DNOTE VENSKE NARODNE PODPORNE GLAS Chiftfo, nu petek, 28. marca (Marek 23), 19X8. STE V.—NUMBER 70 senatu Bittner, organizator rudarske unije, povedal senatorjem, da sta Schwab in Rockefeller prva začela ofenzivo proti organiziranim rudarjem. Sodniki so lastniki premogoivnikov — in lahko je bik» d usiti orf anizacijo. r t proti brezposelnosti Njegova predlog« Moto obvaz-no zavarovanje proti brespo- Washington, D. C. — Van A. Bittner, organizator in zastopnik rudarske unije v severnem distriktu West Virginije, je v «rado pričal pred senatnim pre-^kovalnim odsekom o razmerah med rudarji v omenjeni državi. Bittner je dejal, da sedanja velika ofenziva proti rudarski uniji UMW1A se je začela v West Virginijl pred štirimi leti, ko so Rockefeller, Schwab in drugi industrijski mogotci napovedali tamkaj vojno za "open shop." Od tistega časa traja boj nepretrgoma. Bethlehem Steel kompanija, ki jo kontrolira Charles M. Schwab, je prva prelomila pogodbo z unijo, znižala mezdo rudarjem in potem je znižala ceno premogu ter začela konkurirati z drugimi družbami, Consolidated Mining korporacija, ki je pod kontrolo Rockefellerja ml., je sledila z isto taktiko. Bittner je predloiil pisma, ki so bila takrat (1926) izmenjana med Rockefellerjevo kompanijo in rudarsko unijo. Družba je v pismih naznanila uniji, da ne more več delati profita, zato mora najeti neunijske delavce. Bittner je sporočil stvar trgovskemu tajniku Hooverju in tajniku dela Davisu. Hoover je odgovoril, da je jasno, da je drulba prelomila pogodbo. Svetoval je uniji, naj toži dražbo. Unija je poalu- MmmIIIiLa I ■ L MM« m mi nenasmjiva laKomnosi premogovniškega baroaa Neorganiziranim rudarjem < se odtrgavajo prispevki za zavarovanje proti nezgodam. New Philadelphia, O. — Thomas J. Price iz Midwala, predsednik S. poddistrikta šestega distrikta rudarske organizacije United Mine Workers, izjavlja da Wolford Coal kompanija od« trguje po štiri odstotke in četr-tinko odstotka od mezde neorganiziranim rudarjem kot pristojbine za zavarovanje proti nezgodam. Price je brzojavil governor ju Dohaneyju, da uvede preiskavo o tej stvari. Stav-kujoči rudarji apelirajo na neunijske rudarje, da se pridruži» jo njim in pomagajo odpraviti take nečuvane razmere in vzpostaviti jacksonvillsko lestvico. Početje Wolford Coal kompa-nije dokazuje jasno, kot beli dan, kaj čaka rudarje, ako izgube stavko in se premagani vrnejo na delo. ■ Njih mezde se bodo zaradi neizmerne lakomnosti podjetnikov po velikih dobičkih tako znižale, da bodo delali, a kljub temu bodo s svojimi družinami umirali počasi gladu. Washington, D. C. V. Berger. socialistični kongresni k is Wisconsin je kongresni zbornici predložil predlogo, ki določa obvezno savarovanje proti brezposelnosti. Predloga predvideva, da podjetniki in delavci enako plačajo v sklad proti brezposelnosti. Predloga določa, da delavci, ki so proti svoji volji brez dela, prejemajo polovico mezde iz sklada za podporo proti brezposelnosti. Berger je rekel, da po izjavi tatističarjev velika večina — 72,000.000 oseb amer. ljudstva ne zasluži toliko, da bi kaj pri-lranila in imela s čim živeti ob času bolezni, brezposelnosti in starosti. Vsaka civilizirana dežela, kjer je vpeljan sedanji gospodarski sistem, prizna, da je brezposelnost posledica sedanjega industrijskega sistema. Berger je argumentiral, da je zavarovanje bolje kot pa krušne vrste in uradno deljenje miloščine, ker v človeku ne ubija spoštovanja do samega sebe. rala na sodišče za 'injunction proti družbi. Unija je zahtevala, da sodišče prisili družbo, da se bo držala pogodbe in plačevala rudarjem po $7.50 dnevno. Družba je znižala mezdo na $4-00. Sodnik Grant Laselle v Morgan- town u, W. Va., je pa zavrgel tožbo. Unija je kaaheje izvedela, da je sodnik LazzeHe sam lastnik premogovnika, ki ga je oddal v najem Rockefellerjevi kompaniji in prejemal 20c od tone ali okrog 160,000 letno. Isti sodnik p» je izdal "in-džunkšen" proti unij*, nakar se je začel teror najhujše vrste v naselbinah. Organizirani rudarji so bili pometani iz kompanlj-»k i h hiš. Rudarska unija je v t( m boju potrošila milijon dolarjev za gradnjo barak, v katerih je nastanila 27,000 rudarjev z družinami vred. Več tisoč rudarjev je bilo izstradanih in ustra-hovanih ter tako prisiljenih, da xo se vrnili na delo; drugi so o-i >H /vesti uniji. Družbe so or xaniziralf kompanijsko unijo. Ali j« to istotakšna unija, k*»tero j« Rockefeller ustanovil v i'oloradu?"«fe vprašal senator Wheeler iz Montane. ' Da, toda poročila iz Colorada «lase, da je ondotna državna industrijska komisija dognala, 'li( kompanijska unija ni vredno in priporočila js kompaniji, "»j ponovno sklene pogodbo s 1'nited Mine Workers of Amerl-ai>" je odgovoril Bittner. Polarité se, ds ne bo Priglasila prihajajo iz dsiov deiHe. v stari kraj! Odgovorili Ztdrtiü Mstlbtaa Uni mil v tiáli MtVMV Mim W WMMW I Državno sodišče je edetavllo sod* nljsksga upravitelja. OGRSN TEiOfil STI H SELI m Vsč ko dva tiso« jih js korakalo v povorki prod keagree. odvetnika. ( hicago. — Odvetnik Harry ( l fvinson je bil v sredo najden mrtev v svoji sobi, ki jo je Imel v hotelu Morrison. Vzrok smrti J«' bilo zastrupljen je. Uvinson jo bil otožen, odkar j« raz poročil s svojo žeoo v preteklem decembru. Uvinson ** je te enkrat preje skušal u-'m rt i ti r hotelu Flamingo. toda l*»*kus so mu je poneerečil. TrlaajstB v Avstriji »unaj. 22. marca. — Trinajst •muéarjev, ki so ss hoteli vče-raj «pustiti s Kolms na Balcbur ^«•m, jo izcuMlo žMjenje. Po- k*'Pal jlk js Kakor vse kaže, bo letošnjo poletje izredno živahno na Atlantiku -t ladijske druibe namreč poročajo, da so kabine na parnikih, ki plujejo v Evropo koncem junija in julija, po večini že rezervirane In da ae kmalu ne bo dobil noben prostorček, pa če je parnlk še večji Kdor ae misli torej udeleftit letošnjega skupnega izleta v stari kraj, naj ne odlaša, temveč se naj kar hitro vsede ter pošlje svojo prijavo. Ladijske družbe rezervirajo prostor na parnikih kajpada le za one, k pokažejo svojo dobro vero tem, da plačajo del vozni ne v naprej; ne ftokabite torej priložit poštne nakaznice (money or der) za 929, kadar se priglasita za letošnji izlet. Priglasilo se je doslej še lepo število članic in članov — prvih več kot drugih. Zastopane so sledeče države: California. Went Virginia, Pennsylvania, Ohio in Wisconsin. Par članic bo vzelo tudi otfoke seboj, ena misli potovati s enoletnim otročičkom, ki bo brez dvoma najmlajši izletnik. Matere z enim ali več otroki, ki potujejo same, pač nimajo vetieleiia in