- TEMA MESECA Pot do uspešnega upravljanja s poslovnim rezultatom v hotelirstvu in gostinstvu 2., 3. in 4. stran Aerodrom Ljubljana dober mesec po uvedbi linije Ljubljana London naredil raziskavo med potniki easyJeta - in vsekakor dobil zanimive, a za poznavalce ne presenetljive rezultate Letos je prelomno leto za svetovni turizem • rast bo presegla najbolj optimistične napovedi 6. stran Poštnina platana pri pošti 1121 Ljubljana ;ilSlo,�enija �C>Ž.tVC..JA Ho(s)tel ssedmimi zvezdicami 12. in 13. stran O ENTAR Ko (enoletni) Aerorodom Ljubljana je v mesecu juniju, torej do- svoj delež pa je prispevala tudi promocija preko • ki t ber mesec po uvedbi redne, vsakodnevne linije easy)etovi ' 1 spletnih strani (3,09). proJe pos ane vodilnega nizko cenovnega letalskega prevoznika - NajpO?" 1,eje so bivali v Sloveniji 3 dni (20,28 in tretjega največjega prevoznika v Evropi med. -·"l:r."--'odstotkov iih ie mPrl h: .. --'- -· (vec v letn1·1 program Ljubljano in Londonom izvedel raziskavo, s· k�te-'- ;_ �-,: ', 1i" ,. r.- c.N t5ro je želel ugotoviti, kdo so potniki easy)eta,-k( '-' � liko potrošijo, zakaj se odločijo za Slovenijo L l r-.1,.t&10 R � usttezn\ kVadral OJAN MEDEN • GENERALNI DIREKTOR • SLOVENSKA TURISTICNA ORGANIZACIJA podobno. Re�ultati nika�o'. �i:o presen�tljivi,_ �<� \.\, - -· �-znak » \NCOrNU � ,, da so zloženke »Next exit - Na lepše« že od velikonočnih praznikov na mejnih pa zag_otovo 1zre_dno �arnmIvI, :e posebeJ �a �IstE - 1 _ , O o{N\.i:..N/\ �hodih, da v zloženki in vodniku po stranskih poteh letos sodeluje za slabo pe- moreb1tne skeptike, k1 so dolocen profil pdt�1kov J\'\ .N.,.. O Af'".-c:.st o več ponudnikov, da smo v tem projektu poleg tega letos prvič zbrali dobrih posploševali na celotno populadjo gostov. ··, • •• "{, \\\1 \ '\',. -�S programov na mikro nivoju in tako dodobra razpredli prepleten sistem nacio- Podrob�osti �ahko preberete na stra�eh 10 i� 11, .,. . '.:, t Q RtfU�:.t �ih in lokalnih tematskih poti, da se že več kot 50 odstotkov programa financi- v nadaljevanju pa povzemamo nekaj ugotovitev, Nf I O NON � l zasebnega partnerstva, niso zanemarljiva dejstva. Hkrati pa je potrebno pou- �ri �emer je potrebno p_oudariti, _ da je bilo op_rav- Ni 1.-"-. ,ul�lL O _ - uariti, da v svojem tretjem letu delovanja projekt stranskih poti, kot ga delovno !Jenih 48_6 anket, _kar Je dovolJ _reprezen_�atIven . � . . . imenujemo, presega meje projekta in zanesljivo prerašča v program.vzorec, k1 zagotavlja kakovostne informacije: Anket1ranc1 so v naiveq, men zapravili za name- Konec leta 2003 je ta program usmerjanja turistov in tranzitnih potnikov na stran- V Slovenijo je 33,13 odstotkov potnikov easy)eta stitev več kot 351 evrov (18,6 %), pri čemer je s.ke poti in v turistične destinacije glede na svoje pozitivne učinke in rezultate do- prišlo na priporočilo prijatelja, sodelavca ali so- potrebno upoštevati dejstvo, da je večina anke- bil svojo strategijo za obdobje 2004 - 2006, kar je tudi zagotovilo, da se ne soo- rodnika, 7,92 odstotkov jih je prišlo poslovno. tiranih pripotovala v Sloveniji za tri dni, največji ča z vsakoletnim vprašanjem (smiselnosti) nadaljevanja. Hkrati je zanesljivo stopil 62 % potnikov easy)eta je odgovorilo, da bi odstotek pa jih je za dodatne dnevne aktivnosti v fazo, ko je potrebno nadgraditi obstoječe organizacijske oblike upravljanja in iz- prišli v Slovenijo tudi, če ne bi bilo nizko ce- zapravilo 21 do 30 in 41 - 50 evrov (skupaj oko- vajanja. V dveh letih izvajanja se je namreč kot ena ključnih pomanjkljivosti poka- novnega ponudnika easy)et. li 30 %), dodatnih 8,49 odstotka pa med 70 in zal premalo aktiven partnerski odnos na terenu . tako pri razvoju produkta kot pri Najpogostejši razlog pri izbiri Slovenije kot desti- 80 evri. promociji in izvedbi. Podobno kot pri tovr�tnih projektih, ki presegajo zgolj pro- nacije so bile ugodne letalske karte, ki si jih lah- 60,49 odstotkov sodelujočih v anketi v Sloveniji mocijo produkta in še posebej aktivno vključujejo oziroma bi morali aktivneje ko privoščijo (asimetrična sredina 