, toda prišli smo že do temeljnih zaključkov, ki nahi potrjujejo, da smo ubrali pravilno pot, . j' i Od naših vrhunskih smučarjev in smu- l čarskih učiteljev sgio dobavali dragocene nasvete kakšne naj bodo kvali-1 tetae smuči in prav tako loritike že izdelanih smuči. Toda s tem nam je bila danas samo tema o kateri naj raj zmišljamo. in študiramo. Vsak povpre- I čni smučar ve, da mora par smuči pri j stiskanju drsne ploskve na drsno plo-i skev zapreti po celi dolžini aktivne j ploskve ih da se pri tem stična točkal v prehodu v krivine ne premakne nazaj j več kot 4-6.cm. Trdota smuči je za I smučarja poedinca prav tako važna, toda mnenja smučarjev so tako različna da njihove individualne želje ne mo-! remo upoštevati, če hočemo proizvajati serijsko, i Sedaj že lahko postavimo vprašanje, ! kakšne naj bodo glavne karakteristike j, sodobnih smuči, ki bodo zadovoljile ;J i večino smučarjev. Najprej jih moramo j ločiti po tipih: turne, slalom kombi-1 nacija in smuk in proučevati vsak I tip zase. Osnovna lastnost smuči na katero se | vežejo vse ostale zahteve je trdota, I Pri specialnih smučeh naj bi bila trdota smuči prilagojena teži smučar 1 ja, kajti treba je odnos med obrcme- | nitvijo in višino upogiba* Dalje je j' treba upoštevati tudi to, da so smučij tipa slalom trše od tipa kombinacije I in smuk* Pri turnih smučeh se mora-j mo pač zadovoljiti le z grupacijo:. I trde, srednje trde in mehke smuči* ( I Upogibna linija mora biti lepo speljo, na in je odvisna od pravilne trdote, P Te linijo so različno pri različnih j tipih specialnih smuči. Kako važna jei oblika upogiba nam dokazuje ugotovi tejv da je stranska krivulja, ki tvori ši—I rino smuči projekcijsko odvisna od linijo upogiba, V tem slučaju smučka I ob različnem pritisku odnosno pri različni višini upogiba pod različnim kotom na toren najonakomernejše na- | lega na svoji aktivni dolžini* i PROJEKCIJA STRANSKE LINIJE SMUČI , Robič ing* Andrej LETO 2 . n ,. : 3 . . 4 V ';V 2' ' 5'.' " 3 1960 1961 1962 I Vid je brezdvoma ena najbolj dragoceni nih dobrin. Izgubiti vid pomeni težko J in bolečo nesrečo, posebno če ga izgu-l birqo zaradi vzrokov, ki bi jih lahko p| preprečili, To so največkrat nesreče, j ki še vedno predstavljajo glavni vzrok' slepote, . .j V našei)i podjetju sicer ne moremo govo-j riti o težjih primerih očesnih poškodb to je izguba očesa ali cela vida, ven-| dar pa so nesreče., ki povzročajo bolo-i vanja nekaj dni ali celo več tednov j zelo pogoste, V zadnjih letih je opa~- i žiti, da poškodbe na očeh v podjetju vidno padajo, posebno poškodbe, ki bi l povzročile bolovanje poškodovanca, ve-j ndar stanje ni zadovoljivo in bi mora-i li temu vprašanju posvetiti veliko večj pozornosti. Gibanje poškodb na očeh v zadnjih trehi letihs Zajc Bojan Na kraju bi še poudaril, da tudi disciplinski ukrepi proti posameznikom, ki ne bodo uporabljali zaščitnih očal in