»Zaklal sem mamico...« Za raiprtije kriv vojniški župan? Em 1 I \rop/p ® I Cafft'^ I flŽITEKVDOBRIKAVli PlUZARXA; 03/713-2666 i ST. 57 - tETO 62 - CEtJE. 20. 7.2007 ■ CEBIfl 1.2S EUB - 299.55 SIT «.G.E60RK.I«; « naslov pnrakal« 'IWIMDKI ä TE ROZMARI PETEK UVODNIK Malo ni dovolj Celjskim filmskim navdušencem se je zadnja tri leta lahko le smejalo. Le nekaj metrov narazen smo imeli kar dva kinocentra, ki sta za ve^i obisk med sabo tekmovala tudi z nižanjem cen vstopnic ler raznimi akcijami-plača eden. gledata dva in podobno. Tb pravljice (udobne predvsem za naše žepe) je zdaj konec, saj je Kolosej v Celju obupal. Uradno zato, ker poslovni rezultati v Celju niso biä zadovoljivi, kar je lahko opazil prav vsak od redkih obiskovalcev celjskega Koloseja. Ravno redkost obiskovalcev v petih kinodvoranah ob celjskem štadionu je bila glavna (in že skoraj edina) konkurenčna prednost Koloseja pred Planetom Tuš. Z redkimi obiskovalci in potrošniki se lahko pohvali tudi nekaj manjših trgovin iz mestnega jedra, pa stari obrtniki, ki še vedno popravljajo dežnike, čevlje... A v časa iznajdljivih Kitajcev (in celjskih posameznikov) se takšna »prednost« ne obnese prav dolgo. Pred tednom dni so svojo trgovino v centru Celja, ki seje ponašala predvsem s široko paleto sendvičev in prijaznimi trgovkami, zaprle Celjske mesnine, še nedolgo nazaj so za svojo rmdaljnjo usodo trepetale prodajalke i; bližnji pekami, da ostalih žalostnih zgodb tradicionalnih celjskih prodajaln sploh ne pogrevamo. Kar je prijetno in mnjhno v današnjih časih, pač ni dovolj donosno, saj se prebivalstvo očitno raje nagiba k množičnosti, masovnosti. gneči. Vsi tisti manjši prebivalci celjske kotline, ki so Kolosej imeli radi predvsem zato, ker jim ni bilo treba skrbeti, kam bi sedli, da ne bodo naslednjo uro in pol pred sabo gledali le košate glave, ga bodo zagotovo močno pogrešali. Pa tudi tisti, ki so se Planeta izogibali, ker so jih (čudno. večini je najbrž prav to zabavno) motili zvoki mobil-cev in prežvekovanja pokovke iz zadnjih vrst. Prav jim je, kaj pa niso več zahajali vanj. bi lahko bil nauk te zgodbe. Večina pa odhoda Koloseja sploh ne bo opazila, saj vanj sploh ni zahajala. »V Tušu je enostavno boljše vzdušje.« je dejala ena od naključno vprašanih. Pa bo boljše vzdušje tudi ostalo? Vse več mobbinga Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik tudi na Perčičevi razstavi Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Cebašek - TVavnik je s sodelavci v sredo poslovala v Celju. Za pogovor so se lahko prijavili vsi, ki imajo težave iz pristojnosti varuha in nimajo možnosti ali časa, da bi prišli na pogovor v urad varuhinje v Ljubljano. Obiski v kakšnem od večjih mest pa so mesečna oblika dela varuhinje. Kot je povedala varuhinja človekovih pravic, je s pomočnikom Tonetom Dolči-čem med uradovanjem v Celju opravila 16 pogovorov, ogledala pa si je tudi razstavo celjskega črkoslikar-ja Ladislava Perčiča, ki je že večletni obiskovalec urada varuha človekovih pravic. »Nisem pravnica, zato iz obilja razstavljene dokumentacije ne morem oceniti, kdo ima v zapletenem pravnem primeru domnevno nezakonite denacionalizacije prav. Je pa Perčič zbral in skrbno uredil ter razstavil praktično vso dokumentacijo o tem primeru. Trenutno je proti njemu vloženih več tožb zaradi razžalitev, ostalega pa o tem primeru ne morem povedati,« je na novinarski konferenci povedala dr. Zdenka Čebašek - Travnik. dr. Zdenka Čebašek - Travnik je s sodelavci v sredo poslovala v Ceiju. Sicer pa so bile obravnavane teme večinoma podobne kot v vseh krajih po Sloveniji. Predvsem so obravnavali pritožbe glede počasnosti dela sodišč in krivičnih sodb, pritožbe glede dela državnih organov, zlasti policije, primere napačnih izračunov pokojnin, neiz-plačevanja štipendij in podobno. Pomočnik varuhinje Dolčič je obravnaval tudi pritožbe delavk družbe SM, za katero ni jasno, ali je v prisilni poravnavi ali stečaju, delavkam pa dolguje neizplačane plače. »Pa še na nekaj velja opozoriti. Prejemamo vse več pritožb zaradi t. i- mobbinga - nadlegovanja in šikaniranja med delom,« je opozoril Dolčič. Varuhinja je dodala, da po izbruhu afere Sova dobiva tudi vse več pritožb, vsaj eno do dve dnevno, zaradi domnevnega prisluškovanja bodisi telefonskih služb ali državnih ustanov. Statistika pove, da je celjsko območje kar visoko po številu zadev, ki jih obravnavajo. Slovensko poprečje je namreč 1,24 zadeve na tisoč prebivalcev, celjsko pa 1,8. BRST Foto: GREGOR KATIČ Sodobne operacije sive mrene Na očesnem oddelku celjske bolnišnice imajo nov, sodoben aparat za operacijo sivih mren. Ib je po letu 1992, ko so začeli z operacijami sive mrene s pomočjo elektronike, že njihov tretji aparat. Zanj so odšteli 75 tisoč evrov. Izpopolnjena aparatura omogoča še bolj natančno odstranitev in nadomestitev očesne leče. Operacije sive mrene predstavljajo več kot dve tretjini vseh operativnih posegov na oddelku. »Lani smo operirali 1.367 sivih mren, od tega le pet po klasični metodi,« poudarja predstojnik oddelka Zdenko Zelič, dr. med. Vešči operaterji in sodobna aparatura zagotavljajo, da je poseg za bolnike preprost in varen. »Skozi majhno odprtino v roženici, veliko 2,5 do 2,7 milimetra, vstopimo v oko s sondo. Lečo z ultrazvokom razbijemo in posesamo iz lečne vrečke. Na to mesto vstavimo nadomestno lečo, za katero že pred posegom izračunamo dioptrijo,« opisuje poseg Zelič, Praviloma lahko operiranec odide domov še isti dan. »Zapleti so izredno redki,« še poudari predstojnik. Ce se je še nedolgo tega na operadj e si ve mrene zelo dolgo čakalo, sedaj čakalnih vrst ni več. Lani so namreč v Sloveniji v rednem programu operirali kar 18 tisoč sivih mren, čakalne vrste pa so odpravili z dodatnimi programi, tudi v celjski bolnišnici. Letos dodatna prhama ne potrebujejo več. Čeprav imajo prijavljeno čakalno dobo dva meseca, so pacienti lahko na vrsti že veliko prej, le pregled pri okulistu, ki jih bo operiral, morajo prej opraviti. MBP Nasmeh odpira na tisoče vrat Cenejše gorivo Operacija sive mrane je s sodobnimi aparaturami postala u povme vid. V celjski bolnišnici operirajo vsi štirie na očes Arsen Janjic, dr, med.). s Tuš klub kartico [na posnetku Če ste dinamični, samoiniciativni, iznajdljivi in vam hiter tempo predstavlja izziv, vas vabimo v nalo sredino. Razpisujemo delovno mesto: BLAGAJNIK, m/ž na bencinskem servisu Od vas pričakujemo: • končano vsaj poklicno Izobrazbo (III. stopnja, neobvezna smer). • prijaznost In skrb za učinkovito postrežbo strank, • usmerjenost k uspehu In rezultatom, • občutek 23 timsko delo. Ponujamo vam: • delovno mesto v uspešnem, dinamičnem mednarodnem podjetju, • urejeno delovno okolje, • stimulativni osebni dohodek, • možnost profesionalne in osebne rasti. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s Zavedamo se, da je od vašega zadovoljstva cKivisen u speh naScga podjetja! r.tus.si Engroiul d AO, Cena v Trnovlje' Slovenija v Cannesu v ministrstvu za okolje in prostor so sklenili dogovor o skupnem nastopu slovenskih mestnih občin na največjem nepremičninskem sejmu marca prihodnje leto v francoskem Cannesu. Gre za največji svetovni nepremičninski dogodek, na katerem se srečujejo ključni akterji svetovnega nepremičninskega trga, potencialni investitorji, razvijalci projektov, nepremič- ninski svetovalci in agenti, urbanistični in arhitekturni načrtovalci, predstavniki investicijskih skladov ter predstavniki držav in njihovih mest. Za priprave so ustanovili poseben odbor, koordinacijo del pa je prevzelo ministrstvo. Za prvi nastop na tem izjemno pomembnem sejmu so se odloČili predstavniki vseh slovenskih mestnih občin. Vodja oddelka za okolje in prostor v Mestni ob- čini Celje Silvo Plesnik je povedal, da je sejem v Cannesu največji nepremičninski dogodek na svetu, na katerem pa se doslej Slovenija še ni pojavljala. »To, da je pobudo za skupen nastop slovenskih mestnih občin na sejmu prevzelo ministrstvo za okolje in prostor pomeni, da je mogoče pričakovati več zanimanja za nakup naših nepremičnin. Pomembna pa je že udeležba na sejmu, saj omogoča opa- zovanje, kaj sedo^jana svetovnem nepremičninskem trgu, dobiš pa tudi vpogled v to, kako pripraviti strokovne podlage za potencialne investitorje, kar je pomembno z vidika razvijanja mest in gospodarjenja z nezazidanimi stavbnimi zemljišči,« je po sklenitvi dogovora o skupnem nastopu mestnih občin na nepremičninskem sejmu v Cannesu povedal Plesnik, BS Najvišja kakovost po najnižjih cenah! KJE SO NAŠI POSLANCI? Imajo se radi Razbeljeno poletje je veliko poslancev že razteplo na dopustniška hlajenja širom po zemeljski obli. T^ko smo pred dnevi bili priča neutrudnemu Zmagu Jelinčiču Plemenitemu, ki se je televizij-cem javlja iz Grčije in pojasnjeval. zakaj bi bU najboljši predsednik te dežele. Klub pasji vročini vnema nekaterih poEtß^ov ni zamrla. V sredo je vodja poslancev največje opozicijske stranke Miran Potrč vodstvo državnega zbora (DZ] obtožil, da one- . mogoča uresničitev dogovora poslanskih skupin o večini (pozicije v nadzornih komisijah do sredine junija. V SD-ju so prepričani, da je koalicija znova prelomila besedo in ni spoštovala podpisanega dogovora, na ta način pa naj bi svojim interesom prikrojili resnico v primeru suma korupcije v zvezi s Pediauično kliniko, pri dogajanju v Sovi in domnevnem prisluškovanju Janezu Janši in Ivanu Sanaderju pred tremi led. Potrčevo pismo je sprožilo zanimiv poslanski dvogovor, ki je potekal prek izjav za javnostjo in odprtih pisem: Rudolf Petan (SDS): «Izjava Potrča je dejansko privlečena za lase in očimo zlona-mema. Gre za navadno streljanje glinastih golobov, ki poka in plaši tiste, ki mu nasedajo, Je kot nalašč za obdobje, ko ni drugih novic, razen tistih o zelo dobrem delu naše vlade in zelo dobrem gospodarskem stanju v naši državi.« MiranPob:č(SD): »Od gospoda Petana, s katerim že leta skupaj guliva poslanske klopi, sicer praviloma ne slišim natančnih ocen in razprav. Nje gova značilnost so polresnice in dvoumnosti, ki puščajo veliko možnosti za različne ocene.« Na žalost smo morali prej stiskati tale časopis, preden bi se lahko naslajali nad novimi globinami njune medsebojne ljubezm m (ne)spoštovan|a. Zanimive posledice je prekomerno segrevanja zračnih mas sprožilo tudi pri vedno markantni poslanki SDS-a Polona Dobrajc. Tako je po preučitvi poročila revizijskega sodišča, ki je o Kadovi in Sodovi prodaji delnic Mercatorjaizre-klo mnenje s pridržkom, izjavila. da to >>ne vsebuje in ne daje nobene podlage« za špe-kulaaje o kar 200 milijonov evrov oziroma 48 milijard to- larjev visokem oškodovanju države. Dobrajčeva je hkrati predsednica preiskovalne komisije DZ-ja za prodajo deležev Ka-da in Soda v 83 podjetjih. Vendar je poudarila, da se je do prodaje opredelila le v imenu poslanske skupine SDS-a. Seveda skledi vprašanje za milijon evrov, kako se bo Polonca Dobrajc opredelila kot prva preiskovalka prodaje? Na srečo homo do septembra bolj ali manj odrešeni modrosti naših izvoljenih zastopnikov, Začele so se uradne počitnice, to pa je ponavadi čas, ko generalni sekretar DZ-ja Lo-vro Lončar potegne na plan statistike minule poslanske sezone in napove, kako bodo ozalj-šali dom slovenske demokracije. Tako se nam vendarle obeta dogovor o sodelovanju parlamenta in Radiotelevizij e Slo-venija pri nastajanju parlamentarne TV, s katero bomo lahko ves čas budno pazili, kje in kaj počno poslanci. Gradbinci se bodo lotili prenove velike in male dvorane ter avle in vhoda na Tomšičevi ulici, to je na tisti sti-ani parlamenta, ki gleda proti operi. Do začetka oktobra naj bi tako DZ dobil dve sodobno opremljeni sejni sobi, namenjeni predvsem sejam delovnih teles. TV-pre-nose bodo omogočile daljinsko vodene kamere in dva sodobno opremljena video studia. Skupaj s pleskanji vrat, oken in z rednim beljenjem ter še nekaterimi malenkostmi nas bodo letofeja vzdrževalna dela stala okoli 309.487 evrov. V DZ-ju se pripravljajo tudi na predsedovanje Ercopski uniji. Tako je kolegij predsednika DZ-ja že sprejel okvirni predlog aktivnosti od 1. ja-niiarja 2008, ko bomo za šest mesecev prvi šefi Evrope. V času predsedovanja bo nekaj odborov DZ-ja gostilo srečanja odborov nacionalnih parlamentov vseh članic, DZ bo za čas predsedovanja dobil nove spletne strani, tehnološko in komunikacijsko opremo, dodatno bodo prenovili nekatere prostore in izobrazili zaposlene. Poleg tega bodo v letu predsedovanja približno 385.000 evrov namenili za nove zaposlitve. Ob tem bi morali z ušesi zastriči vsi univerzitetno izobraženi brezposelni. Morda je to začetek dolge kariere v nedrih državnih služb. SEBASTUAN KOPUSAR (stolna povezava) (Visoke hitrosti) (Kabelski moder^ (Neomejen dostop) (Prikliučning) (5Ö~dvevna poskusna doba) Spopad z vročino v bolnišnici za petino več nujnih primerov - Poskrbite za starejše in otroke - l\idi živali se pregrejejo - Rastline že v sušnem stresu Vročinski val. ki |e ta teden zajel tudi naSe kraje, se približuje vrhu. Za danes in jutri napovedujejo temperature že blizu 40 stopinjam Celzija, tako da lahko o napovedanih 33 stopinjah v nedeljo res govorimo kot o ohladitvi. Tako je in tega ne moremo spremeniti, lahko se le prilagodimo. Večini to kar dobro uspeva. Po pomoč k zdravnikom Visoke temperature najtežje prenašajo otroci, starejši ljudje in kronični bolniki. To se kaže tudi v povečanju zdravstvenih težav in obiskih pri zdravniku. V Zdravstvenem domu Celje so vseeno zabeležili le nekoliko večji obisk bolnikov kot ponavadi. »V zadnjem tednu jih je bilo približno pet odstotkov več kot ponavadi,« je povedala specialistka splošne medicine, Irena Roščič. »Veliko je tudi klicev, predvsem v jutranjih urah, vendar so ti klici večinoma preventivni ukrep ljudi,« je dodala. V celjski bolnišnici je pomoč v teh dneh iskalo precej več ljudi kot ponavadi. Na intemistično prvo pomoč jih je prišlo za 20 odstotkov več: »Med njimi prevladujejo srč- Klime in ventiiatoiji čeprav so se ljudje že v zadnjih letih kar dobro opremili s pripomočki za hlajenje prostorov, prodaja klim in ventilatorjev še vedno narašča. V trgovini na debelo in drobno Tripex v Celju je na primer julija prodaja klim narasla približno za 30 odstotkov, medtem ko je prodaja ventilatorjev ostala enaka. V prodajalni Interspar megamarket Celje se je prodaja klim v zadnjem tednu povečala za 50 odstotkov, iz trgovine Merkur v Celju pa so sporočili, da je bila prodaja klim in ventilatorjev v zadnjih štirih dneh enaka povprečni prodaji prejšnjih štira ali petih tednov. Največji porast prodaje so zabeležili v Šentjurju v trgovini 2 mešanim blagom Akvonij, kjer je prodaja klim in ventilatorjev najbolj narasla v zadnjih dveh tednih, in sicer za 80 do 90 odstotkov. ni in ledvični bolniki, starejši ljudje, ki so dehidrirani, in ljudje s povišanim pritiskom. Največ bolnikov, ki iščejo pomoč zaradi vročine, je srednjih let ali starejših,« ugotavlja vodja poliWinike prim. Božidar Buhanec. Zanimivo, da so zabeležili tudi bistveno več poškodb kot sicer. To si razlagajo s povečanim številom prometnih, delovnih in drugih nesreč, kar je verjetno povezano tudi z visoko temperaturo, ki pri ljudeh povečuje razdražljivost in zmanjšuje koncentracijo. Seveda v bolnišnici skušajo poskrbeti kar najbolje tudi za bolnike na oddelkih. Kol je pojasnil direktor Marjan Ferjanc, so vsi oddelki v novem delu klimatizirani. V starem delu bolnišnice, kjer ni urejene centralne kli-matizacije, že nekaj let postopno klimatizirajo prostore. Dodatno zunanjo temperaturo omilijo tudi nova okna z žaluzijami, ki bolje tesnijo in so manj prepustna za zunanje vremenske vplive. Razen za ohlajanje prostorov v tem času v bolnišnici še posebej skrbijo, da imajo bolniki na oddelkih na voljo dovolj tekočine. V Otroci v vrtcu ss prad vročim soncem sluijejo v bazenček. (Foto: KŠ) Celja je v teh vročih dneh še bolj prazno kot ponavadi. (Foto: GK) čakalnicah so vsem na voljo tudi aparati z vodo. Limonada in čaj V Domu ob Savinji uspešno obvladujejo vročinski val. Klimatske naprave ohlajajo vse skupne prostore. V zdravstveno-negovalni enoti ena imajo hlajenih pet nadstropij od osmih in do konca tedna bodo klimatsko hlajena tudi vsa nadstropja v zdravstve-no-negovalni enoti dva. Lanska druga polovica julija je bila po navedbah vremenoslovke Tanje Ceg-nar bolj vroča kot letos, saj je bUo juUja vročih (nad 30 stopinj) rekordnih 18 dni. Povprečne poletne temperature naraščajo vsako leto od sredine osemdesetih let. Za najbolj vroče poletje v zadnjih letih velja leto 2003, ko so bili vroči kar štirje meseci, od začetka maja do konca avgusta. »Vsak dan poskrbimo, da stanovalci v našem domu zaužijejo dovolj tekočine, v vsakem nadstropju imamo pripravljeno limonado in ča). Spremljamo jih tudi v park v dopoldanskem času m Jih opozarjamo, naj ne hodijo ven med deseto in šestnajsto uro. Zaenkrat zaradi vročine še ni bilo nič več obolenj kot ponavadi,« je povedala direktorica doma Bojana Mazil Šolinc. Ob pametnem ravnanju lahko torej očitno tudi starejši ljudje prebrodijo vroče dneve brez zapletov. Ob bazenili z vodo »Prvi, ki zjutraj pride v službo, na široko odpre vsa ok- na in vrata v tistem delu, kjer bivajo otroci. Ko pridejo otroci, vse zapremo, da ni prepiha,« opisuje življenje v Vrtcu Anice Cernejeve v teh dneh ravnateljica Ana Potočnik. Otroci so nato skupaj v najhladnejših prostorih, po zajtrku pa jih odpeljejo .na igrišče v senco, kjer so tudi bazeni z vodo, v katerih se lahko igrajo in se na ta način hladijo. Ko se zunaj preveč segreje, se vrnejo v spodnje, senčne prostore vrtca. Zaradi vročine zato zaenkrat v vrtcu še niso imeli težav. Rastline že v sušnem stresu Na republiški agenciji za okolje že imajo prve podatke glede suše, ki jo je povzročil vročinski val- Vremenske razmere, kot pravijo, so povzročile močno izhlapevanje vode iz tal in rastlin. Stanje na Obali je že kritično. Tlidi v severovzhodnem delu Slovenije izhlapevanje v zadnjih dneh presega šest milimetrov vode dnevno. Padavine v prvi tretjini julija niso zadovoljivo napolnile tahiega vodne^ rezervoarja, zato so kmetijske rastline vmočnemsušnem stresu. Najbolj so prizadete rastline s plitvim korenskim spletom, med njimi zlasti buče, travinje in koruza na plitvih üeh. Kjer je na voljo namakalna voda, je priporočljivo kmetijske rastline namakati, vendar v jutranjih in večernih urah, da ne bi doživele temperaturnega šoka. Za zaščito pred močnim temperaturnim stresom je priporočljivo tudi zastiranje tal, zlasti rasüin v rastlinjakih, svetujejo na agenciji. MBP, PM, KŠ lOVI fiiin Gasilci dovažajo vodo če je še pred leti že ob kratkem vročem in sušnem obdobju marsikje zmanjkovalo vode, zdaj ni več tako hudo. Podpoveljnik Gasilske zveze Ceije Milan Krof-lič ugotavlja, da je pokritost območja z vodovodi bistveno boljša, kot je bila. Vodo vozijo petežno samo še na kmetije in vikende, kjer še ni napeljanega vodovoda, ali pa tja, kjer je kakšna okvara. Junija so gasilci opravili 42 prevozov in pripeljali 207 tisoč litrov vode na Lju-bečno, v Šmartno v Rožni dolini, Lokrovec-Dobrovo, Škofjo vas, Prožinsko vas in Zagrad-Pečovnik. Julija (do včeraj) so s 45 prevozi pripeljali že 275 tisoč litrov vode. Največ prevozov, 30, je bilo v Šmartno v Rožni dolini. Manj dela z vodo so imeli celjski poklicni gasilci. Kot je povedal vodja izmene Bojan Fištar, so junija z enim prevozom pripeljali 500 litrov vode, julija pa s 15 prevozi 75 tisoč litrov vode, največ v Košnico, kjer je bila okvara vodovodne napeljave. Priporočila lastnilcom psov in mačic Zdravstvene težave živali ob visokih temperaturah lahko preprečimo na podoben način kot pri ljudeh. Živali morajo imeti vedno na voljo svežo pitno vodo, omogočimo jim dostop do sence in hladnejših mest, sprehode in druge fizične aktivnosti omejimo na jutranje in večerne ure. Tako kot ljudi tudi živali nikoU ne puščajmo v zaprtem parkiranem avtu. Veterinarska uprava RS še opozarja, da morajo biti še posebej pozorni lastniki psovbrahicefaličnih pasem Oiratek gobec), ki imajo zaradi svojih anatomskih značilnosti večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Te pasme psov je Še posebej priporočljivo hladiti z vodo. Bodimo pozorni na morebitno nenadno pregretje živali, ki se pokaže s pospešenim in šibkim srčnim utripom, z oteženim dihanjem, modrikastimi vidnimi sluznicami, s povišano telesno temperatura (41-43°C), z drhtenjem, s krči, z opletajočo hojo in nezavestjo. Če opazimo katerega od teh znakov, moramo žival nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z vodo (tuš, gumijasta cev, reka, jezero, morje ...), glavo naj ima dvignjeno, ko žival ohladimo, poiščemo najbližjo veterinarsko pomoč. wwwin0vit6dnikic0iii ^mUALNO mm anketa Vsalf po svoje . r__________r-r-Jajo Z vTOčino, smo namenili starejšim stanovalcem Doma ob Savinji in otrokom v Vprašanje, kako s Fantka Deželak: «Vročino še kar dobro prenašam. Malo se hladim zunaj, v sobi pa spustim rolete, tako da ni preveč vroče. V domu sicer imamo klime, vendar je v moji sobi še ni, zato čez dan odidem v jedilnico ali skupni prostor in se hladim tam. Pijem tudi veliko vode in se zadržujem le v senci, kadar sem Marija Roje: »Poletno vročino moramo prenašati vsi. Nekateri jo prenesejo lažje, drugi težje. V mojo sobo posije sonce šele popoldne. Tako da ni preveč vroče. Čez dan ostanem v domu in ne hodim ven, včasih tudi ležem in počivam ali se večkrat na dan stuširam.« Maja Popovič: »Meni danes ni preveč vroče. Ce mi je vroče, se kopam v bazenu pred vrtcem. Zelo mi je všeč, da imamo tukaj bazen, v katerem se lahko kopamo in igramo.« Ajda Vrečer: »Ni mi vroče, ker se kopam in igram v bazenu, za druge pa ne vem. Ko postane še bolj toplo, počivam na blazinah v telovadnici. Poleti učiteljice ne dovolijo, da bi se igrah v pe-skovniku, ker je na soncu. Kadar smo zunaj, pred vrtcem, moramo ostati v senci,« »Vsi zapleti kažejo.daie šlo. je delo nekoga drugega, za interes dobička,» je prepričan Franc Zabukošak. »A zdaj bi radi poiskati skupno rešitev, ne pa krivcev.« >.Vsl,še>fajmoštri<.sosezZab ii dalo sodelovati,« pravi vojniški župan Beno Podergajs. Za razprtije icriv župan? Slomškova pot razlog za prepire - Izigrana civilna družba, občani ali župani? Društvo prijateljev Slomškove poti Celje je na novinarski konferenci zatrdilo, da je za nezaupanje društvu s strani občin, ki so se leta 1999 vključUe v akcijo vzpostavitve in markiranja Slomškove romarske poti, kriv vojniški župan Beno Podergajs. Zaradi tega naj bi društvo izgubilo tudi sredstva iz evropskih strukturnih skladov za razvoj območij ob Slomškovi poU v višini slabih 96 tisoč evrov. Vojniški župan je podal sicer krajšo, a povsem drugačno obrazložitev zgodbe. Razlog za sklic konference sta bila dva. Opozoriti so želeli, da je nadaljnje delovanje Društva prijateljev Slomškove poti Celje in pridobivanje sredstev iz evropskih skladov onemogočilo razkolništvo vojniške^ župana, hkrati pa so želeli s tem pokazati na težave, na kate re pogostokrat naletijo civilne družbe, ki niso v skladu z lokalnimi ali državnimi oblastmi. Kot pravi zastopnik Društva prijateljev Slomškove poti Franc Zabukošek, je bilo od ideje in vse do leta 2002 vse v redu, nato se je zaradi njemu neznanega razloga nekje zataknilo. «Ne vem, zakaj, a tega leta je vojniški župan začel blokirati naše delovanje, nas zapostavljati. kot da bi hotel vse aktivnosti prenesti na svoje planince. Ni želel priznati stroškov delovanja društva, leta 2005 je celo zavrnil sodelovanje pri pohodu na dan dr-žavnosri. Po njegovem zahrbtnem dopisu so tudi ostale občine in župnija prenehale sodelovati,« še trdi Zabukošek in hkrati dodaja, da so na to »nečednost« želeli opozoriti ne zalo, da bi iskali krivce, temveč, da bi našli skupne rešitve. Kot je pojasnil »obdolže-ni« župan Beno Podergajs, so sodelovanje z društvom prekinih, ker se zaradi samovolje predsednika društva, torej Zabukoška, z njim ni dalo več sodelovati. »Sploh pa smo vse delo opravili mi sami, on pa je želel >kasirati( za uporabo imena Slomškova pot, ki naj bi bila Zabukoš-kova intelektuahia lastnina. Organizacijo in dejanske stroške pa smo imele občine, ne Zabukošek.