brezskrbnega letovanja. Cek> onim, ki jih vodi kak štfkartaški agent, ni usojenega mnogo užitka. Dobrozna-no vsem potnikom je dejstvo, da se poklicani in nepoklicani M kartaški agentje na ladji in na suborn sučejo največ okrog vsč aH manj zalih zastopnic nežnega spola ali pa v družbi veselih vinskih bratasv. Matere, ki se s svojimi otroci udeleže izleta, prirejenega od IZLETNBGA U RADA S. N. P. J* bodo imele na vsem potovanju prijetno zavest, da so neprestano pod skrbnim vodstvom In da se ne rabijo bati nobenih sitnosti in neprilik Ako mislite letos obiskati stari kraj, se priglasite TAKOJ? Izleta! arad S. N. t» J. Washington, D. C. — Vsč kot dva tisoč »veznih uslužbencev je v povorki korakalo prod kon-To masno demonstracijo ■K^^t Worrel, od- zadevi. Demonstracija je pričela, lm ae je v zbornici vršila razprava o predlogu za povišanje plače sa tri sto dolarjev na leto. V distriktu Kolumbija je okoli 90,000 zveznih ualužben-cev. Povorka ss je pričela pomikati naprej od Mirovnega apo-menika ob vznožju Kapitola, to jo odkjer je bila pred eno generacijo razpršena Coaova brezposelna armada. Dasiravno ss niso odborniki Narodne federacije zveznih uslužbencev oficl-Jelno strlnjsli z demonstracijo, sta bila Steward, predsednik, in McNally, tajnik organizacije, vesela» da ni bil njun nasvet vpošttvan. Člani zborničnega odseks za civilno službo niso mogli stopiti v svojo sobo, dokler jim ni policij s napravila tyotl. To je pa vselo več kot pol ure. Malo kasneje so senator Ashurst iz Arizone in petnajst kongresnikov priporočali, da se pr»dlog|| sprejme. SploAnega povišanja mezde sa vladne dala vos, ni bilo od Ista 1014, js Ashurst povedal komiteju. Dalje je pripomnil, da dolar v današnjih dneh kupi le toliko, kot je 62 centov v'letu 1914. Temu je dodal, da so je prvikrat sgodllo. da je bil vaak aenator v nenatu, ko ss je plača nenatorjev povišala od 97,800 na $10,000. e Kongreanik Welch je bil izvoljen r delavskem distriktu San Franciscu. Njegov prednik je bil John J. Nolan, ki jo skoraj skosi deset lot skušal pridobiti kongres ss povišanje mesde federalnim uslužbencem. Wilkes-Barre, Pa. - Rudarji na polju trdega pflunoga so hitro pod vzeli i protiakei jo na odlok razsodnika. £. Sto delegatov pritožbinskejiu odbora in z**topeječlh 4« lokalnih organizacij» j« sahtevalo, da ss napravi konec Mtraktnemu sistemu. S torn so s* izrekli za popolno podforo lokalni organizaciji v Plttstonu itav. 1708, od katere sta bila prod kratkem dva odbornika umorjena. Konferenca ja ostro kritizirala navodila linaldo Oappsllnija, predsednika prve* distrikta rudarske mrsnliatilf zdaj is-krenega podpornika John L. Lewisa, prsdašdnika rudarske organizacije Ünited Mine Workers in katerega js nskoč podpiral progrsslvni blok rwjarske organizacije, ki j« bU ustanovljen po m aevativl» nega progresivns#s borca sa rudarske pravice. Zdalss je pa borec iikazaf kot flfofrsc. Pravila distriM» organizsci-js določajo, da sa m*ra sklicati izredna konvencife »ko Jo hteva pet lokalnih organizacij. V splošnem ss pa um. ds peticijo sa izredno konvencijo podpiše okoli pet in osemdeset lokalnih organizacij. Kontrakt ni sistem, po katerem kontraktni radar najame sass delavce, da dslajo sanj, medtem ko on bofati, drugi pa pogrezajo v revščino, je ^ m vtrdV nemirov, üfcoj Agaty-Ja, Id se js hotel poslužiti sile nsd onimi, ki so se bojsvali proti kontraktntmu sistemu, poka-zuje, kako daleč so stvari daso» rele v Um distriktu. Konferenca ja sklonila, da o-stane trajna , i organizacija kot složni prišožbinaki odbor za udson, Lehigh Vslley k WU-kes-Barre, Lehlfh Valley, Glenn Akfen, Pennsylvania in Susquehanna kompanije. BII js izvo-jen eksekutivni odbor enajstih članov, katerega prsdssdnik je William Davis iz Glsan Aldena. O Agatyju pravijo, da je obratoval premogovo žilo v premogovniku žtav. 6 Pennsylvania Colliery kompanije V Plttstonu. Najetih je Imel do dva sto delavcev, kl so tanj garali. Razsodiš«* odbor, M sestoji Newllano, La. — Zadružna naselbina Liano bo morala trdo delati, odkar je oproščena sod-nijskega upravitelja, da plača davke, a katerimi je saoaUla in sodnijake stroške sa svojo uspešno obrambo. Najvišje državno aodišče jo pronašlo, da je obtožnica zaradi nezmožnega vodstva ničevaa. Obtožba, da se je naselbine vodila komunistično, ni držala, ker je tožttelj in delničar J. R. Al len prsje vedel, preden je prostovoljno podpisal pogodbo, da bo nasslblna komunistična. Glede uprave sadruie pa sodišče izreka: Zdi a«, da je imela kompaat-ja, ko ss je pressUls v to državo (is Kalifornije) prav malo pr* moženja in veliko dolga. Velik del dolga, ako ne vsega, ki js bil ob presslltvl, js kompanija plačala. Kompanija sdaj lastuje veliko sveta in oeebne lastnine ln razvidno je is zapiskov, da ja napredovala, od kar ae je preselila, pod sedanjim ravnatelj stvom. Tako sodiščs! Zadrugarji j| pravijo, povsod se najdejo sga-garji, ki iščejo dlako v jajcu ia našli so ss tudi pri nas. To so ljudje* ki ničesar ne grade, ampak samo podirajo in rušijo, kar drugI grade s velikim trudom in delom. PrOtlhortyjeva liga jlk js spre jola, kot so spodobi spre Je mati take ljudi. I Antriki xavrgla nvM- skl Mirt raztroiMia Ženevi,, raasn »roti Soviet Ženeva» 22. marca. - Hugh 8. Gibson, smsriškl poslanik v Švici la vodja ameriško deisga-.elje na seji pripravljalne raso-Waahington, D. C. — Prod-1 rožitvene komisij« Uge narodov, sodnik Cooltdge je aprejel dele- je včeraj pretrgal molk in allovi-gacijo, ki so jo odposlali Horty- to lopnil po sovjetskem raaorožl-javi teroristi na Ogrskem, toda tvenem načrtu in apelu Lltvino-plketl Protihorthyjeve lige so Va sa amsrlško pomoč, skrbeli, da ogrski mssarji in Delegatje malih narodov, S^m-klavci niso ostali posabUsnl ln rajženl vslsd ameriškega napa-aepoznani. Ida, so as potem ogUslli drug sa Štirje piketi Protlhorthyjeve drugim in mahali po sovjstlh. U«e so stali pred vratml Bele hI-1 Belgijoe, Kubanec, Nisossme«. še In so držali kvišku letaka, aa ftvw|, Poljak, Jugoslovan (Mar-katerih Je bilo čltati: kovlč) so kritlziraU sovjetski "Hej j as morilec na deba)o.M načrt popolne rasorošitvs sveta — "Tomscany Je uvedel saovs v štirih IsUh. 8amo Nsmcl i« stsbsr za bičanje." — 'Ti sn Turki so ostali i Rusi. onečastil! Kossutha!" - Pereny olb-on Jt b» v svojem govo-habsburikl laka J." - 'Ti so |f ,juttj4l k0i ^ bil anglo-vrgll v ječo Hatvanyja.H Uki delegat Chussndun prajšnjl Kot plkstl so nastopili: Hugo dM) Doft|m je KAdnji rekel, da Gellert, predsednik, ln Kmery nl proU Umu> 6e se sovjetski na-Ballnt, tajnik