26. številka. „■DINOIT" izhaja po trikrat na ted«»n t Sostili i*, danjih ob torkih, ćatrtklh in sobotah^ Zjutranje izdanje iz-luija oh uri zjutraj, veči-rno pa ob 7. uri zvoi'er. — Obojno izdanje stan« : Jflrten mi*ser . f. —.HO, i/,v«n Avstrija t. 1.40 z* tri m««ec . . . il.OO , . 4,— M pol leta . . , 5,— „ . „ 8.— za vse leto . . „ 10.— ... 16— Ni naročbe brez priložene naročnine si r e jemlje oiir. ronamićre št.miku se dobivajo t pro-dajnlnicah tobaka v Trstu po a »itć., v Gorici po 9 nvč, Sobotno Tečemo izdanje v lrtfu 8 nć., v Gorici 4 n£. V Trstu, v četrtek dne 1. marca 1894. Tečaj XIX, EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Oiflasi ko mf ine po tarifu v petitu; za na«!<»▼•• 7. dehMimi frkumi »i» i>Uiliiji> |irmtnr, koliko*- uliscga ■ avadn'h «r«tic. 1'o-liitia opmrin re in jiTn«*ah»alo, domači njfla»i itd. »"■ ričunajo pn pogodld. V m ilnpiti naj «o pošiljajo uredniMvu: nlirtt Casernu *t. 13. V »ako putno mor* biti frankovano, k'-r nefranknvaua s« ne spruj jmajo. Rokopisi »e no »račajo. Naročnino, rcklamaoijo in orUho »prijema upravniitvo ulica Casorma 13, Odprte roklamacijo »o prost« poštnino. , r »tUnotU J* mor t ' Nemški liberalci v zrcalu italijanskih liberalcev. V članku „Pa sumničimo!" nagla-šali amo nedavno, da je velikemu kapitalu, takozvani finančni aristokraciji, n&rodnost le krinka, pod katero se skrivajo drugi zlobni nagoni, v prvi vrsti pa dobičkaželjnost. D o-b i č n k je mejnsrodnemu kapitalu — vse ; vb drugo pa, s čemer se baha in iopiri, je le garnitura. Treba je le pazno motriti gibanje in sukanje naših n e m i k i h liberal-cev, teh pokornih hlapcev židovskega ka-pitaliima, da se uverimo, kako pravična in utemeljena je naša sodba. A sedaj se je oglasila klasična priča, ki potrja nafto sodbo v polnem obsegu. Ta priča ni nikdo drugi nego nai ,L' Indipendente*. Nemške in italijanske .liberalce* spajalo je do denainjega dno najtesnejše prijateljstvo. To tesno prijateljstvo nam pojašnjuje sicer težko umevno politiko v nafti primorski pokrajini. Ugled in upliv primorskih Italijanov opirala sta se do denašnjih dnij na podporo in prijateljstvo nemških liberalcev, sosebno pa na podporo vsemoinega nemško, liberalnega časopisja. Toda: tempora mutantur, et nos muta-inur cum illis t — časi se spreminjajo in mi so spreminjamo žnjimi. — „N. Fr. Presse*, glavno glasilo nemških liberalcev, je nedavno še oboževala Italijo; proslavljala je vse, kar je italijansko: italijansko državnike, italijansko prijateljstvo do Avstrije, gospodarski razvoj Italijo in njene — finance. In dokler je „N. Nr. Pr." proslavljala Italijo, imela sta se rada ona in on — „L1 Indipendenta" namreč. V jedni vrsti sta stala * borbi — proti nam. A sedaj se je kar na enkrat ohladilo to prijateljstvo; sprla sta se, ker sta prišla do spoznanja, da sta imela drug dru* tcg.i za norca. Od kodi ta nenadejani preobrat P Od V diP — iščite ga v nafti sodbi o mejnarod-nem kapitalizmu ! Ta-le ne pozna narodnosti, ni prijateljstva, in usmiljenja — ta-le posna le samega sebe. Dokler je bilo v Italiji kaj »zasluika*, proslavljalo je tN. F. Pr.* italijansko državo; ko je isginil drobiž is Italije, isginilo je tudi navdušenje tega lista aa apeninski poluotok, kakor akopni beli sneg na pomladanskem solnou. Popred je „N. Freie Pr.* obsipala Italijo s hvalo, sedaj jo obsipa t brcami. Ubogi „L* Indipendente* — to je vendar preveč sa njegovo „patrijotiško* dušo. Tolika nezvestoba, toliko hinavstvo — koga no bi spravilo iz duševnega ravnovesja?! PODLISTEK. (10) Lepa Anica. Hrvatski spisal Avgust Šenoa. 