« V dokaz nam je poslal dopis Zabukoš-kove odvetnice iz leta 2002, iz katerega je razvidno, da bodo občino tožili, če bo znova zavrnila plačilo računa za uporabo znamke Slomškova pot. Znova so se že skoraj dogovorili, da bodo pri organizaciji pohoda leta 2005 občine prevzele vse finančne in druge organizacijske obveznosti. društvo -prijateljev Slomškove poti pa bi pobiralo zgolj prispevek. Dan kasneje so od društva prejeli dopis, da na osnovi izpostavljenih odnosov minulega sestanka ne morejo dati soglasja za prireditev Po Slomškovi poti. Občine so po tem dopisu odstopile od organizacije. Letos je pohod pripravilo novo ustanovljeno društvo mariborske škofije z malce drugačnim imenom Slomškova romarska pot. »Saj smo sprva z društvom želeli sodelovati. a ni šlo. Zato smo ustanoviU svoje društvo sci-Ijem, da nadaljujemo-delo,« je pojasnil še stolni kanonik Stanko IJpovšek. Pohodi se bodo nadaljevali, iz rok pa je spolzel evropski denar, namenjen vlaganju v obnovo poti in razvoj krajev, ki ležijo ob 500 kilometrov dolgi Slomškovi poti. ROZMARI PETEK Vabilo na miadinslce izmenjave Počitnice so čas, ko so v polnem razmahu tudi mednarodne mladinske izmenjave. Mladinski center Dravinjske doline sporoča, da se je za nekatere še mogoče prijaviti. Nekaj mest je še za izmenjavo v Italiji, ki bo od 27. julija do 4. avgusta v mestecu Alba blizu Torina. Srečo lahko še vedno poskusite tudi za mednarodno mladinsko izmenjavo na temo varovanja okolja, ki bo prav ta- ko v Italiji, 1, od 23. julija do 2.; it.57-20.jutij2007 Istočasno bo tudi mednarodna mladinska izmenjava Sports & Culture v Luksembur-gu. Od 29. julija do 19. avgusta bo srečanje v Nemčiji: EuroCamp 2007. Od 24. do 30. avgusta bo tečaj usposabljanja za mladinske voditelje Top 10 v Nasutöw (Poljska). Podrobnejše informacije in program; platfor-ma@avantis.si MBP ^ S Zaradi inventure zaprto Dvorec Trebnik v Slovenskih Konjicah je od preteklega tedna zaprt - Direktorica zamenjana, delavci na prisilnem dopustu. Tehnološko inovacijski zavod v prisilni poravnavi s tremi že prej načrtovanimi porokami je v soboto Tehnološko inovacijski zavod Dravinjske doline (nZDD), ki deluje v Dvorcu IVebnik v Slovenskih Konjicah, začasno prekinil svoje.delo. Franc Himažič, direktor delnižke družbe Jelen, ki je stoodstotni lastnik zavoda, verjame, da bo Trebnik ponovno odprl svoja vrata obiskovalcem že čez dva tedna. Do takrat si lahko tisti, ki še vedno prihajajo od bUzu in daleč, samo preberejo napis na vratih: »Zaradi inventure je objekt zaprt.« Če pokličete Trebnik po telefonu, boste dobiU odgovor: »Klicali ste neobstoječo številko.« K, se dogaja? Po navedbah direktorja Jelena Franca Tomažiča je direktorica TlZDD-a Gabrijela Kunst že 7. junija predlagala uvedbo postopka prisilne poravnave. «Glavni razlog za začetek postopka |e blokada transakcij skega računa TIZDD-a s strani Dursa, v višini 104.323 evrov. Med večjimi upniki je tudi družba Jelen d.d., saj TIZDD iz naslova najemnin dolguje Jelenu 75.112 evrov. O podrobnostih poslovanja zavoda ne morem govoriti, saj je ves čas deloval kot samostojna pravna enota, definitivno pa so vse za vozili.« Postopek prisilne poravnave vodi Tomaž Kos. Zaenkrat je.lahko povedal le, da je računovodstvo zavoda v izredno slabem stanju in da bo vsaj nekaj več znanega danes, ko se izteka čas za pri-javu terjatev, še več pa du konca meseca. Do takrat bi naj zavod pripravil načrt finančne reorganizacije. Direktor Jelena je še pojasnil, da se zavod s svojim ustanoviteljem, torej družbo Jelen, pred uvedbo postopka ni posvetoval niti ga ni o tem obvestil. Jelen sedaj zahteva od zavoda kompletno dokumentacijo o poslovanju za poslovna leta od 2004 do 2006, kaj in kako bodo ukrepali, pa je v veliki meri odvisno od tega, kaj bo poka- Od velikih razvojnih projektov ni ostalo nič. Da so za Dvorec Trebnik v zadnjih letih slabo skrbeli, se vidi na vsakem koraku. Na posnetku del dvorca, ki ga je že pred časom prizadel požar. je objekt zaprt» Okolica je «deti zapuščena, Tudi zeliščni vrt dolga leta ponos Trebnika, zarašča plevel. zala analiza poslovanja. »Poslovanje zavoda že od vsega začetka ni bilo transparent-no in Jelen od njega kot ustanovitelj ni imel ničesar. Za objekt, ki je v lasti Jelena, niso nikoli plačevali najemnine, pa tudi vzdrževah ga niso. V zavodu je bilo pred časom še 21 zaposlenih, da- Labrex, d.o.o., Celje zaposli komercialista za domaSI trg. Pogoji: - VI. ali VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, - 5 let delovnih izkušenj na področju komerciale (prodaja, nabava, logistika), - aktivno znanje angleškega jezika, po možnosti tudi nemškega, - poznavanje öela z računalnikom (Word, Excel, pošta, Internet, nedoločen čas. Nudimo stimulativno in kreativni rni in na terenu. Pisne prijave z življenjepisom in Izkušnjami sprejemali do deset dni po objavi oglasa na naslov: Labrex . Partizanska S3, 3000 Celje ali na info<@(abrex.si. nes jih je samo še 5. Žal mi je vseh tistih entuziastov, ki so razvijali odlične zamisli in ogromno naredih, drugi pa so njihov trud izničili. Samo spomnite se na izjemne projekte, ki so bili vezani na Trebnik. Iz nobenega ni bilo nič.« Tako očitno ni moglo iti naprej. Ljudje so iz zavoda, ki je obtičal i odhajali,! . perspektive zavod zaprl konec aU r pokazal čas teres, nikac Jelena. Tor niso več videh Sedaj je tudi vrata. Ah je to )v začetek, bo »Jelen ima in-! dejavnost Treb-i, vendar kot del skupnim računom in transparentnim poslovanjem. Mogoč je tudi dogovor z novim najemnikom, ki bi ohranil in razvijal programe, ki so v interesu tako družbe Jelen kot Občine Slovenske Konjice.« Kako je z razrešitvijo dosedanje direktorice Gabrijele Kunst in njeno zamenjavo z »novim direktorjem«, ni želel komentirati, saj je to po njegovem stvar poslovne politike družbe in ne jav-nosri. Iz tega vidika pa je pomembna njegova napoved: «Vroku 14 dni bo vse spet normalno.« Glede na to, da pod njegovim vodstvom letos hotel Dravinja po dolgih letih prvič posluje pozitivno, in da celo spet razmišljajo o razvoju (o ureditvi bara, drugačnem programu Tarantele), je to slišati verjetno. Kaj se bo dejansko zgodilo s TIZDD-om, ali bo torej prisilna poravnava uspešna ah bo šel v stečaj, pa verjetno ne bomo vedeli pred jesenjo. MILENA B, POKLIČ Unlor se bo varoval prevzemov Lastniki Uniorja so ta teden na skupščini med drugim sprejeli sklep, da lahko uprava kupuje lastne delnice za potrebe koncentracije lastništva ter ustvarjanja kapitalskega dobička. Unior je namreč še vedno v večinski državni lasti (Kad in Sod imata skupaj slabih 45 odstotkov družbe), ki se počasi, a vztrajno umika iz podjetij. Delničarji so soglašah, da se za izplačilo dividend, 63 centov bruto na delnico, nameni 1,47 milijona evrov od skupno 7,28 milijona evrov lanskega bilančnega dobička. Za pokritje prenesene izgube bo šlo 2,58 milijona evrov, v druge rezerve iz dobička pa 2,35 mih-jona evrov. Štiričlanska uprava bo prejela 57.788 evrov, • nerazporejenih pa bo ostalo 821.955 evrov. Skupščina je tudi pooblastila upravo družbe, da lahko kupuje lastne delnice za potrebe koncentracije lastništva pri strateških lastnikih in ustvarjanja kapitalskega dobička. Prav tako so nadzorniki lahko udeleženi pri dobičku, če se ta obenem nameni za izplačilo delničarjem, vendar ne sme presegati treh odstotkov višine dobička, ki bi ga prejeli delničarji. Določeno je tudi, da je predsednik nadzornega sveta upravičen do sejnine v višini 858 evrov bruto, člani pa v višini 660 evrov bruto. RP V Cometu veseli (bodočih) lastnilcov Na minuli teden uradno poslano ponudbo Avtotehne za odkup vseh delnic zreškega Cometa se je v tem tednu zelo pozitivno odzvala uprava Cometa. Avtotehna, ki ima že zdaj v lasti dobrih 22 odstotkov Cometa, do 8. a\^usta za delnico ponuja 13,35 evra. Kot je v uradnem sporočilu za delničarje zapisal predsednik uprave Cometa Aleš Mikeln, vidi uprava v Avtotehni strateškega lastnika. »Poleg tega so izkušnje trgovske dejavnosti Avtotehne za nas priložnost pri vstopu na nove trge, osvajanju novih kupcev ter s tem pomemben korak k večji stabUnosti,« meni Mikeln. Konsolidacija lastniške strukture z enim večinskim lastnikom, ki podpira njihov nadaljnji razvoj, je le povečala možnosti za izvedbo strateškega načrta, pravijo. Uprava še zatrjuje, da prevzemna ponudba ni bila dogovorjena s poslovodstvom Cometa in da nameravajo člani poslovodstva, ki so imetniki delnic, ponudbo sprejeti. Prevzemna ponudba se nanaša na 1,319.088 navadnih delnic, katerih imetnik še ni Avtotehna. Praga uspešnosti prevzemnik ni navedel, ponudba pa je veljavna do 8. avgusta do 12. ure. RP PUKAfiro Prva sicupščina Finetola že nagrajevala v tem tednu so se na prvi seji sestali delničarji družbe Finetol, ki je uradno po odcepitvi od Etola zaživela februarja letos. Odločih so, da bodo prvim nadzornikun družbe za njihovo delo in stroške izplačali po tri tisoč evrov za predsednika ter po dva tisoč evrov za ostala člana, delničarji pa so na skupščini še pooblastili upravo družbe, da lahko z namenom povečanj, nagrajevanja uprave biva ali odsvaja lasti aprüski odstopni izji zel Franci Strajnar. premoženja družbe ti 1 zaposlenih prido-ce družbe. Kot je znano, je po 1 Fermeta vodstvo družbe prev- Terme Dobrna vse za razvoj Tudi lastniki Term Dobrna so v tem tednu razdeljevali dobro lanskoletno bero. Bilančni dobiček, ki znaša slabih 546 tisoč evrov, bo ostal neuporabljen, saj se zdravilišče letos pripravlja za večjo naložbo v zdraviliški dom. Brez nagrade bosta zaradi tega najveijetneje ostala tudi uprava in nadzorni svet družbe. Nismo konkurence Razvojno, inovacijsko in tehnološko središče Savinjske regije je pripravilo dan odprtih vrat z namenom, da podjetnike seznani z aktualnim dogajanjem t spodbujanja podjetništva in razvoja podjetn Ija. Na posvetu so sodelovali območni obrtn; darska zbornica Celje, Regionalna razvojna Ije ter Mrežni podjetniški inkitbator Savinjske regij skupnim nastopom so dokazali, da kljub temu, da vsi delujejo v smeri večjega razvoja podjetništva, drug drugemu niso konkurenca. Glede na dopustniški čas je predstavnikom zbornic in ustanov prisluhnilo veliko podjetnic in podjetnikov RP a področju škega oko-ter gospo-ija Ce- iGtOlI partnerinajbcljšlmokusom (^udje z veliko začetnico Cikel življenja dnevno pred očmi Kmalu po sedmi uri se Olga, Dušanka in Sabina že odpravljajo na teren. Od šestih patronažnih sester, kolikor jih dela v šentjurskem zdravstvenem domu, ena pa še v dislocirani enoti na Planini pri Sevnici, jih je nekaj ravno na dopustu. Delovna ekipa si zato porazdeli naloge, oprta torbe ter poda po domovih občin Šentjur in Dobje. »Tisti, ki nas potrebujejo, se nas ponavadi res razveselijo. Drugi včasih nekoliko manj,« pravi Olga Židan, medicinska sestra, ki je bila prej zaposlena v celjski bolnišnici, zdaj pa že deseto leto dela kot patronažna sestra, je tudi vodja patronažne službe. »Veste, na bolnišničnem oddelku smo imeli popolnoma drugačen način dela, natančno si vedel, katere so delovne naloge. Patronažne sestre moramo poznati vsa obolenja, se znajti na vseh področjih. Veliko je improvizacije, potrebna je kreativnost,« dodaja in kolegici prikimata. Pomoč in nasveti sodelavk so bili še posebej na začetku neprecenljivi. Družino praktično spremljajo od rojstva do smrti. Njihovo delo obsega večinoma diagnostično medicinsko tehnično delo, nekaj je tudi preventive. »Smo posrednice med zdravniki in bolniki oziroma tistimi, ki potrebujejo pomoč. Ljudje nas zaradi večkratnih obiskov dobro spoznajo in nam tudi lažje zaupajo. Velikokrat se zgo- r di, da se najprej obrnejo na nas, šele nato na zdravnika. Pri tem imajo velika pričakovanja; da bomo dobro poznale bolezen, svetovale glede načina življenja. Včasih nam kateri od svojcev bolnika takole namigne, naj bomo malo hude, češ da nas bo poslušal,« razmišlja Olga. Od novorojenčkov do starostnikov Olga se ravno odpravlja na Kalobje, kjer je njen «revir«. »Določene delovne naloge za obiske dobimo od zdravnikov skupaj z navodili, ostale si razporejamo same. Obiskujemo kronične bolnike, starostnike preventivno prib- ta akviritetke,» se pošalijo (zleve) Dulanka Pešak, Olga Židan i Sabina Žogan. Po predstavitvah socialnih oskrbovalk smo tokrat prvič obiskali patronažne sestre in se z eno od njih tudi odpravili na teren. »Da so vse po vrsti )fajn punce<,« smo izvedeli in s tem se seveda strinjamo. Sicer pa smo po prvih dveh zapisih o ljudeh z veliko začetnico prejeli v naše uredništvo kar nekaj odmevov. Nekateri nam pošiljate zgolj kupone, drugi spet priložite pismo, v katerem podrobneje zapišete svoje izkušnje. Zelo pa smo veseli prav vsakega predloga, koga naj še predstavimo na naših časopisnih straneh. se je posvetila Mariji. Kako je kaj s krvnim tlakom? ;@judje 2 veliko začetnico; : Glasujem za (ime in priimek, točen naslov ali naslov ustanove): ! ; Moj naslov Gme in piiimek, ulica, kraj): ; Kupon polljite na Novi tednih, Pušernova 19,3DDD C^je. ; Vsak teden bomo med pošiljatelji izlieba» doUilnika hilnega darila.. | Med tistimi, ki ste pretekli teden poslali kupon v naše uredništvo, smo izžrebali Majo Mernik, Razdelj 5, 3203 Nova Cerkev. Prejela bo naše hišno darilo. li^nr^ dvakrat letno,.medtem ko pridemo k novorojenčkom do prvega leta in mamicam osemkrat,« opisuje Olga pestro delo na terenu, Ki ga še dodatno »začini« vsakdanja vožnja v vseh letnih časih po najhujših vzpetinah in razri-tih cestah do najbolj oddaljenih domačij. »Na podeželju imajo ljudje slabši dostop, vsak praktičen opravek bolnim pomeni naporno pot, zato marsikdaj priskočimo na pomoč.« Na terenu opravijo največ raznih preiskav, jemljejo vzorce kivi, prevezujejo kirurške rane in podobno. »Najbolj nas ljudje enačijo z merjenjem krvnega tlaka. Ko pridemo v hišo, že kar molijo roke,« se nasmejejo s kolegicami. Število obiskov ob tem na domovih narašča, saj so ležalne dobe v bolnišnicah vedno krajše. Vendar se patronažne sestre znajdejo, svoje naredijo izkušnje, ob kakšni dilemi klic zdravnika. Olgi v najlepšem spominu ostajajo obiski novorojenčkov: »Takrat je veselje pri hiši! Na drugi strani tragedije, težke bolezni in umirajoči. Psihične obremenitve so velike, včasih, po pravici povedano, ne moremo premagati solza.« Sestre se strinjajo, da se na trpljenje in smrt nikoli ne navadiš. »Ko si mlad, še nekako lažje prenašaš,« doda Dušanka z 20-letnimi izkušnjami. Med katerimi so tudi intimne zgodbe ljudi, ki jim zaupajo, včasih tako hude, da je treba vključiti socialne službe. Se pa znajo nasmejati anekdotam s poti, ko POZOR. HUD PES V vatici Na načelni ravni je vox populi, kol je to pač običajno v zvezi z njim, da nihče nima nič proti bogastvu, če si ga le nekdo pošteno zastužL Pri tem se seveda nekako vnaprej po-drazumeva, da je poštenje pač del nek^ poslovnega kodeksa, ki ni vedno sam po sebi pošten. Torej si 1\iš, Štorman in njima podobni bo^tvo zaslužijo, sami so s svojimi sposobnostmi prišli do bogastva, ki ga imajo, začeli so tako rekoč iz nič. Če bi imeü likvidnostne težave, bi z njimi sočustvovali. Drugače je v pnmeiih, ko so obo^teli ljudje na račun nekdanjih socialističnih poslovnih sistemov, podjetij in podobno. V gostilniški debati so ob tovrstnih debatah pod-toni pogostokrat ironični, zajedljivi, ljudje so v odnosu do tovrstnih bogatašev - naj uporabim primemo južnoslovan-sko skovanko -»zlopamtila«. Seveda slednje potela »za hrbtom«. Ampak zgolj za gostilniško mizo, ko se srečajo tisti, ki pravzaprav nimajo stika s premožneži postsodali-stičnihkolosov. Bil sem že priča srečanjem, ko so se nekateri pridušali, da bodo »taj-kunom«, kot so jih imenovali, povedali svojeiz oči v öä, a so se kmalu ohladili, ko so jim le-ti ^čeli pojasnjevati so se »naslikale« na napačnih naslovih ali dve naenkrat, kljub usklajevanjem, na istem mestu. »In kako se kaj danes počutite?« Vsi imamo radi lepe spomine. »A se mi je že zgodilo, da sem ob obisku našla po-kojnico, s katero sva govorili še pred nekaj dnevi. Kot bi mi takrat nekaj reklo, naj se mimogrede oglasim pri hiši,« na poti razglabljava z Olgo. »Ste že vzeli tabletke? To morate storiti po zajtrku,« sprašuje, ko se ustaviva pri Mariji Yoga. Ravno pred kratkim je čila Marija praznovala 90 let (seveda si ogledamo fotografije), potem pa jezdravje malce opešalo. Zato pregledamo krvni sladkor, nadziramo krvni tlak, Olga da še nekaj praktičnih nasvetov. Predvsem pa se veliko pogovarja. Tako tudi tisti zbo-dljaji z iglami manj bolijo. Marija ob vsem tem nima nič proti skupnemu fotografiranju. »Veste, tako je, ko je človek enkrat star, ne ve več, kaj ga čaka naslednji dan,« malce potoži. Nato hitro doda: »Saj je prav, da pišete o njih, vse so >fajn punceuIohlr PE CEUE, Stanetova ulica13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80. tax: 03/428 55 83 FINOMEHANIKA DRAGICA DOBRAJC s.p. Na okopih 2 c 3000 Celje Td.; 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 AKCIJA FOTOKOPIRNI STROJ CANON IR 1018 ■585,60 EUR (cena je z DDV-jem) programi Canon. Minolta. DeLa Roue, Olympia.... stroji za štetje denarja_ ostalo... Otroci med dvema »ognjema« »Otroci morajo veliko prestati, preden sploh pridejo v rejništvo.« - Vrnitve biološkim staršem bolj izjema kot pravilo Center za socialno delo Žalec je lani na področju ohranjanja stikov rejniških otrok z matičnimi družinami zaoral ledino. Prvič so začeli s srečanji rejniških in matičnih družin otrok v rejništvu, letos so se sreča-U že drugič. »Ideja se je pred leti tudi nam zdela utopična,« je priznala Lidija Go-lavšek iz žalskega centra za socialno delo, »vendar menim, da mora otrok poznati obe družini, pa kakorkoli se že potem odloči. Njegovo življenje se namreč ni začelo z vstopom v rejništvo.« Maja je v svoji matični družini živela le dobro leto in pol, premalo torej, da bi si jo zapomnila. Po posredovanju Centra za socialno delo je pred leti spoznala biološko mati, ki si je medtem ustvarila že novo družino, ravno na zadnjem srečanju še očeta. »Deluje mi kot neka xy oseba, saj ga sploh ne poznam,« ga je opisala Maja. »Zame sta oče in mati tista, ki me imata že od malega,« Oče je imel ob srečanju še večji cmok v grlu. »Seveda me je ob pogledu nanjo stisnilo, na kaj takega se enostavno ne moreš pripraviti,« je povedal Majin oče Janez Hriberšek. »Sčasoma bo najbrž lažje, v vsakem priineru pa bom spoštoval njeno željo, ali me bo pripravljena sprejeti, ali ne. Zavedam se namreč, da ji rej-niška oCe in mati pomenita več. In prav je tako, saj zanjo zelo lepo skrbita.« TYenutno je v Sloveniji okoli 1300 otrok, ki zaradi takšnih aH drugačnih razlogov ne morejo živeti pri svojih bioloških starših. Rejnic in rejnikov je približno 500. med njimi pa so pogosto kot rejniki všteti tudi stari starši in ostali sorodniki otrok. Življenjska zgodba Maje in njenega očeta ni vsakdanja. V tem primeru ni šlo za odvzem otroka s strani Centra za socialno delo, ker bi bile družinske razmere nevzdržne, bile pa so izjemne, Mati je odšla in Majo še kot do-jenčico pustila očetu. Ker oče zanjo ni imel varstva, jo je nosil s sabo na delo, tam pa so j o ponavadi pazili tisti, pri katerih je delal. »Janeza sem spoznala, ko je delal pri mojem bratu. Ker so tisti, ki so Majo nazaduje pazili, odšii na morje, sama pa sem ravno takrat ostala brez dela, sem mu predlagala, da j o tisti čas lahko pazim jaz,« se spominja Majina rejniška mami Kristina Jošar. »Na to ponudbo se najprej ni odzval, GARANT d,d. Polzela Tel. 03 7037130,7037131 VELIKA POLETNA AKCIJA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore ;opustf,h[tr" --^ -promocijska ' popusti, hitri kredit, taicojšnja ..... ivih spalnic DQRINA v delno n razstavnem prostoru na Polzeli .. ^ I i.,- fe- ^ aossmEBÄwmsTiKiiftSäiiiHww^ij! Inlormacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: injo@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM! nato pa je prišel z novo - od takrat je Maja za vedno pri nas.« »Da, sam sem želel Maji poiskali nadomestno družino,« je pojasnil Janez, »saj sem vedel, da takšno stanje dolgoročno za Majo ni koristno. Potrebovala je dom, ki ji ga sam nisem mogel ponuditi. Videl sem, da so Jo-šarjevi zelo dobri, že takoj so jo lepo sprejeli ... Spoznal sem, da je trenutno v najboljših rokah. Sam sem ostal brez službe, stanovanja.., Zdaj še bolj kot prej vidim, da sem prav naredil. Moja malomarnost pa je, da sem jih premalo obiskoval.« Največ, kar lahko naredimo »Obe družini sta za otroka zelo pomembni,« pravi Go-lavškova, »in če je med njima vzpostavljena komunikacija, sodelovanje, je to za otroka zelo pozitivno. Le tako lahko ima neobremenjeno rad obe družini, ker, kakršnikoli so že biološki starši, otroci jih imajo ponavadi radi. Zato je to največ, kar lahko v dani situaciji zanje naredimo.« Pred leti rejniške in biološke družine med samo skorajda niso sodelovale, s sprejetjem Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti pa je dan poudarek tudi temu. Strokovni delavci sedaj pripravljajo individualne skupine, kjer se otroci srečujejo tako z rej-niškimi kot matičnimi družinami. Rejništvo naj bi namreč po definiciji bila zgolj začasna rešitev za otroka. Ta naj bi se po tem, ko so odpravljene ovire, zaradi katerih je bil otrok nameščen v rej niš ko družino, vrnil biološkim staršem. A vrnitve žal niso pogoste. »Marsikdaj ni možnosti, volje ali želja na strani staršev, da bi se domače razmere uredile do mere, da bi se otrok lahko vrnil,« priznava Golavškova. »Pa vendar ne moremo življenja pred prihodom v rejništvo kar izbrisati, čeprav morajo pred ihže od svojega leta in pol. »Zame sta oče In mati tista, ki me Imata le od malega,« pravi, biološka starša pa se bosta za njene naklonjenost morala šele potrndlti (oče stoji na njeni desni). Tako kot so raznovrstne zgodbe, po kataib otroci pristanejo v rejniMvu, so raznovrstni tudi motivi posameznikov, ki se odločijo, da bodo skrbeli še za enega, dva, tri otroke. »Videla sem, kako s svojo rejenko ravna soseda, pa sem sama želela p^raviti napake, ki jih ona počne pri njeni vzgoji,« je povedala ena Izmed sogovornic. Druga je po ločitvi čutila praznino ne le v srcu, temveč tudi v domu, zato se je odločila, da bo {»magala olxokom, kl nimajo srečnega otroštva. lYetja je »posycqtla«: ^nta, ki ga njena soseda ni mogla več Imeti, njej pa je že »zlezel pod kožo«, četrta je deklico poznala iz Sole, in ker zanjo niso uspeli v . roku najti primemo rejnino družino, jo prihodom v novo družino otroci veliko prestati, da ga matični sploh odvzamemo. Ta lojalnost otrok do matičnih staršev je včasih takšna, da se rejništva, sploh pri večjem otroku, marsikdaj niti ne da niti izvesti. Spet v drugih primerih se stiki z matično družino tako razrahljajo, da otrok biološke starše doživ Ija kot nek 'bavbav'. Včasih se pri takem poizkusu srečanja pri otroku zamaje občutek varnosti, ki pa je zanj zelo pomemben. Tudi to je lahko razlog za zavračanje stikov s strani otrok.« Najbrž mora v otroku samemu vzkliti občutek, da bi rad spoznal biološke starše, kar pa je precej težko, če so bih odnosi predolgo zapostavljeni ali če so temeljili na neresnicah. »Ne vem, kako je k sebi vzela kar sama. bo v bodoče, puščam odprte poti,« o odnosih z biološkimi starši pravi Maja, »Vendar pa me ona niti z darih ne bo več podkupila, da bi jo klicala mama, saj me je že prevečkrat pustila na cedilu. Lani sem jo povabüa na srečanje .., Letos mi je znova za sveto obljubila, pa je ni bilo. Jaz ji tega ne opravičim več!« »Ali me bo sprejela ali ne, mi ni tohko pomembno kot to, da je zanjo dobro poskrbljeno. To mi pomeni največ,« je tik preden se je Maja vmilakigri z vrstniki, dodal Majin oče. ROZMARI PETEK Samoreggaestan na Treh kraljih Veliki družbeno kritični re^e festival glasbe proti nasilju Samoreggaestan, ki ga je lani zaradi lokacije ob Žički kartuziji spremljala vrsta zapletov, bo letos med 16. in 19. avgustom na Treh kraljih na Pohorju. Festival bo v sklopu kampanje SveU Evrope Vsi drugačni vsi enakopravni in Evropski leta enakih možnosti za vse. Festival bo v treh dneh na dveh odrih ponudil več izjemnih re^e in emo ustvarjalcev iz vsega sveta. V čeutek bo na glavnem odru nastopil britanski reggae starosta Jah Free, v petek se bo predstavil Del Arno band, v soboto francoski Dubians in španska skupina Canaman,.. Poleg teh bo na glavnem in soimd-system odru nastopilo še preko 20 drugih skupin iz desetih različnih držav. Sklop z >^lasbo proti nasilju« pa je tisto, kar daje težo festivalu, »Letos se bo s serijo predavanj in delavnic na festivalu zaključila polletna študija o enakosti v EU skozi perspektivo imigracij, državljanstva, identitete in asimilacijskih pritiskov. Sodelovali bodo raz- lični mednarodni poznavalci. Mednarodna pa je tudi zasedba režiserjev, ki so prispevali kratke filmčke za projekcijo ShortCUT 07 ki bo prav tako v okviru festivala. Obetajo se Še razstava na prostem, likovne delavnice, nastop gledališke skupine Kastrioti in drugih" kultumo-umetniških skupin,« napoveduje organizator. MBP Rejništvo ni idealna rešitev, a vsaj je Se roditeljske pravice sploh kdaj odvzamejo? - Nameščanje otrok ni »po katalogu« - Zakaj ne v posvojitve? Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. V novi družini naj bi otrok pri- kušnjo, po odpravi razlogov v matični družini, zaradi katerih je bil sploh nameščen v rejništvo, pa naj bi se vr-nÜ k matični družini. Kot iz izkušenj povedo socialni delavci, pa so takšni primeri izjemno redki. Je potem rejništvo sploh dobra rešitev za mladoletnika? Zakaj se o rejništvu včasih govori s slabim predznakom, zakaj začasna rešitev tako hitro postane trajna, zakaj neodgovornim staršem, ki nimajo namena urediti družinskih razmer, ne odvzamejo roditeljskih pravic, je le nekaj vprašanj, ki smo jih postavili socialni deiavki s Centra za socialno delo Žalec Lidiji Golavšek. Otroci, ki pristanejo v rejništvu, imajo ponavadi za sabo že zelo žalostne zgodbe. Včasih pa se sliši, da jim tudi v rejništvu ne gre dosti bolje. So otroci za nekatere rejnike in rejnice le brezplačna delovna sila na kmeüji? Mislim, da med rejniki ni nikogar več, ki bi otroka vzel zato, da bo delovna sila pri hiši. Že ko pripravljamo bodoče rejniške družine, je velik poudarek na motivu, torej, zakaj se nekdo odloči, da bo rejnik- Če že vnaprej zaslutimo, da nekdo ne bi bil Zakonodaja je pri rejništvu in posvojitvah ra^čna. Namen rejmšt\^ je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, pri čemer se stiki z matično družino, če so v otroku v korist, še vedno ohranjajo. Če se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bS otrok nameščen v rejniško družino, se lahko otrok vrne v domače okolje. Pri posvojitvi pa je odločitev dokončna, prenehajo razmerja med starši in sorodniki Otroci dedujejo po posvojiteljih, vsa pravna razmerja z biološki- mi starši pa prenehajo. najbolj primeren, mu to skušamo tudi povedati. Natančno predstavimo pogoje, ki jih rejniki morajo izpolnjevati in v večini primerov takšni že sami presodijo, ali sploh zadostujejo tistim kriterijem ah ne. Vedno ocenimo situacijo in glede na korist otroka odločimo, kaj je v danem trenutku zanj najboljše. Ste komu izmed rejnikov kdaj kakšnega otroka odvzeli? V zadnjih letih ne, mogoče kdaj v preteklosti. Kdaj tudi kdo izmed rejnikov ugotovi, da s kakšnim otrokom ne more. To ne pomeni, da je slab rejnik, ampak da z njim ne zmore delati, živeti, kar so razumljive situacije, zato otroku poizkušamo poiskati drugo družino. A to so bolj izjeme kot pravilo. Lahko rejniki izbirajo, kakšnega otroka bodo sprejeli v hišo? Nameščanje otrok ni po katalogu. Ko iščemo otroku družino, iščemo zanj primemo družino. Na) poudarim, da ne iščemo družinam otroke, ampak otroku družino. Ko pripravljamo rejnice, jih vpra- šamo o njihovi predstavi o rejništvu in nekatere že vnaprej povedo, da prizadetega otroka ne bi mogle sprejeti. To upoštevamo, če se le da. Dejstvo, ki ga priznavajo socialni delavci, je, da je rejništvo v redkih primerih res le začasna rešitev. Zakaj se, sploh pri dojenčkih in majhnih otrocih, ne bi odločah raje za posvojitve? Mogoče bi bilo treba res razmišljati v tej smeri, saj se pri nekaterih otrocih res že vnaprej ve, da ne bo možnosti za vrnitev v matično družino. Za marsikaterega otroka, ki je sedaj v rejništvu, bi bilo boljše, pa še status bi imel drugačen, če bi bila možna posvojitev. Seveda pa vseh primerov spet ne moremo metati v en koš, ker je marsikateri otrok, kljub temu, da ni pogojev za vrnitev, vseeno zelo navezan na starše, Malo starejši otroci se s posvojitvijo sploh ne bi strinjali. Že rejništvo določeni zavračajo, kar potem tudi dejansko težko izvedemo, saj naš namen-ni, da otroka s silo odvzamemo. Določeni pa res sprevidijo, da jim je boljše pri rejnikih, ali si želijo celo ] Lidi;a Golavšek; »Rejništvo ni idealna rešitev, a vsaj je.» vojitve. Vendar pri posvojitvi se morata oba starša otroku odpovedati, razen če se jima odvzamejo roditeljske pravice. Pa imate sploh kaj takšnih primerov oziroma, kaj bi moral narediti starš, da bi mu bile odvzete roditeljske pravice? To bi morale biti že kar hude stvari, kakšno zares hudo nasilje ali zlorabe ... pravzaprav težko konkretno rečem. Hudo zanemarjanje otroka ali zapustitev - da starš torej v celoti zataji. Za nekaj let nazaj lahko rečem, da se ne spomnim primera, da bi komu odvzeli roditeljske pravice. (Znan je primer, ko je mati na dojenčku ugašala cigareto!? Čeprav je od tega že sedem let, sodni mlini še vedno niso zaključili postopek odvzema roditeljskih pravic, op. p.) ROZMARl PETEK Na osrednjem mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni so izdelki blagovne znamke Tuš prejeli kar 12 medalj. Tuš je tako prvi trgovec, ki je izdelke svoje lastne blagovne znamke postavil ob bok priznanim znamkam in s tem dokazal, da izdelki Tuš sodijo med najboljše. Kakovost je prvo merilo našega dela in tako temelj tudi na segmentu naše lastne blagovne znamke. Izdelki Tuš so vrhunske kakovosti, z oceno na mednarodnem kmetij sko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni pa smo prejeli tudi strokovno potrditev. V primerjavi z izdelki priznanih proizvajalcev, ki so v povprečju tudi za več kot 30 odstotkov dražji, so se izdelki Tuš izkazali odlično. Visoka kakovost je priznanje tudi slovenskim proizvajalcem, saj so vsi nagrajeni izdelki blagovne znamke Tuš slovenskega porekla. Zato se ni čuditi izredni priljubljenosti Tuš izdelkov med številnimi kupci, ki jim zaupajo pri vsakdanjem nakupu. Izbirajo namreč lahko med več kot 650 različnimi izdelki Tuš. Osvojenih 12 odličij dodatno potrjuje vrhunsko kakovost izdelkov Tuš in nov slogan "l\iš, vedno boljši!". CELJE I M Kolosej po dobrih treh letih obupal s prvim avgustom bomo imeli v Celju zgolj en kino-center, saj družba Kolosej po dobrih treh letih delovanja zapira svoja vrata. Razlog je iasen - v tesni konkurenci s Tušem je v Celju izgubila bitko, saj ni dosegala poslovnih rezultatov. Kot pojasnjujejo v družbi, bodo z zaprtjem celjskega ki-nocentra prerazporedili svoje aktivnosti pri nas in širili dejavnost na tuje trge. Že v začetku novembra bodo po dogovoru s srbsko družbo Delta postavili zabaviščni center s stezami za bowling, z biljardom in video igrami. Prihodnje leto naj bi prav tako v Beogradu odprli kino center z enajstimi dvoranami in s 3D-kinom ter z bowlingom in video igrami. Prav na tem trgu se bodo najverjetneje znova srečali s celjskim Tušem, ki ravno letos samostojno vstopa (vsaj na srbski trg res vstopa sam) na tri trge bivše Jugoslavije. Da ga že nekaj časa zanima ljubljanski Kolosej, je znano, a ga tudi celjski? »Ne, vsaj mi o tem še nič ne vemo,« je zatrdila Tjaša Smrekar, odgovorna za odnose z javnostmi v Kcdoseju. »Zaprtje celjskega Kolose-ja je bilo pričakovano in verjetno tudi ni edino. V borbi za obiskovalce je tako zmagal koncept Planetov Tuš, ki ponujajo poleg raznolike tr- govinske ponudbe tudi spekter zabavnih vsebin za vse generacije. Širitev Planetov Tuš, ki jih imamo danes v Celju, Mariboru in Novem mestu, načrtujemo tudi drugod po Z Mozartom skozi toplo poletje Slavica Biderman je celjska umetnica in zelo pozitivna oseba. Našla je notranji mir, ki ga izžarevajo tudi njene slike. Želi si. da bi vsaka kazala toploto in pozitivno energijo ter polepšala dan ljudem. Od 6. do 25. julija so nekatera njena dela razstavljena v galeriji v Mercator centru, naslov razstave pa je Z Mozartom skozi toplo poletje. Za razstavo se je Slavica odločila, ker je po naključju zagledala ljubko galerijo. Naslikala je več Mozartovih portretov, sončne zahode, plaže, ženske akte in portret svo-jehčere. Vendar slikarka pravi, da najraje riše obraze: »2e od otroštva najraje slikam izraze na obrazih in profile. Dobro mi uspe pričarati razpoloženje, vendar bi najraje slikala le nasmeške in iskrice v očeh. Toda to ni preprosto, saj okoli sebe vidim vedno več žalostnih in namršče-nih ljudi.« Pozitivna slikarka najraje riše vesele stvari. Žeh si, da bi njene slike izžarevale pozitivno energijo in ljudem dajale moč za življenje, Poleg obrazov najraje slika sončne zahode. Ustvarja jih po spominu ali pre-riše s fotografij. »Že v srednji šoli sem zbirala razglednice s sončnimi zahodi,« se spominja umetnica, »zdi se mi, da ljudje bolj verjamejo pristnosti prizorov s fotografij kot tistim, ki so nastali s čopičem.« Sončni zahodi so ji ljubi, ker pričarajo ljudem pozitivno razpoloženje, še posebej pozimi, ko je najlepše pogledati sliko toplih barv in si v srce pričarati sonce, Slavica riše predvsem z akrUnimi barvami, barvicami in s kredami, Shkarstva sicer ni nikoli študirala, vendar je risanje oboževala že v zgodnjem otroštvu: »Že kot otrok sem, kamorkoli sem šla, vzela s seboj tudi papir in svinčnik. Moja mama se je pogosto pritoževala, da je vse počečkano,« Nadarjena umetnica je razstavljala že v osnovni šoli. Udeleževala se je slikarskih kolonij in tam predstavljala svoja dela. »Nimam svojega najljubšega dela,« je ocenila svoje slike, za katere pravi, da so izraz njenega notranjega razpoloženja, »mislim, da se človek ne sme preveč navezati na določen predmet, pa naj bo to slika ali kos obleke. Tudi najljubšega slLkaija ali vzornika nima: »Sledim le sebi in svoji pori. Ne zdi se mi pomembno, kaj o meni mislijo drugi. Nimam vzornika, vendar pri vsakem človeku cenim kakšno poseb- Slavica Bidennan z »Mozartom" na odprtju razstave no stvar.« Poleg slikanja sama opremlja tudi svoja stanovanja: »Veliko se selim in vsako novo stanovanje opremim sama. Prebarvam ga v tople barve, izberem pohištvo, naredim zavese. Pravzaprav vse naredim sama, razen vodovodne in električne napeljave. Vedno želim pričarati odprt in pozitiven prostor. Prijatelj mi je ne- Kdo ga bo pogrešal? Celjani smo se ob prihodu Koloseja v Celje sprva čudili, kaj bo mesto z dvema kinocentroma, nato smo se na oba bolj ali manj navadili. Manj očitno na Kolosej, saj je ta letos zaradi slabega obiska kinopredstav dokončno obupal. Sloveniji. Nakup celjskega Koloseja v tem širitvenem procesu ni načrtovan,« je pojasnil generalni direktor Skupine T\iš Aleksander Svetel-šek. Kolosej v Celju ima pet dvoran, v katerih je skupaj 1.245 sedežev in 25 mest za invalide. Razteza se na skupno 4.283 kvadratnih metrih, postavljen pa je v treh nadstropjih: v glavni avli v pritličju so picerija, trgovina z računalniško opremo, slaščičarna, kavarna in spletna kavama z računalniškimi igricami in igralnimi avtomati ter prodajna mesta za pokovko in pijačo. Tri leta stare dvorane Koloseja bodo prodali za poslovne prostore ali jih namenili za izobraževalno dejavnost. Ali umik konkurenta za fil-moljubce pomeni tudi dražje vstopnice ali vsaj manj akcij pri zdaj edinem kinematografu v Celju? Po logiki ponudbe in povpraševanja bi bil odgovor prej da kot ne, ROZMARl PETEK Foto: GREGOR KATIC Uroš in Anja Vidmajer, Breg pri Polzeli: »Z družino radi hodimo v kino, v oba, Kolosej in Tuš. Katerega izberemo, je odvisno od časa predstave in ne od kinocentra. Pravzaprav smo večkrat izbrali Kolosej, ker smo bili vedno na tesnem s časom, vedeli pa smo, da ne bo gneče za nakup kart. Da tudi, če prideš zadnji trenutek, dobiš dober sedež, to je bü najbolj odločilen kriterij. Tako pri enem kot pri drugem pa sploh v poletnem času pogrešava, da bi v popoldanskem času vrteli kakšne stare slovenske filme za otroke.« Jerica Rihter iz Petrovč: »Sama zelo malo hodim v kino, večkrat pa sem peljem otroke. Kam grem, mi jeprav-zaprav vseeno - ponudba je podobna, cene tudi. Danes smo slučajno v Koloseju, ker nam je bila ura predstave bolj po meri. Sicer pa sem se že ob odprtju Koloseja spraševala. kako dolgo bosta ostala kar dva kina v Celju, zato me novica o zapiranju pravzaprav ne preseneča.« Roteja Planko iz Celja: »Sama sem precej bolj pogosto izbrala Planet Tuš kot Kolosej. Se mi zdi, da je v Tušu boljše vzdušje, več dvoran, enostavno boljše. V Koloseju sem bila le dvakrat, trikrat,« RP ■Maša za žrtve Starega piskra 22. julija bo minilo natanko 65 let, ko so v Starem piskru v Celju ustrelili skupino stotih zavednih Sloroncev, med katerimi so bili tudi duhovniki. Celjski škof dr. Anton Stres se je odločil, da bo v spomin na te in vse ostale vojne žrtve v Starem piskru daroval spominsko mašo, ki bo v nedeljo ob 16. uri v Marijini cerkvi. Škof Stres pričakuje, da se bodo spominslce maše udeležili svojci ustreljenih in drugi, ki spoštujejo tračne dogodke v 2. svetovni vojni, TV koč dejal, da je moje stanovanje kot čarobna tančica.« Zdaj pozitivna umetnica že načrtuje naslednjo, jesensko razstavo v Mercator centru. »Tokrat se bom posvetila celjski zgodovini in hitremu razvoju mesta,« pravi, »predsta-viri želim Celjske grofe in grad ter vse lepe stare stavbe v Celju.« KŠ Ml tedni: ŽALEC POLZELA I BRASLOVČE | _TABm Vlado Korber med ki jo bodo obrali do konca meseca. Dobro leto v Mirosanu v Sadjarstvu MLrosan v Kasazah pri Petrovčali pridelujejo jabolka na več kot sto hektarjih površin, pri čemer naj bi bil letoSnji pridelek dober tako po količini kot kakovosti. Kot je poudaril tehnični direktor Vlado Korber, so razmere kljub muhastemu vremenu za pridelavo dokaj ijgodne. »Razvoj plodov je povsem normalen in veliko bolj zgoden, saj smo zgodnje sorte začeli obirati že v začetku tega tedna, kar je 14 dni prej kot lani. Do konca meseca bomo torej obrali zgodnje sor- te, na primer julyred, jersey-mack in summerred. Nato bodo na vrsti jesenske sorte, james grieve, gala, elstar in carjevič. Predvidevamo, da bo obiranje zimskih sort le še kakšen teden zgodnejše od povprečnega leta. Letošnje cvetenje je bilo zelo obilno, zato imamo veliko dela z ročnim doredčevanjem plodov. Skupno naj bi pridelali približno 3.500 ton jabolk, od tega jDi bomo polovico izvozili,« je povedal Korber. Sicer je bila v četrtek tudi skupščina delničarjev Sadjarstva Mirosan. V družbi so S plinovodom pri Braslovčaii Sistemski operater prenosnega plinovodnega omrežja, družba Geoplin plinovodi, že nekaj časa gradi plinovod od Šentru^rta do Šoštanja. Prenosni plinovod bo služil oskrbi termoelektrarne Šoštanj, industrije, kot je Gorenje notranja oprema in distribucijskih omrežij v občinah Braslovče ter Šmartno ob Paki. T^-enumo delajo na trasi za prenosni plinovod od Zakla v občini Braslovče do Termoelektrarne Šoštanj, kjer so potem, ko so na določenih mestih izkopali jarke, pričeli polagati in variti cevi premera 400 milimetrov. Trasa plinovoda poteka pretežno po obdelovalnih in travniških površinah ter z gozdom poraščenih področjih. Križanje plinovoda s prometnicami in vodotoki rešujejo s tehniko podvrtavanja V teh dneh bodo pričeli s pod-vrtavanjem reke Savinje in ceste pri Braslovčah, nadaljujejo pa tudi z odri vom humusa na nekaterih odsekih trase ter pripravo delovnega pasa. TT 11 Šoferji in avtomeiianilfi praznovali Slovenski poklicni vozniki in avtomehaniki praznujejo 13. julija svoj dan. Osrednja proslava za celj-sko-zasavsko regijo je bila v soboto na avtopoligonu v Ločiti ob Savinji, v ora-^nizaciji Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline. Letošnja novost so bile parade uniformiranih Šoferjev v vseh šestih spodnjesavinj-skih občinah. Prva, v kateri je bilo približno sto uniformiranih šoferjev, je bila v Preboldu, nato v Žalcu, na Polzeli, v Braslovčah, Taboru in na Vranskem. Na čelu parade so bili libojska godba in mažoretke iz Levca. Tudi slovesnost na avtopoligonu so začeli s parado, v programu pa je poleg godbe in mažoretk nastopil tudi Mo-PZ ZŠAM Savinjska dolina. Med gosti so bili župani Žalca, Vranskega in Braslovč, ki so poleg predsednika združenja Milana Pečnika nagovorili zbrane ter se jim zahvalili zlasti za skrb, Id jo namenjajo večji varnosri v prometu. Čestitke ob prazniku sta jim izrekla tudi predsednik izvršnega odbora ZŠAM Slovenije Branko Vasle ter sekretar Zlatko Zaletel. Predsednik ZŠAM Celj-sko-zasavske regije Franc Jan-žič je med dru^m poudaril, da žeh postati združenje društvo v javnem interesu, za kar pa vlada zaenkrat nima posluha. Na regijski proslavi so poskrbeli tudi za blagoslov vseh vozil in voznikov, ki ga je opravil dekan Jože Kovačec. Prireditev so popestrili lastniki starodobnih vozil, ob koncu pa so podelili pokale z regijskega tekmovanja, ki je bilo v aprilu. Pri vožnji avtobusov se je najbolje odrezal Štefan Orter iz Velenja pred Romanom Šantejem iz Laškega in Antonom Glavnikom iz združenja Savinjska dolina. Pri tovornih vozilih je zmagal Zlatko Hribemik iz savinjskega združenja pred Slavkom Oširjem iz velenjskega in Petrom Jančičem iz laškega združenja. Med mehaniki je bil najboljši Zvon-ko Lobnikar, na drugem mestu Stanko Trafela, oba iz savinjskega združenja, tretji pa je bil Tomaž Crnugelj iz velenjskega združenja. lani ustvarili 220 tisoč evrov dobička, ki zdaj z dobičkom iz preteklih let znaša 526 tisoč evrov. Delničarji so se odločili, da bo ostal dobiček nerazporejen in da bodo o njegovi uporabi odločali v naslednjih poslovnih letih. V Mirosanu so letos med drugim obnovili 12 hektarjev sadovnjakov in na 11 hektarjih postavili zaščitne mreže proti toči. Zdaj je z mrežo zavarovanih že 23, naslednje leto pa bo še osem hektarjev, kar bo predstavljalo dobro četrtino vseh sadovnjakov. fcc?"otjsiwskih svetov Za grob po velikosti POLZELA - Glede na raznolikost grobov so se svetniki odločili, da je smotrneje, da se najemnina obračunava glede na velikost groba. Določili so tudi najmanjšo enoto za obračunavanje, in sicer en kvadratni meter, pri čemer enoletna najemnina znaša 4,5 evra. V primerjavi z občinami Štore, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina, kjer na enak način obračunavajo najem grobov, so od Polzela-nov dražji le v Celju in Štorah. MJ, TT Za skupno občinsko upravo TABOR - Svetniki so sprejeli odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave Tabor-Vran-sko, ki mora za sofinanciranje s strani države izpolnjevati določene pogoje. Skupna občinska uprava s sedežem v Taboru deluje že nekaj časa, zaradi povečanega obsega dela pa so v računovodski službi zaposlili dodatno uslužbenko, s pomočjo katere bodo lažje reševali dosedanje težave v računovodstvu. Drag brasi« rtec BRASLOVCE - Vrtec je v prvem trimesečju letos posloval z izgubo. Višje cene vrtca za približno šest odstotkov so po mnenju vodstva vrtca in ravnateljice OŠ Braslovče Andreje Zupan, kamor sodi vrtec, potrebne, saj bo vrtec v nasprotnem primeru posloval z izgubo- Cena za otroke v prvem starostnem obdobju, to je od 1. do 3. leta, se je tako zvišala s 386 na 410 evrov, za otroke v 20. julij 2007 - drugem starostnem obdobju, od 3. do 6. leta. pa s 320 na 340 evrov, kar braslovški vrtec uvršča dokaj visoko v primerjavi z vrtci v sosednjih občinah. Vzroknaj bi büo manjše število otrok v primerjavi s sosedi, pri čemer je na primer na Polzeli za otroke v prvem in drugem starostnem obdobju treba odšted 392 oziroma 322 evrov, na Vranskem pa 354 oziroma 321 evrov »Doma« še eno leto BRASLOVČE - Z uvedbo devetletke se je spremenila starostna meja, pri kateri so učenci podružničnih šol vključeni v matično osnovno šolo. Glede na to, da so v braslovških podružničnih šolah zagotovljeni prostorski pogoji, so starši učencev predlagali, da se učenci v OŠ Braslovče vključijo v 6. in ne 5. razredu, kot je bilo to določeno za osemletko. Za gasilce in mlade gasilke BRASLOVČE - Občina je na prireditvi Dan gasilca ob praznovanju 80-letnice gasilskega društva Parižlje-Topovlje temu za svečan prevzem vozila in novega praporja mladih gasilcev, združenih v Gasilsko zvezo Žalec, kjer se je zbralo približno tisoč gasilcev, namenila 2.350 evrov. Mladim gasilkam z Gomilskega bo občina za udeležbo na gasilski olimpijadi, ki bo ta mesec na Švedskem, »primaimila« okrogüh tisoč evrov, kar ne bo zadostovalo v celoti, zato bodo stroške potovanja tja morah kriti tudi njihovi starši. MATEJA JAZBEC 12 ŠENTJUR I NOVI TEDNIK Pesmi o ljubezni in smrti Katja Gorečan je 17-letiia dijakinja evropskega oddelka gimnazije Lava. Poleg tega, da hodi v šolo, tudi sh-ka, izdeluje zapestnice, ustvarja z mavcem, izdeluje mozaike in piše pesmi. Maja je izdala svojo prvo pesniško zbirko Angeli istega porekla. Katja Gorečan iz Dramelj je vsestranska dijakinja tretjega srednje šole. Njen najljubši konjiček je poleg slikanja pisanje pesmi, predvsem Ijube-zenskäi. Čepravje stara komaj sedemnajst let, je že izdala prvo pesniško zbirko in za naslednje leto načrtuje izid druge. V knjižici je zapisanih sedemdeset njenih pesmi, napisala pa jih je že več kot dvesto. Pod svoje pesmi se vedno podpiše tudi s črko J. »To črko sem dodala k imenu sama, ker pogosto močno zardim in takrat izgledam kot jagoda,« se je pošalila mlada pesnica. Katja - Jagoda najraje piše ljubezenske pesmi, poskusila pa se je tudi v pisanju esejev in spisov z dru^čno tematiko: »Veliko mojih pesmi govori tudi o smrti. Smrt mi je všeč. Sicer ne na tak način, da bi naredila samomor, zdi se mi le zanimiva, ker nihče ne ve, kaj se zgodi po življenju.« Vseeno je najpogostejša tema njenih pesmi ljubezen. Vendar lahko Ijube^nske pesmi piše le takrat, kadar je nesrečna. Kadar je srečno z^j ubij ena, ne more napisati ničesar. Pred dvema letoma se je mlada pesnica odločila, da bo izdala svc^o prvo pesniško zbirko. Za pomoč je prosila svojo učiteljico slovenščine Jano Kvas, ki mdi sama piše pesmi in poje šansone. Jana je Katji- Mlada pesnica Katja je izdala prvo zbirko Angeli istega porekla. no zamisel posredovala direktorju šole, ki se je odločil za sponzorstvo in tako je nastala prva zbirka pesmi z naslovom Angeli istega porekla. Pesniška pot nadarjene dijakinje se je začela že zelo zgodaj. Pisati je začela že v osnovni šoli, v petem razredu. Takrat je svoje prve pesmi objavila tudi v šolskem glasilu. Vendar na svoje pesniške začetke Katja nima le lepih spominov: »v osnovni šoli sem prinesla pesmi učiteljici slovenščine, da bi jih popravila in uredila. Ona pa me je pred sošolci obtožila, da pesmi nisem napisala sama, am^ da jih prepisujem iz revij in da .mi jih piše sestra. To me je tako prizadelo, da sem zajokala. Močno sem upala, da bom v srednji šoli imela boljšo profesorico in želja se mi je uresničila.« Mlada pesnica je sodelovala že na več literarnih natečajih in dosegala dobre uvrstitve. Pred kratkim se je udeležila natečaja Anabdi, kjer je za svojo pesem dobila nagra- do petsto evrov. »Tema natečaja je bila kruh, vendar sem jaz napisala ljubezensko pesem, ki je govorila tudi o kruhu,« je ponosna Katja, »bilo je super, ker sta bila v komisiji Janja Vidmar in Tone Partljič.« Ker Katja najraje piše pesmi, tudi bere najraje poezijo, druge knjige pa je ne zanimajo preveč; »Priznati moram, da nisem preveč vneta bralka. Všeč sta mi bili knjigi Ko zorijo Jagode in Odesa, dn^če pa najraje berem pesmi Medce Ma-rot iz Celja, Rada Vučkovaca iz Šentjurja in Cirila Zlobca.« Poleg pisanja pesmi ima vsestranska dijakinja tudi veliko drugih konjičkov. Zelo rada izdeluje zapestnice, predmete iz mavca in slika: »Moj konjiček je tudi slikanje, zato si želim po končani srednji šoli študirati likovno pedagoško. Ne slikam portretov ali pokrajin. Moje slike so precej abstraktne. Svojih slik še nisem nikjer razstavila, vendar bo mogoče tudi to prišlo kdaj na vrsto.« KŠ V Dobju znani nagrajenci v Občini Dobje bodo s slavnostno sejo obeležili svoj občmski praznik jutri, v soboto. Na ponedeljkovi seji občinskega sveta pa so svetniki že razpravljali tudi o občinskih nagrajencih za leto 2007. Naziv častnega občana Občine Dobje bodo podelili Edvardu Kovačiču za posebne zasluge pri razvoju občine. Priznanja Občine Dobje bodo prejeli družina Antona Plahute z Jezerc za uspešno sodelovanje pri razvoju občine ter ekološka kmetija Jožeta Salobirja iz Škamic za uspehe na področju ekološkega kmetovanja- Župan Franc Salobir bo svoja priznanja tokrat podelil osnov- nošolcem, ki se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih šolanja, to so nekdanji učenci Osnovne šole Dobje Nataša Cadej, Mitja Šmid, David Tovornik in Gregor Obrez, ki bo zaradi uspehov na različnih tekmovanjih iz znanja prejel tudi priznanje občme. PM Vsi na šentjursici bazen v vročih dneh še kako prav pride hladna osvežitev. Študentski klub mladih Šentjur zato jutri pripravlja tradicionalno Bazenje-nje na šentjurskem bazenu. Vstop na bazen bo jutri, v soboto, ves dan prost, za kopanje pa ga bodo odprli ob 10. uri. Organizatorji so pripravili pester program vse do večera. Ob 12. uri se bodo začele ustvarjalne delavnice, možna bo tudi posÜkava telesa, ob 13. uri tekmovanje v drčanju v daljavo, nato pa se bodo vrstile nagradne igre, različne športne igre, aerobika ter masaže. Mogoče si bo privoščiti koktejle in vegetarijanski golaž, zvečer ob 19. uri pa so obiskovalci vablje- Naicratko Informatizacija občinske uprave Občina Laško seje po prenovi spletne strani in ponudbi interaktivne spletne storitve odločila še za dodaten korak. Za bolj učinkovito, preglednejše in varnejše upravljanje z dokumenti bo uvedla programsko rešitev za vodenje dokumentacije - i-Doc, ki uporabnikom prinaša številne prednosti, povezane s prihrankom časa, možnostjo vpogleda v faze nastajanja in spreminjanja dokumentov, sledljivostjo dokumentov ... BA Kovačičeva ostaja direictorica Direktorica Knjižnice Laško še naprej ostaja Metka Kovačič, ki knjižnico vodi že deset let. Soglasje k njenemu imenovanju za mesto direktorice je na zadnji seji dal tudi laški občinski svet. Kovačičeva je bila sicer edina prijavljena kandidatka. Novi mandat bo nastopila 10. oktobra. BA www.novitecinik.Goiti Zvezdogledi na Prevorju Kuhurno društvo Prevorje jutri, v soboto, pripravlja že 5. zaporedno astronomsko noč na Prevorju. Poleg opazovanja nočnega neba organizatorji obljubljajo tudi predavanje. Društvo pripravlja prireditev skupaj s šentjursko občino in Astronomskim društvom Kosci v okviru Šentjurskega poletja. Že v preteklih letih so beležili dober obisk, ki se ga nadejajo tudi letos, še posebej, če bo jasno nebo. Ob 20. uri se bodo zbrali v večnamenskem prostoru Podružnične osnovne šole Prevorje, kjer astronomsko društvo pripravlja predavanje Ludvika Jevšenaka z naslovom As- tronomski pogled na svet ob 15-letnici Hubblovega teleskopa. Strokovno predavanje bo obogateno s slikovnim gradivom, s katerim bodo obiskovalcem sku-šah podrobneje predstaviti astronomijo. Zatem si bo mogoče ogledati nočno nebo skozi teleskope na šolskem dvorišču ter iz astronomske opazovalnice na tamkajšnji šoli. Organizatorji obljubljajo, da bo zvezdno nebo mogoče opazovati dolgo v noč, vse dokler bodo obiskovalci prihajaU. Letos jih pričakujejo več sto, ije pa pripravljajo tudi pogostitev in druženje. PM LAS odslej tudi v Šentjurju Občina Šentjur je na pobudo koordinacijske skupine Zavoda za zdravstveno varstvo Celje ustanovila Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje odvisnosti. Skupina je že sprejela program dela za letošnje leto. Šentjurski LAS šteje 12 članov, predstavnikov različnih Lnštitucij, ter dve zunanji sodelavki. Vodi ga predsednica Milena SenicaVerbič, dr. med., za njeno namestnico pa je bila izbrana predstavnica šentjurske občine Judita Methans Šarlah. Skupina