ProUhorUiyjsveLrt komisiji v lig«, Csmllto C. Cinqusgrana, proučevanja, js sm«rUki prsd-pisnlst In sklsdatslj, In Paul §uvnlk predlani, da «s načrt Teles, katsidfs j« HorthyJevLnoaUv|lo rJ vreden rešim vrgel kot 10-letnega deč- nobenega presojanja. Oibsoa js ka v Jsčo in gs mučil s obenem L^ ^ ^ v sovjetskem načrtu je videl, kako so morili drug«Ltjmnnjšs pika iskrsnostl in lstniks. praktičnosti. Rsksl Ja, da OTOŽjs Ko ja dvajsetorica časnišklh L^ na ssbl šs nl vzrok vojn«, poročevalcev vzela slike demon- Človeštvo ss lahko nmofoži po-straclje, so as zbrali Horthy. polnoma — pa bo vsssno imMa jevcl ln njih ---------------------------- * ^ Druga Usta med prval js salučal prstovc^po nekaj okoli mlnu napravili kordon okoli čuvajo ofieijslni fotogrsfLojns, ako jih hočs, na prlmltlv k psovko Gollsrtu m način: s sskirami, noži ali s Js spremil s Udi, okoli vratu. V oibson js daU« dojal, da ja Js bilo na msstu Ursbs najprej odpraviti vojno pOttMkVi Iz treh prddsodnikov dlstrlktnlh organizacij radarske organ I za« i js in trsh predsednikov premogovnih družb, je sklonil, da za Plttston ostane kontraktni si-«tem še za trideeet dni v veljavi, in da bo odbor rasprsvljsl o spornih zadevah, ko s« rudarji vrnejo na dalo. Razsodnik C-Neill, kateremu je bila Izročena zadeva H udson Coal kompanije, js nato odloČil, da kontraktni Littleton, Colo. — Clifton H. Wilder, načelnik prohlbldjekega department* ta državo Colorido, je bfl $0. U WL obeojen na r" let zapora v državni Jetnlšr redi kršenja U. amendmenta. ko je preiskovalns komlsijs našla na njegovi farmi dva šganjar-aka kotlička. — Wilder se je ts-govarjal. da sU bila kotlička podtaknjena po njegnvlh na-«prstnikih. New York. — Governor AI Smith je bil Informiran v »redo — potem bo jo pisal senstorju Nyeju. da aé prejel niti eenU od petrolejskega magnaU Harry t. Sinclalrja SS svojo volilno kam panio — da je Sinclair prispe-val 912*0 demokratom In t«»*' repubtikeneem v New Yorku sa časa njegove kampanje leU 1920. Washington, D, C. — Dsmo-kratje in republikanci so ss spot »popadli v senatu v sredo, ko Js prišlo Blnelairjevo oljs ponovno na dnevni rod. Najhujše sta se podajsls dsmokrat Walsh U Montane, eden glavnih rszkrin-kovaloev teapotdomzkega škandala, ln republikanec Robinson iz Indians. Wslsh, ki js sprvs smatrsl, ds Imsjo ls rspubUkan-d tsspotdomsko maslo na svojih glavah In Js korajžno raza»-ljeval oljno korupcijo v Hardjn-govern kabinetu, je postal sadnj« čase nervozen, ko je proti svaji volji pronašel, da je precej olja tudi na demokrati^. Robinson Je ostro prijel aaw yorškega governor j» In prosaik tivnsga predsedniškega kandldu U Smitha radi njegovega tani-kanja, da njemu nl Sinclair pomagal do governersksga stolea. Robinson js konstatlral dejstvo, da js Smith imenovsl Sinclalrja članom svoja sdmlnistracljs za pst 1st od 1920 do 1225. Ko je izbruhnil oljni škandal, nl Smith odslovil Sinclalrja, temveč 0» Je pustil, ds js oljni kralj sam od-stopil šsls sn messs pred pot* kom njegove službe. Ali ne diši to po olju? Wslsh je toplo branil Smitha češ da Sinclair nl financiral nobene demokratsko kampanjo v New Yorku od leta ItlS. Sin dair sploh ni demokrat, U»vo^ republikanec. "Sinclair nl nič; Sinclair )' mazal republikancu in demokr* U in vaakefs, kdor služI njeg<> vim Intereeom/' j« odgovoril R<> blnson. hiša, na policijsko postajo, kjer so bili obtoženi kršenja odredbe sa uvržčsnjs (psrkstlranje) avtov. Vsak je pol*" «teest dolarjev poroštva In bili so sopst prosti. Hej jas, ki js najbolj na ala-bom glasu msd HorthyJsvlml romarji" j« izvršil dolgo vrsto zločinov proti možem In ženam, ki Jih js aretirala organizacija ogrskih oflcirjsv, Njsgovl slo-čini mučenja In poellstvs so v detajlih opisani v Wsd«ewoodo. vem poročila lets 1220. To poročilo js Izdal Gellert. Gellert j« izpovedal, ds so ti brutalnefti prišli v Ameriko, da ss proslavi odkritjs Kossutho-vsga spomenika, ker it Horthy-Jsv rešim as vulkanu, ki lahko vaak Čas prične bruhati. Ta rešim ups, sko ss obleče v Kos-•uthov plašž, da uniči kossuthi-zsm. .. Gellert j« dslje Ispovedal, fia Je večina a0k, ki so idaj prUll kot "romarji" v Ameriko, pomagali pri pogonih na Žide In odredbi, da so lahko samo trije odstotki dijakov lldjs. |Zdl ss, da Je bilo Bell hiši znano, kako sodijo državljani ki «o psihozo la glav ljudi In il «a-^Mrodov. Tb ss lahko diMis t a- zavežejo, da «a bodo ntmtm poravnavali medssbojnlh sporov s orožjem. Za tsml mM pa ma-ra stati dobra «vaaolja, da m bodo narodi vas drŽaU pogodb In obllfnclj. ; Lltvinov js pripravil adgovmr Angliji In Amsriki, ki fa poda danss. Pravi, ds bo «ovorl» dve uri In,pobijal Uvajanja točko ia točko. Sovjetaka dslsfloUs naj-brl aapu-ti Ženevo. ŠS prsdno ia stja saključsaa.. Chicago.—Dr. Isaac N. Steinberg. kl jo bál prvi Juetiénl komisar v sovjaUki vladi, je 21. t. m. prišel v Chicago. Steinberg je trockljevee In radi tegs je Ml izgnan Is «aelje. V Intervjuvu je rekel, da anrteem ne nI kdar vsč as krmilo Y. — Joaa Ce- New York, N moron, znana ki je še enkrat pobegnila s dr lavnsgs zapora v Jolieto. kamor je bila pripeljaas zaradi ropa, je Wis 21. t. m. v tsm amstu aretirana na obtožbo, ds je v družbi s njenim tovarišem ne padla julijo Howe, bogato Vdovo, katero sta pretepla In lazafdJOO. ogrskegs thyjevl fotografi ds i «ploh so s plkstl. Wsshlngtoaa Isnjs proti Hor-itaclji. Casnlškl imeli lepo priliko demonstracijo, II vljudno rsvnali P vsi policaji so Irci. Aretiran js bil tudi Benjs-min Msrsh, tajnik Protimopol-•ks lige, IH js vodil plkste k Bell hiši, d! ss zasliši, toda bil js takoj spuščen na proeto. I,jat boj v Mgf jI radi k djs. Bruselj, 22. marca. — V Ant-werpnu ss js začelo močno giba-nje za obvesao kremlrsnje ali a-pepelJevaaje vssh mrličev v Bel-giJI. Katoliki krogi pobijejo gibanje. Pristaši kremscije imajo dober argument v tem. da je Belgija najsoetejšp naseljena de-ftele v Kvropt in pokopališča, k Jih je ogromno število, jemljejo preveč pvoetera. Danes je kro-matija še nepopUvna In vsakdo, ki se hoče daU upepelltl, gs morajo peljati v Francijo, ksr ve-11 ko stans. Idb vedMeUev f SihW ridsmt odličnih oasb arijotik la 21 ablMh v spopadih g fsds- raki. ^ Masleo City, 22. maraa. - Vojaška policija je včeraj arstira* la trideset odličnih katoličanov v Leonu, država Guaaajuato. Za-sačenl so bili v aktu prapsgands sa vstaško gibanj« ln pravsža njs strsllva Ur drugega mata-rijala. Bras mais* vsi arati-ranci so člani tajna katoliška vstsžka organizacija, ki jo bila ustanovljene prod par meeeeJ v Leonu in kstera j« potom začela terorizirati renče la transporte v kribih. Mod zasačend so tudi tri visoke družabne damo, ki ssss po-I j sls v avtomobila. Ko js policijo pogledal; v avto, ja našla zaboj a 8000 naboji sa pušks. Draga uradna vast ss glasi, da js bilo zadnje dal ubttlb 22 klerikalnih vetašev v spopadu 2 zveznimi četami v Jaitscu. Msd tlml js tudi vstaškl vodja Migusl Gomes Losa. Kot poroča "KI Gráfico," so vstaM zadnji torek dlnsmitiraU dva vlaka v okoliši Guadalajara. Eden mehiški pas*ir je bil ubit Tomlln la djeaa lïlotna hčerka sU MU v erado napadene po dveh psil na dvorišču njiju stanovanju, ki sta ju težko obgrisla, da sta morale lokati zdrsvallks pomožl v« bolnlei. Policaj josspb Slsveas js posneje pss ustrelil. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NASO D NE PODPORNE J*pNOTE LASTNINA SLOVENSKf NAKOPNE PODPORNE J&NOTg oglase* po typ***. Eefcepisi - — vrsšsj». _____________ ») 9*40 m- lato, »3.00 « po) bÜM CbfcuP ia CSfltro $7J60 sa lito, $8.76 u pol UU. lo u iaotem- u rm. kar ,1»» »tik * liaUMp: W74« a. UA AuTfv^r —sfc b «TÄE ENLIGHTENHENT rr~ ^^ ^ Athrcvtlsing veto* on >fr-m«nt j—i Bnfijsiyjfi| ly Ubs Subscription: rj United H ta tas Chicago) and Ganada *jOO par TED KVeMPB ■WWMM. « fOTTM I« " aäaao! KAKO KAPITALISTI INDUSTRIALIZIRAJO JUG ? AUtmma Power (wmpanija pfotevaja in oddaja elek tritoo silo. Njeno podjetje nosi le tedaj lepe dividende ako ima veliko odjemalcev električne sile. Odjemalci, ki rabijo električno silo, ne štejejo veliko posamič, da nekaj štejejo jih mora biti že fcradno število. Tovarne so glav ne odjemalke električne sile in tvorijo glavni vir dohod kov za kompanije, ki proizvajajo in oddajajo električno silo. Da se na jugu zgra4f veliko tovaren in Alabama Power kompanija dobi v$ko dobrih odjemalcev, je pri čela agitirati na poseben način za zgradbo tekstilnih to-varen. Najprvo je vabila severne tovarnarje, naj se pre selijo na jug, kjer delavci delajo za nizko mezdo in je delavnik dolg ter ne godrnjajo, ampak so Zadovoljni z vsem. Ko je U propaganda izvršila svojo nalogo, je kompanija pričela agitirati; da deset mest zgradi po eno tfkstilno tovarno, vee tovarne pa tvorijo skupaj en sindikat Kompanija seveda ne misli, da bi bik» te tovarne lastnina mestne občine, kajti to bi bilo uvajanje občin skega socializma. Ampak kompanija nima rtič proti temu, ako se zberejo kapitalisti in v vsakem mestu zgrade po eno tovarno, mestna občina jim pa svet, na katerem bo zgrajena tovarna; podelf zastonj ali daruje. Stvar je iek> vabljiva, ampak ima eno poteikočo in ta je, da vsako vreteno stane 172. To pomeni, da je treba precej kapi tula» da se zgradi tfkstuoa tovarna. Seveda se dobe severnih tekstilnih tovarnah stara vretena na prodaj, ki bi stala po «8 do $4. Stari stroji pa porabijo veliko sile, vržejo pa malo dobtóka. O tam se je lahko vsak prepričal, kdor je kdaj kupil kakšen star stroj za produkcijo v industriji ali pa v poljedelstvu. Ako se pa kupijo samo nova vretena po $72, ne bo prva leto dobička. Ako bi bila vretena po $20 ali še manj, tedaj bi se produkcija v tovarni toliko obnesla, da ne bi bilo izgube. V danaénji kapitalistični človeški družbi se pa producirá za profit in ne za ljudske potrebe. Ampak $72, pravijo ljudje, ki imajo precej dolarjev, je pa preveč, a¿$qyvem letu rie bodo delnice vredne še polovice glav- 1 Zahvala za Harwick, Pa. — Vimenu dru-utva ¿t. 410 &NPJ «e najlepše zahvaljujem vaem, ki ao nam i r.Hkoeili na pomoč v teh rt-s-nih časih. (>d konference iz Ca-i "nflburga amo prejeli V pomoč ednini atavkarjem $50, f) brat John. Terčelj pa nam ja poalal Poleg tega ao nam poslali od društva fit. 2IS SiiPJ vaoto 20 in društvo it. 602 HB Z iz Verone, Pa., $? (vaota ni navedena) od akupna veaelice, prire-ene v pomoč atavkarjem. Val darovi ao nam dobrodošli ter bi-i pravično razdeljeni med naše brata in Hrvata stavkarje. Srčna hvala vaem! Na društvenem polju ne zaznamujemo nobenega napredka, kajti pest kapitalizma na« tlači tlom in beda naa obiakuje vedno bolj in trka na vrata vsled dolgotrajne stavke. — Tu je premogovnik, last Harwick Coal m Čoka kompanija, ki je do pro-Alega 1. aprila obratoval unij-sko, nakar je bil zaprt približno mesecev, dne 22. septembra pa ja začel obratovati pod odpr- 0 delavnico. S produciranjem premoga pač nimajo uspeha, lahko se pa pohvalijo s skebi. Čudno je, da se dobi toliko ljudi, ki sami. ne vedo, da odjedajo kruh sebi in o-trekom. Se žalostnejše pa je, da se med temi garjevci dobe tudi Slovenci. Od nalaga društva se je izneverilo $ članov. To je pač žalostno. Kdo drugi je kriv, da moramo stavkarji trpeti pomanjkanje in preživeti v mrzlih barakah ako ne «kebM Pro-Šlo jesen ao prišli šerifi a svojimi pomagači, meseca novembra, in so nam pometali v dežju 1 p mrazu naše pohištvo na cesto. Stavkokazi so bili tega dogodka zelo veseli in z rokami ploskali, češ, to je prav. Ti siromaki nevedni pa ne vedo, da imajo na čelu za vedno vtianjen pečat skeb! Apeliram na vse rojake: Dr žite se stran od tega umazanega dela, da bo zmaga na naši strani! Pozdrav itavkarjem in članom jednote! Martin Praanikar, tajnik št. 410 8NPJ. v Milwaukee sem i-slišati krasno petje aprej," ¿enakega pev-kluba In dsugih v znani SST dvorani. Nastopila sta skupno zbora Danica in Zarja v ven-čku narodnih pesmi. Užitka sem Imel na tej priredbi več kot sem pričakoval; petje je bilo dlvno. Tudi naš mladi naraščaj se je prav dobro ponesel. Zvečer je bila vprizorjena igra 'Poalednji moč/ ki so jo igrali člani društva "Lilija." Rojak Shartz je Izvrstno nastopal v Sploh je bila igra bro igrana.« Njegova (Ji Koren) je prav pridno atipgla svojemu nervoznemu molu. Zaljubljeni parček PHI pomagal! I uri žalosti. — Dragi v t Monakovaki zdravnik, filozof in okulist dr. Maks Kemmerich 11 način brat pri* rano si se ločil od nas. Sporni-¡Je imel na Dunaju predavanje o njali se te bomo do groba. Re-1 načinih, ki omogočajo gledanje šil si se trpljenja, sedaj pa počivaj v miru bi hladna naj ti bo ameriška gruda! Žalujoči ostali: Mary Loša-vee, soproga s sinčkom; John, Jacob, Tony Ün Mike Luiivec, bratje; Mary in Mana Lužavec, sestri, in več I vee. v bodočnost. Iz njegovih izvajanj, ki ao v mnogoéem zelo za-podajemo. naslednji iz- I Najobičajnejši I zanesljivih načinov it »je veže, redki« ledanja v m VRvruaasn m Ljudi, ki sanjajo o resničnih dogodkih v prihodnosti; je Haflwood, narod pobrine, da prispeva «n L^^, ^ joe Jbraj. " pomaga, brez onega, kar so pri- V80t0 fl04 Bmo razdelili m sUjeni plačati potom n|J*l0VC najbolj potrebnih članpv. organizacije, to je, mesečni a-|mamo dovolj izrazov, da bi jMgHSi^ | Vsak U Mft}* 'iff^^ovS parov čev.