1'OHlovtml Peter Stedveleek. (Dalje.) Biviemu huzarju je zopet zmanjkalo sape. Otmar spozna, da ste gospa in Anka nepremagljivi trdnjavi, proti katerima ne opravi kaj prida lahka konjica. Treba se je držati le starčka. Ravno onega dne, ko je Milan povedal Anki pod lipami da jo ljubi, sedel je baron Otuiar v sobi z Lackovičem ter je podrobno razkladal načrt o murbinem nasadu. Govorila sta glasno in živo. Otmar dokaže starčku matematično natančno, koliko centov svile pridelata že prvo leto in kako da bode svila boljša od milanske. „Baron !■ zakliČe bivši odvetnik, „Vi ste gume. Od prvo svile Vaui storim narediti ducat robcev. Čast, komur čast! Vašemu veleumu pripada prva slava. E gJ, od prve svile ducat robcev.* „Ali, gospod LiAckovič —* „No, ne, ne, no! Brez ugovora! Vi ste „L1 Indipendente* pa se je britko maščeval nad dunajsko Židinjo: pokazal nam jo je v pristnem zrcalu. In kdo bi bil storil to ložje nego naš „Indipendente" P ! Saj se goapdda poznajo, saj so si v s o r o d u ! Glasilo naših radikalcev vsklika v sveti jezi: zakaj menja „N. Fr. Presse11 svojo pisavo od danes do jutri P t Zskaj se je stere-otipični smehljaj na ustnicah „N. Fr. Pr." premenil v škripanje zobmi, kakor pri opicah, kedar se boje, da jim kdo odnese sladko jabolko P Dopisnik „Indipendentejev* odgovarja s MonU cuculijem : denar, denar denar! Tudi ca članke v „N. F. Presse*, sosebno o gospodarskih vprašanjih, treba tega monteouculjanskega blaga — denarja*.— In potem nadaljuje: „Neue Freie PresBe* razgraja, proklinja ter kliče na maščevanje, ker je finančni minister italijanski sklenil znižali obresti italijanske rente. Iz u*t nemškega lista kriče dunajski bankirji, ker so čutijo zadete po tej naredbi finančnega ministra italijanskega. Kričanje „N. Fr. Pr.* ni iskreno, ampak pretaka solze raznih „Jeitnlesev* in „Košelesev*, katerim kruti Sonniua odira kožo*. In potem: „Dunajsko časopisje ne osnačuje javnega menenja, kakor angleško, italijansko, francosko, ampak je odsev politiških teženj kake parlamentarne skupine ali pa namenov kake finančne skupine.* Slednjič pravi, da je židovsko časopisjo dunajsko potok, po katerem se pietaka kalna voda. Glejto no : že zopet so se srečalo nafte misli z „Indipcndentejevimi* ! Ta list jo pokazal nemške liberalce v pristnem zrcalu, povedal nam je, da delovanje to Btranlce izvira iz same sebičnosti. Denar je nje Bog. Le žal, da se „L1 Indipendente* ne zaveda Žalostne resnice, da v njegovi lastni stranki absolutno gospodarijo isti krogi, katerim služi dunajsko časopisjo, da je toraj z obsodbo dunajskih „Jeitelesev* obsodil tudi — samega sebe in svojo stranko. Politiške vesti. Driavni zbor. Proračunski odsek vspre-jel je v včerajšnji seji po daljši razpravi člen „Osrednje vodstvo trgovinskega ministerstva*. Minister grof Wurmbrand izjavil je, da simpatično pozdravlja nasvete gledć povzdige male obrti; vlada da bode nastojala odrediti vse potrebno v zaščito male in domače obrti. Na Klaičevo interpelacijo gledć trgovinske pogodbe z Rusijo, odgovoril je minister, da sedaj ne more še obširno odgovoriti o njej, genie 1 Hvala božji previdnosti, da sem se spoznal z Vami, ker še le adaj se naučim gospodariti na debelo." „Gospod Lackovič* — se prikloni huzar. Tudi meni je ljubo, da sva se našla !' „Prosim, prosim gospod baron, meni je čast.* ,Hitro, ko sem Vas spoznal, sem se prepričal, da Bom, hvala Bogu, našel moža, ki razumi duh časa, ki ve, da sreča naroda je odvisna od materijalnega napredka. Pri nas je to redka prikazen, pri nas se gospodari le po staroj navadi ; poje se tisto, kar nam polje rodi, popije se, kar trta da. Bil sem veliko po svetu, videl sem, kako se dela za napredek. Vse to sem hotel poskusiti na svojem premoženju in deloma sem že uvedel, in ko tako preuredim svoje gospodarstvo, želim Vas doma pozdraviti.' „Prav drago mi bo, gospod baron!" „No, da resnico govorim, marsikateri načrt mi jo spodletel, kor nisem imel nikjer podpore, po vsom okrilji