si je za prvo nalogo zadala boljšo koordinacijo dela ustanov, organizacij in strokovnjakov z različnih področij pri preprečevanju različnih oblik odvisnosti v obči- nL Za letošnje leto je LAS že pripravil program dela, letos bodo tako po osnovnih šolah v občini izvajali predavanja v zvezi z zasvojenostjo za učence in starše. Pripravljajo tudi vprašalnik in analizo za raziskavo stanja zasvojenosti. Otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski bodo posredovali psihosocial-no pomoč in vzpostavili mladim prijazne info točke. Delovati naj bi začele še šola za starše, preventivne delavnice, lAS pa ob tem poudarja tudi zdrav način življenja. Pri izvedbi omenjeidh aktivnosti bodo pomagali Območno združenje Rdečega križa Šentjur, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Mladinski svet Šentjur, Ljudska univerza Šentjur, Družinski inštitut Bližina, Zavod Etno - Eko in šentjurski center za socialno delo. PM SLIKOPLESKAIISTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS INPARKHA ^ •vBa- ninaslavnostn zenjenja, ki mu bodo sledile obbazenske igre. Organizator-jipričakujejo tudi obiskovalce iz Šmarja, od koder je ob 17. uri organiziran avtobusni prevoz, po končanem druženju na bazenu pa bodo z zabavo nadaljevali v klubskem prostoru P2 v šentjurskem športnem parku. PM Podjetje Family Frost d.o.o., vabi nove sodelavce za prodajo globoltozamrznjenih izdeiltov iz dostavnega vozila. če ste iz štajersko-savinjske regije ali Zasavja, vas veseli delo z ljudmi, radi vozite in prodajate, se pridružite dinamičnemu kolektivu Family Frost v novi poslovni enoti v Žalcu. Več informacij vam bomo z veseljem posredovali, če pokličete tel. 031 373 500. IWi -?"NIK ROGAŠK^ BISHIICAOBSj PODČETOlig 13 in župsn Branko Kidrič. Občine Rsgašlu Slatiiia Brigita Kiagar - Diafanili Katalog Slatine v šestih jezikih Občina Rogaška Slatina je v torek predstavila nov katalog turistične ponudbe, v katerem predstavljajo celovito turistično ponudbo kraja, zanimivo čim večjemu krogu ljudi. V zadnjem času so pod okriljem občine Rogaška Slatina ali v sodelovanju z lokalno turistično organizacijo Turizem Rogaška izdali osem katalogov ali brošur, v katerih so predstavili naravne danosti, kolesarske steze, sprehajalne poti in ponudbo na podeželju. Zaradi razdelitve lastništva nekdaj enotnega Zdravilišča Rogaška Slatina izdajajo posamezni hoteli veliko promocijskega materiala ločeno, zadnji skupni katalog. turistične ponudbe kraja pa so izdali leta 2000. Vodja oddelka za gospodarstvo Občine Rogaška Slatina Brigita ICregar - Drofe-nik je povedala, da je novi katalog turistične ponudbe kraja oblikovala Snežana Madič Lešnik, natisnilo pa ga je podjetje Argos iz Na-zarja. Katalog na 24 straneh j e izšel v formatu A4 v skupni nakladi 50 tisoč izvodov v treh jezikovnih kombinacijah: v slovenskem in hrvaškem, italijanskem in nemškem ter v angleškem in ruskem jeziku. Sredstva za izdajo kataloga v višini 23.633 evrov so zagotovili iz proračuna občine. Kregar - Dro-fenikova je dodala, da so v katalogu predstavljene osnovne geografske značilnosti kraja, zdravilna moč mineralne vode, zgodovina raz- voja mineralnih vrelcev, predstavitev medicinskega centra, predstavitev hotelskih hiš v Rogaški Slatini, wellness ponudba, možnost športno rekreativnega udejs-tvovanja, kulinarična ponudba, kulturni program kraja in kulturna dediščina. V katalogu so predstavljene tudi možnosti organiziranja dogodkov, možnosti igranja iger na srečo ter izletniške točke, med katere so uvrsü-li Krajinski park Boč, Paviljon kaktej in skoraj dvesto let staro Junežovo domačijo. V katalogu sta predstavljeni tudi Steklarska Rogaška in Steklarska Nova. Katalog bo obiskovalcem Rogaške na voljo v Ticu in v zavodu IXirizem Rogaška. TINA VENGUST na kratko Vežica, cesta in nova maša v KS Poije ob Sotli (občina Podčetrtek) bo v nedeljo, 22. julija, blagoslov obnovljene mrliške vežice ter otvoritev obnovljene ceste v Polje ob Soth. Vežico, ki je bila v slabem stanju, so med drugim tudi razširili. Blagoslov vežice in ceste bo po ponovitvi nove maše Janka Rezarja, ki bo ob 10. uri. Novomašnik Rezar iz žup- nije Teharje ima namreč v KS Polje ob Sotli stare starše. Nedeljska dogodka pripravljajo v sodelovanju med KS in župnijo v Polju. BJ Z nizozemsico glasbo v Olimju pri Podčetrtku bo v soboto, 21. julija, koncert nizozemske glasbe, ki ga pripravlja Komorni zbor Univerze v Utrechtu z Nizozemske. Koncert bo v Marijini cerkvi ob 19.30. BJ Končano drugo Icrožišče Na spoju Kidričeve ceste in Steklarske ulice so v ponedeljek v Rogaški Slatini namenu predali krožišče, ki so ga zgradili v sklopu programa posodobitve prometne infrastrukture, s katerim želijo odpraviti nevarne cestne odseke. Novo krožišče so ure dih zaradi dveh novogradenj, zaradi katerih se bo v prihodnosti na tem delu Rogaške Slatine povečal promet. V bližini so namreč pred časom odprli nov trgovski center Spar, nova policijska postaja pa je še v gradnji. V sklopu izgradnje krožišča so rekonstruirali del Kidričeve ceste v dolžini 370 metrov in del Steklarske ulice v dolžini 90 metrov. Ob rekonstruirani cesti so uredili tudi pločnike, kolesarsko stezo in javno razsvetljavo. Župan občine Rogaška Slatina Branko Kidrič je povedal, da je vrednost naložbe brez vrednosti zemljišč 620 tisoč evrov, naložbo pa so sofinadrali so ob- Otvoritveni trak sta prerezala župan občine Rogaška Slatina Branko Kidrič in direktor podjetja Pluton gradnje Zvone Petek. čina, ministrstvo za notranje zadeve in Pluton gradnje. :i Čemelč. Na otvoritvi si stopili Pihalni orkester Steklar- Sredi krožišča so postavili ne Rogaška, harmonikar Mar- umetniško skulpturo s steklar- ko Javomik inbreakdance sku- sko simboliko. Avtor skulpture pina Cele Attack, je oblikovalec v steklarni Fran- TINA VENGUST Razgibali so poletje Društvo prijateljev mladine (DPM) Bistrica ob Sotli je na šolskem igrišču za predšolske in šolske otroke pripravilo prireditev Razgibajmo poletje. Pripravili so poligon, vlečenje vrvi, gasilske brizgahie, vodenje žoge z vodo, tekmovanje s smučkami in met vodnih balonov. Otrokom so prikazali spretnosti dresiranih pohcijskih psov in zanje pripravili tudi gle- dahško animacijsko predstavo z naslovom Gusarji avtorja Borisa Kovalenka. Zvečer so pekli hrenovke, imeli karaoke šov in podelitev priznanj. Predsednik DPM Bistrica ob Sotli Danilo Reber je povedal, da se je prireditve udeležilo približno 60 otrok s starši, pri čemer bo projekt DPM nadaljevalo tudi prihodnje leto. VT, foto: DR V Bistrici ob Sotli so se teden dni dnižili mladi iz petih dnav, ki so bili med drugim na sprejemu pri županu Jažefu Pregradu. --Št. 57-20. julij 2007 - Meje 2007 ob meji v Bistrici ob Sotli je bila enotedenska izmenjava mladih Meje 2007, ki jo je pripravilo tamkajšnje mladinsko društvo. Udeleženci, stari od 15 do 25 let, so bili iz Estonije, 8 Finske, iz Italije, Slovenije in Turčije. V tednu dni so se seznanjali z družbeno konstruiranimi mejami, ki vnašajo v naša življenja po eni plati red in orientacijo, po drugi pa negativno \^Uva]o na medčloveške odnose. Udeleženci so sodelovali na vsakodnevnih diskusij-skih in kreativnih delavnicah, tako likovni, plesni in fihn-ski. Vsak večer so pripravili nacionalni večer ene od držav, od koder so bili udeleženci, s predstavitvijo njene kulture in z večerjo, druženja pa so zaključili v obnovljenem in ponovno odprtem mladinskem kiubu Metulj, kjer so nastopale domače alternativne glasbene skupine Mana, Psihiatrija in Zmajev Rep. V nedeljo je sledila predstavitev rezultatov kreativnih delavnic. ZALA PEZDIR 14 VOJHIK I SL.KOHJICEI ;yfl TEDNIK Vrtec se bo še načakal Prostora za malčke ni dovolj ne v Vojniku ne na Frankolovem - Družine s po štirimi otroki niso več »eksotika« že nekaj let pri opisu delovanja vojniškega vrtca ne moremo mimo podatka, da je vpis malčkov iz leta v leto večji, prostora pa ni. Tudi ureditev mansardnega dela vrtca v Vojniku težav ni bistveno omilila. Vodstvo vrtca se sicer intenzivno dogovarja z občino, a kdaj bodo resnično prišli na vrsto za novogradnjo ali širitev, se še ne ve. Garderobe že nekaj let služijo tudi kot igralnice, dodatnih prostorov za otroke s posebnimi potrebami ni, da ne govorimo o ostalih nujnih prostorih, ki jih predpisujejo normativi. Vpis novincev v vrtec j e vsako leto večji, čeprav bi se po statističnih podatkih moral ustaliti. »Prihodnje leto naj ne bi bilo več tako velikega vpisa, a po izkušnjah sodeč ne bo ravno tako. Naši podatki o vpisanih otro- R..viiutu:ji-.d Vitta Mavrica VojnikZvonka Grum cih so vedno večji od statističnih. Resnično stanje je zaradi mobilnosti staršev ali neurejenih prijav stalnih bivališč zamegljeno,« opaža ravnateljica Vrtca Mavrica Vojnik Zvonka Grum. Letos so stisko rešili tako, da so skupino s poldnevnim »Glavno je, da sploh so otroci,« je vseeno zadovoljna Grumova. »Opažam še, da družine s po štirimi otroki niso več »eksotika<, temveč jih je v naši občini vedno več.« programom premestili v osnovno šolo, ki je od matične enote oddaljena le nekaj me- Kdaj nov vrtec? Na občini že nekaj časa iščejo prostor za nov vrtec. Omenjala se je lokacija za cerkvijo v Vojniku, kjer naj bi bil po mnenju staršev idealen prostor, a naj bi se. še preden je župnik uspel reči ne, na občini premislili, saj se jim zdita tam bolj primerna otroško igrišče in atletska steza. »Župnija tam želi ohraniti čim bolj zeleno zemljišče,« je pojasnil župan Beno Podergajs. »Po pogovorih s projektantom smo ugotovili, da bi nov vrtec lahko brez težav zgradili na obstoječi lokaciji.« Kdaj, nam ni znal pojasniti, saj je splošno znano, da so med prednostnimi nalogami dokončanje večnamenskega prostora in telovadnice v Novi Cerkvi (ki, mimogrede, ne bo rešila prostorske stiske v tamkajšnji enoti vrtca) ter telovadnica v Vojniku. Med Nov most v Zlatečah v sklopu praznovanj krajevnega praznika v Novi Cerkvi so v soboto uradno otvorili nov betonski most v Zlatečah. Ta se je spomladi zaradi nepravilnega prevoza težjega tovora dobesedno zlomil. »Most je bil tudi sicer precej obremenjen, saj se v Zlatečah veliko gradi,« je povedal župan občine Vojnik Beno Podergajs. »Zdaj ustreza tudi protipopiavnim zahte- vam.« Pred novim mostom so učenci in ostali krajani čez potok prihajali preko zasilne brvi, promet pa se je odvijal po obvozni cesti, ki so jo s soglasjem lastnikov usposobili za vsa vozila. Podobnih mostov, nujno potrebnih obnove, v občini še veliko. »Prvi na vrsti je most v Višnji vasi proti prevozništvu Pečar, ki povezuje sušil-nico na Stolnerjevem hribu, ki bo v prihodnosti še bolj obremenjen, saj gradimo večje stanovanjsko naselje. Škriplje tudi v Lembergu, v smeri proti Malim Dolam, pa še kje v občini.« V čast obletnici krajevne skupnosti bodo v petek otvorili odsek asfaltirane ceste vVizorah.dankasr silsko veselico s h gasilskim tekmova reja Prostovoljno društvo Lemberg. epaga- Prostorska sUska je velika tudi v enoti Frankolovo. »Tam še nismo biizu rešitvi,« pravi Podergajs. »Razmišljali smo o zamenjavi parcel z Vegradom, ki je kupil zemljišče za gradnjo bloka, a še ni začel delaü, vendar odgovora še nismo prejeli.« Tudi če bi se za takšno rešitev z Vegradom dogovorili, z njo najbolj ne bodo zadovoljni ravnateljica in starši, saj je lokacija tik ob cesti ne samo nevarna, temveč tudi preveč hrupna. večkrat omenjenimi prednostnimi nalogami v Vojniku so po mnenju predsednika KS Mirka Krašovca še nova mrliška veža, tlakovanje poti na pokopališču ter ureditev parkirnega prostora ob njem. Rak rana občine je še izgradnja vodovoda po različnih delih občine. Kdaj bodo torej prednostno začeli reševati prostorsko stisko najmlajših, je ob vseh željah vodilnih v kraju res težko predvideti. ROZMARl PETEK Dan brez vozička Danes, v petek, ob 13. uri, se bo na mestnem kopališču v Slovenskih Konjicah začel IV. Dan brez vozička. Prireditev pripravlja Društvo paraple-gikov Jugozahodne Štajerske. Društvo združuje ljudi z okvaro hrbtenjače, ki so trajno vezani na invalidski voziček. Prireditev je namenjena Prehod za pešce pred vrtcem so medtem že Končno uredili preiiod za pešce! članom društva. »Pribhža-ti jim želimo nekaj drugačnih, tudi adrenalinskih načinov premikanja, pri katerih ne potrebujejo invalidskega vozička,« pravi predstavnica mladih v društvu, Barbara Slaček. Eden takšruh načinov premikanja je potapljanje, ki ga bodo tudi letos predstavili potapljači invalidi. Mladi bodo lahko tudi sami poskusili, predstavili pa jim bodo še različne športne vozičke, ki se uporabljajo za tenis, košarko in še marsikaj zanimivega. MBP wNw.iioviteili.o(iiii RP Št. 57-20. julij 2007 Vojniški Vrtec Mavrica je eden tistih, ki zelo dobro sodeluje s policijo, saj je policist tam že »reden gost«. Vsako leto namreč otrokom na prijeten in razumljiv način razloži, da policisü niso »bavbavi«, in jih tudi nauči nekaterih pomembnih prometnih predpisov, ki si jih otroci zelo dobro zapomnijo. Na splošno se o varnosti najmlajših govori najpogosteje le ob začetku šolskega leta, kar je seveda premalo. Da se v Vrtcu Mavrica zavedajo, da se prometna vzgoja začne že v času predšolske vzgoje, kaže tudi zanimiva raziskava, ki so se je lotili zaposleni. Pripravili so namreč obsežen projekt Promet - pravica otrok do varnega otroštva. Pri pripravi so se obrnili tudi na starše z anketo, ki je dala zanimive rezultate. Pokazala je na primer, da večina staršev otrokom osnove prometne varnosti pokaže že pred tretjim letom starosti in da jih največkrat opozarjajo na pravilno prečkanje ceste ter previdno hojo ob njej, hkrati pa anketa nakaže, da več kot polovica anketiranih staršev z otroki še ni prehodila poti od doma do vrtca, najpogostejši razlog za to je oddaljenost. Starši tudi dovolijo otrokom, da jih vodijo, če hodijo skupj po cesti, tako tudi vidijo, koliko je otrok na cesti pazljiv. Kljub vsem opozorilom o nevarnosti se je našlo sedem odstotkov anketiranih, ki varnostni pas in sedež uporabljajo le občasno, popolnoma vsi starši, ki so sodelovali v anketi, pa se strinjajo, da je seznanjanje s prometno varnostjo pomembno že v predšolskem obdobju. Zanimivi so podatki o tem, kako star- ši vidijo prometno varnost v okolju, v katerem njihovi otroci obiskujejo vrtec. Skoraj polovica namreč meni, da prometna varnost ni zagotovljena, še več, starši so dali nekaj konkretnih predlogov za ureditev prometa. Pogrešajo namreč ureditev kolesarskih stez in pločnikov ter več talnih označb, še več policij skih kontrol ter vama avtobusna postajališča. Hkrati so izrazili željo za povečanje parkirnega prostora pred Vrtcem Mavrica, želijo pa tudi, da bi mimo Vrtca in šole uredili enosmerni promet ter omejili hitrost na minimum, Izrazita pa je biU tudi želja po ureditvi ustreznega prehoda za pešce med šolo in vrtcem. Da je bil ravno prehod za pešce nujno potreben, smo opazili tudi mi pred časom, ko smo se tja odpravili s policijsko kontrolo. Večina staršev namreč parkira na šolskem parkirišču in nato otroke pospremi čez cesto v vrtec. Kljub temu, da so nam v ustreznih službah na voj-niški občini ob prvem klicu dejah, da na tem odseku »prehod za pešce ne bo rešil ničesar«, smo ob drugem klicu naleteli na zelo pozitiven odziv pri vojniškem županu Benu Podergajsu. Ta problem pozna in nam pred slabimi 14 dnevi tudi obljubil, da bo imela označba prehoda za pešce tudi prednost. »Takoj ko bomo uredili vse potrebno, bomo začrtali tudi prehod za pešce, « pravi Podergajs, ki mu je skrb za varnost otrok prednost, kar se zavedajo tudi v vrtcu. Nekaj dni po našem pogovoru smo ugotovili, da je župan svojo obljubo držal, saj so prehod za pešce pred vrtcem zdaj ure-dih! Bravo! SIMONA ŠOLINIČ Slikarji podarili dela v ponedeljek se je v Rogaški Slatini začela mednarodna slikarska kolonija Rogaška Slatina - moje mesto v organizaciji Zavoda za kulturno dediščino Rogaška Slatina. Kolonija se je zaključila v četrtek z otvoritvijo razstave v Anini galeriji v Rogaški Slatini, ki bo na ogled do 2. septembra. Slikarske kolonije se je udeležilo šest slil^ev iz različnih držav, in sicer Hannes Pirker iz Avstrije, Laszlo Ne-mes iz Madžarske, Piero Co-nestabo iz Italije, Sloveniio pa so zastopali Milenka Houš-ka Pavlin, Peter Vernik in Erna Ferjanič. Vsi umetniki iz tujine so v Sloveniji razstavljali že večkrat in se pri nas tudi že udeležili likovnih kolonij. Zavod za kulturo praznuje letos peto obletnico delovanja, slikarsko kolonijo pa so organizirali prvič, čeprav so slikarske kolonije v Rogaški Slatini v preteklosti že bile. Direktorica Zavoda za kulturo Mihaela Pihler je deja- Z leve: Peter Vernik, Mihaela Pihier, Ema Ferjanič in Maiio Berdič la, da v julija minevajo tudi tri leta, od kar je občina v središču mesta odprla Anino galerijo, katere upravlja-lec j e zavod, Razstava ob zaključku likovne kolonije v Anini galeriji je že 24. zapovrstjo. »Ob otvoritvi razstave smo izdali prvi katalog z namenom, da se za utrinek ustavimo, da vstopimo v ga- lerijo, pogledamo in dopustimo, da se nas umetnina dotakne,« je povedala Pihlerje-va. Umetnostni zgodovinar in kritik Maric Berdič je na novinarski konferenci povedal, da imajo likovne kolonije neko svojo specifiko: »Avtorje prisilijo, da gredo iz svojih ateljejev ter da us- tvarjajo v nekem dislociranem, drugačnem okolju, kot so ga sicer vajeni.« Slikar in predsednik Društva likovnih ustvarjalcev Maribor Peter Vernik pa je dejal, da se z likovnimi kolonijami v neki regiji ohranja likovna kultura, vzpostavijo se stiki med ustvarjalci in prebivalci. Slikarji naj bi na koloniji naslikali več del. po razstavi pa bodo vsak po eno delo podaril Zavodu za kulturo Rogaška Sladna, ki si prizadeva, da bi kolonija v prihodnje postala tradicionalna in da bi se razstava nastalih del selila po vseh državah, iz katerih bodo v prihodnjih letih prišli ustvarjalci. TINA VENGUST 138 min.,(Harry Poner and thB Order of the Phoenix). domišljisUmladrnski Režija: David Yates Pipar Že v Planetu Tuš! Zgodba o Hiši 22 Plesalke in plesalci Plesnega teatra Igen, ki plesno gledališko kulturo predstavljajo po celem svetu in so za svoje delo prejeli številne nagrade in priznanja, je svetovna umetniška žirija izbrala, da svojo novo predstavo Hiša 22 premierno uprizorijo v prestižnem teatru Dicapo v New Yorku. Po svetovni premieri, ki bo med 20. in 30. julijem, bo v prvi polovici ai^u-sta sledila še evropska na Škotskem. Hiša 22 je najnovejši Ignov projekt, pri katerem sodelujejo dramaturg Darko Lukič, kostumograf Damir Rakovič, masker Luka M. Simšič, fotogralinja Lidija Mataja, igralka Tina Gorenjak in plesalke Anka Rener, Bojana Mišič in Mojca Majcen. ..Hiša s številko 22 se nahaja v Ulici poželenja. Vsi vedo za njo m vsi govorijo o njej, a le redki so že prestopili njen prag,« zgodbo o Hiši 22 začenja koreograf Igor Jelen: »Je velika in rdeče barve, v njej je 22 sob. Ljudje hodijo mimo hiše in jo gledajo z očmi, polnimi pričakovanj, toda večina se jih boji prestopiti njen prag. Včasih imajo občutek da je Hiša 22 edino pravo mesto za njih. Popolno pribežališče, kjer lahko Čutiš, živiš, dihaš, ljubiš brez obsodb. T\idi, če se trudiš, da bi prezrl pot, ki vodi do >ofa-ljubljenih< vrat, ne moreš pobegniti pred glasovi, ki se razlegajo z oken in khčejo: Vstopi ... Čakam te<...« Vinkn KovaČec pri Kiparska postavitev ob ribniku Nič novega ne bomo zapisali, če omenimo, da naša družba že lep čas nima interesa za oblikovanje javnih površin s kiparskimi deli. Največ takšnih naročil je bilo realiziranih v desetletjih po osvoboditvi, ko so javne plastike tudi bolj kot ne izrazito predstavljale sporočilo, ki so ga posredovale vodilne politične skupine, seveda predvsem v smislu ohranjanja družbenega sistema. Ko seje pokazalo, da se državno vodeni socializem izteka, je zmanjkal tudi interes za izdelavo kipov, ki bi dobili osrednje mesto na naših trgih. Seveda vsa dela tudi ne nosijo le prosojnega sporočila, temveč predstavljajo tudi kakovostno izvedbo mnogih osrednjih kiparjev svojega časa in tudi zato smo jih obdržali. Predstavljajo del zgodovine in hkrati opleme-nitev urbanih površin. In ker so nove javne plastike že prava redkost, jim velja nameniti toliko več pozornosti, saj pomenijo neposredno likovno izkušnjo, kot so jo poznale pretekle generacije, časovno pa jim lahko sledimo vse do tistih stopenj zgodovine, ki jih še ne obravnavamo kot civilizacijo. Eden avtorjev, ki delujejo v našem prostoru in se s tem področjem ukvarjajo povsem ljubiteljsko, je Vinko KovaČec. V preteklosti je izdelal že več javnih plastik, sodeloval pa je tudi na likovnih delavnicah v tujini. Čeprav je brez formalne akademske izobrazbe, njegova dela izražajo povsem oseben smisel za likovno gradnjo, pri čemer združuje tradicijo plemenitega evropskega kiparstva z ljudskim izročilom, ki je pri nas precej znan in uveljavljen na podeželju. Zato njegovih del ne gre jematipo-vsem poenostavljeno, saj vsebujejo avtorski pristop, ki je dopolnjen s spontanim dojemanjem oblik, ki mu jih ponuja material. Dela z lesom, ki ga ponavadi poišče v bližini, kjer stoji njegova skuiptura, in tako tudi s tega stališča upošteva posebnosti nekega geografskega prostora. Pred kratkim je končal serijo plastik, ki so nastajale ob ribniku v Vrbju, kjer bodo tudi stalno postavljene. Namerava jih dopolniti še z novimi deli in s tem dati svoj prispevek k ureditvi tamkajšnje krajine, ki se razvija na osnovi naravnih značilnosti in dodatkov, med katerimi so tudi omenjene lesene skulp-ture. BORIS GORUPIČ Foto; MIRAN OROZiM Lutke in glasba Poletje v Celju, knežjem mestu bo v naslednjih dneh prineslo kar nekaj atrak- tivnih prireditev, od tistih za mlade do onih za ljubitelje različnih glasbenih zvrsti. Jutri, v soboto, dopoldan nas na prizorišču ob Vodnem stolpu čaka prireditev, namenjena najmlajšim. Lutkovno gledališče Velenje bo uprizorilo igrico Medvedja pravljica. V sobotnem nočnem kinu bomo na istem prizorišču videli film Čokolada. Bržkone najbolj atraktiven dogodek napoveduje za ponedeljek projekt Umeslusiumet-nosti. Na Rimsko cesto pod Knežjim dvorcem Št. 57 ■ 20. julij 2007 - prihaja z atraktivnim sporedom ameriška džez pevka Gwen Hughes, z mednarodno zasedbo spremljevalnih glasbenikov. Gwen Hughes je pevka, ki izvaja vse, od džeza, popa, bluza do rokenrola. Ponaša se z dvema nominacijama za nagrado grammy, kar je le dodaten dokaz, da gre za nastop vrhunske glasbene umetnice. Vstopnica za koncerta vas bo stala 10 evrov. Povsem dru^čnim glasbenim sladokuscem bo namenjen torkov koncert Igorja Lun-derja in Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki bo nastopil na odprtem prizorišču Vodnega stolpa. BS Šentifiški sin gre m Berlin Po KS Šentvid pri Grofaelnem - Tam, kjer je doma Maja Slatinšek - Gasilska konjenica visi v muzeju Eni poznajo Šentvid pri Grobelnem kot eno od pre-številnih vasi na cesti in pro-gimed Celjemin Obsotel)em, dragi po različnih šentviških zanimivostih. Eni opozarjajo na domačinko, odlično pevko Majo Slatinšek, drugi na znane vinogradnike, tretji na svojevrstno pojoče krajevno narečje ... Nekateri menijo, da se pravo podeželje začne od Gro-beln^ naprej, vse prej je ne-katönoveSko predmestje Celja. Obisk v krajevni skupnosti Šentvid pri Grobelnem smo začeli blizu Grobelne-ga, kjer nam je predsednik Stanko Javomik naprej ponosno pokazal vas Završe z imenitno cerkvijo, ki ima svojevrstni lok. Okoli cerkve je pokopališče, kjer je med redkimi grobovi nagrobnik znamenitega slovničarja Mihaela Za^jška 2 napisom v bohoričici. V peklenski vročini so nas gostoljubni domačini vabili v vinske kleti, vendar se nam je žal preveč mudilo. V Gasilsko kulturnem domu v Šentvidu smo se nato srečali z ljudmi, ki kraj na področjih kjer delajo najbolj poznajo. To je krajevno skupnost s 1.300 prebivalci, kjer sta največji naselji Šentvid in Grobelno. Berlinski oder v KS letos precej asfaltirajo. Kilometru novega asfalta naj bi se še letos, z rebalansom občinskega proračuna, pridružil dodatni kilometer asfalta, saj so ceste na to že kakšno leto pripravljene. »Krajani in krajevna skupnost smo za podlago že poskrbeli,« pripominja predsednik KS Javomik, ki je šmarski podžupan. »Med največjimi letošnjimi nalogami je prav tako začetek obnove poslovilnega objeku, za kar so projekti izdelani, denar pa tudi zagotovljen,« dodaja Javor-nik. Med pomembnimi letošnjimi pridobitvami je tudi to, da so si Šentvidčani v svoji V Šentvidu pri Grobelnem smo se srečali z Janezom Žoganom, Matja-iem Štiuklecem, OavorjemVrečkom, Angelo Mlakar, Natalijo Šolinc, sednica krajevne organizacije Rdečega križa Angela Mlaker pravi, da ima desetina prebivalcev v KS več kot 70 let. Zanje med drugim pripravljajo letno srečanje starejših krajanw, kjer so bile letos vse tri najstarejše krajanke: 96-, 92-in 90-letnica. Za socialno šibke krajane različnih starosti delijo različne prehrambene pakete, oi|;anizirana je prav tako postaja Rdečega križa, z zdravnikom in medicinsko sestro. V kraju sta poleg moškega zbora, ki letos praznuje 30-letnico, še dva cerkvena zbora. Nič čudnega, da je iz Šentvida tako odlična pevka, Maja Slatinšek. Šentvid v muzeju Med Šentvidčani, navduše-imni za kulturo, ima kulturno društro kar 120 članov, po- dobno kot tamkajšnje gasilsko drušU^o. Mlada predsednica gasilcev NataUja Šolinc je med štirimi ženskami, ki so predsednice društev na območju šmarske gasilske zveze. V preteklih letih je bilo tam predsednic celo dvakrat več, se spominja Šolinčeva. Šentviški gasilci, ki praznujejo letos 80-letnico društva, so lahko ponosni na 97 pokalov z različnih tekmovanj. Treba je povedati, da so imeli v kraju z bogato ga-süsko tradicijo že kmalu po ustanovitvi svojo gasilskoko-njenico. Na konjenico spominja fotografija, ki visi v slovenskem gasilskem muzeju v Metliki. Gasilski poveljnik Matjaž Štruklec omenja, da so z opremo manj zadovoljni, za letošnjo obletnico pa so bavili motorno brizgalno. Če govorimo o gasilcih, moramo vsekakor omeniti njihovo odlično obiskano pustno zabavo, sodelujejo pa tudi pri vseh drugih prireditvah. Med najbolj zvestimi gasilci je Franc Cretnik, ki ima za seboj pol stoletja aktiv- nega dela, zato ga dajejo drugim za zgled. V KS imajo od lani Društvo upokojencev Grobelno, ki pokriva tudi šentjursko stran Grobeln^, vodi pa p Janez Žogan. Članstvo najbolj zanimajo izleti in pohodništvo, za različne praznike imajo prav tako prireditve, lani in letos pa so si tudi urejali svoje društvene pnjstore. BRANE JERANKO V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali PARmOL. Našega novinarja boste našli v torek, 24. julija, ob 9. tiri v tanikjajšnjem gasilskem domu, k|er mu boste lahko zaup^ zanimivo zgodbo ali pa mu predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj. nam pišite ali nas pokličite! popotresni šoli (zgrajeni s pomočjo Banja Luke) uspeli izboriti šest razredov namesto petih. Šola, skupaj z dvema oddelkoma vrtca, ki sta novejšega datuma, daje vasi seveda pravo veljavo. V zadnjih letih so med drugim pridobili dva pločnika ob glavni cesti, dokončali GasiUko krajevni dom ter nad^adili šolo, vendar so potrebe v kraju še precejšnje. Med drugim si želijo, da bi zaživeH obrtni coni. Delovnih mest v kraju, kljub nekaterim podjetnikom, seveda manjka. Največji delodajalec s tridesetimi delovnimi mesti je družinsko tiskarsko podjetje Kotis.ki med drugim zelo pomaga vsem društvom. "IVeba je poudariti, da imajo v Šentvidu zelo delavno kulturno društvo, katerega predsednik je od lani mladi Davor Vrečko. Vrečko je nadomestil dolgoletnega predsednika Ivana Drofeni-ka, živo legendo šentviške kulture, ki je prejel lani kot edini Šentvidčan doslej plaketo Občine Smaqe pri Jelšah. Lani so tudi obeležili 100-letnico igralstva v Šentvidu, kjer se je pred stoletjem začelo z dramatiziranim Jurčičevim Sosedovim sinom, ki ga po enem stoletju znova igrajo. Šentviškiigr^-ci, to je IŠ-članska igralska ekipa, je od lani pripravila že šestnajst ponovitev Sosedovega sina, blizu in daleč. Zadnja bo najbolj daleč, septembra v Berlinu, pri tamkajšnjih Slovencih. Igralsi^a skupina zdaj že vestno vadi komedijo Vinka Modern-dorferja True Story ... Šontvidčaniso Med njimi je Ivan Kdar iz Spodnje Ponkvk» s soprogo Elico. liDii 1W0RTAZA 17 18 KÖVS I;..:,,i »Celje je sposobno za naslov prvaka!