ščitov, ne bodo dosti pomagali, če se ne bo vsak posameznik zavedal, kakšno nevarnost predstavlja delo brez potrebnih 'zaščitnih sredstev, oziroma kaj pomeni izguba vida, ko bo ostal vse življenje v temi ter v breme svoje družine ali skupnosti. Navječ nesreč v podjetju na očeh je v | kovinskem obratu, To je delno razumljij vo glede načina dela, število brusil- I nih strojev, stružnic itd, toda vseenoj je odstotek teh nesreč previsok, po- t fe4bno če iz prijavljenih nezgod ugotavjj-ljamo, da so največkrat nastale zaradil neuporabijanj a zaščitnih očal ali pre-i majhne pazlivosti, V lesnem obratu so j primeri “poškodb oči najpogostejši pril polnjenu por s polnjlcem, ko pri nana-j šanju brizgne masa v oko in zaradi ke-| mikalij, ki jih vsebuje močno draži I oko, Te pošiodbe niso nevarne, najbolj J nevarne so poškodbe zaradi odletavan-l ja železnih tuljkov in lesenih iveri. 1 Poškodbe oči zaradi:udarcev koničastih| delcev lesa,.so v večini orimerov tež-1 ja narave, vendar jih na srečo do sedaj v podjetju.ni bilo, . i J A/ f Z ClO b Glede na to, da je p podjetje prišlo od sklenitve kolektivnega zavarovanja meseca aprila 1961, veliko p,ovih delavcev, bi se na kratko dotaknili nekaj najvažnejših podatkov o tem zavarovanju : 1, Ndzgodno so zavarvani vsi zaposleni v podjetju, razen nekaj posamezni kov, ki so dali izjavo, da ne pristopijo v to zavarovanje, 2, Nezgodno so zavarvani vsi zavarovan ci za nezgode, ki bi se pripetijLe na delu ali izven dela / na dopustja, pri domačem delu, pri športu itd,/ 3, Vsak poškodovanec dobi dnevno odškodnino zaradi bolovanja, ki je nastopilo zaradi poškodbe in pa tudi odškodnino v primeru invalidnosti, V letu 1961 je bilo izplačano članom našega kolektiva zaradi poškodb od strani iDOZ-a preko 200,000,- din. Prijavljajte vse poškodbe, posebno tiate, ki so se pripetile izven dela! Vse ostale podatke o prijavi nezgode in višini odškodnine dobite pri varnostnem tehniku* \ n /j »i _ n lil si if i i U )i U V:v o Imam vtis, da so bile naloge v članku MG, objavljenem v 8. številki "Naše smučine " vseeno deležne pozornosti ih so jih čitalci z zanimanjem reševali. Nekateri so sicer mnenja, da za reševanje teh nalog ni potrebna MG, češj so preveč enostavne. Mišljenje sem, dfe to vsekakor drži pri tistih, ki si poy ffiagajo računskim potom s nastavijo e-načbo, izračunajo x in zadeva je reš.ej na. Prepričan sem, da so' le-ti v manj4-šini« ( ¥ naši nabavi, kjer imamo dobre računarje, so stvar rešili "ajns cvaj"). Seveda pri takem'reševanju ni govora o gimnastiki misli. Če me lepe nedelje obide želja iti na izlet, da bi se dodobra razgibal, globoko zadihal in si utrjeval mišice, ne bom sedel na žičnico in se potegnil na Vi-tranc, temveč bom šel lep peš, Razgrej/ zasopel, utrujen, toda z velikim zadovoljstvom- da sem vzpon premagal z gotovim naporom, uživam na vrhu vse drugače, kot če zdrknem na končni postaji iz