|d4, ^^^ leta 1911 knji.|>mp>k Vaa^S1 tli kova, go o prerokovanjih, so jo učenja- mm. j odklonili kot neznanstVeho. veda ja«ovj|M Novica iz Geadnega mesta.| ^ lt ***** CHyi*: Pred nedavJ lutjjivost pri nhn je bilo poročano v "Barika-1 \6khp\ da je gospod fajmošter in astrologija Cerne suspendiran pri katoliški ta dve drugi metodi za pre-l iednoti za tri mesece. Na&John| bodočih dogodkov. -^tDeCman, predsednik gl. porotne-] življenje sliči grsmo. ga odbora K. 8. K. J., jo Pa , , plošči, ki jo Ob našemjkel: "Prav hiu je. Tega je kriv | rojstvu io čisto izdelana. Astro^ brinjevček." Par dni potem je nas uči, daaledi vsaki »e-Mzborovala tukajšnja rudarska! I srečni dobi Sivljanja srečna do- unija št. 1035 U. M. W. A. in iz-se ba tako, kakor zavzema lego n*|Wjučila Johha Dečmana za .99. bovih. Zorko. veseuem. | nogt kot nekaj r na primer , divjaških plem iz ca* mmm Hiromantija Naše razmere. | I.angeloth, Pa. — V tukajšnji tovarni, ki je last AMZ A C dru-ibe, je uposljenih okrog fiOO de-lavcev; tovarna obratuje s polno paro. Dela se ne dobi in vsled tega ne svetujem nobenemu sem. Omenjena kompanija laatuje tudi svoj rov, ki je bil zaprt od . aprila pr. U nakar ga je odpr-a 26. februarja letos s skebi, ki ih prav pridno vozijo skupaj, majo tri hiše, kjer so skebje »a hrani in poleg tega je še 12 skebskih drutin, tako da dela pedaj ie 140 skebov v rovu, a premoga le ni na površje. Ker sem uposlen v tovarni, imam večkrat priliko govoriti s temi garjevci. Vaak pravi, da ko sesment, ki je $8.75 do $4 76 na LogU zahvaiit| vsem;kI 80 ^ srečnih zvezd po nek^ ^času let Oliha vkup štriha. Zraven mesec, stavkarjem v bedi. Uevali, da smo dobili tako po- vedno- srečna zvesda. Astrologi- spada tudi naš sprijeni študent. Tu ao se jugoslovanska pod- moč> prepričani pa bodite, da «na prerokovanja zadenejo v ki bi tudi rad kuharico. - ran porna društva odločila, da prire^ gte siromakom sta v-1 najboljših slučajih z »0 do 85 you beat It? _ de skupno veselico, katere čisti karjem in Hjih malikom. v bo- odstotkov nastop kakšMga do- dobiček je namenjen v pomoč do6e 8e VA8 ^mo spominjali in [*<>&*• Najboljše prerokbe so ti- Uljudno vprašanje, stavkarjem v Ohiju,. Penni in tudi pomftgaiif & boste v takšni «t«» ki zdruiujejo uspehe astro- Urednik "Amerikanskega Slo' Koloradu. Stavkarji so potreb- potrebi. Mi upamo, da bo iallMMl opazovanj in jasnovide- venca": Ali bi bili tako pri-ni naše podpore, kakor je bilo boj- kmalu končan in zmagt nja, kakor jih najden» na pri- jazni, da bi pojasnili v vašem že večkrat povedano. Naša dolž- nam ¿e «igotovljana, ako bomo mer v Prerokovanjih Nostrada- listu sledeče: Ali je res, da je nost je, da jim prisk6čimo na mo?li vzdržati. cTbi nas vi ne mft» J® nekaj staftfeij prej u- bil zadnjo soboto (v postu) pleJ pomoč kolikor jim moremo. Za- podpirali, bi wii ie podleglil **nil Napoleonov in Zat0 katerih prerokuje usodo celih I vendar ne boste zamolčali tega je bilo nekoliko rojakov, ki niso naj ^^ da je tu največja[nar0 marca gm0 obdržavali jukcij. Kdor zasleduje »godovi- telinčki ne .morejo skočiti višje čistega dobička $755.22. Posla- Lhod v Unlon dvorani. GUvni «o, se lahko prepriča, da je v kot na mizo I Ce bi mogli sk -li smo $»00 na P» O. Relief ko- govornik je bil John Brophy. Od življenju slehernega naroda 2a^ člu na streho, se bi gotovo ubili mitej, vso|a $165,22 pa je na- zažetka je bilo vse mirno, proti M«tna doba raznih vojn, nesreč fo bilo bi jih škoda, menjena stavkarjem v Kolora- koncu pa je udrlo v dvorano 10 itd., ki ji sledi zopet ista dolga * « • du, ako s« bo izkazalo, da so po- j državnih konstablerjev, nakat I doba blagostanja. Na podiagi te I Številka trinajst, trebni, da niso vsi šli na delo. V he nastala pravcata zmešnjava, perijodičnosti je prerokoval Me- žalogtna vegt. Sekemu stav-nasprotnem slučaju bomo po- Aretirali so Brophyja in neke- wes leU 1S96 za leto 1904 rus- kujočemu j^hu v Ohiju se j« «lali še to vsoto kamor smo ga drugega govornika ter ju po- ko - japonako vojno, a, za leto o-L^, trinajsti otrok Družina prvo. — Sledeča društva so so-1 stavili pod $1000 jamčevine.|koli 1920., konec druge v€«ke|je ^ , aUfekt ^^ dobi $15, gre proč. Kompanija jim vae obeta. Ako ne bodo hoteli delati v rovu, pa bodo dobili delo v tovarni, samo da dobi ljudi. Posebno rada ujame v svoje mreie ošenjene. Kompanija da tudi vse pohištvo in druge stvari, ako hoče akeb imeti ljudi na hrani. Rojaki in člani SNPJ, nikar ■• poslušajte agentov, ki vas nagovarjajo v Langeloth, nikar jim se ne da)te ujeti na Umani ee. Ne samo da je atavka. ampak je rov tako alab, da je bolj podoben kamnolomu kot premo-gorovu. 25 let aem kopal premog različnih krajih, pa tako sla-bega rova Še nisem videl kot je Pozdrav vsem Čitateljem Pro-svete! Anten Škafar, član št 241 - SNPJ. delovala pri skupni zabavi: št. Tako je! Ako pride človek, da vojne. ig katerimi je neBrečni oče po- 114 SNPJ, Roundup; Št. 132 pove resnico, pa ga zapro. Dr, Kemmerich je govoril o t Pravil številko trinajst, niso za SNPJ, Klein; št. 88 ¿J8KJ, " Ko to pišem imajo skebje po- svoji posebni metodi zgodovin-1^ti». —Ogorčeni sUvkar. Klein; št. 884 HBZ, Roundup; greb. Neka stavkokaška žena I skega preračunjanja dogodkov, * , # in št. 65 HBZ,-Klein, Mont. — jf IU v prostovoljno smrt s ki ee opira predvsem na paiholo- Da^ a iarme Iz tega se vidi, da lahko mnogo tem, da al je pognala kroglo v gično dejstvo, da se močne oseb- ' ■■ več atorimo zdruieno, kot posa- prsa. Bila je na mestu mrtva. nosU in narodi po težkih bojih Je,k^.#€ J® mezno. Lahko smo ponosni na To se je «godilo ravno na pla- še ¿»lj dvignejo, dočim ^/J.VVlZ naš uspeh poleg ostalih narodno- «lni dan. Vzrok, menda ker je propadejo. Po te j. metodi je ob-8^^; f^T. «ti v tej okolici. Sedaj pa so mož prinesel prazno kuverto do- javil že leta 1913 prerokbo o u-L8.e 8 tudi ostala narodnoetl uvidele mov. Pozdrav stavkarjem in I sodnem atentatu in o veliki voj-lu' ~ potrebo skupnega nastopa, pa članom jednote! — lni, Id mu bo sledila, po kateri bo. _ , ho «e odločili, da prirede kon- Anton Bogataj, pred. št. 400 Avstrija razpadla. Ala, val v Chicafo!_ cert dne M. marca v lati dvo- SNPJ. __Zgodovinarjem je na razpola- * ** rani kot smo imeli ml veaelico.