« Kapetan Simon Sešlar si želi predvsem podpore in razumevanja s tribun Nogometaši MIK CM Celja bodo v uvoda državnega prvenstva, ki se bo začelo drevi, pričakali moštvo ajdovskega Primerja. Tekma bo jutri v Areni Petrol ob 20.00. O pričakovanjih smo spre-govorilis kapetanom moštva Simonom Sešlar jem. Kakšno je počutje v sla-älnici? To je pomemben dejavnik za uspehe, mar ne? Strinjam se, od tega je odvisno skoraj vse. Veseli nas, da je razpoloženje med nami takšno kot že dolgo ne. Zelo dobro se razumemo. Med nami vlada vzdušje, primerno za prave rezultate. Vse je raed pripravami minilo brez težav Dostikrat pride do njih zaradi zasičenja od vadbe, ä mi smo se jim tokrat povsem izognili. Vam je bil predstavljen cilj klubskega vodstva? Pravzaprav ne. Želimo si privabiti Čimveč gledalcev, kot je bil primer proti Crveni zvezdi, ko so zadovoljnizapušča-li štadion, prejpa'tiärnjioma-g^ pri našem.tfudu- Želimo si v slovenski vrh. Ni nujno, da smo državni prvaki. Vemo, da smo lahko prav vsem enakovredni. Za nikogar ne moremo reči, da je boljši od nas. A za stalnost uspešnih predstav potrebuješ širino i^alske-ga kadra, ki pa je še ni. Imamo nekaj obetavnih nogometašev Pa vendar, ne razumite me napak. Z malce sreče lahko visoko posežemo. V obdobju leta ali dveh bomo sku-šaE dopolniti moštvo in odločno štartati povsem na vrh. Seveda pa to ni izključeno že v tej sezoni... Simon Sešlar pri udarcu z glavo. 33-letni kapetan ostaja »glava« celjskega moštva. Drugo, tretje in dve četrU mesti, to so najboljše dosedanje uvrstitve. Jih je moč preseči? Eden izmed dejavnikov, zakaj še vztrajam na igrišču, je tudi to, da me vleče želja po naslovu s Celjem. Nima smisla kar koli visokoletečega napovedovati. A Celje je spo- sobno za naslov prvaka. Za to pa je potrebnih več stvari. Moštvo mora imeti mir, podporo s tribun in še nekaj okrepitev Navijači bodo morali iti z nami tudi skozi boleče poraze. Mlajšim igralcem bo lažje. Zagotovo ste spremljali, kako so se okrepili vaši tek- VERJETNA POSTAVA MIK CM Celja MUJČINOVIČ Eili ŠELIGA GOBEC (4-4-2) med v prvi slovenski nogometni ligi. Kje je bilo največ pozitivnega? Največ je pridobil Interblock, kar smo tudi pričako-vah. Tam je glede financ najmanj problemov Okrepili so se z nekaterimi kakovostnimi nogometaši, vprašanje pa je, koliko časa bodo potre- bovali, da se bodo uigrali. Vsekakor pa bo ljubljanski klub igral vidnejšo vlogo kot v prejšnji sezoni. Kaj bi lahko dejali o Pri-morju, ki je vaš prvi nasprotnik? Jedro ajdovskega moštva še vedno tvori istih šest, sedem igralcev. Dobro so vodeni in do potankosti pripravljeni na vsakega tekmeca po zaslugi trenerja Bojana Prašnikaija. Vselej so neugodni. Je novinec Livar s svojo zasedbo že odpisan? Glede igralskega kadra, v katerem ni zvenečih imen, se bo dejansko boril za obstanek. Na štartu pa bo nevaren vsakomur. Presenečenja so možna, vendar klub iz Ivanč-ne Gorice dp sredine lestvice objektivno ne bo zmogel. Bi lahko razkrili strategijo Pavla Pinnija? Pri če-m najbolj vztraja na treningih in tekmah, ko vas vodi? Katere so njegove posebnosti? O njem sicer ne bi veljalo izgubljali besed, saj je zbral. že nekaj lovorik. Je izkušen, delaven. Njegova posebnost in obenem kvaliteta je dejstvo, da ga nič ne pripravi do evforičnega stanja. Lahko nam na treningih kaj zelo uspe, pa ni vzhičen. Ne kaže pretiranega navdušenja, pa tadi ne razočaranja ob slabih potezah. Ekipi ne daje preveč nalog, temveč le dve ali tri, tiste, ki si mu zdijo najbolj pomembne. Je tih, ne opozarja za vsako malenkost. Ko je kakšna stvar navidez že pozabljena, pa jo privleče na dan in spoznali smo, da mu nič ne uide. To zelo dobro deluje na moštvo. Nanj zelo vpliva ita-hjanski nogomet. Organizacija igre je zanj na prvem mestu. Vztraja pri kontroli dogajanj na igrišču. Pinni dela po začrtani viziji, zato bo šlo vse skupaj le navzgor. Opazna je igra preko bočnih položajev, zdaj nevarno pretite tudi po desni strani z navezo Radilovič - Go-rinšek. Je pridobitev lahko odločilna? MIK CM Celje - prišli: Dragan Benič (Borac Banja Luka), Gorazd Gorin-šek (DravaJ, MiroslavRa-dulovič (Koper), Marlon Rogerio Schwantes (Solin); odšli: Jhonnes Marques De Souza (Londri-na), Mitja Brulc (Maribor), Dragan Čadikovski (?), Danijel Brezič (Domžale), Luka Škrbioa. Prav gotovo. To je naša dodatna kvaliteta. Prej je bil po levi strani zelo nevaren Sebast-jan Gobec, kar so tekmeci lahko uvideli in se primemo postavili, saj na drugi strani nismo imeli ustreznega odgovora. Sedaj ga imamo in morda smo prav zaradi tega zelo močni. Najbrž je to naše najmočnejše orožje. Tekmecembo tež-jetudi zaradi spoznanja, dapre-timo z obeh strani. Nekaj dokaj kakovostnih rezervistov imate, a ocene poznavalcev pravijo, da bi bile okrepitve dobrodošle. Je še čas za vezista in napadalca? Če bo na trgu kvaliteten igralec, ki ga potrebujemo, potem ga bo vodstvo kluba tudi pripeljalo. Sicer pa je bolje, da prUožnost dobijo domači fantje, ki obetajo. Zbrali ste 19 nastopov za člansko reprezentanco Slovenije. Še obstaja možnost za dvajsetega? Reprezentančih ambidj nimam več. Do konca kariere, kolikor jo je pač še preostalo, bom poskušal pomagati celjski ekipi. kaj pa potlej? Dogovorjeni smo še za to sezono, sodelovanje pa lahko še podaljšamo, če bo strokovni štab menja, da me še potrebuje. Vodenje Športno - rekreacijskega centra Hattrick na Skalni kleli bo tudi del mojega življenja, seveda pa bom ostal v nogometu. Kako, to pa pustimo za kasneje, Trenutno bi rad bil osredotočen le na igrišče, DEAN ŠUSTER Najprej s hrvaškimi prvaici Od danes do nedelje bo v Celju potekal mednarodni turnir za nogometaše stare do 19 let. Poleg domačega MIK CM Celja bosta nastopih še hrvaški ekipi Zagreb in Varteks ter madžarski ZTE. Danes se bodo Celjani ob 17,00 pomerili z Zagrebčani na Olimpu, juui ob 18,00 z Madžari na Skalni kleti, v nedeljo ob 10.00 pa še z Varaždinci spet na Olimpu. DŠ Na začetku priprav tudi Čebular in Rizvič snil direktorju državnih SpursvNBA si želi večjo PriSanAntoniu Med kandidati za nastop na EP-ju je tudi njegov brat Samo. Jutri se bodo v Zrečah začele priprave članske košarkarske vrste Slovenije za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo v začetku septembra v Španiji. Po vrsti odpovedi, na katere je naletel selektor Aleš Pipan - kot zadnja sta odpovedala pomočnik trenerja Gašper Okom in Sani Bečirovič - je v reprezentanco vpokli-cal tudi Hasana Rizviča in Sandija Čebularja. Rizvič, nekdanji igralec »pivovarjev« iz Laškega, je zadnjo sezono igral v Bosni iz Sarajeva, medtem ko je bil Kozjanec Čebular član Uniona Olimpije, s katerim se je že razšel. Ob tem je bil Pipan prisiljen na začetek priprav vpoklicati še tri igralce iz mlade reprezentance, ki je igrala na EP-ju do 20 let v Novi Gorici in Gorici, pri čemer je za pomočnika poklical tudi Mira AUloviča, selektorja te mlade selekcije. Tako je Celjan Pipan, ki si zdaj kruh služi na Poljskem pri Anwillu, v reprezentanci združil svoja nekdanja pomočnika iz GeopÜna Slovana, kajti ob Aliloviču je pomočnik še Aleksander Seku-lič. Reprezentanca se po daljšem času ne bo pripravljala na Rogli, temveč bo začela ciklus priprav v Zrečah, že po štirih dneh pa bo odpotovala na Kitajsko na močan med- Iz Topolšice v Zavodnje Kolesarski klub Energija Velenje bo pripravil vzpon v Zavodnje in na Sleme. Na 11. prireditvi pričakujejopribližno 300 udeležencev. Kolesarjenje se bo začelo v nedeljo ob 10.30 v Topolšici. Prijave bodo sprejemali pred Hotelom Vesna od 8. ure naprej. Proga je dolga 16 kilometrov, je v celoti asfaltirana in zaradi strmih klancev po mnenju pred- narodni turnir za Stankovičev pokal. Ob tem se bo reprezentanca pripravljala še v Portorožu, idanjski Gori in Mariboru, sodelovala pa bo še na dveh močnih tumiijih v Franciji in Grčiji. Spomnimo še, da bodo naši fantje na EP-ju v Španiji v skupini D skupaj z reprezentancami Francije, Italije in Poljske, prvi del pa bodo odigrali v Alicante-ju. JANEZ TERBOVC Alešu Pipanu zagotovo ni lahko, obenem pa poudarja, da se bo pač osredotočil na sposobnosti tistih, ki so pripravljeni igrati v slovenskem dresu, sednika KK Energija Romana Bora predstavlja svojevrsten izziv. Moški bodo razdeljeni v pet kategorij in ženske v dve. Štartnina znaša 12 evrov. Pokale bodo prejeli najboljši trije v posameznih kategorijah, posebne nagrade pa najmlajši, najstarejši, najtežji in najbolj oddaljeni udeleženec. Glavni nagradi na žrebanju bosta gorsko kolo in kopalniški blok. DŠ do 20 let, Celjan Matej Knišič (desno), nazadnje član šentjurskega Alpesa. je podpisal pogodbo z Domžalami. Visok in močan center se je z državnimi prvaki obvezal za tri leta. ZRK Celje Celjske mesnine: Maja Šon Maja Šon je svojo rokometno pot začela v četrtem razredu osnovne šole. Osnove rokometne igre sta ji pokazala Martin in Tone Goršič. Z veliko veselja do igranja rokometa, vztrajnosti In borbenosti je Maja v svoji kratki rokometni karieri v dem državnih naslovov že pri mlajših selekcijah. Zaradi nadarjenosti je Maja dobila svojo priložnosttudi v reprezentanci mlajših selekcij, s katero je dosegala odlične rezultate, Eni izmed najodmevnejših so Mediteranske igre 2004 - 1. mesto, Olimpijske igre za mlade -2005 - 4, mesto in mladinsko svetovno prvenstvo 2006 - 5. mesto S svojimi 15 leti je pričela z igranjem za člansko ekipo v 1. B državni ligi ter po dveh sezonah igranja dosegla uvrstitev v najmočnejšo žensko rokometno ligo. V članski ekipi pod vodstvom trenerja Tomaža Catra je še dosegla dve srebrni in eno bronasto medaljo v pokalnih tekmovanjih ter bronasto medaljo v državnem prvenstvu 2006/2007. Z dobro igro v zadnji sezoni je navdušila tudi selektorja Roberta Beguša in si s svojo igro priigrala mesto v slovenski ženski reprezentanci. Na svoji nadaljnji rokometni poti si Maja želi čim manj poškodb ter odlične rezultate tako v klubskem kot v reprezentančnem dre- ^^dezete celjske mesnine 20 iNPMIlKA iwiimik »Zaklal sem mamico Sin z nožem umoril lastno mamo - Izkrvavela, preden je uspela poklicati na pomoč Javnost je bila natančno mesec dni zatem, ko je 56-letna Ana Jerman v hiši v Marija Reki pri Preboldu umorila svojega enako starega moža Jožeta Zemeta, obveščena še o eni družinski tragediji. Ibkrat je smrt doletela 68-letno Darinko Plaskan, prijetno in delavno ženico ter mater štirih otrok. Umoril jo je lastni sin, 34-letni Ivan Plaskan. Preiskovalni sodnik je zanj včeraj odredil pripor. Torek je bil za prebivalce vasi Dobrič, ki se razprostira na manjših hribih nad Polzelo, navaden dan. Za krnele le še en dan dela in garanja. Tudi za Ivana starejšega, Darinkinega moža. Ta je, ko se je začelo vroče popoldne, ženi svetoval, naj leže k počitku ter naj malo zadrema, medtem ko se je sam s traktorjem odpravil na travnik po seno. Ivan takrat ni vedel, da svojo ženo zadnjič vidi živo. Na travniku naj bi naenkrat do njega pristopil 34-letni sin, prav tako Ivan, ga poskušal napasti z nožem, a se oče ni dal in se je nekako ubranil, sin naj bi nato odšel nazaj proti hiši. Plaskan starejši je v šoku sedel na traktor in se odpeljal proti hiši, a se je ustavil na sosedovem dvorišču, kjer so bili sosedje, saj so na kmetiji opravljali svoje delo. Iz hiše naj bi prišel 34-letni sin, pristopü do očeta in sosedov inzamrmral, daje »,., zaklal mamico«. Nato naj bi se mirno odpravil po cesti navzdol. Nekateri so kasneje dejali, da naj bi šel nekam celo na pivo, a ga je nekje na poti ustavila njegova sestra, ki so jo poklicali, ga pripeljala domov in bila z njim, dokler ni prišla policija. »Sosed nas je prosil, naj gremo pogledat, kaj je z Darinko, sam za to ni imel moči,« so nam povedali bližnji sosedje, ki so Darinko opazili ležati v mlaki krvi ob vratih spalnice. »Bila je že mrtva,« dodajajo. Eden od sosedov je pokazal na prsi in povedal, da jo je verjetno tja zabodel, saj ji je od tam najbolj tekla kri. Sprva se ni vedelo, ali je 34-letni Ivan ubil mamo, preden seje spravil še na očeta, ali je mamo zabodel, ko se je s travnika odpravil nazaj v hišo. Verjetno se je storilec zlomil pred kriminalisti, saj naj bi bila uradna različica, da je sin najprej pokončal mater in nato skušal ubiti še očeta. »Mamo je napade! med spanjem, verjetno je poskušala poklicati ali poiskati pomoč, a dlje od vrat ni zmogla,« so sklepali sosedje. Ti so o krvavem dogodku obvestili reševalce in policijo. Na Plaskonovi domačiji jc s starši živel le 34-letni sin, ostali otroci so si ustvariU svoje družine. Ivan in Darinka sta imela štiri otroke, poleg Ivana še Marinko, Zinko in Jožico. Hčerke so si ustvarile že svoje dnižine in na kmetiji staršev niso več živele, čeprav so se s straši dobro razumele. Znanci Pla-skanove opisujejo kot prijetno družino, 68-letna Darinka naj bi bila zelo delavna, saj sta z možem postavila dokaj veliko kmetijo, kjer dela nikoli ni zmanjkalo. A 34-letni sin Ivan ni velikokrat poprijel za delo, že večkrat naj bi povzročal probleme, menda ne toliko le zaradi alkohola, ampak predvsem zaradi zdravstvenih težav, saj naj bi bü pri teh letih zaradi okrnjenega zdravja že v po-koju. Je za umor kriva bolecen? Po neuradnih informacijah naj hi se 34-letni Ivan več- Najbolj mučna je bilo kraja zločina za svojca. Najhuje je bilo ob prihodu pogrebne službe, kije pokojno Darinico odpeljala z domačije. krat zdravil zaradi slabega duševnega zdravja, pred dnevi naj bi oče celo poklical v eno od psihiatričnih bolnišnic, da bi ga sprejeli, a potem iz tega ni bilo nič. 34-letnik naj bi velikokrat začenjal številne prepire, a se s sosedi nikoli ni prepiral, pravijo. Vedno so bili spori znotraj družine. V najlepših letih svojega življenja ni imel nobenega dekleta, tudi prijateljev ne prav veliko. Nekateri omenjajo hudo duševno obolenje, celo shizofrenijo, pri čemer v zadnjih dneh naj ne bi jemal nujnih zdravil. In ker je bil prisoten alkohol, naj bi bil razplet tako tragičen, kot je bil. Policisti in kriminalistični tehniki so v torek nekaj ur po umoru preiskovali prizorišče umora, govorili s sosedi, pokojno Darinko Plaskan so možje iz pogrebne službe odpeljali nekaj minut pred 19. uro. Vse to je nemo opazoval 34-letni sin Ivan, tega so posedli v policijski avtomobil. Ravno včeraj so kriminalisti 34-letnega morilca s kazensko ovadbo zaradi umora privedb na zaslišanje tudi k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredü pripor. Javnost pri tem že ugiba, ali je to še eden od primerov, ko bo sodišče zaradi bolezni ali neprištevnosti v času umora morilcu do sodilo müejso kazen. Če držijo neuradni podatki, da ima storilec hujšo obliko duševne bolezni in da ni jemal zdravil, je videti, kot da imajo ustrezne institucije zvezane roke. Znanci 34-letnega Ivana so nam dejali, da se do zdaj sicer ni upiral sprejemu v bolnišnico ob psihičnih krizah, a zakaj (če je seveda to res] sprejem v bolnišnico ob zadnjem očetovem klicu ni uspel, ni zna- Res pri tem je, da je ukrep prisilnega zdravljenja možen, a je učinek brez motivacije bolnika težko doseči. V postopku o pridržanju oseb na oddelkih psihiatričnih zdravstvenili organizacij odloča sodišče, če oseba sama ne privoli v to. Gre za primere, ko oseba zaradi narave duševne bolezni ali stanja ogroža svoje ali tuje življenje. Na sodišču so dolžni osebo v prisotnosti psihiatričnega izvedenca zaslišati. Tako ugotovijo njeno stanje, na podlagi katerega določijo čas zdravljenja. Če po izteku tega roka lečeči zdravnik ugotovi, da pri osebi še vedno ni učinka, sledi ponoven pogovor z bolnikom in seveda s tem možnost, da mu zdravljenje še podaljša- Novembra 2003 se je v isti vasi, v Dobriču nad Polzelo, zgodil še en tragični primer. Le nekaj hiš stran od Plaskanovih je namreč 32-letni Ivan Pireč-nik z bencinom polil notranjost hiše in zanetil požar. Opekline so bile tako hude, da je dan po požaru umrl. Sicer pa naj bi se stanje v tovrstnih primerih, kadar gre za osebo, ki je zmožna storiti kaznivo dejanje, spremenilo. Toda ne tako kmalu. Pripravljavci že nekaj časa mečkajo s predlogom Zakona o duševnem zdravju, ta je bil lani v javni obravnavi, zdaj pa je videti, kot da je nekje obtičal. S sprejetjem omenjenega zakona naj bi se sicer bolj upoštevale bolnikove pravice, a kljub temu bi zakon bolje urejal primere prisilnega zdravljenja oseb, ki so nevarne za okolico. SIMONA ŠOLINIČ Nesrečna sreda v sredo se je na Celjskem zgodilo več hujših prometnih nesreč. Izven naselja Preserje je 69-letni voznik osebnega avtomobila na ravnem delu ceste iz neznanega vzroka nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v tovorno vozilo, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljal 37-letm moški. V silovitem trčenju je osebno vozilo odbilo nazaj na desni pas, kjer je vanj trčil še 46-letni voznik avtomobila, ki je pripeljal za njim. 69-letnika so odpeljah v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb kasneje umrl. Na lokalni cesti izven Logarske doline je istega dne 58-letni voznik v blagem levem ovinku zapeljal na bankino, nato pa sunkovito nazaj na vozišče. Pri tem ga je zaneslo, avtomobil pa je začel drseti po cestišču. V-nesreči se je 58-letni voznik tako hudo poškodoval, da so ga s helikopterjem odpeljah v Khnični center Ljubljana. V nesreči se je lažje poškodovala tudi njegova 57-letna sopotnica. V sredo popoldne se je izven Griž huje poškodoval še 31-letni motorist, ki je vinjen in brez čelade vozil neregistriran motor. Ta je vozil preblizu desnemu robu vozišča, izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal s ceste na travnato površino in padel. V nesreči se je hudo telesno poškodoval. SŠ Stisnilo mu je prste Na gradbišču v Braslovčah se je v torek dopoldne zgodila huda delovna nesreča. Pri razkladanju betonskih robnikov se je poškodoval 27-letni delavec, ki mii je stisnilo štiri prste na roki in se zdravi v celjski bolnišnici. SŠ Pogrešate nakit? Pred dobrimi 14 dnevi smo poročali o prijetju večje skupine oseb, ki so jih policisti ovadili zaradi preprodaje drog. V okviru preiskave so na območju Celja, Ljubljane in Maribora opravili več hišnih preiskav, v katerih so zasegli več kosov nakita iz rumene kovine, za katere se sumi, da jih je osumljenec dobil od svojih odje- OKNO smreka - površinsko končno obdelano JELOVICA ^^ PRODAJNA MESTA: • CELJE: 03/541 30 50 maJcev v zameno za prepovedane droge. Znano je namreč, da je med odvisniki ogromno takšnih, ki drogo plačajo s stvarmi, ki jih ukradejo. Med zaseženimi stvar- mi so vrednejši uhani, več verižic in prstanovter zapestnica, ki so na ogled tudi na naši spletni strani www.ra- Če bi kdo prepoznal na sliki svoj nakit, ki je bil ukraden, naj to sporoči na 113 ali na telefonsko številko- Policijske uprave Celje. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko ^e za oi^ovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo bili pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. odmev Nasprotovanje Savinjski pokrajini K članku Nasprotovanje Savinjski pokrajini, objavljenem v 54. številki Novega tednika, dodajamo, da je Občinski svet Laško na svoji 6. seji, dne 4. juKja 2007, obravnaval predlog območij pokrajin v Sloveniji. Svetniki so se strinjali z imiestitvijo Laškega v Savinjsko pokrajino, razpravljali pa so o primernosti imena pokrajine in v zvezi s tem sprejeli sklep, da se na Vlado RS ^da pobuda za spremembo imena Savinjska pokrajina v Celjsko pokiajiiio, Kai- nekaj občin, ki so po predlogu vlade umeščene v Savinjsko pokrajino, namreč ne povezuje reka Savinja. Glede na sedež pokrajine in geo^afsko lego Celja kot osrednje občine v pokrajini, bi bilo ime Celjska pokrajina primernejše. KLEMEN GREŠAK, podžupan Občine Laško zahvale Prijaznost uslužbenk Najlepše se zahvaljujem gospe Piki Pukl in Tanji Ko-vič ter obema študentoma na UE Celje, ki so mi s svojim trudom in angažiranostjo v 3 urah uredili potni list in s tem omogočiU polet z letalom in preživetje nepozabnega dopusta v Črni gori. Predvsem jim izrekam hvaležnost za prijaznost in vzpodbudne besede, ki jih človek v kritični situaciji zares potrebuje. Dajem jih za UREDNIŠTVO vzgled vsem ostaUm javnim uslužbencem po Sloveniji. BERTA VASLE, Mozirje Pomoč ob požaru želimo se zahvaUti podjetju Engrotuš Ceije, Optiki Sa-lobir in Rotary clubu ŽaJec za finančno pomoč, ki so nam jo darovali po požaru, ki nam je uničil dom. Iskrena hvala vsem dobrotnikom. TONE GRGIČ z družino Zahvala Metuljem hrabrega srca V soboto, 23. junija je bila na igrišču A golf Olimje mednarodna dobrodelna prireditev in golf nirnir Skupaj za isti cilj!, katerega izkupiček je namenjen za nakup oblog, ki jih bolniki z bulozno epider-molizo nujno potrebujejo. Za uspešno izvedbo prireditve se iskreno zahvaljujemo naslednjim prijaznim sponzorjem; A golf d.o.o., Amon d.o.o. Olimje, Brušenje in graviranje stekla d.esign. Dragica Štus s.p.. Golf klub A Podčetrtek, Občina Kozje, Alpos alu d.d., Bayer phanna, EUatron d.o.o.. Gostilna Šempeter, Harvey d.o.o., Hlapon d.o.o., Jelenov greben. Kozjanski park, Lepe strune. Pivnica Haler, Plus biro d.o.o.. Radio Štajerski val. Steklarstvo Lekše, Strojno vezenje, programiranje in svetovanje EP, Ervin Perčič s.p.. Terme Olimia d.d., Tift d.o.o., Vigrad d.o.o. in Vital Mestinje d.d. Hvala naši voditeljici Zdenki Ivačič in seveda posameznikom, ki so nesebično prispevali svoje de- POLONA ZAKOŠEK, predsednica DEBRA Slovenija V_SmMIN Vera Koišek Od nas se je poslovila Vera Koišek, nekdanja dolgoletna ravnateljica Pokrajinskega muzeja Celje in muzejska svetovalka. Po rodu je bila iz Šmarja pri Jelšah, kjer se je že kot otrok prvič srečala s skrivnostnim svetom arheologije. Morda so jo prav z arheološko dediš-äno bogata pokrajina in pripovedi o izkopavanjih F. Lorgerja usmerili u klasično gimnazijo i; Mariboru in potem na študij arheologije v Ljubljano. Delo kustosinje za antično arheologijo je začela leta 1955 v Celju in Pokrajinskemu muzeju Celje ostala zvesta do upokojitve leta 1991. Že na začetku muzejskega dela in raziskovanja dediščine Celeje ji je naključje prineslo na pot poseben dar - sodelovanje pri izkopavanjih rimske nekropole v Šempetru. Odkrivanje veličastnih marmornih grobnic in branje napisov o rimskih prebivalcih Celeje in rodovitne Savinjske doline so bili pravi izziv za arheološko stroko v Sloveniji; še posebej pa za mlado generacijo, ki je zrasla pod okriljem prof. Klemerwa na Univerzi v Ljubljani. Spoprijeli so ki za mnoge življenje ostane samo sen. Odkritje, rekonstrukcija in prezen-tacija rimskih grobnic v Šempetru je bil projekt, ki še danes pomeni enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov slovenske ar- Z delom v Šempetru in