stolčka in ugotovim, da sem s za nekaj dinarjev dvignil par sto metrov v hribe5 Analogno mi bo rešitev naloge dala večje zadovoljstvo, čira večji bo trud, ki som ga vanjo vložil^ V nalogo se moramo poglobiti,•da ostd ne razumljiva« Treba jo je razčleniti* se vživeti v problem, iskati pota rešitve, kombinirati skratka: miselno priti do rezultata«. In to je MG, Sedaj pa k novim nalogom: 1. Janezek kupi v trgovini znamke. Na vprašanje, koliko stane znamka mu trgovec pove;ceno« Ko vpraša za ceno druge znamke pravi trgovec:"Ta je e-najstkrat dražja kot prva," Cena tretje znamke je tolika kot stanetEvfjrva in druga skupaj. Janezek rrr.lo pomisli,! ( brez iksa /,'vzame vse vli anamke in plača š kovancem. Trgovec znamke zara^ čuna in vrne Janezku še kovanec. Koliko so stale posamezne znamke ? 2. V sledečem kvadratu je treba izpolniti polja, označena z A do G z dvo-številčnimi številkami tako, da vodoravni in navpični šeštevki dajo isto število, V kvadratu se nobena številki ne sme ponavljati. A B J Č D E •F G L.. . 3. Tri cigarete stanejo ravno toliko dinarjev, kolikor cigaret dobimo za 36,- din. Koliko stane ena cigareta? REŠITEV nalog IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: 1. S tem, da Smo odrezali' okoli vsega kvadrata širino 1 cm smo dobili n& o-galih 4 krat po 1 cm2, kar da 4 cm2* Štiri enaki pravhhotniki imajo tedaj še površino 34 cm2* Eden 6d teft meri torej 8,5 cm2 in ker je 1 cm širok je njegova dolžina 8,5 cm. To je stranici odrezanega kvadrata. Dolžina blaga, predno smo odrezali rob je torej znašala 8,5 cm + 2 cm = lo,5 cm. 2. Naloga ima več rešitev* Najbolj enostavna je sledeča: ..... V.«*.___________ i —j »—J i i 3. Dotični bi moral iti 3 krat po pol lestve navzgor in 6 prečk navzdol, da bi stal ha vrhu lestve. Teh 6 prečk torej predstavlja polovico lestve in ima cela lestev 12 prečk. R - r r, c^l ' Mencinger Ot<^> L-na \l aJ N 0 G O M E T K <£Ts ■ M V/! •'•V' Svetovno prvenstvo v nogometu •' !' J' ■ Čile - Švica Brazilija- Mehika Argentina - Bolivija Urugvaj - Kolumbija Jugoslavija - SSSR Nemčija - Italija Španija - ČSSR Madžarska - Anglija Jugoslavija - Urugvaj Anglija - Argentina Brazilija - CSSR Čile - Italija Kolumbija - SSSR .. Švica^Nemčija Mehika Španija Bolgarija - Madžarska 3 3 0 2 >■■■4 1 3 : 1 2 : 0 1 s 0 2 r; .l 0 i 2 0 : 0 0 : 0 1 s 0 1 1 0 0 4 2 O : 1 K O ; r • “'TI" A R K A O To so rezultati do sedaj odigranih .tekem* V polfinalni tekmi za naslov evropskega prvaka v košarki sta so sreč alej prvič v Ljubljani lljubljanska OLIMPIA in " REAL " Madrid, Olimpia je tokralj slavila blestečo zmago nad "Realom” | 105 : 91« V povratni tekmi pa je 0LYMPIA v Madridu izgubila srečanje | z rezultatom 69 : 53 ter tako izpadlel za tekmdvanje v finalu., '; t \ A \ A •'»-».'j- 4^. M OTO S P 0 R T j rv . PORTOROŽ. AVTui.iUTO DIRKE ZA " NAGRADO 1 primorske;" Na letošnjih dmrkah je nastopilo sto j