| __ goTdruga metoda, ki jo jo iz-1"*»*** M V8e ČUvneJ" M Ko sem dne 1. marca sapu sttl nekdanjo indijansko vattl| co. imenovano Čebula, ki j« danm S milijonsko mesto Chi-eagn. sem ae podal v drugo nekdanjo indijansko vasico — Mil-iraukee, ki baje Indijanski pomeni: rodovitno. Vasica Cebuls je menda dobila Ime radi «bitega čebulinegm trsja. ki je pokrivalo močvirnato površino današnje 'Sodome In Gomore.' Ves dobiček je namenjen etav- "Vernica" ae jeal. kar jam v pomoč. Mi smo skup-1 Woodward, Iowa. — Pobe se| no priredil zabavo v Imenu lJu<,j«» UMW unije. nM n^ški"baron St^m^-I^J ^ Id podpirajo" ter prirejajo j S^iSiS^ odkrfl ^da konvnnclje tSA^** podpornih jugoslovanskih ^pt^S^^v^^hočemo videti ^ kav» a on jo prirejajo v imenu hov^ini ^o pa ^daj ^ let Po ^metodi in da- ?«0' ^ta naj pl^a sM in,j-odbor. ^S^ ~^in ^ s-irlnji k< * W Ar^-d pragorori. Gllbert, Mtnn. — Tuinega sr-l™— - *.....Ižitvijo vseh nemških detel, in pa I v eni državi. ca naznanjamo sorodnikom, pri- svetovno vojno, ki se bo vnela Tisti, ki sebe ljubi, ne msrij jateljem In znancem, da j. dne| £d£ ««■ «Jf H-1»^ ^ .ta ,J motijo. SUvim glavo, da Krist ni v P®tih letih- Po ^ voini Dva moreU ne moreta vladati ] 1. marca preminul naš ljubi brat Joe Lužavec v najlepši sta-, . . roeti 81 let. Vzrok je bila srč- ¡^f" , J__^ ^ 3 m. M «j, ^n Daj In pomagaj tistim, lega dovolj, ki | stal povsem nov položaj, vsaj v eni hiši. [ta Nemčijo, ki je predavatelju Žena ljubi moža, še iz razumljivih vzrokov najbolj j njegovo premoŽenje. bolj P" marca po civilnem obredu ,„« bibikTod tlih^«' veliko-" ^ <» o baterije najobšir- tudi sebi verjame ŠT govoril Vojna ^e bo kon- Lažje je no.it, suh dežnik kot in Znancev? ^^ Ld ter dajejo za odve«> ^^ h ^ Atils. Pokojni je bil član drušlva j^- trm^^^iMn ^^^^ ^il inii^ - Sok« št 20 SNPJ KI v Minn r*** ? »aiivalO smeji in , . « ^ ^ V A! ^»T RumunHki kmetic* «o kotnim»-« {tajen je bil vvil pSinn Z ^ ** »>1 m ljudje aponv I ^^" ^"T0 1)0 ^ dlkJ ^ S lica m ^bnih ^^^ Um|t*tur,-vetovneg» miru med raz njih grehe bo i-]1**» kI iih več n« bo, če-i Pred 15 leti je prišel v Minn*-h**™^*11' ^ V9"" w Hm-«* ^ n^^iu o. Imij soto. Udeležba pri pogrebu jot** »Mi * W^A lmkazsla, da je bil priljobljcn pri mnogih. Zaposlen je bil v rudnikih ves Čas njegovega bi vanja v Ameriki. Pred šestimi I vstal. — Venska v mil Ml. LISTNICA UREDNIŠTVA. okrnim Bukarešte. 22. «fefca. -• VlnMIla Bratianu je ^ danjemu materialističnemu u^jnes ^ i* rumun', troju človeške družbe in mate- lan«uk* v zvAV NARODNI nUVNti H BK opozicija je v narodni skupščini dvakrat zaporedoma stavila "nujen" predlog «a izvolitev komisij ki bi naj preiskala srednjeveška razmere t beograjskih policijakih zaporih, imenovanih "Gtawuaía". Skupinska večina pa'je obakrat predlog odklonila. Človek bi se nehote vprašal: Za kaj pa inti gospodje, ki sedaj tvorijo manjšo, 02. opozicij* niso tedaj ni-¿esar podvzeli proti nekulturnim razmeram v Glavnjači, ko w bili na vladi? Stvari, ki se gode v Glavnjači, niso od dane« in ne od včeraj, ampak so stare in gospodje so davno že vedeli zanje." Ampak sttfár je takale: Kadar je Miha na vladi, takrat so Jartfz škandalizira, kadar pa je Janez v veCtoi, tedaj Miha zabavlja. Obá pa sta sicer ene misli ter ene volje. Današnji opoziciji je ravno tako malo mar, kaj se godi v Glavnjači, kakor Vladni Večini ¡C0 Ico nava v tem porotnem Nasedanju v Novem mestu. Pred porotniki «e je moral zagovarjati Jofte Tajčman, rojen 1. 1871. v Buši^ nji vasi, pristojen v Suhor, ože-njen, posestnik v Bušinji vasi St. 16, še nekaznovan, obto: hudodelstva uboja in presto] zoper telesno varnost. Med rodbinama posestnikov Marka Stepana in Jožet* Tajč-manda iz Buiinje vaai je vladalo že dalj časa napeto razmerji. Pred leti je hotel feže Tajčman ni Radte poHtAti cerkovnik vaške podru«. in nasprotno. Z$Ka, zahteval od Makjumav bil minister, zakaj ni Prihičevič zahteval, da se kulturna sramota odpravi, ko je bil v vladi? Recimo, da bi se bila pred kratkim akcija za koncentra-f^^?^1 cijsko vlado posrečila in bi bite tudi sedanje opozicijohalne stranke prišle v vlado; ali bi v tem slučaju tudi kmečko-demp-kratska koalicija stavila enake prepričani amo, da tako mislijo, se zelo motijo. Sajl ni g. dr. Korošec tako aeb pobo-ien, sicer mj bi on Ukega resora niti sprejel. V španski inkviai-cjji so duhovniki še vse hui < funkcije izvrševali in g. Koro-lec bi brez dvoma bil sposoben, aa bi igral kakšnega Arbuesa ali Torquemada, če bi takf časi zo-t prišli. Samo sreda, da ne odo prišli, sicer bi se namesto »pernic danes socialiste t*r omuniste žive cvrlo. poškodbo prizadejal po vsej verjetnosti z urezom sekire, kar kale oblika udrttne. Obdolženec prizna, da je vrgel sekiro Francetu Stepanu v hrbet, odločno pa da zanika, da bi bil z njo udaril Marka Stepan« po glavi. Izgovarja se da jc le-tega s kolom pobil na tla eden izmed njegovih ainov. Tudi Jože Tajčman ml. dopušča mol-nost da je enkrat s kolom zade) Marka Stepana. Anton Tajč man pa izrecno navaja, da je or pokojnega s kolom udaril po gla vi in pobil na tla. Priče Franc Stepan, Franc Draginc, Marija Udičeva, An« Ambrošftčeva, Marija Kraševto I'boj v tio&nji vaai. Dtu> 1 marca se je vršila zadtija obrav-l^*/ KaUrin* Jakličeva in Tere- predloge? t ■ 'i, -.3 ne! Toda k stvari: • Važno je, kako odgovorni ministri odgovarjajo, oziroma zagovarjajo proslulo Giavnjačo. Sicer pa ne gre samo za tiste srednjeveške turške zapore v Beogradu (Turke so namreč pred 50 leti spravili iz Beograda, ampak turške razmere so ostale tam še do danes), marveč ¡/iv za sistem, ki vlada več ali manj po vseh južnih krajih naše države. Kaj, pa se vse ne godi v južni Srbiji, v Vojvodini, v Bosni in Hercegovini; pa tudi. še drugod in prav so imeli tisti, ki so naglašali» da se hoče polagoma napraviti iz cele države eno samo €lavnjačo, namesto da bi se tisti beograjski slBtem čim prej odpravil, ki ne dela najmanj časti ljudem, ki imajo vedno polna usta "svobode", za katero so se pa le borili. Toda taka svoboda, ki daje policiji na prosto, da počenja z ljudmi, kar ji se zljubi, je Vendar ironija. Ako se je našel vendar poslanec v narodni skupščini, ki je izjavil. da ga je sram, da je tukaj, potem se temu ni prav nič čuditi. Tem bolj pa M je čuditi kaj sta rekla oba notranja ministra. Prvi je rekel, da ne od-Kovarjajo navedbe poslancev resnici, v kolikor pa odgovarjajo, pa on — minister i— kriv, ¿•♦•š: točdela "tajna" policija, Id se odteza' moji kompet«nci. Malo bolj po policijsko je odgovoril sedanji minister policije, ki je tudi zanikal trditve, ki «o bile dokazno navedene. G. dr. Korošec si je zatisnil obe očesi. On je tudi branil svojo beograjsko policijo, vendar paj «e mu to ni popolnoma posrečijo. zato je izjavil, da je policija M policija, ki je povsod enaka. S tem je menda hotel reči, da on ni sklican, da bi odpravljal »tare «istem«, ter da bi uvajal kulturo na Balkanu. 