vladajo stari predsodki ; a Vi kot povsem duhovit človek ste spoznali, da ao zamore le z združevanjem doseći velikih uspehov narodnoga gospodarstva. ker pogajanja še niso končana. Omenja le, da je Avstro-Ogrska vodila razprave na temelju najboljših ponudeb; Rusija da je prijavila posebne zahteve, katere je treba natančno uvažati. Vlada pripisuje veliko važnost temu, da razprave končajo kakor hitro mogoče. — Post. Stalitz zahvalil se je ministru in vladnim organom na tem, da se j« tako naglo rešilo vprašanje o tržaških skladiščih. Posl. Klaić interpeloval je trg. ministra o tem, na katero stališče se namerja postaviti glede reklamacij Francoske zaradi vinske klavzule. Bomba V Pragi. Kakor javljajo današnja poročila iz Prage, bila je dotična bomba, o kateri smo sporočili v današnjem zjutranjem izdanju, namenjena menda uredništvu „Ve-černych Novinv", ker jo isti list priobčil več ostrih člankov proti anarhistom. Italija. V včerajšnji seji poslanske komore izjavil je Crispi, da je treba sicer rešiti socijalno vprašanje, toda ne tako, kakor je propovedujejo ljudstvu rasni agitatorji. Ustaja v Siciliji da ni navstala vsled bede, ampak vsled neko zarote, katera bi imela dalekosežne nasledke, ako ne bi bila vlada energično posegla vmes. Vlada da ima jasnih dokazov, da „delavske zveze* (fasci) ne zaupajo parlamentu, ampak revoluoiji. Obećalo bo jo kmetom za leto 1894. delitev zemljišč, ker se je govorilo, da bode letos vojska, in da bode pomagala Italiji Rusija* katori naj oi Italija odstopila neko pristanišče. Nadalje prečital je Crispi proklamacijo neke občine, b katero je iata občina pozivala na odkrito ustajo. Dokazoval jo na temelju tega dejstva iu drugih, da so izjemne naredbu popolnoma opravičene toliko s politiftkeg«, kolikor s pravnega stališča. Za Crispijeui branil je tudi pravosodni minister izjemne naredbo. — Italijanski senat v včerajšnji sc)i ni hotel potrditi novoimenovanih senatorjev Coluccija, Pellcgrina in Olivierija, katere jo imenoval še Giolitti. Proti anarhistom. Kakor poroča včerajšnja „liidependance*, sklenjen jo dogovor za sporazumno postopanje proti anarhistom med Belgijo, Francijo in Angleško. Toda te vlade si bodo le sporočale medsobno o gibanju anarhistov in o slučajno odkritih naklepih. Angleška vlada ne mara odreči anarhistom svojo gostoljubnosti. Gladitone gre v pokoj? Politiški krogi v Londonu trdijo s nekako doslednostjo, da gre angleški ministerski predsednik Glsdstone v pokoj. Včeraj je vsprejela angleška kraljica Gladstona v posebni, dolgotrajni avdi-jenciji. Našel sem ga, rekel sem, kakor nekdaj Ar-himed, našel sem klin, b katerim bom pomagal tej mrtvi deželi, hitro ko sem govoril z Vami, ker — naj se govori kar hoče — Vi imate praktičen razum in bistro oko. Ta Arhimedov klin našega Zagorja ste Vi, gospod Lackovič. Dobć se ljudje, ki ne verujejo v previdnost. Jaz nisem tak, jas trdim, da previdnost božja Vas je poslala po burnem življenji v Zagorje, v ta krasni in zapuftčeni kot naše domovine. Vi Bto oznanovalec nove dobe, po Vašem vzgledu vzbude so znamenita pod v zet ja, ki bodo osrečevala ta kraj; Vi ste Arhimedov klin Zagorja !* „Prosim, baron, prosim !* „To je gola resnica, gospod Lackovič. Mislite si, kako sem se razveselil, ko sem se prepričal, da sem dobil človeka, ki me more razumeti, ki hoće in more biti moj tovariš in pomočnik mojitu povzetjem. Kakor vidite, nisem so prevaril. Ustanovila sva dvoje znamenitih povzetij : tvornico /.a ocut in za svilo. Naša misel se kmalu uresniči. Pokaže va svetu, kaj zamoretn dva moja iu trdno upam, da ruzširiva svoje delovanje tudi na druge stroko gospodarstva.