tekmovalcev iz štirinajstih držav*' " ReziUjltati v posameznih kategorijah j so sledeči : Motorji do 50 ccm ^arlotti (It,) do 125 cm Visenzi (It.) Motorji do 175 ccm Sunalahpašič (Jug): Motorji do 250* ccm Provini ( It.) Motorji do 35o ccm Laus (Nem,),motor-J ji do 5oo ccm Recktenwald (Nem)* Prikolice But s che r-He iner (Nem*)* Avtomobili 'znamke "Junior" Moser (Švij ca ). SMUČA NJE I , VELESLALOM NAP ČEŠKO KOČO V i I Na tradicionalnem "Majnikovem vele'- ! šlaloc&u died člani zmagal Švab (Tržič)J drugi Detiček (Krtfgora), tretji Mrak i (Kr,gora) in četrti Lukane M,(TržiČ) j Pri članicah pa je zmagala Maja Rutarj ( Triglav), druga je bila Vera Kodriči ( Jesenice ), VELESLALOM PLANINCEV POD JALPVCEM * j Tega tradicionalnega veleslaluma pi* i nincev in alpinistov se je letos udeležilo 76 tekmovalcev. Proga je bila dolga 9oo m in je imela 3o vra_ J tic. Med alpinisti so že tretjič za- | poredoma zmagali Tržičani v postavi J Švab in Krmelj. Huda borba je bila | tudi med planinci, kjer je zmagal J Guček pred Detičkom. nagradna KPJŽANKA. ■ ' . : ■ 'T. ......;;;' 1— ~2 3 4 5 Mi 6 7 8 * 1 Lo 11 V. 12" S 13 :! • 14 //// '////. 15 § 16 17 i 18 19 i O {Al *7S/ m 21 22 ll >3 2F ; .• J V/ y/. 1 26 27 i 28 29 * jo 31 32 % 33 34 s 35 i - v •1 Vi VODORAVNO; -rR-H------- 1. pl:mina znana po narcisah, 6-zagrebški nogomet.klub, 12»svinec (srbohrvaš,), 13.delavec kovin, industrije, 14, tuje žensko ime* 15o počiva ( srbohrv.) 160 ljudje, ki se ukvarjajo s preskrbo, 18» ,:?o-varieev " zabavni roman, 19° ko-vinska obrt, 2?» osebni zaimek, 21 Ludolfovo število, 22j stari veznik, 23..predstavnik,24- J;N 25o At, 26. spominska simbolična darila, 28. znamka šivalnega stro-ja(brez v ), 3o. Balta ( narobe)r 31. glavno mesto Venezuele, 33, pripdaniki starega plemena, 34, tajen, nepodpisan, 35« avtofaobil REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ jo Prišlo/l5 rešitev: od tega je bile pravilnih 12 . Komisija: Mencinger Oto *' ■ Miholič Avgust ,V ■ r ' ■ ■ ■■: .v ■ !.!>;: : 1. Nagrada 600,- Potonik Sle tod 2. " 300,- Jake aj Miro NAVPIČNO : 10 naša.pokrajina, 2. dostojen, 3. vodni cvet) 4« moško ime, 5» centralni odbor, 6, bivališče, 7. žensko 1-me, lo„ primorski vsklikf 11. se ukvarja z ortopod.13. 12,5,lo črka abecedo, 15o težki italionski avtomobili, 19. se ukvarja z optiko, 19. glazbeni instrument (množ.) 22. kot ( neraškq), 23c tekmovalec, 26. mesto v Alžiru,26. del cbleke* 27. osvežilna pijača, 28. bosa moško ime, 29. tovarna avtomobilov, 32» začetek Antbna, 33« autonom-na polirajina. ' . % " Izdelal: Matjašič Lado Vodoravno: 1» smreka, 6. imun, lo. trema, 11. Otoče, 12» re, 13» aroma, 15. ik, 16. Ana, 18. Ela, 19. Ati,, 2o.Saya, 22. iti, 23. ara, 24. oko, 26» kri, 28. Amor, 3o. tri, 31.. kop, 33j ili , 34. ep, 35. Veter, 37. It, 38. Nazar, 4o. težki, 42. knez, 43. konjak* . $ : . " . ' -.V 'A *..,;l W ’ ' 9 r' *» NAVPIČNO na strani : 15