8 svojim odgovorom j« mož pokazal, da ni nič naučil in ničesar poza da je ostal sam a|bi«vest In da je vreden drug svojega du-hovnega brata, prelata Selpla, ki je rekel: "Nur keine Milde fuer die Arretierten." Ta Seiplovn krilatica je ie rodila obilo sadu. Več rlenettisočev Je od tistega 27. julija lanskega leta iz Sei-Plove cerkve izstopilo in več de-■«•Uinočev je vstopilo v Markso-vo "cerkev", ki je tiva vera, Vera v socializem, ki bo pomettl * vsemi Seipelni In Korošci. Jugoslovansko ljudstvo si bo ir.oralo pravo in resnično svobodo Aele izbojevati. Dr. Koroiee je postal minister policije, zato so eni mnenja, da dobe sedaj policaji namesto ptndrekov rošne vence. TI ki ko je Bice' kar P® ** »roprečil Marko i^viP ki je imel pri vaščanfh več ugleda. Od tega časa dalje je mrzli obdolženec Stepana, mrzili in sovražili pa so se tudi [I % Dne 27. oktobra 1927 zvečer sta obdolženčeva sinova Jože hi Anton napadla in začela pretepati Antona Stariho. Med potepom se je pojavil Franc Stepan, sin Marka Stepana, ter pomiril razgrajača, ki ju je potem oče s kolom spodil domov. Naslednjega večera sta se Jože in Anton Tajčman «nesla zaradi tega nad Francetom Ste-panom ter ga pretepla. Pri tem sta'mti razbilo uro, *i jo je nosil na zapestju. Ker jima je napadeni ušel domov, sta fanta vpila pred hišo: "Auf biks, pod-oficir!" Franc Strpan služi namreč kot podnaredrilk pri roja-kih ter je bil takrat na dopustu. Dne 29. oktobra 1927 popoldne je Jože Tajčman ml. pokH-val streho pri poseotnki Marjeti Zlogffrjevi. Franc Stepan se Je podal k njemu in zahteval naj mu plača uro, ki mu jo je razbil prejšnji dan. Za njim sta štn njegov Oče Marko Stepan in posestnik Marko fiuklje. Jože Tajčman ml. in Franc Stepan sta se na strehi nekaj čas» prepirala, potem pa zlesla vsak na eni strani strehe po lestvi na dvorišče. Medtem se je za oglom hleva pojavil najprej Anton Tajčman s kolom v roki, za njim pa obdolženec s sekiro, Stari Stepan, Id Je bil brez vsakega orožja, je Antona Tajčmana pozval, naj odloži kolec, da se ne bodo pretepali. V tem trenutku je le prišlo do spopada. Jože Tajčman ml. je udaril s kolom po Marem Stepanu, Anton Tajčman p* po Francetu Stepanu, ki ja sabljo ter držeč jo k tlom, mahal pred seboj, da bi Obdolženec Jožef Tajčman st. je nato s sekiro udaril naj prej po otarem Stepanu, jda se je na mestu zrušil na tla, p* zagnal sekiro v; Franceta Stepana, da rair ja pretoka!* bluzo in ga ranila na led jih. Zatem so vsi trije Tajčma nI zbežali. Umirajočega starega Stepana so sosedje odnesli domov, kjer je drugo jutro it-mm, r **$-.>i Ob priliki raztelesenja Stepa-nove trupla ata zdravniki izve denca našla na glavi tri poškodba: prvotna desni temenici, kjer Je bila lobanja v obsegu o-troške dlani 2 do 8 cm globoko udrta. drugo nad levo temenko. kjer Je bila lobanja na več me stih počena, tretjo pa na zaglav Ju, kjer sU zdravnika na desn strani zatHniee ugotovila cm dolgo razpoklino. Zdravnika sta bila aoglasno mnenja, da Je zadnjo poškodbo r zvezi s prvo ter d* sploh n bila povzročena t zunanjim darcetn. Kost Je na počila le zaradi silnega udarca, ki Je imel za posledico prvo poškodbo. Dočlm bi bila druga poškodba lahko ttritadtU tod • kolom. Je to tretje poškodbe Izključeno. Iz sta izjavila, da Je «to- zija Žlogarjeva pa izpovedujoč soglasno, da je obdolženec Jošel ajčman udaril Marka Stepana sekiro po glavi, da se je tako.1 zrušil na tla. Iz izvedeniškegi izvida in mnenja pa sledi, da je edino udarec s sekiro 'Imel st posledico smrt Marka Stepana. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji, od teh eno gled« uboja, a druj.ro glede lahke te poškodbe. Prvo i vpraša nje ao porotniki potrdili z 11 glasovi, drugo soglasno. Na .podlagi tega krivdoreka je bi) obsojen Joše Tajčman na tri le težke ječe, temnioo na dan uboja ter na 4000 Din. odškodnine. •• :!«• > - rt na koea. V Ljubljani ji podlegel težki operaciji na ušesu profesor na realki Adolf Robida, brat psihijatra docenta dr. Ivana Aobide. Pokojnik je bil odličen šolnik ter uvaševan pub lictst. Bil je tudi strokovnjak «tenografiji. Kot tak je 1. 1921. sneta vil slovensko steno-grafsko Čitanko in samoznake — Na Sv. Petra cesti Jo umrla vdova dimnikarskega mojstra in pocestnica Marica Stridjova. rojena Pressinger. — V občinski Hiralnici v Hrastniku jo u-mrla 85-letna starka Marija Dušova. ■ • - < Pismo iz Trsta r 19111V 14 11 91« (Izvirno.) Trat, 1. marca. Trst se nahaja danes pod fašističnim italijanskim režimom kar dajo mestu popolnoma dru gi vide«, kakor ga je imel Trsi >e pod avstro-ogrskim režimom pred desetimi leti. Z nastopom inančno-ROHpodarske. krize v tali ji, posebno pa na periferij! tali je, to je v Julijski Benečiji, kjer prebivajo Slovenci, oo sr življenske razmere zelo izpreme-nlle na slafafe kar pa Je seveda najbolj občutil le Trst, kot glav-no in najvažnejše zatočišče vsega primorskega tivlja. Sicer Je bflo mnogo prizadevanja od strani merodajnih činite-jev, ali izboljšanje se nI moglo zvršiti predvsem radi tega, ker jo vsako reehio izboljšanje oviralo fašistično gibanje in pa vedno večji teror. Tako morem brez vsakega pretiravanja trditi, da se «Muk vsemu prizadevanju tržaških uradnih in nearad nlh krogov, državne kakor tudi metttne tržaška uprave ter go tovo tudi predstavništva Mistične stranke, da bi se stabiliziral gospodarski položaj, položaj nI prav nič izboljšal, teipveč ■poslabšal, tako, da je danes Trst — najdražje mesto vivoej Italiji. Ren Je sicer, da Je v evropskih mestih draginja v splošnem vedno postajala večja, ros pa Jf tudi, da so so v nekaterih krajih razmere stabilizirale in po stale zopet normalne in da #0 Je položaj dvignil nad nivo, kakršen je bil še prod svetovno vej* ao. Sedanji kafritalističcn gospodarski red Je krivtten in to dejstvo se najbolje čuti bal Julijski Benečiji in posebno v Trstu, ki Je že zapisan goqp> darskemu propadanju. V Italiji so vedno huje čuti depresija, to pa posebno radi t*fa, ker vlada fašističen režim Draginja narašča z vsakim dnem. brezposelnih Jo vedno toč, stanovanjska beda se čuti v vedno večji formi. Iz stati-stitičnih podatkov o življraskiH razmerah v vseh večjih italijan-iikih mestih Je Razvidno, da Je Tmt Izmed vseh mest najdražje meeto. kjer oo draginjuk* razmere najslabše in kjer so naj-bolj občuti socijalna kriza. — O Um dejstvu ao v zadnjem času pečajo vsi morodajni fak torjf v Trstu poaelmo p« šc trtaAke časopisje, ki