* Različne vosti. Nj. c. in kr. Vis. cesarlčinja-udova Štefanija pripeljala se je dane« z Dunaja v Trst, Od tu odpotovala je po morju v Krf. Boj za slovenske šole Tudi „Reichs-post* naglasa, da je v našem mestu nad 1000 otrok, za katero prosijo stariši slovenskih šol. Ako pomislimo, pravi rečeni list, kolik rt let že se prezirajo prošnje in tožbo radi osnove šol se slovenskim u^nim jezikom, in kako gospoda ftidn-Italijani odgovnrjfljo lt> zh-smehom in zasramovanjem na o pravic h n <• želje in pritožbe državi zvestega prebivalstva, potem ne more dvomiti nikdo, nko pušteno misli za blaginjo Avstrije, da jo vendar Zndnji čas, da se v našom trgovinskem mestu zruši gospodstvo glasovite ptegressovske stranke. Ravno taki očevidni dokazi o krivici, ki se dogaja vrlemu, veri iu cesarju iidam niii prebivalstvu in to v prilog sebični kliki, o kateri je dokazano, da se vede minljivo in da pospešuje še bolj sumljive težnje — ravna ta, leta že trajajoča krivica mora na odločilnem mestu vzbuditi prepričanje, dn je prišel čas, zadnji ča«, za kak drugi ziatem na Primorskem. Klub bfciklistov „Tri. Sokola". Koncert in vesolica bieik listov izpasti hočo povs< iu sijajno. Udeleži se tudi lepo število vrlih slovenskih kolesarjev iz Ljubljane, mnogo gostov iz bližnje okolice, kakor tudi iz Sežane, Podgrada, Pulja itd. Ker posetijo ta koncert goRtjo slovenski kolesarji iz Ljubljane, odredil je odbor, da se slodi'či dan 4. t. m., t. j. v nedeljo, priredi izlet v Sežano. Odhod ob i/s3 uri od kavarno Couimercio peš do Opčin in od tod % vozom v Sežano. Vspored koncertu »Kluba biciklistov Tržaškega Sokola*: 1. K Wagner: Fantazij« iz opere „Tannhiiu jei *, svira " ,>„■ del orkestra slovečega: Cento profossori. 2. Grandijozna komična narodna opnu v grških n< šah: „Py-lades brez Orosta", ali llt^enija v Skofji Loki. Stara historija v novi obleki in 2 dejanjih izvrstnih. — Godbo posodil in izpoaodil Frant. Vlast. Klenka. — Spisal K. Šfpek. — Preložila v potu svojega obraza : Janko Ivano-vič Tolminski in Vekoslav Matijevič Borov-ščakov. Pri tej operi sodelujeti iz posebno uljudnosti dve umetnici polskcga bratskega naroda. Dejanju se vrši v Škoiji Loki, na poluotoku Tauriškeiu, v hotelu, kateri stoji zraven inštitutnega vrla. Orkester k opori dirigujo iu izvaja slavni uuietuik-aspiraiit češkega divadla iz „Devete dežele*. R Po-trella: Finale iz opere „Jono*, sviraju prej „Gutovo hočuva!* „Naš svet no pričakuje rešitelju le nad zemljo, ampak tudi pod zemljo.* „Pod zemljo?* „Bog ve, koliko premoga krije ta svet v sebi, k'oliko svinca, železu, mineralno vod>i in tako daljo. Ali me razumete P* „In še kako ! Gospod baron, Vi sto genie 1* „Kakor vidite ssuii, naši interesi h do trdno združeni." „Ako Bog du, in »atcu!« seouloruni." „Moja želja je, dokazati vam, kako hočem, da bi bila nerazdružljiva za vsak slučaj Samo, ako ste Vi voljni." „Govorite gespod baron ! Vaša besede mi je ukaz.* „Dobro Vam je znano, da pravega gospodarstva ni brez gospodinje. To sem obču til žu stokiut * „Soveda.* „Vi imato hčer, v/gujono po načelih, po katerih m >ra biti vzbujen« prava žena. Tudi pri tem se vidi Vašo modro glavo." (Dalje pri'i.) imenovani profesorji. 4. Zlomili Pđiilovift : .K jli'naritka*, pnevmatična polka, poje kole* anr-iki zbor na velikih in malih kolegih, visokim in globokim gladom. 5, A. Jungman : „Seranata mandolin", svira godba r. ganljivim občutkom, fl. F. S. Vilhar : „Bojna pjesma* poje zbor črne vojsko velikim navdušenjem. T. Pri prosti zabavi prrdukujejo se ratlićni burkeži, ako jih do tja ne mine humor. 8. Komur bi ne ugajal ta umetniški užitek, si lahko privošči kulinaričnih užitkov g. Š*uke, višjega kuharskega umetnika operne družbe. 