Celeji so bile postavljene smernice vsega nadaljnjega dela Vere Koišek - odkrivanje, raziskovanje in predstavitev arheološke dediščine rimske Celeje in njenega mestnega območja. Šestdeseta in sedemdeseta leta so bila tudi obdobje največjih gradbenih aktivnosti v Celju. Vsi, ki so pri raziskovanjih Celeje kdaj sodebvali, vedo, da je bilo delo vse prej kot lahko. Več metrov debele arheološke plasti, včasih nemogoče vremenske razmere, premah delavcev in denarja, na drugi strani pa interesi mesta, kije raslo vse hitreje in skoraj ni imelo časa razmišljati o preteklosti. Ker ni bilo posluha za prezentacijo odkritih osta-lin na mestu'odkritja, je stroka našla drugo pot Vera Koišek je z obnovo in širitvijo muzejskih zbirk postavila na ogled bogastvo in dediščino preteklosti, na kateri je zraslo moderno mesto. Najprej je bil v kleti stare grofije urejen lopi- darij, že naslednje leto še lapidarij na prostem in celoten kompleks še danes sodi med najbogatejše zbirke epigrafskega in reliefnega gradiva pri nas. Leta 1969 je bila odprta nova postavitev arheološke zbirke, ki sta jo pripravila s kolegom Lojzetom Bolto. Vsem obveznostim in delu, ki ga je Vera Koišek opravljala kot kustosinja, so se po letu 1971 pridružile še obveznosti ravnateljice muzeja. Ene^ijo, ki je bila prej usmerjena samo v arheologijo, je zdaj razširila na muzej vceloti. Začela seje obnova muzejske hiše - Stare grofije, preureditev razstavnih prostorov v prvem nadstropju in pritličju. Pokrajinski muzej Celje je leta 1982 praznoval JOO-iemico svojega obstoja prenovljen in v vsem sijaju častitljivega naziva drugega najstar^šega muzeja v Sloveniji. Kot eden prvih slovenskih muzejev se je zaradi prenovljenih in novo postavljenih zbirk potegoval za prestižni naziv Evropski muzej leta. Ob vsem muzejskem in terenskem delu Vere Koišek pa seveda ne smemo mimo njenih številnih publikacij in strokovnih članov, razstavnih projektov doma in v tujini ter organizacije mednarodnih znanstvenih sestankov. Za njeno široko razvejano muzejsko delo jo je Slovensko muzejsko društvo nagradi-b z Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. Šepo upokojitvi leta 1991 je kratek čas nadaljevala s strokovnim delom. Žal ji je bolezen, ki ji je skoraj vzela vid, kmalu onemo-goäla nadaljnje delo v stroki. Vendar jo je ves čas z zanimanjem spremljala. Didi zato je nedavno podarila del svoje knjižnice mlademu Inštitutu za dediščino Sredozemlja Univerze na Primorskem. Bila je zadnja iz skupine, ki je rekonstruirala šempetrske grobnice in s tem postavila Slovenijo na evropski in svetovni arheološki zemljevid. Antični spomeniki Šempetra in Celeje bodo zato vedno ostali delno ladi njeni... Doc. dr. IRENA lAZAR, Pokrajinski muzej Celje iflfwmr.racliocelje.coni Dvodnevni izlet v srednji vek Srditi boji, ljubezenske zgodbe, krstna izvedba koralov, barantanje na srednjeveški tržnici in turško rajanje ob trebušnih plesalkah Vam je kdaj žal. da časovnega stroja ni? Si že dolgo želite, da bi v^j za vonjali dih starodavnih dni? Bi se kot muha skrili v kot starega samostana in opazovali življenje v 16. stoletju? Vsi vi imate srečo - dvodnevna predstava, ki vas bo ponesla pet stoletij nazaj, se bo konec tedna odvila za starimi zidovi Žičke kartuzije. To soboto in nedeljo Zavod za naravno in kulturno izobraževanj e mladih Moj Aron v Žič-ki kartuziji prvič prireja največji turistično-kulturni spek-takel v Sloveniji - Ognjeno kar-tuzijo. Skupaj z več kot 400 nastopajočimi iz desetih držav bodo prikazali, kakšen je bil vsakdanji utrip življenja ob in v kartuziji slabih 500 let na- zaj. »Prikazali bomo posvetno življenje ljudi, ki so bili vsakodnevno povezani s kartuzi-jo, kako so živeE menihi, kako so zdravili bolne, prepisovali knjige, v soboto zvečer pa bomo prikazali tudi atraktiven vpad Turkov leta 1531, ko so izropali kartuzijo,« je napovedal Sašo Papp iz organizacijske ekipe priprare Ognjene kartuzije. Nedelja bo vznamenju 1\irkov, turških taborov in bojev za prelepo Slovenko Tja-šo Kokalj (miss Univerzum, ki je med ^opejkami v svetov- Imetniki VlP-vstopnic bodo lahko noč s sobote na nedeljo preživeli znotraj obzidja kartuzije. Strastna noč, kot so jo poimenovali, se začne po 22. uri, po ognjevitem napadu Turkov. Sledi pravo srediijeveško - orientalsko rajanje z jedačo, pijačo, zabavo s trebušnimi plesalkami, mečevalci, bruhalci ognja, žongletji, pevci ... »Skozi nosnice vas zareže vonj pečenega vola, kozličkov... in v suhih ustih čutite okus trpke žlahtne kapljice. Premami vas prepevanje in rajanje v ritmu bobnov, ki se mu predaja tudi vaše telo v toplem polemem večera in noči... prijetno utrujeni se po-greznete v spanec znotraj obzidja kartuzije - seveda v srednjeveškem stilu,« so zapisali organizatoni' ni konkurenci pristala na najvišjem mestu), za nameček pa bomo lahko skupaj s preživelimi menihi trepetali, kdo izmed njih mučenja ne bo zdržal in bo nazadnjele izdal, kje je samostanska zakladnica. Oba dneva pa bodo obiskovalci lahko barantali na srednjeveški tržnici s pravimi, posebej za to priložnost izdelanimi novci. Med vrhunci dvodnevnega dogajanja je v soboto potrebno izpostaviti mašo ob 19. uri, ki jo bo v latinščini vodil mariborski nadškof in metropo-lit Franc Kramberger, nato bodo prvič izvedli korale, ki so bili pisani ravno v tem samostanu. Po maši bodo obiskovalci lahko prisostvovali, kako je bilo v času, ko so samostan napadli Turki. 'Rirkom bodo pravzaprav lahko dihali za ovratnik, občudovali bodo lahko češke mečevalce Meriet, ki so zasloveli z nastopi vhoUy-woodskih filmih (kot sta Kralj Arthur in Devica Orleanska). Žičkakartuzija je bila vseskozi izjemno pomembna duhovna, kulturna in gospodarska postojanka. V svetovni zgodovini njeno ime najbolj odzvanja med leti 1391 ter 1410, ko je postala sedež generalnega priorja tega reda in |e prevzela vlogo osrednjega samostana namesto Velika kartuzije v Franciji. Zakaj so se organizatorji sploh odločili, da bodo naj- večji tovrstni spektakel dose-daj pripravili v Žički kartuziji? »Žička kartuzija je simbol kulture, ^odovinskega udejs-tvovanja,« pripoveduje ustanovitelj Zavoda Moj Aron Andrej Žnidaršič. »S tako bogato kulturo se lahko le malokdo ponaša, nam pa to nudi ne-slutene možnosti za naše prireditve.« Ve se, da je bilo v samostanski knjižnici preko 2 tisočknjig različnih ved; več enot knjig kot žička knjižnica naj bi tisti čas štela le vatikanska knjižnica. »Del sredstev od prireditve namenjamo obnovi kartuzije, zato upam, da bo tu čez nekaj let zrasel lep kulturni spomenik, ki je dosedaj kot kakšna speča lepotica sameval.« ROZMARI PETEK Foto: SAŠO PAPP __J35€'Ral Veli Klel,Plaža 28.7.-4.8.,7 dm.polpenzion 305€'Pag h.Luna 28.7.4.8.. 7 olpenzion samo 379€"Prinio§ten h.Zora 4.8.-11.8.,7 dnl.po'panzlon si 62€-Pofeč h.Parentium 18..2S.8.,7 dni.polpenzion JSKiMteHESAM Djerb,-:3.7.,h.Sldl Slim,7 dni.palpenzion, samo 299€-Krf 23.7.,h. Golden Sand«,^ ni.pQlp«nzioi>,samo SZM-MaHorea 27.7.,h.G.minis,7 dni.polpcnjit 05€-Antalya 1.8.,h.Havana,/ dni.all inclusrve.samo 480€-Sharm « -.,h.Sunset,7 dni, polpenzion.samo S69C:KARIBU KENIJA 12.-19.10, t "If! WfiA 23 Postavitev mejnika Bralca zanima, kako je s postavitvijo mejnika. Mejnik, Id je razmejeval Iri parcele (v lasli treh različnih lastnikov), je bil namreč pred časom samovoljno odstranjen. Eden od mejašev je nato naročil geometra -sodnega izvedenca, ki je določil postavitev mejnika na istem mestu. Zdaj se je zapletlo, saj ga eden od lastnikov ne dovoli znova postaviti na isto mesto. Kaj naj stori? Direktor Območne geodetske uprave Celje, mag. Damjan Kvas, odgovarja: »Samovoljna odstranitev mejnika (mejnega znamenja) je kazniva, vendar je v praksi zelo težko dokazati, kdo je dejanje storil. Postavitev novega mejnega znamenja zavisi od statusa meje, ki jo mejnik v naravi označuje. Če je meja urejena (status meje je dokončen), potem se mejnik postavi po podatldh, kot jih ima Geodetska uprava v svojih evidencah (označitevmejevna-ravi). V kolikor meja nima statu rejei leje. ngapn- borat ureditve meji loži zahtevi za uredi je, ki jo stranka vloži detski upravi, V primeru, da se katera od strank postopka na terenu ni udeležila, ji geodetska uprava pošlje v podpis izjavo o strinjanju z mejo oziroma da se s predlagano mejo na terenu ni strinjala (da je pokazala svojo varianto poteka meje in je to razvidno iz elaborata). Geodetska uprava nato razpiše ustno obravnavo, na katero vabi lastnike, ki se s predlagano mejo na terenu niso strinjaÜ oziroma so podali pisno izjavo, da se s predlagat ne strinjajo (niso bili na' zoči na terenski ureditvi meje) . Če se lastnik, ki se s predlagano mejo ne strinja, ustne obravnave na geodetski upravi ne udeleži, se šteje, da se z mejo strinja. Ce se ustne obravnave udeleži, vendar se s pre trim za sporr e ta v postopki mejnild pa se postavijo na vseh horizontalnih lomih meje, tromejah in po potrebi tudi takoimenovani vmesni mejniki. V postopku označitve meje stranke na postavitev mejnega znamenja ne morejo vplivati. V tem primeru geodet postavi mejno znamenje in o tem izdela tehnično poročilo, ki ga pošlje lastnikom in geodetski upravi. V postopku ureditve meje se meja ureja po podatkih zemljiškega katastra in na podlagi izjav strank. Geodet je dolžan zamejničiti takoi-menovano katastrsko mejo, to je mejo, ki je skladna s podatki zemljiškega katastra ob upoštevanju natančnosti razpoložljivih podatkov o legi meje. Na postopek ureditve meje so lastniki sosednjih parcel povabljeni (vabi jih geodetsko podjetje, ki je od enega izmed lastnikov ali vseh skupaj dobilo naročilo). V kolikor se stranka mejne obravnave ne udeleži, se ureditev meje lahko opravi tudi brez njene navzočnosti (pod pogojem, da je bila stranka pravilno vabljena na postopek na terenu). Če se katera od strank s predlagano mejo ne strinja, lahko pokaže svoj predlog poteka meje (poka-zana meja), ki jo geodet tudi prikaže v elaboratu. Če svoje variante meje ne prikaže, se smatra, da se s predlagano mejo strinja (to je katastrska meja). Ko je meja v naravi zamejničena (predlagana meja), geodet izdela ela- iiiiww.ra(liocelje.co(n z NOVIM TEDNIKOM Živite ceneje! I ; Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni števAnih ugodnosti, lanJ, v jubilejnem 60. lete dajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnil(QV Novega tednika boste lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam^kot naročniku na voljo različni popusti v trgovinah in lokalih, Kje vse lahkä prihranite, je razvidno iz spulnjega seznama, ki ga bomo še širili. S POPUSTOM NA KARTICI se meja šteje Geodetska uprava nato stranko, ki se z mejo ne strinja, pozove, da v roku 30 dni od prejema poziva sproži sodni postopek ureditve meje, V kolikor stranka sodne ureditve meje ne sproži, se šteje, da se s predlagano mejo strinja. V primeru začetka sodnega postopka geodetska uprava prekine postopek ureditve meje do meritorne odločitve sodišča o poteku meje. V kolikor sodišče ne odloČi (zavrne ali zavrže zahtevo) o poteku meje, geodetska uprava upravni postopek ureditve meje nadaljuje in kot urejeno mejo evidentira predlagano mejo. Ce mejo ureja sodišče, jo lahko uredi v nepravdnem postopku (v kolikor vrednost spornega prostora ne preseže dvakratne vrednosti za določitev spora majhne vrednosti) oziroma v pravdnem po-stopku. Torej, kadai ima meja status urejene meje, postavi geodet mejnik po podatkih katastra in stranka na postavitev mejnika ne more vplivati (geodet označi mejo tako, da se ne naredi gospodarske škode). V kolikor meja nima statusa urejene meje, lahko spretna stranka precej zavlačuje in onemogoča postavitev mejnika (vendar je prej ali slej pozvana, da sproži sodno ureditev meje, kar je povezano z znatnimi stroški, traja pa precej časa). BRANE JERANKO Ce imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. m Vwdev PeVa Sf, INicatahsvS.SSlOälec-SXpopust -BUilSM^Iariborska C. 1.3000 Celje-mpopustveyaza storitve M:035442B35-mpo -glMeo^ Celeiapark Celje, sraki izbira nogavic- 5% popust oi> nidiivu do 20 EUR. 10%popustohnakupunad20EUR •KeiamiML industrijska prodajalna. Kasaze 34.1Mb- 10Ä popwl. JogllsOC""-' 70, GSM (%1626793-iOXpc4iust - KlimaliziranTaxi Simhv 03t 2050 M -10« popust -Siikaplesbrstvn PodoEcan. Vei.^irežica 27h. 03 572 M18, GSM 031696164-10% popim na delo (brez materiala) -MMbji., Ipsvčeva ulica 22, Celje -10% popust ^ Lldlkd Zdraviliškansta 4,3270 Uško -1D %popiist pri gotovimkmi m: 041/736 272-f nica,Medloj^, 301X1 Celled' naponaručilu-KERROCKPUlTl-iS1.88 EUR, 7% popiBt na vrednost :ŽiVBX. Obrtna cona. 3220 &ore - 7% pi •£ÜROgaRTTRM)Eio.o..MalBra-; SpasičevaS, lOOOgubljana- -imeiavn trg 9, Celja. 03 4S2 68 86 10Xpop«t(Fa»RuizdelkavakGiJi) •KSFHHarfltelj« Uleknva 3.3000 Celje- ras S2.3301 Petrovih -SKpopustvBljazaiaMke -GgU?KA WPHQf^EVAPRljSS-MgHnRJEVA KMJIGAR I^Celje, t^n: 03 49014 k. efo^: knjigarna-C8@ jtodilssO/etka BoNncs4.., Utekova 1, Celja, trgo« 10% wustzs vse izdelke -ÖlmeE, Gosposka ul. M. 3000 Ce^a -10% po ka10%p( -ProtactsBfws.i priJeliili-1( , Ul. UooaOolm&iik^ 27,3230 Šen ..... 2. januarja 2007 tBf am^ih šolskih poiittic (19.2.-23.2.2007). iktMR inženiring d.o.o. BarCI»hTera77a_AžkBr^PMa 14(CBlBiap»)(). Zm Celje- Skinagt storitve, girppn^);, 8,11-, Vrunčava 10. Celje -10% popust 24 jRA^lIl GA BERETE 101 TE&NIi TEDENSKI SPORED ^ RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročao OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite željeiiresničita Novi tednik in Radio Celje - Na konju z Žano (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, ll.lOZušesipozemljevidu-Malta, 12.00 Novice, 12.10 Maraton glasbenih želja, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 kviz Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 20 VročihRadiaCelje, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) 5.00 Ziačetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6,45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10,00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Pavel Skaza, glasbenik in izdelovalec violin, 11,00 Kulturni mozaik, 11,05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Oc-virk, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Koroški radio) PONEDELJEK. 23. julij 5.00 Začetek jutranja programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 SUvester v ak(^ 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poroälo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10,00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Z ušesi po zemljevidu, 13,00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14,00 Regijske novice. 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30100 medvedkov za 100 nasmehov-n^iadnaigra, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Znand pred mßcrofonom - Znand pred mikrofonom - Pavel Skaza, g|a^nU( in izdelovalec violin - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Wtilfak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Koroški radio) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.002. juuanja kronika RaSlo, S.OOPoroäla, 8.25 Poroälo PU Celje. 8.45 Jackpot, 9.15 Postanek vCasu, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11,00 Kulturni mozaik, 12.00Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14,00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki inodmeviRaSlo, 1620MESTNI STUDIO RADIA CELJE - Zupan na zvezi - župan Zreč mag, Boris Podvršnik, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19,00 Novice. 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) E23E 20 VROČIH RADU CELJE mJALfSTVICA I REALGIRL-MlflYABUENA (3) 2, UMBRB1A-RIHANNAFTJAY-Z (3) 3, HERE IN YOUR ARMS-HEUXIGOOOeYE (5) 4, GRWS-SIMON WEBBE (2) 5, LUCKYDAY-SASHA (4) 6, PUREIMTUmON-SHAKIRA (1) 7, WDHffiDMOn-RAY-HOOSIERS (2| 8, LOLLIPOP-MIKA (5) 9, MMS AROUND YOUR LOVt- Nast tehnični asi, Aljoša, Branko in Mitja, so kar nekaj ur pripravljali vse potrebno, da je Laško na vseh prizoriščih dobro ilišalo glasba. Ne pivo ne cvetje, glasba! Na frekvencah Radia Celje smo minuli teden vsak dan pripravljali javljanja in reportaže z največje turistične prireditve v Sloveniji - Piva in cvetja, A to ni vse. Na Pivu in cvetju si tudi aktivno sodelovali. taiT'SNOTTHATEASY-l£MAR DOMAČA LESTVICA 1. UPAM. DAZAVEDNO- 2, ^O^Ocf-CWPEDlEM 1 IfPDANZASMfiT-OAND 4, ŠKODASANJ-UBIDO 5, IflftW-LAOOLfSKOVARnOOHTARJ 6, ZGORKKEGAVnRAN-VIADOKRESUN 7, KDO KOMU DA-VICTORY (1) ia(TlBI)KRTAKOJ-lEELDOJAMAIS (7) PREDLOGAZATUJO LESTVICO: TEARS DHYONTHEIR OWN-AMY WII£HOUSE NATAUEIM6RU6UA A ZA DOMAČO 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 PoročDo OKC. 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6,45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.25 Poroälo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Časovni strcg, 11.00 löilturni mozaik. 12.00 Novice, 12.20Portrettedna, 13.20 MaliO-pofta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15-.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16,20 Filmsko platno, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Gorazd Ademovič, 19.00 Novice, 19.30 Mal dnigač s 6Pack Cukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) II I Ml III 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6,20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10,15 Najbolj nore podjetniške ideje. 11.00 Kulturnimozaik, 12,00 Novice. 13.00 Odmev, 14,00 Regijske novice, 14.15 Poletjevmestu. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Odmev-ponovitev, 19.00 Novice, 19,15 VisokiCsKatjoŽol-gar. 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 PoročUo OKC, 6.15 Časoplov, 6,20 Aforizem, 6.30 SUvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 PoročUa. 8,25 PoročUo PU Celje, 8.4S Jack pot, 9,15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10,00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice. 14,10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14,30Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45Jackpot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice. 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - Miss Slovenije l^deja ^ Temar, 23.00 YT Ubel, 24,00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) Tehnična ekipa, odgovorna za uspešno izvedeno vodno simfonijo ter ognjemet ob glasbi, ki sojo lahko poslušati tudi poslušalci Radia Celje. Zadaj Branko Ogrizek in Aljoša Bončina in spredaj Mice Karov in MHja Tatarevič Nina Pader.ki jo lahko poslušalci Radia Celje slišite vsak ponedeljek popoldne, družbo pa vam dela tudi ob sobotah in občasno tudi kakšno nedeljo, je zelo aktivna tudi pri Laški pihalnigodbi. Takole smo jo s flavto ujeli na Pivu in cve^o. SLOVENSKIH 5 plui 1, KUPPROBLEMOV-MMißU (3) 1 VZEMI a ČAS SANJE-VIHAR (1) (4) 3. ABRAHAM-ANS.Om 4, KOŠNAUSNEŽJET- Radio Celje -Poletimo z jadralnim padalom v ponedeljek se bo na Radiu Celje začela nova nagradna igra. Vsak dan vam bomo zastavili nagradno vprašanje, pri čemer nam boste odgovore lahko sporočili na številko 090-93-61-70. Večkrat boste poklicali, več možnosti boste imeli, da boste izžrebani. Vprašanja so enostavna, saj boste odgovarjali le z da ali ne. Vsak dan bomo izžrebali nekoga, ki bo dobil »vstopnico,« da se poteguje za glavno nagrado - polet z jadralnim padalom. Vse izžrebance bomo poklicali v ponedeljek, 30. julija, s telefonske številke Radia Celje 49-00-880 ali 49-00-881. Ko bomo poklicali, se mora izžrebanec oglasiri s sloganom RADIO CELJE -POLETIMO Z JADRALNIM PADALOM, V tem primeru bo prejel nagrado - polet z jadralnim padalom. Cena klica je 157,31 tolarja na minuto oziroma 0,66 evra za klice iz stacionarnega omrežja. Organizator igre sta Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, Celje. www.radiocelje.com oglasnemoddelku Radia Celje L£sti^C#kih Slahko poslušate vsak pcnede|ekiAZL15uri,lestwniSlavcnsk}i 5 pa ob 23,15 url. Novi tednjk, Prešernova 19, 3000 Celje. BREZPLAČNI RADIACELJE Lepotica in Zver Mojca Knez je športna novinarka in voditeljica sobotnih večernih programov. Sim-parična novinarka je pred kratkim na športnem prizorišču ujela ministra za šolstvo in Šport dr. Milana Zvera, Foto: GREGOR KATIČ imHr: I^NASVETI 25 Bodite kreator svojih ifopallf! Vam je dolgčas? Sliši se čudno, vendar tudi to se lahko zgodi sredi najbolj vrelega poletja in počitnic, ki se kitijo s samimi presež-niki v smislu najbolj zabavnih, razgibanih, eksotičnih ... Zato. ker boste nekateri vendarle ostaU kar doma, se osvežili v bližnji reki, bazenu ali celo na domačem vrtu ter si vodno prho pričarali - iz škropilni-ka za travo. Zakaj pa ne? Nenazadnje zna biti tudi zabavno, če si znamo na izviren način popestriti sicer na dolgčas obsojen dan. Kaj torej početi, ko nimate »nič početi«? Če imate vsaj malce ustvarjal- ne žilice, navdušenja nad lepimi in predvsem svojstvenimi oblačili, vas bo nemara pritegnila tale ideja. Postanite za dan ali dva same svoje modne kreatorke in si ustvarite svojstvene kopalke, ki vam bodo v počitniški vsakdan vnesle svežino in ponos ob zanesljivih pohvalah vseh navzočih. Seveda vas ne prepričujemo, da se lotite krojenja in šivanja, temveč svoje letošnje ali lanske kopalke preprosto - nadgradite v povsem drugo, letošnjo in rrmogo bolj veselo modno zgodbo. Kajpak s trendov-skimi poudarki, ki bodo pričarali bolj barvite, bolj bleščeče in igrive podobe. Kaj potrebujete? Samolepilne, vodoodporne kri-stalčke, s katerimi ustvarite lastne like ali z njimi le poudarite že obstoječi vzorec. Pa dekorativne bleščice, nanizane na vrvico, ki jih prišijete na kopalke, tako da sledite vzorcu Črt, cvetja, pik... Morda čipkast trak, ki ga kot volanček pritrdite na dekolte kopalk. Ali pa se poigrate s kupčkom per-lic, prišitih tesno eno ob drugi na nedrček (s tem mimogrede manjše prsi »podložite« tudi z zunanje strani!). Če ste spretni v ročnih delih, lahko zablestite z unikatnim vzorčenje v obhki Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK vezenin, bodisi s svileno nitko ali pisanimi steklastimi okraski. Za domačo umetnino lahko uporabite tudi kakšno razsuto ogrlico, miniaturne gumbke... Smo vas navdušili? TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 20, julij: To bo dan hitenja in urejanja zaostalih zadev. Hitro se lahko pojavijo zapleti, na katere ne boste računali. Čas bo mineval presenetljivo hitro, enetpja bo usmerjena zlasti v reševanje trenutnih spornih zadev. Zaradi delovanja Lune ne boste pripravljeni na kompromise, kar vas lahko v določenih okoliščinah privede do velikih težav, na katere pa se zaradi prodornosti ne boste ozirali. Poslušajte tudi mnenja drugih, saj se lahko v tem obdobju pojavijo zadeve, ki jih ne obvladujete popolnoma. Večer bo pod lepim, močnim vplivom, zato ga preživite kar se da sproščeno. Mimogrede se lahko razblini napetost, ki se je porajala zadnje dni. Sobota, 21. julij: Zaradi godnega aspekta med Luno in Uranom se bo povečala odločnost, ki vam bo pomagala mimo in zbrano razreševati nastale težave na poslovnem področju. Izpostavljeno je tudi zasebno, ljubezensko življenje, zato boste imeli potrebo, da tudi na tem področju dose-žete pozitivno komunikacijo. Pozno popoldne in večer bosta pod aspektom med Luno in Satumom, zato bo samozavest nihala, pojavijo pa se lahko mdi blokade, ki so odraz preteklosti. Poglobite se vanje, le tako boste lahko prestopili naprej neobremenjeno in polni notranje moči. Nedelja, 22. julij: Luna vstopi ob 8.19 v Škorpijona, zato bo čutnost v porastu. Izžarevali boste magnetično privlačnost in potrebo po osrečujofih ljubezenskih trenutkih. Nekatere obveznosti boste enostavno zanemarili, saj boste v določenih trenutkih ležerni, pojavi pa se lahko tudi trma in nepopustlji-vost. Popoldne bo zaradi sek-stila med Luno in Venero polno nenavadnih okoliščin. Lahko vas kdo preseneti ali izveste nenavadne novice. Tudi v stikih boste naredili tisto nekaj več. Večer bo obremenjen z napetim aspektom Lune in Urana. Moč presoje bo zamegljena, zadeve boste videli v drugačni luä, kot so v resnici. Lahko se zgodi, da pride na površje kakšna prevara ah zmota. Ničesar ne ukrepajte, ampak počakajte, da tranzit mine. Ponedeljek, 23. julij: Ob 5.01 Sonce vstopi v Leva in bo izžarevalo veliko moč, energijo. Veliko zadev boste obrnili v tisto pozitivno smer. Energija se bo sprostila, predvsem na finančnem in ljubezenskem področju. Morda včasih ne boste vedeli točno, kaj želite, pojavilo se bo tudi spremenljivo razpoloženje. Zaradi retrogradnega delovanja Venere bodo misli zmedene in počutili se boste v nekaterih trenutkih nemočne. Potrebovali boste oporo, a je v teh dneh ne boste našli. Večer bo ugoden, polni zamisli in nenavadnih idej boste, ob tem vplivu boste želeli doživeti nekaj zares nenavadne-ga- Torek, 24. julij: Luna in Mars bosta drug nasproti drugega, zato bo od enei^ja kar prasketalo. V ozračju bo nekaj magičnega, a bo velika tudi nestrpnost. Truditi se morate za pozitivno komunikacijo, kajti ti vplivi lahko prinesejo nestrpnost in veliko trmo. Nikar ne bodite kritični do drugih, pa tudi samokritika ni dobrodošla. Samozavest bo zeio nihala, zato se boste lahko v nekaterih trenuddh počutili izredno ranljivo. Ob 20.31 bo Luna vstopila v Strelca. Energija bo koncentrirana na točno določene projekte, a bodo situacije kljub temu zahtevale potrpežljivost in prilagajanje. To velja še posebno za odnose. Zaradi občutljivega živčnega sistema lahko pride do slabega počutja. Sreda, 25. julij: Od dneva lahko pričakujete velike, nenavadne ideje, ki bodo botrovale iz^adnji kakšnega novega projekta. Izredno boste prodorni inssvojim navdušenjem boste kar ohromili okolico. Za malenkosti ta danne boste našli časa, zato nikar ne hitite preveč naprej. Velja opozorilo zaradi retrogradnega vpliva Venere, saj lahko ravno ta dan pride na svetlo kalina težava iz preteklosti. V komunikaciji morate biti tokrat popustljivi in nikar se ne zapletajte v spore. Četrtek, 26. julij: Luna bo v pozitivnem sekstilu z Neptunom omogočila nottanji mir. Intuitivna zaznava bo velika, zato se lahko tokrat ravnate po svojih globjih občutkih. Zelo boste sočutni do drugih ljudi, zato se boste bolj kot navadno ukvarjali z njihovimi težavami in problemi. Luna bo v pozitivnem trigonu s Satimiom, kar vas bo osrečevalo in napolnjevalo z notranjo močjo. Ta dan lahko najdete odlično komunikacijo ali povezavo z moškimi osebami. Tbjina bo v teh dneh bolj izpostavljena, ravno tako se lahko pojavijo kontakti z ljudmi, ki živijo v tujini. Zarai trigona Lune z Merkurjem boste uspešni na poslovnem področju. Odličen čas za urejanje zaostale dokumentacij e. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GÖRDANA gstn 041 404 935 09014 24 43 napovedi, bioterapije, regresije www.gofdana.si ASTROLOGiNJA DOLORES 09043 61 090 14 28 27 gstn: 041 519 265 apovedi, ;»imeiia!na analiza www.dolores.si 26 gl^^^pMOBILISTE HOVITEPili Audijeif cestni dirkalnik R8 Nemški Audi že dolgo nastopa v sloviü dirki 24 ur Le Mansa, kjer je tudi petkrat zmagal. Dirkalnik R8 je sedaj dobU tudi svojo civilno oziroma cestno izvedenko, ki je seveda daleč od grobosti dirkalnika, pa vendar je ohranila dovolj tistega, kar je Audiju prineslo zmago v Le Mansu. R8 je dvosedežnik s sredinsko postavljenim motorjem, pa s stalnim quattro pogonom na vsa štiri kolesa. Motor je znani bencinski 8-valjnik V zasnove, z gibno prostornino 4,2 litra in s 309 kW/420 KM pri skoraj 8.000 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih - na cesti tega pač ni mogoče izmeriti - zmore največ 301 km/h, do 100 km/ h pospeši v 4,9 sekunde, do 200 km/h pa v 14,9 sekunde. Aerodinamika tega avtomobila je seveda posebna zgodba, je pa jasno, da so se posebej potrudili tudi pri obdelavi dna avtomobüa, da ima R8 zadaj spojler... Avto je na voljo z dvema menjalnikoma: ročnim 6-sto-penjskim in samodejnim, prav tako 6-stopenjskim. Prenos moči na kolesa (spredaj/ zadaj] je v razmerju 44/56, pri čemer se to lahko tudi spreminja. Seveda je prtljažnik razmeroma skop (vsega 100 litrov pod prednjim poicro-vom, pa še 90 litrov za obema sedežema], serijska oprema bogata, prav tako seznam dodatne opreme. Slovenskim kupcem naj bi letos namenili od šest do deset vozü, dobavni rok utegne biti dolg celo leto. Za varianto z ročnim menjalnikom je treba odšteti 116.600, z avtomatskim pa dobrih 124 tisoč evrov. Pet zvezdic miniju in peugeotu 207 CC Evropski konzorcij Euro-NCAP je opravil preskusno trčenje še z dvema novima avtomobiloma. Mini in peu-geot 207 CC sta dovolj znana tudi pri nas, sodita pa v nižji razred. Oba sta dobUa po pet zvezdic, kar je sicer najvišja ocena, a so pripombe, ki so jih ob končnih rezultatih zapisali ocenjevalci, vsekakor zelo pomembne. Tako je imela minijeva ai-matuma plošča po trčenju precej ostrih robov, ki bi lahko poškodovali kolena voznika in so-voznika. Hidi ocena za varnost otrok v vozilu je razmeroma povprečna in tudi pri bočnem trčenju se avto ni najbolje izkazal. Pri peugeot 207 CC so Mini ob p prav tako ugotovili precej pomanjkljivosti (voznikova zračna varnostna blazina ni bila do- Brilliance BS6 se ni izkazal Čeprav kitajski avtomobiU še ne prihajajo v velikih koUčinah na trge EU, je očitno, da jih bo v prihodnje bistveno več kot doslej. Vsekakor pa bodo morali zadostiti nekaterim varnostnim merilom, ki jih recimo postavlja EuroNCAP. Pred nedavnim je nemški ADAC opravil preskusno trčenje s kitajsko limuzino brilliance BS6, z vozilom, ki ga uvrščajo v višji razred. Rezultati trčenja s hitrostjo 64 km/h so bili po sedanjih rezultatih za kitajski avtomobil izjemno porazni. Tako se je volan po trčenju pomakrUl zelo nazaj in na desno stran potniške kabine, tako da zračna varnostna blazina ni mogla opraviti svojega dela. Tudi drugi deli armaturne plošče bi precej poškodovali voznika in sovoz-nika, poleg tega se je avto izkazal za problematičnega tudi ob stranskem trčenju. ^ inODtll HESJ^ü' M' Mariborska Si, Ctlje ttl.: (03) 4ia-il-70 www.ov1oiltliiignimtr.si MERILCI PRETOKA ZRAKA VW. AUDI. SKODA-1,9 TDI KATAUZATORUIIIVERZAINI LAMDASONDE KOMPRESORJI KLIME niRBOKOMPROOlUI , SERVO VOLANSKE ČRPALKE Tudi Cadillac in Corvette Celjsko podjetje Sea & Ski, ki je bilo doslej znano tudi po prodaji ameriških Hummer j ev, bo po novem uradno zastopalo tudi ameriški tovarni oziroma znamki Cadillac in Corvette. Cadilac ima sedaj v svoji ponudbi tudi evropsko primemo BLC, v programu pa še modele CIS, STS, XLR ... Corvette je pri nas poznana predvsem po športniku corvette, ponujali pa ga bodo z dvema motorjema. volj napolnjena!], pa vendarle se je pod črto nabralo dovolj točk za petico. Nissan boljši od kie Evropski konzorcij EuroNCAP je opravil preskusno trčenje še z dvema avtomobiloma, ki ju poznamo tudi pri nas. Nissan qashqai je tako dobil pet zvezdic oziroma zbral 37 od možnih 37 točk, kar je zelo dober rezultat. Nekaj slabši je bil pri varnosti pešcev (dve zvezdici], pri varnosri otrok pa je dobi! štiri zvezdice. Ocene za kio carens so slabše. Tako je v skupni oceni dobil štiri zvezdice od petih možnih (27 točk od 37 možnih], slabši kot nissan je bü pri varnosti pešcev (le ena zvezdica), pa tudi za varnost otrok je v tem avtomobilu slabše poskrbljeno (tri zvezdice]. radiocelje Dražje obvezno avtomobilsko zavarovanje v Zavarovalnici Triglav, Zavarovalnici Maribor, Adriatic Slovenici in zavarovalnici Generali so 27. junija podražili premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje. V Triglavu in v Generaliju so jo zvišali za 2,75 odstotka, v Zava-rov^nici Maribor in v Adriatic Slovenici pa za 2,86 odstotka. Kot so pojasnili, so premijo zvišali skladno z novelo zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, po kateri se je zvišala minimalna zavarovalna vsota za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Po novem so zavarovalne vsote kar petkrat višje od obstoječih, zato je bü po mnenju zavarovalnic potreben dvig premije, Opel prenavlja agilo Opel je doslej dobro prodajal agilo, majhni enoprosto-rec. Na septembrskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu pa bo tovarna pokazala prenovljeno agilo. Avto bo meril v dolžino 373 centimetrov, na voljo bo s tremi motorji (dvema bencinskima in dizelskim), za dodaten denar bodo ponujali tudi samodejni menjalnik. Ob agili bo Suzuki predstavil še splash, sestrsko izvedenko agile. Dodge nitro Novi dodge je nitro www.noiriteeliiik.coiii Dodge je tovarna znotraj koncema Chrysler m se ponuja tudi na evropskih trgih, vendar ne z izjemnim uspehom. Kakorkoli že, sedaj se Dodge tudi na slovenskem trgu pojavlja z nitrom, novim športnim terencem (SUV). Podoba je zanimiva, saj je izrazito škatlasta, glede na dolžino (458 centimetrov) pa se avto vozi v srednjem razredu. Načeloma ima pogon le na zadnji kolesi ter priklopljiv štirikolesni pogon. Avto je slovenskim kupcem na voljo le z 2,8-litrskim dizelskim CRD motorjem. Štirivaljnik ponuja 130 kW ali 177 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti in z navorom 460 Nm. Menjalnik je lahko ročni ali samodejni, končna hitrost je po tovarniških podatkih nekaj čez 180 km/h. Začetna izvedenka z opremo SE je domačim kupcem na voljo za 29.900 evrov. MP'l' fWIII il^ÄVTOMOBIUSTE - IHIALI OGLASI 27 Prihaja scenic qonquest Na slovenski trg se počasi vozi nova izvedenka renaulta scenic z imenom qonquest. Navzven ima ta scenic nekaj lako imenovanih terenskih potez, je pa nekoliko bolj oddaljen od tal in ima čvrstejše obese oziroma podvozje. Načeloma bo qonquest na voljo s štirimi različnimi motorji, in sicer dvema bencinskima {1,6 16V 110 KM in 2,0 16V 135 KM) in dvema dizelskima (1,5 dCi 105 KM in 1,9 dCi 130 KM) motorjema. V serijski opremi bo elektronika za stabilnost vozila ESP, lita platišča in vzdolžni strešni nosilci, zraven bo tudi samodejna klimatska naprava ipd. Cene ta hip še niso znane. VW in novi motor TSI Nemški Volkswagen bo konec poletja oziroma še pred jesenjo predstavil novo izvedenko motorja iz družine TSI. Motor bodo namenjali volkswagnom do velikosti passata, najprej naj bi se zavrtel v golfu, postopoma tudi v drugih modelih. Novi 1,4-litrski motor je produkt filozofije, ki postavlja v ospredje manjšo delovno prostornino in težo, s tem pa tudi porabo in emisijo škodljivih plinov na eni strani, hkrati pa bodo ti motorji ponujali več KM oziroma navora. Motor bo ob gibni prostornini 1,4 litra zmogel 90 kW/I22 KM v območju med 5.000 do 6.400 vrtljaji, navora bo za 200 Nm. V primerjavi z 1,6-litrskim TSI motorjem ima ta ob manjši gibni prostornini kar 30 odstotkov več navora, poraba pa bo, kot pravijo v tovarni, za 6 odstotkov skrortmejša. Poseben phantom ob jubileju Pred stoümi leü je slovita britanska avtomobilska tovarna Rolls Royce, ki je zdaj v lasti nemškega BMW-ja, izdelala prvega silver phantoma. Avto je tovarna izdelovala vse do leta 1925, v tem času so jih naredili približno 6.000, z njim pa dosegli tudi svetovni rekord v neprekinjeni vožnji. Silver phantom je namreč kar 27-krat prevozil razdaljo med Londonom in Glasgowom brez postanka. Ob tej priložnosti je RR izdelal posebno serijo phantomov, gotovo namenjeno zelo petičnim kupcem, saj naj bi jih naredili vsega 25. Renault scenic qonquest Druga generacija X traiia Japonski Nissan je pomemben izdelovalec različnih vrst terencev, tudi športnih (SUV). X trail sodi, tako pravijo, v razred kompaktnih športnih terencev. Vozilo so prvič predstavili leta 2001, sedaj je nared druga generacija. Sprememb navzven je malo, vse pa so res premišljene, kajti pri tovarni pravijo, da so spremenili le tisto, kar se je dosedanjim lastnikom zdelo sporno. Druga generacija je pridobila v dolžino 17,5 centimetra, medosna razdalja je daljša za 5 milimetrov, povrh je avto 2 centimetra širši in centimeter višji. Znotraj je verjetno najbolj opazno to, da so merilniki znova pred voznikom in ne na sredinskem delu kot prej. Prtljažnik je večji (471 litrov) in ima dvojno dno, X trail ima rezervno kolo spravljeno pod dnom prtljažnika. Novi X trail je narejen na C osnovi, na enaki kot letos predstavljeni manjši SUV quashal. Z njim si deli tudi pogon, ki mu pri tovarni pravijo ali mode 4x4. Običajno gre moč samo na prednji kolesi, z vklop-Ijivim štirikolesnim pogonom na vsa kolesa, z zaporo osrednjega diferenciala pa je zagotovljeno razmerje 50/50 med prednjim in zadnjim kolesnim parom. Ali mode je ob tem opremljen še s kupom elektronike, Id skrbi za stabilnost, ustrezno zaviranje, zavorno moč, varno spuščanje po klancu navzdol, neproblematično speljevanje v klanec ... Opremski paketi so trije, motorji pa štirje: bencinski 2,0-litrski (103 kW) ter zmogljivejši 2,5-litrski, ki ima 124 kW. Dizelski motor je en sam (2,0 litra), vendar v dveh izvedbah, Prvič ima 110," drugič 127 kW, Prvič je mogoče pri X trailu dizelski motor kombinirati s samodejnim menjalnikom (sicer so trije, 6-stopenjski ročni in samodejni ter brezstopenjski CVT). K nam se novi X trail pripelje v začetku julija, cene še niso znane. Mercedes tudi z hibridnim S? Mercedes Benz je že pred leti predstavil avtomobil S razreda s hibridno tehnologijo. Sedaj vse kaže, da bo na septembrskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu prikazal končno verzijo. Vozilo bosta poganjala 3.5-litrski bencinski šestvaijnik z 268 KM in elektromotor. Ta bo nameščen med bencinskim motorjem in menjalnikom, skupaj naj bi imela več kot 300 KM, kar naj bi pomagalo, da bo avto do 100 km/h pospešil v 7,5 sekunde. Kdaj naj bi se pojavil na trgu, še ni jasno, domnevajo pa, da bo stal kakšnih 70 tisoč evrov. Morda je bolj zanimiva vest (tudi za slovenski trg), da naj bi v mercedesa S vgrajevali tudi 2,2-litrski turbodizel, ki naj bi imel kakšnih 200 KM in 300 Nm navora. Bistveno je predvsem to, da bo porabil malo goriva, pa tudi izpust C02 naj bi bil manjši od 200 g/km. - ErOdWDtednik' Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijska čestitka in mele aglase v Navem tedniku. Naročniške ugodnosti • 4 mala oglasa v Nouam tad-nlku do 10 baaed in čaatitko na Radiu Calja • baste lahko izkoristili izključno s svoja naročniško kartico ugodnosti osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. MERCEDES, osebni avlo, 2,5 d, tip 124, letnik 1992,febnjar 2008,redno S6IVI-$lran, zelo ohranien, prodom. Telefon 04041«36. 3733 PRODAM SIfflDO (ovwit, lehii 1991 reg.do21.9., pni lastnik, pro(lam.Telefon 5778-166.3645 ŠK0[)0favQntlx.li!tnik1993,reg.do6.10. 2M7,nletebarve, lepo ohranjeno, pre daniza450EUR.TeleFQn04] 836-228. Š533 KI0sportDge4«4 diese!, pno reg. februar 2001, rdeče srebrna, klima, reduktor, Inoxloki, em priklop, lepo ohranjen, prodom.Telefon041 264-132. 3706 RENAULT 5 campus, lelnik 1991, cm, spori, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 031 527-052. Š539 HIDRAVUČNIcilinderzasamonoklodaiko, no«, neralilj«!, pradsm za 100 EUR. Telefon 041 999-906. Š4i4 SAMONAKIADALKO, tračni obračalnik in pvhalnik Tajfun, no traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261-676. NAKUU)AlKO Pontiger pionier, primemo tudi za hribovil teren, prodom. Telefon (03)5799-192,041 51^421. 3731 Mi'LJlST ä.c PROIZVODNJA ! ! TRGOVINA Za uspešno uresničevanje strateških usmeritev razpisujemo prosto delovno mesto: OBLIKOVALEC KOVIN n./ž Delo je prava priložnost za vse, ki ustrezate naslednjim zahtevam: - IV. stopnja strokovne Izobrazbe za poklic strugar, strojni melianik, ključavničar oz. drug ustrezen strojne smeri, - 1 leto delovnih izkušenj, - zaželeno poznavanje obdelovalnih strojev in naprav, branje enostavnih načrtov, - izpit B-kategorije, - zmožnostdelavtimu, komunikativnost, samoiniciativnost. Izbrani kandidat se bo na tem delovnem mestu srečal 2 oblikovanjem, varjenjem in izdelavo pločevinastih dij za potrebe lastne proizvodnje. NUDIMO prijetno delovno okolje in takojšnjo zaposlitev -delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom. Če ste pozitivno naravnani in imate vlogo za zaposlitev najkasneje do 27. 7. 2007 na naslov Trgotur, d.o.o., Ljubljanska 13/b, 3320 Velenje ali na e-maii monika@trQotur.si. Za vse dodatne informacije smo Vam na voljo na tel. št. 03/898-62-57. Podje^e SUPRA-STAN, d. o. o.. sodelavc:a/-ko za upra stanovanj in stanovanji h hiš. Od kandidata pričakujemo: - VI. stopnjo izobrazbe gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali - V. stopnja gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj - zaželen strokovni izpit - obvladovanje Worda, Excela, osnov internata - izpit B-kategorije - pasivno znanje angleščine ali nemščine - poskusno delo 3 mesece Ponudbe zživljenjepisom in delovnimi izkušnjami ter dokazila o izobrazbi pošljite do 3. 8. 2007 na naslov SUPRA-STAN, d.o.o., Adamičeva 1, Celje ali na elektronski naslov: Suora-stan@celje.si. Navedite tudi številko mobilnega telefona, na katerega ste dosegljivi. Po preteku preizkusne dobe možnost zaposlitve za nedoločen čas s predvidenim začetkom 1.9.2007. PRODAM GRADBENO parček), 2.200 m', na lepi, sofli-ni legi, kraiPodviiie, Planino pri Sevnici, prodam.Telefon031 513-770. Š517 NEPREMIČNINO, hrso no Hrvaškem pri Kle-novici, 600 m^ možnost treh lostnikov, prodam. Telefon 031 343-913. Ž228 POSLOVNI prostor v Cdju, objekt Rimljanka pri mestni tržnici, 1. nadstropje, v izmen 22,50 m', primeren za trgovsko ati driigo poslovno dejavnost, prodamo za 16.988 EUR. Informocije po telefonu OSI 370-666; vmv.maksimilijon.si, Maksimilijan, d. o.o.,Liubliflnsko C. 5, ferie, DVOSTANOVAIiJSKOhišovZagrodu,zgrBi^ nol. 1970, dobro olironjeno in vzdrich 160 in",zemljišče 463 mlvseljivotokoj, prodoRioza 129.000 EUR. Informacije po telefonu 051 370-666;www.maksi-miliian.si,Moksimiliion,d.o.o.,ljub-lianskac5,Celie. l3RADBENOporcelo,780m',prodam.Podo-rim hlevski gnoj. Telefon (03) 5793-378. 3687 RIMSKE Toplice, okolica. Obnovljeno vikend hišo prodam.Telefon 051 800-370. 3729 KOZJE, Piištoni. Prodorno kmečko hišo z gospodarskimi objekti, cena 60.000 ElIR oz. 14.378.400 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Ktbo-voc, s. p., Gorka pri Šmoitnem 57 c, Cdje; http://svetovanje.gajba.net. n SKA POSOJILA Celje: 031 508326 delovni eas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJI!! KREPITI v.novitednik.com DO 8 LET za vse zap. ter ko|ence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi no osnovi vozilo Miiiml odphdli n pol«™». Pridemo M m do>. tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 28 M^9GLASI - INFORMACIJE lOVI TEDMII nozasdljivo parcelo, 8.507 m', zo 15.000 EUR oz. 3.595.IS5 Str. Telefon 041 708-198. 5vetovonje, hran Andrej Krbovac, s. p., Gorki.priŠnifli1nem57e,Wie;ht1p:// netovaiije.gajbo.net. n cenena celjski tržnici BUČKE 0.5-1 BUČNO OÜE IM BIJTVA 2-2.5 CVETACA 2-2,9 tEBUlA 15-1.7 ČESEN Mi l./-b FIZQL STROCJI 1.54 BRAH LUSCEN ■■ -"6 JAJCEVCI " 1^5 KOLERABA 2 KORENJE 1-U KROMPIR 0.6-1,7 KUMARE 0.50,8 KUMARE MALE U-1.5 OHROVT "13-2 PAPRIKA 0.8-2 PARADIŽNIK 0,9-2,5 PETERSlU 4 PESA m POR 2.5-3.5 REOKEV ČRNA 2 RADIČ 2 SOLATA GlAVNATA 1.5-2,5 ÜffilVIJA BERIVKA 3 SPINACA 3 ZEUE PRESNO 0,7-1 KISLO ZEUE 1.0/ ZELENA 3 sadje ANANAS 2-2,9 BAMANE 1.1-1.5 BRESKVE Češnje 6 ROBIDE 4 GROZDJE BELO 2.5-3,8 GROZDJE RDEČE 3.S GRENIVKE 1,7 HRUŠKE 1.5-2.5 JABOLKA 0.89^1.5 JAGODE 34 wvi 3.5 DINJE 1.6 LUBENICE 0.7-0,99 UMONE 1-5 MAREUCE 2.5^,5 MAUNE 8 BOROVNICE &8 OREHI JEDRCA M SLIVE SUHE 25 NEKTARINE "1,5^2 gozdni sadeži BOROVNICE &8 GOBE SUHE 10 DAG 5-10 SAMPINJONI 2,5^ LISIČKE 15-20 MED 46 mlečni izdelki in jajca SMETANA 3,6 SKUTA 12 SLADKA SKUTA 3 JAJCA 0,12 Atomski vosi, Porlčetink,pi.dom.Telafoo 031 343-913. Ž22S ülje, Jožefov hrib,'prodariza 40.0011 E»l.Telefon031 509J139. 3639 EKOSOBNOst.nov.n|o,viontru(elja,po. vsem preoovljeaoio takoj vseljivo, pro. dom, eeno 47.000 EUR. Telefon 031 316.124. 3704 CELL Prodoiio no oevo opremljeno gorso. ni.ravindl.iduolnistanovanisUhiši, približne 20 m-površin, pr..oJjeno 2006, zo 30.000 EUR oz. 7.189.200 SIT. Telefon 041700.198. Svetovoije, Ivoo AadrejKrbovac, s. p.. Gorica pri Smart, oem 57 c, Celje; hllp://svetevanje.gai. ba...t. KUPIM (EUE.(eionnsobnihlndvosobnilistnno-vonj, v Celjoio okolici, kupim. Telefon 041708-198. Svetovanje, Ivnn Andrej Kriinvot,5.p.,GoritapriŠmarfitem57c, Cife. ODDAM APARTIUoaotokuVir,zo2de9oseb, bližlaamorjo,addaor.Telefoa04l 867-333,00385981105.762. Ž223 1 736.29S. Nekaj hišic tudi Telefon 041 633721; d.,do.o.,Ljub. ljonsknc.88,Nm....ito. V ŽALCU eddom opremljioo stoo.vonie dvemns.mstlmnmln|šimapad.aj<.-nicnmo.Telefon031 249J31. Ž220 f.nlunekndilcu.T.lefon051203650. ENOSDBKOstnnovooje,vhiši, izvoz avtocc^ sto Dramljo.Šeotjur,addanr. Pogojo: nekadilec, pridpločilo. ToMoo 040 467-667. 3719 sklolcipetelioi in l.nodsltoiij., 54,43 m* i. 56,50 m", zo 42.981,13 EUR oz. 10.300.000S1Iteipoceni 39.642,79 EUR oz. 9.500.000 SIT. Telefon 04170S.198. Svetevonie,lYnnAnd»jKrkmic,s.p., Gonca,nŠmanne.57e,Cer|o;hitR// svotovoojo.jiibo.0.1. OVIIA,ple.eoskeio,starega2lell,zo zakol .11 n.dnijnjo rejo, prodom. Ceoo po d.gov.r..Tel.foa031 656947 3«» TRI mesece starega kozličo, lahko zo zakol ali nndnljnjo rejo, ugadaapr.d.or.Tele fooOSI 365.596. ' 3571 DVE bliski kozi, stori 10tednov,zaaadolj. njo rejo, pradam.Telefon 051 223446, zvečer. 3681 TEinsInient.lko,ležk.170kg,pi.d.m. Telefon 051822.360 3696 OIKCAslmentulta, starega 17 dntpfodom. Telefon 5799-273. S634 TEllCI, dve, limuzin lobelgljsbplnvo, po 160 kg, prodam. Telefon 5772.362, zvečer. 3694 BIKCA, 200 kg, pradom. Anton Arzenšek, Gornjo vos 7, Grobelno, telefon 5794-215. 3691 ŠTIRI bikce simentnlce, težke ckI 150 do 180 kg, pradam.Telelon 031443117. Ž538 PRAŠKE, težke 40 kg, tri in krove simeotof ko, težko 750 kg, zo zakol, prodom oli menjam zo brejo. Telefon 5488-T58. TELICO simentnlk., brejo 8 mesecev, pro-dum.Telefon573M62. 3706 KAKOVOSTNE pujse, težke od 30 do 140 kg, možnn je tudi dostavo, pradom. Telefon 041 65S.528. Š637 TEUCO,biejoSmesecev, pradom. Cemi po dogovoru. Informacije po tehifonu (03) 5799«, 041 575-711. 3723 JARKICE, temoe ijove, težje posme, no zočetko nesnosti tei mlode, težke peteli-oeioinololneUe nosnice, prodoiomo vsakdelovnil(-Dnbravc,Rnje,Šempelei, telef..700.1446. 3712 PRAŠIČE zanodoljajo rejo, od 100 do 130 kg, prcufojomoTelefoo 041 619-372. ž 232 KRAVO simemolb, brejo 8 mesecev in bjlcco, težkego 250 kg, pradom. Telefon 041 99B012. PRAŠIČE, mesnote posme, za nndnijnjo rejo alizakol,2Sdo40kg,pradomoTelefoo 5792-345,031544653. 8542 0DaiKE,do25kg,sedem,prcKkim.Cenipo Jogc»oiu.Telefon(02|6BS4431. p DVE kravi simentolki, pašni, prodom.Iele fnn 041 791301. 37i» PRODAM VINO, laški rizling in chordoney, prodom. Teleron051 822-360. 3695 BEIO vino prodam. Csno po dogovoni. Telefon 041 75M82. 3721 TELICO simentalko, brejo, b. š. In troktor Štore 402, letnik 1983,prodom.Telelon 041 98S400. Š543 DEKUŠKO gorsb kolo Merido, 26 col, zo storosl 9 do 13 let, lepo ohranjeno, prodom, Telefon 041985-113, po IS.uri fllie-mail:kionna_k@email.si. 3669 KUPIM KOTElzoŽBonjekuho in dobro ohronjen sod,400l,kupini.Telehn051 35M31. 3707 V NOVI vosi v Celju kupim garažo. Pokliote potelefonu031 292-501. 3732 m£ m «EVUE Lovec, od leto 1955 do 1990, p», dom. Telefon 5443473,041 803.103. zo znkol oh nodoljnjn rejo, piodom. Piodem računnInikMoh vedi, mnlo rabljen. Telefon (03157274140,031762 059. 3646 lEUmCO Agio, 200 kg, og»loo Plodom. Telefon 040 62HOO 3682 iljimeguvino, !42. 3706 iradomo.Teh>-foo 0411794112. 3724 iŠpomjo,vCoslaBcov.,,oB doi, piodom zosomo 200 EUR. Tebfoo ŽENITNA posredovolniio Znuponio, ki je upanje v ljubezen povmiln že več kol 10.000 osebom, pnsreduje zo vso sto-rastnn obdobja, biezpločno zo mlojše ženske. Telefon |03| 5726319, 031 505495.1eopold0rešoiks.p.,Daleojo vas85,Piebeld is bilo v pieleklem letu še več. ŽeniDia posredo-» generacije. Zaupante, HomloToflnn skupnost ni izključeno. Ti«on 041 267. 481. 3667 lakienilantjeiSEeio preproga, zvesta dekreta, t^nogo jih je, zato pence, pozabite na raiočaianja ter jih brez MALO lobljemszamizovalaoskilije Gorenje, 1201, ugodne pradom telefoa|031 PRODAM VEČ prašiče., od 25 de 120 kg, modno prodom, možnn dnstnvn. Telefon 041 263i27. 2545 «ESNICE,gmhaste,ijme,čme,Hojo.o. Wintei, Lepota 55, Celje, telefon (03) 5472m,041 763BOO. 3ag2 JAGNIETA ugodnn pindnm. Telefon 041 628.156. S621 ODOIKE oh pujske, zonndojjnjn rejo, pio-dom.TrUoa 041576^337,Viaska Gora. Ž230 TEUCO simeotolko, breje B mesecev, pro. d.m.Iekfoo577Mll. 3i«5 H!TRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje in delu na območju 33 občin na Celjskem. o življenju Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa€ 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatpi popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačUu za po! leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tedniiia. Naročnild imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitice na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 7y7Tn> «•■«" letnik2007 ^ ^^ ' '^s prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ petal! 48banmihrtraiii t«leviiijsh.gs sponda in zanimivosti ia svata glasiM in aabave. NAROČILNICA Kr?il . Ulica: o. bo podaike uporabljal sa IKU-HliiVJI VCEUSia mti nudimo terensko delo, možnost honornrne oli redne zaposlitve. Telefon 041747-126. Torro,Sela7,Veleli. 3213 EDICOM, d.o.o. varnostni sistemi Vsvojkolektivvabimo elektrotehnike za vodenje proIeMov. Ed i CO m, d.o.o., Prijateljeva 12, Šentjur info.@ledlcQrn_.si 03/749 18 44 PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna, s. p., Leveč 40,Petrovče zaposli kuhaijopicopekoz izkusnjomi-TfllefonOSl 714-990. n PIZZERIA Tourus, Miran Koitnd, s. p., LevK 40, Petrovče, ponuja delo ženski za pofnočvkuhinjLDelovničasodS.dolS. ure. Nedela presto. Telelon 03t 714-990. ZAPOSUMO strojnika TGM. Telefon 041 65M70. Ferdinand Henog, s. p., Tevče 8, loško. L332 ZATOSUM voznika, C in E kategorije, za mednarodni promet. Telefon 041 647-665.MilanOI]rez,s.p.,Žegar2, Pimr- Za po slim o PICOPEKA ter DOSTAVLJAČA PICvplEorijivCelju. Dela v prijetnem kolektivu. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prošnje pošljite na naslov SPO, d.o.o.. Potf-log 59,3311 Šempeter. Intormaci-je v dopoldanskem času na tel. št.: 041/990-621. mm IZDELUJEMO pt gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03| 8104-182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gobrovec I o, 3241 Podplat. NAREDI si sam! S pr napravomi iz Izp isojevalm(eSAM,III. ovl3,Hudinio,(elje, telefon {041)629-644,(03) 5414-311. IZDELUJEMO strojne omete, estrihe in vse fasade po konkurenčnih cenah. Telefon 031 598-355. Tr-grod, d. o. o.. Bukovje pri Slivnici 24, Gorico pri Slivnici, 2043 SmOVODIlIzdelova, montažo in meritve strelovodov. Jože Kline, s. p.. Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229. USTANAVUAMO in prodajamo podjetja, d. 0.0. Ugodno. Tdefofl {03)491-1466, 040 278-180. Lorgo, d. O.O., Mariborska cBsIa 86, Celje. 