ugotavlja, da leži glavni vzrok tem pogub, rim razmeram v dejstvu, da ae draže stanovanja. Tako Iraga stanovanja, kakor šo baš Trstu menda niso nikjer. Pa te nI prav nič bolje. ^Stanovala se kljub ostrim vladnim u-crepom podražujejo. Seveda pa ni samo vzrok živinskim razmeram v dragih itanovanjih, temveč tudi dru-rod. Je še en važen faktor in je nabava hrane in obleke. Tudi v tem oairu je Trst skoraj lajdražje mesto v Italiji. Ce->rav je Trst luka in zelo pro-netno mesto, vendar je obleka, irana in druge podobne stvari iosti dražje kot pa y ostalih nestih, ki pravzaprav niti niso >reveč na prometnem kraju. Pri vsem analiziranju in filozofiranju italijanskih fašistič-lih liatov v Trstu o iivljenskom vprašanju tržaškega prebival itva pa se izkazujejo ti kot zelo ^spretne. Oni scrazaežno ba-ijo s temi probkffni in iščejo /se povsod vzroke neprestano aatoče draginje, vendar pa ul-cakor ne posežejo tjakaj, kjnr j resnici in vsej goloti leži pravi /zrok tržaške, gospodarske in Vcijalne mlzerlje. Ta vzrok je 'ejstvo, da vsa Italija smatra .'rat in v obče vse slovensko Reka nekoliko na boljšem, vendar pa je teško dvomiti, da ne bo padla tako, kakor je v teku povojnih et, — padel Trst. Trst, Rek« n oploh vso "nove pokrajine" »o ttaliji pač odveč, nnmnč ¿lovni Italiji. Pridobitinl dji pa istotako. Tudi v politlč nem oairu pa fašisti tudi no morejo bog ve kaj profitirati, ker imajo vodno manj zaupanja in ker tudi našo probivalatVo ni dovzetno za vsakovrstno fašistično novosti. V splošnem pa prito| ja iz vsega toga neizogibna posledica: počasno ali sigurno go spodarsko propadanje novih pokrajin, raatoča draginja in InhU. H Ce bo šlo v takem tempu naprej, jo sigurno in nič pretirano, če izjavimo, da bo tu — kmalu počilo. DS7HC UrCTI OV^1 NA MKDR{SKAIUKM M: IHISLOVI OD int/w\i. 0A DKPAKTMUNTA. Ha gias j« prišel ob čaau hoaia tlj In zapletjajev z Mehiko. Waahington, D. C. — Državni «iopartment naznanja, da ae Ro l>ert E. Okla, dršavni pod tajnik poslovi od državnega dopt. v tem letu. Olds je prišel na glas mesecu novembru teta 1926, ko je skušal na tajen način pridobiti čaaniške agencije, da naslikajo mehiško vlado v takih barvah, da ona kuje boljševlško zaroto v Latinski Ameriki. Ob tistem času Je dršavni dO» l»rtment Iskal pretvezo za koma ndiranjc mornarske pehote v Nikaragvo, da zdrobi nikar*-Kviško revolucijo. Olds jo pozval skupaj gotove čaaniške poročevalce in jih je informiral, du mehiška vlada skuša ustvariti boljšcviško hegemonijo na zapadni zemeljski polovici. S takimi fantastičnimi pripovedkami je kasneje prišel Hoarst. Toda zvedene! so dokumonie, na katerih je Hearst gradil svojo pripovedko v avojih listih, proglasili za neroden fal&ifikftt Državni department je vedno izjavljal, da nI nikoli videl teh lalslflkatov, ampak nikdar nI razložil Oldsovlh sanj. Ita- Amrrika naj kupi otoke—pred-mffjlh ugrabi. l^ariz, 2f marca. — Pariikj tednik 'i/Illuatracion" priporoča vladi, n^j ponudi francoaku sapadnoindijake otoke na prodaj Združenim državam. Anglija in Holandija naj store isto, če so pametne. Danci so naj modre j-ši, ker ao te prodali avoje Vir-ginijsko otočje. List piše, da bodo Zdrušene države še to stoletje -svetovna velesila, ki prej-alialej anektira omenjene otoke a silo. Zato Je bolje, da Francija danea dobi nekaj milijonov dolarjev aa otoke. Ako bo Čakala, Jih bo morala dati zastouj. liandltje terorizirali ženski In odneaH 910,000. Chicago. — Trije banditje so v sredo vstopili v stanovanje Robert McLaughltna, 0414 N. MapIowood «ve., in i revolverji terorizirali Mcl«aughlinovo ženo, ki je ležala bolna v postelji. In njegovo služkinjo. Banditje so preiskali vse kotičke v stanovanju in odnesli denar in drug« dragocenosti v vrednosti $10,-000. — Roparji so pobegnili v avtomobilu, ki jih je čakal pred stanovanjem. Močan potre Mexico City, 22. lan potresni sunek, skoro dve minuti, KnI glavno mesto in deželo do Vera Cruza. Oaleparjenl hrvaški delavci. Gary, Ind. — Trinajst hrva- ških jeklarskih delavcev je jega doma, 800 Oakley blvd. No- sredo dalo 241«tnemu Andreju Bogdanoviču mezdne Čeke v skupni vsoti okrog $1000, da Jih zmenja. Fant je odšel s čeki in nazaj ga ni več. Hrvatom se sa* nja, da je šol v Pittsburgh, Pa. I4ndbergh dobil kongresno medaljo. VVaahlngton, D. C. — Prod sednik Coolidge Jo v sredo pripel Lindberghu kongresno Častno medaljo, ki jo najvišjo odlikovanje v Združenih drŽavah. Enajajt delavcev ubitih v Nemčiji, Berlin, 22. marca. — Enajst delavcev je bilo ubitih in sodem ranjenih, ko jo včeraj šilon vi har podrl stavblnsko dvigalo ' Muockonborgu._ Kitajski general umorjen. Tientain, marca. — Gene ral Cong Sao Tse. bivši vojaški governer v provinci dansi In zaveznik )>ekingsk«ga diktatorju Cangtsolina, Je bil včeraj tukaj ustreljen. Nov butlegaroko-političnl umor v Chlcagu. Chicago. ~~ }oeeph E^oalto, imenovan "Diamond Joo,M veljak čikaški italijanski koloniji In republikanski railitiCni vodja v ZB. wardi, Je bil v sredo zvečer ustreljen na oeati nedaleč od svo- iSfSB^ffPiSSBBS? s tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je po kratki in mučni bolezni, pljučnici, umrl naš dragi sin in brat RUDOLF BIZJAK. Umrl Jo dne 1. marca 1028 po sodem dnevni bolezni ob pot šil rih v Jutro v «taroeti 1» let. Pvanje V SI URADU & • ■ ■ aranti-vrii pod rojaka Joka Otfpa, ¿lana sdruiitvenaga odseka Slovenske narodne podporne jednota ter člana IZLETNEGA URADA s. m.p.j. • : Mr. John Olip je iskuien potovale« in so mu deiele, preko katerih vas bo vodila pot v staro dotoovino, prav kakor todi jedki, Id jih po teh deželah po Evropi tudi do* leto je prepotoval lep del Evro-si paš ae morete leleti! is New Yorka |7. junija na mo-LIN£ BERENG ARLJI ' Berengaria je največji parnik Cunard Unije ter po veHkssti med tremi največjimi potniškimi par-■■■■■■^BOHK^RH^^^Itv,:' ■ j; Alte se še niste prlgUsili in mislite letos obiskati stari kraj, se nemudoma prijavite, ds vam ne bo žal. če pridete prepozno. < , Pošljite TAKOJ svojo prijavo, skupno . predplačilom v sneaku $*, ter sshtevajt« nadaljna pojasnila na naslov: JACOB ZUPANČIČ, 8ec'y. Ezcursion Bureau 8. N. P. J. MS7 RMgewar Ave. Chicago, I1L Z ROJAKOM OUPOM NA BKRENGARUI! | PtPiMpeMeN^***^^ .........I 'MK' «tili fii^j Kn^ftevna matica S. N. P. J. --mu ■■ 7 pravilno pisaU ta IttaU angtafte? ntzefi ä > atomico", katero Ja isdala in ima na predaj ■ ■■■■■■■■■■■ TF VOJKA Mi SE BLAŽA! •en MM » wiflw no* tej peeakae WUI^e. Im| j. ■ mmU ieMk*> KLOSASB. SUKKB, PUBČETA br*. kosti | s seri* a o. d. as ni M te ti feator «dtoi 1 •