0. LI poč«tka no kadi se nič — kasneje malo -- konečno po volji in po kasi. Začetek točno (po tržaškem starodavnim običaju) ob 8i/i uri zvečer, konec pa : po zabavi. Najmanjša vsota za osebo : 50 kr., ali po novi veljavi 1 krono. Na svidenje pri kasi ! Mestni svet tržaški imel je sinoč svojo letošnjo III. javno sejo. Predsedoval jo župan dr. Pittcri, navzočih jo bilo svetovalcev. Po odobrenju zapisnika poslednjo seje tožil se jo svetovalec Coinbi o nepriličnostih. katere nagajajo vsled tega, ker morajo vsi vlaki, odhajajoči v Italijo in priiedši iz Italije, dolgo časa čakati na železniški postaji v Nabrežini, Priporoča, da bi se preložila zveza 7. italijansko pro^o v Divije, ali pa na razširjeno postajo v Tržiču, katera bode pri-čenši s 1. majem t. I. tudi pričetim postaja lokalna železnice Tržič (Jervinjan, Zupan jo odgovoril takoj, da je uložil že vsled naloga mestne delegacije spomenico pri trgovinskem ministerstvu, v kateri se prosi: 1.) da se opusti postaja v Nabrežini kot zvezna postaja za vlake v Italijo; 2.) da se omeji čakanje v Tržiču na vlaku lokalne železnico v Cervinjanu na 5 minut, in 8.) da se podaljša ta proga preko meje in se aveže z Italijanskimi železnicami. Zanašajoč se na doslej dokazano lilagoiiaklonjenost g. ministra, nadeja so župan, dw se bodo oziral tudi na želje, izražene v tej spomenici. — Zatem so prešli ua dnevni red. Svet. Venlura predlaga, da se odloži izvolitev upravnega sveta mestne plinarne na drugo sejo. Ta predlog jo bil vsprejet. Vsprejmo so tudi predlog mestne delegacije, da se odpusti mestnemu gledaliiću dolg za požgani plin (14.700 kub, metrov). Za kanalizacijo v novi ulici dovoli se 720 gld. ter za razširjanje in podaljSanje ceste iz Barkovelj v Miraiuar 7000 gld. Zatem je priobčil župan, du so uložili Barkovljunski ribiči prošnjo, da so jim odkaže kak prostor, kjer bodo mogli sušiti mreže, ker tako mrože stanejo mnogo denarja in naglo segnijejo, ako so ne posuše sproti. Svetovalec Dol-len« je toplo priporočal to prošnjo, predlagajoč, da se napravi prostor za sušenje mrež. V Bark ovijah da jo 52 rodtin, katero živć le od ribarenja in so založilo mnogo denarja za mreže. Doslej je dorolil sicer lastnik zemljišča vštric kupelji „Exculsioru, da smejo ribiči ausiti mrože na njegovem zemljišču, toda to zemljišče utegne so prodati od danes do jutri, lvjo naj sušijo potem Barkovljunski ribiči svojo mreže? Omenja Istro, kjer jo dovoljeno ribićem sušiti svoje mreže, kjer koli jim je ljubo ob obali. Konečno za-gotovija, da bode tudi pomorska vlada deloma nosila neznatno utroške v ta namen. — Svotovalrc Combi izjavlja na to, da je Do]-lenzev nasvet vreden preučevanja; predlaga zato raj, da se izroči isti trgovinskomu in obrtnemu odseku, odnosno tudi stavbenemu odseku. — Mestni svet odobril jo Dollonzev-Couibijev predlog z Vcnozianoviui dodatkom, da so proučuje ta zadeva v tem smislu, katera oblast mora ukreniti potrebno. — Zatem so se razpravljalo ostale, nevažno točke, med katerimi so je dovolila za dnzidanja in popravku v bolnišnici pri Sv. M. Mag. (zidanju obmejnega zidu) 1000 gld. iu 1500 gld, za zidanje peči poleg iste bolnico, kjer bodo sežigali perilo itd. bolnikov in sj loh tako predmete, katerih so ne izplača desinticirati. Konečno jo vsprojel mestni svet na znanje dvu ustanovi pok. udove Marije Pelarin v znesku glavnice 14.000 gld., iz katere nuj dobivata štipendij dva vseučiliščna dijaka itali' jansko narodnosti. — Župan je zaključil sejo ob 0. uri ; za prihodnjič ostane šo 7 točk dnevnega reda. Italijani med seboj. Dr. Fran C o s t a n- t i n i — čast in ponos dežolo istrsko, kakor so i/ruža „L'Indipendonte* — jo odložil svoj deželnozborski mandat. Vzrok je ta, kakor priznava isti list, da so posl. (Janstuntini ne nahaja več v soglasju z lastno stranko. Ka- kor poroja isti list se Costantinija gabi grdi oportunizam, ki jo zavladal mej italijanskimi poslanci in ki nikakor ne odgovarja slavni prošlosti. Ta oportunizem da se jo