3S05 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demil fasade. M3Grad,d.O. o, Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 771-104. 3710 IZOW- FSrotvPortoroz, vsak torek in nedelo, ceno tja in nozaj 19,50 EUR. Rezervacija: 04) 807-060. Posredništvo in prevozništvo, s. p., Kidričevo 1, Žalec Celje V celjski porodnišnici so rodile: 10. 7.: Simona BOROVŠEK iz Vojnika - deklico, Karoli-na SPOUAR iz Rogaške Slatine - deklico, Marija SUHO-VERŠNIK iz Nazarij - dečka. 11.7.: Ana HOJNIK iz Škofje vasi - deklico, Marta VOLAVŠEK iz Podplata - dečka, Ksenija DOLER iz Griž-deklico, Lidija PRAUNSEIS iz Velenja - deklico, Mojca ZAVASNIK iz Petrovč - dečka, Barbara OJSTRŠEK s Te-harij - deklico, Klavdija KELENC iz Zabukovlce-deklico, Iris VIRANT iz Celja -dečka. 12. 7: Fikrije DUGA iz Celja - deklico, Darja VIDOVIČ iz Slovenskih Konjic - dečka, Daniela POVŠE iz Šempetra v Savinjski dolini - deklico, Li-lijana ŠTOR KREBS iz Griž -deklico, Damjana ROJNIK iz Gomilskega - dečka, Jovanka IVANOVIČ iz Celja - dečka. 13. 7.: Natalija KIDRIČ iz Šmarjete - dečka, Olga ZALOKAR iz Celja - dečka, Vesna NOVAK iz Šenlruper-ta - deklico. 14. 7.: JeOca JOŠT iz Laškega - dečka, Milena ŽAVSKI z Grobelegna - dečka, Aleksandra KRULEČ iz Celja - deklico, Jasna RIHTER iz Celja - dečka. 15. 7.: Petia JUG z Vranskega - deklico, Marija KLOP-ČTČ iz Laškega - deklico, Ksenija KOSUTNIK iz Celja - deklico, Nives VERDEV s Polzele - deklico. 16. Z: Gabrijela FUERLIN-GER iz Rogaške Slatine - deklico, Jadranka PERČIČ iz O Ija - deklico, Zlaüca DROFE-NIK iz Šmarja pri Jelšaii-dečka, Mojca MAROVT z Rečice ob Savinji - deklico, Hermina GORŠEKiz Velena - dečka, Darja MLAKAR MAR-ČlC iz Celja - dečka, Judita STERMECKl iz Celja - deklico, Andreja HROVAT BUKOVŠEK iz Zreč -dečka, Karmen PFEIFER iz Motnika - deklico. Celje UmrU so: Marija BUGA-RIN iz Celja, 83 let, Ljudmi-U MALGAJ iz Lokrovca, 78 let, Jožef CAJHEN iz Bukovž-laka, 85 let, Venčeslav RIH-TAR iz Celja. 77 let, Janez SKAMEN iz Celja, 44 let, Stanislav HROVATIČ iz Celja, 88 let, Ladislav ŠTOS iz Celja. 67 let, Jožef SKALE iz De-bra, 53 let, Amalija DROBEŽ iz Polzele, 82 let, Jožef GAJ-ŠEK iz Primoža pri Šentjurju, 80 let, Štefan VOH s Ponikve pri Žalcu, 77 let, Elizabeta ZAJC iz Prožinske vasi, 81 let, Alojzij ŠTANTE iz Zadobrove, 83 let, LjudmUa KRAŠEK iz Vrh, 73 let. Ivan ČRETNIK iz Lindeka, 84 let, Anton SKOK iz Štor, 74 let, Ivana OČKO iz Zgornje Rečice, 95 let, Kristina PETKOV-NIK iz Celja, 80 let, Matilda ZORKO iz Celja, 72 let, Vladimir ANDRENŠEK iz Celja, 66 let, Emilijan BOROVNIK iz Lipe pri Frankolovem, 83 let, Silva KOLAR iz Ložnice pri Žalcu, 53 let, Karol MRAK iz Trnovelj pri Socki, 68 let, Matilda ŠTOKOVNIK iz Zlateč, 83 let, Marijan TRATNIK iz Celja, 80 let. Velenje ümrU so: Frančišek STE-BLOVNTK iz Rečice ob Paki, 92 let, SUvester ŽERJAV z Dobrne, 55 let. Marjan LESJAK iz Florjana, 47 let, Suzana MAČEK iz Velenja, 42 let. Angela KORENT iz Celja, 85 let, Marija TRATNIK iz Mozirja, 84 let, Ana PIKL z Ljubnega ob Savinji, 71 let, Marija FELICUAN iz Velenja, 80 let. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljube hčerke ii sestrice MAJE RAJH iz Šentjurja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavkam in sodelavcem, nekdanjim sodelavkam, sosedom, znancem ter ostalim za darovano cvetje, sveče in maše, za izraženo ustno ali pisno sožalje in tolažilne besede. Iz srca hvala vsem, ki ste bili v mislih z nami in nam nesebično pomagali, ko je bilo najtežje. Posebej smo hvaležni župniku gospodu Jožetu Planinšku za lep cerkveni obred in mašo, podjetju Steklar, d. o. o. Celje, za vsestransko pomoč in razumevanje, vodstvu Srednje zdravstvene šole Celje, razredničarki gospe Mariji Bec ter vsem sošoK kam in sošolcem za darovano cvetje in prižgane svečke. V neizmerni žalosti: njeni najdražji Celje Poročili so se: Marjan PINTAR in Milena TOMAN. oba iz Vojnika, Marko OREŠNTK iz Medvod in Pe-U-a GRABNER z Vranskega. Velenje Poročili so se: Senad MUŠIČ iz BiH in Sabina SELIMOVIČ iz Velenja. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 68. letu je odšel k večnemu počitku naš dra^ ata, stari ata, brat, stric in prijatelj KAROL MRAK iz Trnovelj pri Socki (1939-2007) Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste z izrečenim sožaljem ter darovanim cvetjem, svečami in sv. mašami izrazili sočustvovanje na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom Zupanek, Cvikl in Kladovšek, g. župniku Vicmanu, govornici Katici Pešak, dr. Džordževiču, pogrebni službi Raj in pevcem MPZ Nova Cerkev. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Lojzka in otroci z družinami Bil si kakor hrast, trden in neupogljiv, a sedaj od tebe am ostal je le lep spomin. ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega sina, nečaka, bratranca in dragega prijatelja ALEKSANDRA TOVORNIKA (17.8.1978-8.7.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena ustna in pisna soža-Ija ter darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala za denarno pomoč gre pripadnikom specialne enote, policistom in njegovim sodelavcem. Prav tako se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Dobje in vsem sosednjim društvom. Hvala govornikom specialne in policijske enote, gospodu Leskovšku ter Marini Mlakar za lepo izrečene besede slovesa. Hvala gospodu Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred in sosedi Mariji Gračnar za ubrano molitev doma in v vežici. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Žalujka in pevcem Fantom izpod Regle za lepo zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: ati, mami in vsi njegovi Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala zdaj praznina in velika boU^na. Mineva eno leto žalosti, kar si nas zapustil, dragi mož, oče in dedi IVAN SALMISTER (22.7.2006-22.7.2007) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, se z lepo mislijo spornnite nanj in mu prižigate sveče. Zelo te pogrešamo. Žalujoči: žena Marija in hčerka Lili z družino Rada si imela ljudi okoU sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda ni več besed tvojih, ni več stiska tvojih rok. Ostal je nate spomin, a ob spominu bolečina. V SPOMIN ZOFKI SELIČ 22. julija bodo minila tri leta, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Mož Franc Čeprav v grobu spiš, u naših srcih še iivß. V SPOMIN 22. julija mineva eno leto, kar nas je zapustila draga ANICA KORITNIK roj. Rozman iz Okrogarjeve 7 v Celju Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se spomnite nanjo in ji prižgete svečo. 30 Vodnik ■"Gl IIBII KINO P««isKiia>ev:Mrt»č«i«si(riw sobota: 17.00. ZaOG Tristia »Izolda torek: 17.00, 20.00 Tigarhsneg sreda: 17.00,20.30 Pirati a Karibev; Na roba neti od ponedeljka do sol)ote:21.30 nedelja: 1700,2020 ShrakTtatji-sInluonIorsi vsakdan: 16,10 sobota, nedelje: 11,00 ShrakTra^i-podnaslovi vsak dan: 18-10 sobota, nedelja: 14,00 Oeaanovih 13 vsak dan: 16.00,18.40,2U0 petek, sobota-. 23.&0 sobote, nedelja: 12,00 Dlaturfala vsiA dan: 20,10 patak. sobota: 22.50 VroiaUfagca vsakdan: 18.00 sobota, nedelja. 13.30 FmtaAičoi Štili«: Mhod Srebrnega l«ul- PRIREDITVE 21.00 Atrij Savinovehige Žalec Na dn^ strani - Aletheia poletni večer RAZSTAVE 8.00 do 11.00 Pred obrambnim stolpom v Žalcu_ Eko tržnica 9.00 Ploščad pred Centrom Nova Velei^e_ ___ Ljudska glasba na tržnici predstavitev ansamblov in skupin, ki izvajajo ljudsko glasbo 16.00 TKD Vil« tanTin Gostišče Vi^j _ 18.00 Mestna kavarna Sachsenfeld ..... ......... Folklorna skupina lü) Ponik- poletjev Žalcu. MojHitlar vsakdan: 19.30 Krvavi hostal 2 vukdan: 17.10,19.20,21.40 petek, sobota: 23.«] HariT Pott« n Feolksov rad vsakdan: 1S.3D, 18.20.21.10 pet^ sobota: 23.55 sobota, nedelja: 12.30 NIkomw na povej vsakdan: I6.BD nedelja: 21.30 Brutibia nularija Četrtek: 1700, 20.20 Kako se portriSiti in ostati samakl vsak dsi: 16.00,20^0 petek, soboU: 22.40 Pnti s Karibov: Praklatitw čmaga Usa- petek: 17.00,20.20 PoporoW ponede^ H.OO, 2000 19.30 Cerkev Marijinega vnebovzetja OMe............. Komorni zbor univerze Ütr^t z Nizozemske koncert Teater Cizamo in skupina Ad hoc polete v Žalcu 20.00 Vefnamenski prostor POŠ Prevoije____ 20,30 Dvorišče l^oritškega samostana Olimje _ Srednjeveškiv^............ 8.30 Šahovski klub Zatec. klubski prostor_ Harry Potter n FmUaev red 12.40.15.30, 18.20.21.10. aOO FantaatKni iti>i«: Prihod Sr^imga letd- 12.50.14.50. 16.50,18.50,20.50,22.50 DeewMvih 13 14,00. 16.M, 19.00, 21.30.0.OS DlaturiiM 6.17.21 19.30.21.40. i'JW 13.40 16.20, 19,10,21,50 15.00 Gasilski dom na Ponikvi Kmečka tržnica 9,00 Kamp Gaj Prebold 19.00 ZMjaaia v rašiataro 21,00 Drkajva skupaj NEOEUA 20.00 Živ^anj« v rnnatara iiiiww.novitediiik.coin J^IOI v ieItI» PoletJeMB v Celju knežieItImestu Pod okriljem Mestne občine Celje SOBOTA,21.7. 10.00 Vodni stolp Lutkovno gledališče Velenje: Medvedja pravljica 22.00 Vodni stolp Sobotni nočni kino: Čokolada DVD-projekdja 20.00 Knežji dvorec - Rimska cesta Gwen Hughes (vokal, ZDA) džezkoncert Gorenje Vdenje servis - avla L nadstropja: razstavaLjudje brez maske avtorice Nataše MiiUer, do 31.8. Galerija sodobne umetnostt Celje: razstava del iz stalne umetniške zbirke Centra sodobnih umetnosti Celje Zzcd/-ske re^e, do 16.9. Galerija sodobne umetnosti Celje -GalerijaHodnik: Študentskepoletne premiere 2007, Aiulrat Beguš, do 29,7. Muzej nov^ zgodovine Cdje: Barva nacionalnih simbolov, do 22,7, Galerija Železarske^ muzeja Te-hai^e: Pozabljena železnica, razstava starih dokumentov in načrtov o železniški progi Sedraž-Rimske Toplice, do 10,9., ter razstava o prvih pobudah za gradnjo Aljaževega stolpa na Triglavu in o vlo^ Jakoba Aljaža, do 30,9. Mercator center Celje: Z Mozarottn skozi polete, avtorica SlasAca Biderman, samostojna oblikovalka in slikarka iz Celja, do 25.7, LikoTOi salon Celje: Alejandro Vklal (Barcdona), veCmedijski zvočno-vizualni ambient v 4 delüi - IV. del, do 22.7. Zgodovini aitiiv Cdje: razstava Žlč-ka kartuzija v rokopisih in listinah zgodovinskega arhiva, avtorica Nataša Golob. do 30.9. Galerija Volk: prodajna razstava IX. Poletnega slikarskega ex-tempora z naslovom Celje skozi čas, do 31,8, Galerija Račka: razstava Vstop prost 8 (Seks v mestu) Dmštva likovnih umetnikov Celje zgosti iz tujine in Slovenije, do 31, 8. Galerija Mik Celje: likovna dela (slike) And^a ZupaiKa iz Velenja, do 6. 9. Galerija likovnih del mladih Celje: razstavanagrajenihlikovruh del 12. mednarodnega razi^ revije Likovni svet na temo Kdo sem jaz avtorjev do 20. leta iz 46državvsehkontinmtov,do3l.8.2007. Galerija Nikca Celje; otroška dela dmštvaOtrod otrokom, narejena v keramiki, glmi, emajlu, brušenem steklu- Pokrajinski mu»j Celje - lapklarij: Gumbi iz zbirke FroTiaifti^ieT^ do septembra 2007, ter V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtorica razstave je muzejska svetovalka Tin-jana Badovinac, do oktobra 2007. Pokrajinski muzej Celje: mavrični !t Schlitzovih glazur, avtorica r bra 2007, CITYCENTER Celje Delavnice Uluivne šole Umbra Slikanje zakvarelnimi svinčnuu. akvareli in s flomastri ter poshKii ve obraza in slikanje tatujev, 20, /, ou 17.00 do 19,00 Poslikava majic, 21,7, od 10,00 do 13.00 Slikanje s suhimi in z oljnii 111 pasteli, 21, 7. od 16.00 do 18.00 Razglasitev n^ajencev delavr 7, ob 18. 30 Več informacij na tel. št.: 01505-32-92, 041-252-502 ah po e-pošti: damjana,bruinec@gmail.com USTVARJALNI PRISTAN -Prešernova 11 Počitniški ustvarjalni dopoldnevi v Ustvarjalnem pristanu. Otroci, ki želite ustvarjalno preživeti dopoldne, se lahko oglasite v Ustvarjalnem pristanu. Delavnice bodo: 16. do 20. 7 in 23, do 27, 7, ter 30. 7. do 3, 8, od 10,00 do 14,00 6, do 10, 8. in 20, do 24. 8, 2007 od 10,00 do 14,00 Informadjein prijave na tel. št, 03 544-27-06 in 031 674-784 ali v Ustvarjalnem pristanu. RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umttnosmozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Ahni M. Karlin, numizmatična razstava, mavrični svet Schützovih glazur. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in niego\i zakladi. Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Cemer. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled. Muzej novejie zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva TM-pe* Celje, gostišče Hochkraut Itemer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeia park Celje in glavna pošla Celje: likovna de!a Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska obUkovalca Oskarja Kogoja ter grafikÄudoZ/a Šparuia na temo Celjski Sobota, 21.7., športni park - bazen Bazenjenje; ves dan prost vstop, delavnice, družabne igre, tekmovanja SoboU, 21.7. ob 18.00, športni park - košarkarsko igrišče ■IürnirK,0,S,hge Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zl-danška 28 (športni park), petki od 15, do 17. ure. in odraslim v stiski: vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17. do 19. ure, križa. Mestni trg 5, Krekov irg i. Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSnC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel: 03/548 60 11 ali OSI/ 418 446 KRIZNI CENTER ZA MLADE Ttlefen 493-05-30 fTfci: Poletje pod kostanji Petek, 20, 7. 2007 ob 20.00 »3 - SOME« vizuahzacije Predstavitevprojekta Offline produkcije V hodniku je na ogled razstava Kreativne počitnice. Pr Pri) ave na info@mc-celje, si V okviru Evropskega leta enakih možnosti 2007 na nacionalni ravni objavljamo natečaje za pravično dnižbo (navadni sklad 3000 EUR) v treh kategorijah; 1, Fotografski natečaj za najboljšo digitalno fotografijo 2, Natečaj za najboljše literarno delo 3, Natečaj za literarno, likovno in drugo umetnost Tematika natečajev so motivi, povezani s pravično družbo, ter pojmi, kot sta enakost, nediskriminadja. Pogoji za udeležbo in ostale informacije na wwwjnc-celje.si, I'rogram debo financirata Evropska unija in ministi^itvo za delo, družino in sodalne zadeve. Info pisarna: nefiks - indeks nefonnalnih izobraževanj, kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu, infotmadje o evropski prostovoljni službi. Brezplačen dostop do intemeta. tae do - športna rekreacija: ponede-Ijekin sreda ob 19,00. Vodi Grega Ter-šek; KUD Supersür - ples: torek ob 15.30. VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Dcsanka Maksimovič: sobota med 14, in 16. uro; VS Styling - modne delavruce: sreda ob 17 uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. KOTIČEK PlarUnsko društvo Celje Matica vabi: ÜÜ petka, 2/, /„ do nedelje, 29,7„ po tirolskih in predalpskih ledenikih Zuc-kerhütl, 3507 m, in Pizbuin, 3312 m. S postajališča ob celjski Glaziji odpotujemo z naročenim avtobusom ob 5,00, Prijave v društveni pisarni v Stanetovi 20, SENTCEIXIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri sodaJni in psihološki rehabiliiaci)i oseb z Otroci, vabljeni, da se udeležite naših počitruških aktivnosti: Ponedeljek, 23.7.: Kopanje v Aqua-Itmi Torek, 24.7.: Odbojka in nogomet na mivki v Rečici Sreda, 25.7.: Obisk Živalskega vrta v 26. Z: Kopanje v termah Ptuj Petek, 27. 7.: Kopanje v Aqua Romi Več informacij dobite na: 733-87-44. 051 425-953. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-4042 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duSevnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel,: 03 492 57 50, ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 CENTER ZA POMOČ NA DOMU Itlefon 03 427-95-26 aü 03 427-95-28 Podjetje NT&RC,d.o,o. DlrektonSreacoŠmt Podjetje opravlja časopisno-zaiožniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: PreSemova 19,3000 Celje, telefce (03) 4225190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek. 0026781320, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo, Tisk: Delo, d,d-. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Naročnine: Maida Manšek. Mesečna naročnina je 7,09 pre EUR (1,699,05 SIT), Za tujino je lema naročnina 170,26 www.minjadesign com EUR (40,801,11 SIT). Številka transakdjskega računa: 06000 E-maü tehničnega uj Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio®nt-fc.si. E-mail v studiu: lnfo@radioceIje.com Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku In Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. ■ i: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, ' ' Alenka Zapušek, Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko StameJčiC, Simona Šolinič, Dean Suster, Saška Teržan Ocvirk Nagradna križanka POMOČ: ARTAL-maroška utežna mera, DROSERA-rosika, LAU RIO N-p d krajina v Grčiji, Lavrlon, MECHELEN-mesto v Belgiji, TALA-valuta države Samoa Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v optiki Salobir 2. nagrada: vstopnica za bazen s savno na Rogaški rivieri in monografija Savinja 3.-5. nagrada: knjiga Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih burno prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 26 juUja 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 13. julija 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 55 Vodoravno: KLOBUK, OKSANA, NN, ILIR, ATOMIKA, TURBO, AT, ALKAR, ETE, MEDANA, SOLD, SMOKING, ETBIN, KAT, ATEST, AVA, ORIS, ELKAR, KK, DAVEŽ, SIMON, POR, ETILEN, ISKROST. LOKE, IKONA, ADA, ANAN, ŠUM, EDO, ATOMIK, HARMONIK, KlA, IVO, TA. ČAS, INSTANT, KAMERA, Geslo: Naši glasbeni skupini, ki odmevata. Izid žrebanja 1. nagrado - darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v optiki Salobir, prejme: Nande Leban, Dolenja vas 96, 3312 Prebold. 2. nagrado - vstopnici za bazen s savno na Rogaški rivieri, prejme: T^'a Kragelj, Laška vas 50, 3220 Štore. 1 2 '3 * 5 6 r?— 8 9 10 11 12 13 14 |U 17 18 19 20 21 23 25 26 27 28 29 30 31 32 33 Ona: Ne reagirajte takoj, počakajte raje, da vas (renutnapri-zadetost mine, nato udarite nazaj. Kdor se zadnji smeje, se najslajše. Z neko prijateljico se boste sporekli, vendar hitro vse skupaj tudi pozabili. On: Vedno se najde kaj. kar lahko da sivi vsakdanjosti globji smisel. Samo pogledati morate okrog sebe in zlahka boste opazili nešteto možnosti za pn-jetnopopestritev. In nepozabi-te na partnerko! Ona: Prijatelji vas bodo podpirali pri odloälvi glede odno-sasparlTwjem, karvambovUlo dodaten pogum, ki bo i; tej situaciji gotovo koristil. Prvi korak bo sicer malo težji, a se bo hitro vse uredila. On: Presenečenje, ki vam ga pripravljajo prijatelji, bo v celoti doseglo namen, tako da se boste od srca nasmejali. Spoznali boste, da so pravi prijatelji tisto, kar v življenju resnično šteje. Ona: Ubogaä boste morali, čeprav vam to ne bo všeč. Včasih je pač treba uporabiti malce več taktnosti. da se uspemo izogniti nevšečnostim. In prav tokrat boste morali za mirne sanje tudi nekaj žrtvovati. On: Uspeli boste preprečiti katastrofalne posledice dejanj svojih sodelavcev, za kar vam bodo iskreno hvaležni. TYenutno ste res v zelo ugodnem poslovnem obdobju, ko vam uspevajo tudi r, Ona: Starejši moški vam bo omogočil, da boste realizirali star načrt. Toda nikar se ne zanašajte le nanj. ampak se potrudite po najboljših močeh. Proti koncu tedna se nadejajte nepričakovanemu obisku. On: Vaši čari postajajo za nekoga vse bolj zatumivi in ne bo odveč, da tudi vi pokažete čustva, ki jih gojite do te osebe. Tako boste hitreje prišli do rezultata, ki ga pričakujete Vsekakor imate prav sijajno možnost! DVOJČKA "Mf 1 STBELEC ^ Ona: Skrivnost vaše priljub-Ijenosü je zlasti vaša iskriva narava. V ljubezni se vam obeta zanimiv dogodek, ki vam lahko v veUki meri spremeni odnos do nnsprotnega spola. Predvsem 7ia bolje... On: Rnančne ovire vam bodo prepreäle velik posbvni met. Le vaša samozavest in prodornost ne bosla dovolj, zato poiš-äte finančnega partnerja. Dobiček bo treba sicer deliti, vendar je bolje nekaj kol nič. Ona: V službi boste izkoristili dobro voljo sodelavcev in jim predlagali idejo, ki vam že kar nekaj časa ne da miru. Sprejeti boste s precejšnjim navdušenjem, kar vas ho le Še dodatno podžgalo. On: V prepiru, boste hoteli imeti tako prvo kot tudi zadnjo besedo, kar marsikomu ne bo čisto po godu. Nikar ne razglabljajte toliko o načelih, ampak tudi storile kaj, da se le-ta začnejo vsaj počasi realizirati. ^ I KOZOROG Ona: Prijatelj vam bo sicer napravil uslugo, toda še vedno se lahko zgodi, da vse skupaj zavozite. Malce previdnosti ne bo škodovalo, saj vaši aduti niso tako močni, kot si domišljate. On: Ne bojte se priznati lastnih napak, ki ste jih naredili v odnosu s partnerko, saj vam bo odkrit odnos le pomagal iz trenutne zadrege. Pozabite na preteklost in se posvetite dogodkom v prihodnosti. Ona: Sprostite se in zaživi-te v novem življenjskem slogu. Potrebna je samo trdna volja in nekaj več časa zase. Še vedno se vam obeta nekaj nadvse zanimivega, karbibilopravaško-da zamuditi. Potrudite se - ne bo vam žal! On: Prišel bo odgovor in morali se boste dokonäio odloä-ti. Obeta se vam prijetna avantura, iz katere lahko izvlečete tudi obilo materialnih koristi. Pazite, dn sp.np.znplpTptp v lastne mreže. 3. - 5. nagrado - vstopnici za letno kopališče ali bazen Golovec v Celju, prejmejo: Maja Zupančič, Pod knapov-ko 1, 1433 Radeče; MarHn Arčan, Šmiklavž 2 a, 3202 Ljubečna in Elizabeta Selič, Ljubljanska 23, 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeU po pošti. Ona: Možno je, da boste imeli veliko neprijetnosti zaradi majhnega spodrsljaja, ki so ga žal prav vsi opaziU. Nikar si tega ne jemljite preveč k srca, saj bodo to nezgodo hitro pozabili. In vse bo spet po starem. On: Dosedanje prizadevanje, da bi bili drugačni, kot ste v resTUd. se vam ni obrestovalo. Nasprotno - več ste izgubih kot pridobili. Poskusite z majhno ukano, saj boste imeli tako veliko večje možnosti. Ona: Še vedno se ne boste uspeli odločiti, kako ravnati i; ljubezni, saj boste imeli dve simpatiji, ki vam bosta enako všeč. Prijatelji vam bodo sicer govorili, da seje treba odločiti, vendar to ne bo lahko. On: S prijatelji se boste zabavali kot že dolgo ne, vendar ho potem prišla tudi neprijetna streznitev od osebe, s katero ste si privoSäli nekoliko preveč. Boste za dru^č vedeli, kako seje treba obnašati. DEVICA ^ I RIBI Ona: S partnerjem bosta sklenila kompromis, ki vama bo spet vnesel harmonijo v medsebojni odnos. Je že tako. da je treba včasih tudi malce popustiti. da sta na konca zadovoljna oba. On: Postorili boste še zadnje obvezrwsti,'nato pa se podali na zaslužen potep s partnerko in prijatelji in vsaj za nekaj dni poskusili pozabiti na vsakodnevne tegobe. Skrbi pustüe raje kar doma. Ona: Ne rmsedajte šušljanju za hrbtom, ampak se posvetite važnejšim stvarem. Dela bo več kot dovolj, na vas pa je. katerim opravilom boste dali prednost. Nasvet: ne pozabite na pomemben datum, ki se približuje! On: Na Ijubezenskempodro^u vas čaka izredno prijetno presenečenje. ki ga resnično niste pričakovali niti v sanjah. Izkoristite to enkramo priložnost in si uresničite cilje iz preteklosti. Tako kot Mošnji preak v tijtanjil Mo skoa zrak kmalu poleuli Udi Tušinobilon Tuš med nebom in zemljo ikolegaKiiatoia Dolda iz pobratena občine PMazhaosea je ponosno popeljal po Laškem in mu v najboljši luči preilstavil tiadioionalno prireditev in pijačo, ki sta ima Uškage ponesli Udi pioko nomSko meje. IFoto: GK| . s.' t ; 'S". ' ^ Ni ga vraga, ki ga lUš ne premaga ... Tudi to bi iah-ko bil novi slogan najbogatejšega Slovenca. Do živega mu ne more niti tak-Sen ali drugačen veter, niti tal(šna ali drugačna vlada, da o šibkih lokabiih oblastnikih, ki se hitro zlomijo pod težo -niševega mošnjič-ka, sploh ne govorimo. Do živega ali bolje rečeno blizu mu ne pridemo niti mediji - za nas ostaja fe ne-potešena želja ... Tudi zato nas je zelo presenetil v tem tednu, ko so iz podjetja, ki vodi njihove odnose z javnostmi, poslali sporočilo o najnovejšem "niševem športnem podv^ (če vnemar pustimo vse poslovne, ki zadnje čase množično polnijo časopise). Ljubitelj adrenalinskih športovse je namreč udeležil in tudi zmagal na državnem prvenstvu v kaj-tanju, ki je konec tedna potekajo v Črni gori. Za poi-no mero pa je dve srebrni ter bronasto medaljo osvojil tudi njegov sin Andraž. S tem je Mirko Tuš le Še potrdil svojo filozofijo, v skladu s katero želi biti v vsem, česar se loteva, vedno odličen, so v sporočilu zapisali že znano dejstvo. Manj znano pa je, da se po novem loteva tudi gradenj individualnih stanovanjskih hiš v Novi Cerkvi. Najbolj »frišno« ta teden je tudi, da je iz Celja pregnal Sani Bečiravič. Miljan Goljovič, Beno Udrih, Slavko Kotnik in SPack Čukur so se pomsrili v čen v košaifci. Da ne boste rekli, da se na Pivu in cvetju samo pije... (Fote: GG) . if 1 Ne le v|»slii.tudi všportu je MirkoTuš ta ... ali pač. Priprevili so celo tekmovanje v pitju piva. Tudi tokrat se je izkazalo, da so Gorenjci najbolj zvesti privrženci laškega piva (ali najbolj žejni). Med itevilnimi klubi Ljubheijev laškega piva, katerih pobudnik ustanovitve je Uščan Lojze Obeižan (levo), so se namreč najbolje odrezali Ljubitelji laškega piva z Bleda. Na popitevrčkejebfišeposebej ponosen njihov predsednik AljošaAvsemk.(Foto: NIM) Kolosej, tik pred vrati je še lansiranje novega slovenskega mobilnega operaterja. »Vsemu pa bo Mirko Tuš vdihnil tudi deiček svoje ene^je, igrivosti ter Ijubez- w (in poslov)... Foto: GK ni do letenja in zabave,« so še zapisali. To je že pred dnevi združil in uresničil, ko je s padalom priletel na zabavo konjiškega podjetnika ... STE BILI POŠKODOVANI PORAVNAVA V PROMETNI PORA\/NAVA ^E2G0DI? -ji-- - želite primerno denarno ooškoonino? PECELJE,liublianskaoes»a20 ri^'^s^t^. 080 13 14 PLESKARSTVO EASADERSTVO