vgnnidil, ker so se mnogi poslanci začeli loviti za materialnimi koristmi. Po tem preobratu zani-kujo se načelo neodvisnosti, zatajuje ae slavna prošlost in opuščajo ae nade do sijajnih zmag v bodočnosti. Ta preobrat moral je takov značaj, kakoršen jo dr. Costantini, raniti notri v Brce in rajo neg i bi se udeležil tako „evolucije*, odložil jo svoj mandat ter ae umaknil z bojišča, katero danea ni niti podobno onemu iz prošlosti. — Prav ima „L'Indipen-dente", da je odpoved dr. Costantinija značilna. Sicer pa so različni znaki ).o davno kazali na to, da je mnogo gnilega v italijanski stranki istrski. Saj drugače tudi ni mogoče: stranka, ki je nevestno vrgla od sebe vse ozire na politiško morilo in ki ne pozna drugega cilja, nego a preziranjem obstoječih pisanih in nepisanih zakonov duiiti nasprotnika : taka stranka si jo aama porušila podlago, na kateri bi mogla živeti p o-Steno življenje. Nova oprava peh6te. Te dni posvetovala se je nt Dunaju posebna vojaftka komisija pod predsedniitvom vojnega ministra gled4 nove oprave pehote (infanterije). Tega posvetovanja ata ae udeležila tudi nadvojvodi Albrecht in Viljelm. Komisija je sklenila, da bode nova oprava pehdte sivkaste barve, kakor jo sedanja oprava lovcev. Suknje pehoto pa da bodo jednakega kroja kakor ao sedanje suknje „ulancev", kor varujejo tako suknjo vojaka prehlajenja in ao sploh jako umestne za zimo. Egalicija novim suknjam bodo jeklono-zelono barve (kakor jo imajo sedaj pijonirji). Kljubu sivkast« barve sukenj pa so bodo razločila pchflta od pijonirjev v tuin, da dobi prva žolto gumbe, pijonirji pa imajo belo in od lavcev po egaliciji, ker imajo lovci avetlejšo-zeleno egalizacijo, kakor pa jn dobi pohdta. Zaleki (Aufschliige) na rokavih odpadejo, in namesto istih dobi uožtvo avstrijskih pešpolkov zelenkaste proge na rokavih v isti obliki, kakor nosijo sedaj tako proge jednoletni prostovoljci pri huzarakih in ulanskih polkih. Častniki dobijo zlate proge na rokavih. Ogerskn pohota pa dobi namesto sedanjih ozkih hlad t visokimi dokolenicami (kainašnami) in suknjo okraiene a spletenimi vrvicami, kakor jih nosi doslej ogrsko domobranstvo (honvćd). Za poletno opravo pa dobi možtvo pehote platnene suknjice in častniki suknjice iz belega, lahkega sukna, kakor jih imajo n. pr. ruski častniki v južnih pokrajinah in angleški ter nemški častniki v prekomorskih naselbinah. — Ne znamo pa, da-li ostane sloveča „čdka* šo nadalje v splošni uporabi, ali ne. Dohodki bivkoga naučnoga ministra bar. Gaiiia. Baron GauČ ima sedaj kot bivši minister na leto 6000 gld. mirovine in kot sedanji upravitelj dunajskega „Terezijnniiča" letno plačo 15tiso6 gld. Ni alabo t Papežev dvor. Sv. Oee Leon XIII. ima v svoji službi 1160 uradnikov in služabnikov. V vatikanski palači ima na razpolaganje 11 500 sob. Dohodki svetovne razstave v Chikagu. Kakor javlja Pittaburška „Danica", imela je poslednja kolumbiška svetovna razstava 8 ii,290.065.58 dolarjev dohodka, torej v našem denarju nad 70 milijonov goldinarjev. Policijsko. Včeraj popoludne so zaprli 24lotnegit me? urskega pomočnika Viktorja C. iz Trsta, kor jo ukradel par kgr. riža na parniku „Pierino*, zasidranem polog pomola S. Carlo. — Ponoči od 6. do 7. februvarja t. I. ukradel je spreten tat v gostilni „Poli-teama Hossetti" natakarju Henriku Consolo listnico, v kateri je bilo 13 gld. v gotovem denarju. Včeraj so prijeli policijski agentje 341etne^a težaka Jakoba M., ker je sumljiv te tatvino. Boljo kasno, kakor nikoli, a kljubu temu dobi okradeni natakar le težko nazaj svoj denar. — Polic, ofleijal g. Tiz je včeraj spremil v zapor Karla Batističa, trgovca in uiešitarja iz Št, Petra pri Oorici, ker ga iiče sodišče zaradi izneverjenja. Batistič je baje izneveril tvrdki Baldissera & Povh znesek 49 gld. —Sinoč je zasačil nok finančni stražnik v ulici Belvedere 4Rletnega postopača Ivana S. iz TrBta baš v tem hipu, ko je hotel odpreti izložno okence v prodajalnioi manufakturnoga blagu v hiši št. 2 isto ulice, da si „izposodi*, kur bi mu prišlo pod roko. Tat je aicer pobegnil financ, stražniku, prijeli so ga pa pozneje stražarji na vrta pred postajo jtiioc železni«*. Porotne razprave. V današnji porotni obravnavi obsojen je bil obtoženi 1 Bletni Josip Prodan zaradi ubojstva na 3'/a letno težko ječo. Jutri bode razprava proti 32letnemu Lucijanu Steinbachu, obtoženemu teškega telesnega poškodovanja. Zatoženi Steinbach, spri se je bil namreč dno 23. decembra min. leta s svojo ženo Ano, ter jo ranil t britvijo tako težko, da je revica prišla ob desno oko. Nezvest densrnitar. Prvi denarničar pri dunajski blagajni državnih dolgov, Adolf Ferles, izneveril je lepo svoto 102.000 gld. in se ustrelil dne 25. m. m. v „Praterju*. Ferles je bil že 20 let v državni službi ; vsi njegovi predpostavljeni čislali so ga visoko ter mu zaupali neomejeno. Fer'es je bil jako podvzeten človek ; na Dunaju imel je veliko prodajalnico a suhim mesom in elegantno kavarno pod imenom njegove soproge. line-verjenju prišla je na sled nadzorovalna komisija, ko je dne 24. m. m. pregledovala blagajno in naila, da so bili v raznih vrečicah komadi po dve atotejki, namesto komadov po 20 kron. Izneverjenja na Dunaju. Ko so našli Fer-lesova izneverjenja pri blagajai drž. dolgov odredili so vsi dunajski zavodi strogo nadzorovanje blaganj. O tem nadzorovanju naili so pri blagajni dunajsko bolniščnice pri man kija j okolo 10.000 gld. To lepo svotico so pone-verili trije uradniki, kateri imajo opraviti z bolniško blagajno. Dva ao zaprli in izročili sodišču, tretji pa, Edvard Epp, jo pobegnil. Zaprta nt zvesta uradnika sta: Friderik Brackol in Fran Soika. Iiče se dsdli. Koncem leta 1892. umrl je v St. liouisu (Soveroameriike »jedinjene države) neki Edvard A. Drexler, ki se je preselil v Ameriko iz Evrope. Zapustil je okolo 8000 dolarjev (blizo 19.000 gld.) pre-moženja, ne da bi ae moglo dognati do sodaj, kdo je arečni dedič. Vsa službena povpraševanja po Avstriji in po Nemčiji ostala so doslej brezvspeina. Dreixler je bil najbrže is Avstrije, zaradi tega naj se prijavi dotičnik, ki misli da ima pravu do dedščine, pismeno pri odvotniku M. Blumenthalu na Dunaju, Kiimtncrstrasao št. 14. Slika Iz Italije. Zmtavljavnica v Nardu (mesto v pokrajini Leoce) je zahtevala 6 mesečni moratorij (to je uradno zatrdilo, d« se v tej dobi no bodo nadlegovali upniki), kateri jej je sodišče tudi dovolilo. Pasivo zna-šajo nad 10 milij. lir. Ljudstvo se je upiralo in razgrajalo pred zaprtimi prostori zastavljav-niče, zahtevajoč, da se mu povrnejo zastavljene stvari. — V Florencu se je ustrolil posestnik neke menjalnice, ki je donašala vo-like dobičke, ker ae je bal, da bodo moral ustaviti plačevanja. Loterijske itevllke. Izžrebano 28. m. m. Brno: 44, 26, 69, 54, 30. Najnovejše vesti. Reka 1. Zagutuvlja ae, da odpošlje italijanska vlada troje svojih največjih vojnih ladij pred Reko, o tem ko se snideta naš in nemški cesar v Opatiji. Budlmpeita 1. Na stopnicah brzojavne pisarne v državnem zboru našli so mej de-našnjo sejo škatljico iz kositarja z užigalno vrvico, katera pa je ž« ugasnila. Šk atlj co so prenosli na policijo. Najbr/.o ju to le šala. Menton 1. Avstrijski cesar jo dospel semkaj ob 5. uri 30 min. in se jo podal takoj v hotel „Cap Saint Martin", kjor že biva cesarica. Pariz 1. ,Gaulois"-u javljajo iz Peter-burga, da se je povodom bivanja ruskih častnikov v Parizu sklenil mej Rusijo in Francijo vojni dogovor, a le v obrambene namene. London 1. Kraljic* odpotuje dno 13. t. m. v Florono. London 1. Dobro poučeni krogi trde, da Oladstone no odstopi. Madrid 1. Dohajajo vcati iz Maroka, da namerjajo kabili zopot napasti Španjolce. Vsled tenu jo v*a Spanjska jako razburjena. Na prodaj Je tudi nn. posamične kose posestvo v sv- Nedelji, občina Dekani, leieče oh cuitl v Ituiot, ob-nozajučo :i:i luiktitrov in 4 ' arov. K zoniljišču upadu tudi mlin, lešei oh reki lti/mii, tfoHponko po idopjo in tfinp uliirnku ponlopja s liluvi in senjaki. Mod poslopji ho zaprta dvorišta, katera pokrivajo s poslopji vred površino 2'JOO □m. Ponudbo sprejemu tvrdku B. Bardataoh v Kopru. (1) t tj* Sokoli! V soboto dne 3, t. ra. priredi naš vrli mladi odsek, „Klub bici-klistov Tržaškega Sokola", svoj prvi koncert in zabavni večer v dvorani Slov. čitalnice. Čaat naSa zahteva, bratje 1 da se i mi odzovemo njihovemu vabilu, in v ta namen poživlja Vas odbor, da se v kolikor mogoče mnogobrojnem številu udeležite tega večera in to v društveni Opravi. Z bratskim: Na zdar 1 ODBOR. Trgovinski briojavi. Buiimpsita Plenica zn spomlad 7 15 —7"Irt, za j«*en 748 -7'44 Koruzn 4-77 r.n maj ; zn junt 4'78 --• - Ovos za »pomlad rt-70 -6 72. PS^nica nova od 77 kil. f. 7'30—7 35, od 78 kil. f. 7-40-7-45, od 79 kil. f, 7 50—7 55, od 80 kil. f. 7 55-7 60, od 81 kil. for. 7 65--7 70, RJ 5 B0-5-80; oves novi 6l(J0-7-30. ■le^men B G5-9-25; proso 4 20 - t fiO. Velike ponudba pšenice, brez povpraševanja. Kupčija mlačna in popustljiva. MaIo prodaje, 5 ue. ct nejo. Vremo deževno, Praga. Nerafinirani sladkor: miren. Za februar iH'id) april lfl'tlS, Zn maj 16 70. Novo roba »ep-toraber lfi-05, brez kupcev. Budimpešta. Špirit, 17 — 17-50. Havre. Kavu Hunto« good avon^i 101'—, zs juli 95 50 trg miren. Hamburg. Santos good avenij« za innrc f. 8050, maj 79 50, sopteinber 7«-50. Tr# stalen. Oun^Jaka borza 1. marca ltt4. Državni dolg v papirju . , „ v srobru Avutrijska renta v zlatu , .v kronali Kreditno akcije . . . . London 10 Lst. . . . , Napoleoni ...... 100 mark...... lo0 italj. lir..... danes včeraj 98-30 98-80 98-10 98-15 119 95 190-30 98-- 97 80 »ti8 B5 36« 50 124.05 125.- 9 91 9 93 fil-- 81 • 17'/, 43-20 43-25 Zaloga piva pivovarne bratov Reinlnghau« v Steinfeldu — Gradec pri 156 A. DEJAKU, junior, T TRSTU Vin detfli Avtiati št. a, zastopnik za Primorako, Dalmacijo in Levant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolioi Hturoznano steinfeldsko eksportno (Export), ožujsko (Milrzun) in uležano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po stokleuicali, pod ugodnimi pogoji. Gostilna „AH' antico moro" v ulioi Solitctrio št. lfl. toči izvrstna vipavtka črna iny bela vina ix prva-Skih vinogradov ili krušku iz Škrbine. Vipavska po 32 — 40 kr., kraAki teran po 40 kr. liter, i Nadejam so, da me slavno občiiintvo, ravnajoč so po izreku „Svoji k svojim* počasti v obilom itevilu. 4-26 Anton Vodopivee. G. kr. dvoma lekarni Ivana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU. PodpiHutii naznanja si. občinstvu, da jn prevzel Ifo-i omenjeno lekarno od dudičov pok. Beuodotta Vlach-Miniussijn, priporočajoč so najtupleje in obljubljajoč natančno poitrožbo r. nmorjeuimi ce-numl. Članom „Delalskuga podpornega društva' pa naznanja Ae posebej, da mu je odbor istega dovolil »prejemati receptu u.l njih v slučaju, ako njim tukAno društvena zdravnika predpi&otu. Za slučajno loknrske potrebe so priporoča lot-uo Ivan HCIzzsau. Gostilna „Alla Citta di Viena" 1'iazza Cunormn h, St. 2, (znvon Tinknrno Dolenc) toči tiea>n l. vrsti iz prvili klotij iz Kazulj in Avberja po 4S nČ. litor, kakor tudi i »trnku vino Hproti in zu domaČo vporabo. — G r it A k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nHinAka) po jako umoHinih cenah, — Priporoča so si. občinstvu (101) Ant. Brovertani. DROGERIJA na debole in drobno G. B. ANGELI TRST Corao, Piazza tlelle Lt