3,90), drugi ni pogrešalo ničesar, majhnemu odstotku je pri- vključevati tudi sam razvoj produkta, je potreben srečujoči pristop organizacije in najpogostejši razlog je ta, da so slišali veliko za- manjkovalo časa (2,06 %), nekaj jih je pogrešalo vodenja projekta od »zgoraj navzdol« (kar je v našem primeru obstoječe) in »spo- nimivega o Sloveniji (3,74), tretji, da je Sloveni- angleški čaj (1,65 %) in angleško hrano (1,23 %). daj navzgor« (potrebno sistematično razviti). ja poceni destinacija (3,47), velja pa tudi izposta- Kar 92 % potnikov easy)eta razmišlja o tem, da Tako je Slovenska turistična organizacija v tem programu z najbolj aktivnim in viti, da je bilo visoko uvrščeno tudi dejstvo, da bi se vrnili v Slovenijo. konkretnim javno-zasebnim partnerskim odnosom kot eno pomembnih aktivno- t Slovenija _danes popularna destinacija (3,99), .. • Yeč na 10. in 11. str�ni. sti zasnovala sistem skrbništva. S tem sistemom želimo še nadalje krepiti in pred- -:.:."'·- · '''"]S,:�i:::' .- · ·,·:;;;,· · - - ·· .. · ·· ,. ''�\'• vsem nadgraditi obstoječe javno in zasebno partnerstvo, optimizirati izvajalske Izkušnje preteklih let ter odzivj,tako na strani tujega kot domačega povpraševanja kažejo, da je ide­ selitve Slo�slče turistibleborze kot-flllfpomembnejšega turističnega poslovnega dogodka v Slo-.. . Borzno dogajanje se bo letos odvijd.-o 11'btin--:~~...::-~ ::~. :--·_ . -~:t -- . Standardi' nudijo osnovo za primerjavo prihodnjih, sedanjih in preteklih aktiv- nosti. Standard je predpis oz. norma- tiv, ki opredeli, kako lahko nekaj izgle- da, vključuje (vsebuje) oziroma je predpis lastnosti, ki jih določen mate- rial, proizvod ali storitev mora vldjuče­ vati in tudi zadovoljevati. Standardov je lahko več: standard izgradnje hotelskih objek- tov, standard notranjega ambienta in opreme sob, restavracije in drugih funkcionalnih prostorov, standardi procesov dela v hotelu (nabava, prodaja, izvajanje storitev in proizvodov), standardi kakovosti hotelskih in go- stinsldh storitev, standardi komuniciranja in poslovne etike, standardi hotelskega informacijske- ga sistema, standardi dela, standardi hotelske terminologije in simbolov, standardi upravljanja hotelov, ekološki standardi, -...-standardi varnosti in zdravja, · - drugi standardi. Standardi se lahko medsebojno pove- zujejo. Vsi skupaj pa morajo biti sledi- ti krovnemu standardu, kjer so opre- deljeni cilji poslovnega rezultata. Analiza izkazov uspeha in poslovnega izida (struktura rednega poslovanja, finančnih aktiv- nosti, dobičkonosnost prihodkov ... ) Analiza sredstev (struktura stalnih in gibljivih sredstev, obračanje obratnih sredstev) Analiza financiranja in finančne stabilnosti (struktura obveznosti do virov sredstev, razmerje lastnih in tujih virov financiranja, kapitalska pokritost osnovnih in dolgoročnih sredstev, dol- goročna pokritost osnovnih in dolgoročnih sredstev) Analiza plačilne sposobnosti (pokrivanje kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi sredstvi - hitri koeficient, pospešeni koeficient, kratkoročni koeficient) IV. Analiza kadrov Povprečno število zaposlenih v podjetju Struktura zaposlenih po izobrazbi, delovnem mestu, oddelku, delovni dobi (celotni in v podjetju), po starosti, spolu in drugih kriterijih Povprečna plača zaposlenih v podjetju po oddelkih, stimulacija in drugi prihodki na plačo v % Usposabljanje in izobraževanja (po vrstah izobraževanja, izobrazbi, delovnem mestu ... ) Ključni parcialni kazalniki • Kazalniki, ki se nanašajo na nastanitvene kapacitete OPIS KAZALNIK število zaposlenih na sobo število sob na sobarico Zaposlenost receptorjev Prihodki iz naslova nočitev' (%) Stroški iz naslova nočitev (%) Prihodki iz naslova nočitev na sobo Stroški iz naslova nočitev na sobo Dobičkonosnost poslovanja oddelka Produktivnost poslovanja oddelka Ekonomičnost poslovanja oddelka Povprečno število zaposlenih število sob število prodanih sob število zaposlenih sobaric število prihodov in odhodov gostov število zaposlenih receptorjev Prihodki iz naslova nočitev x 100 Celotni prihodki Stroški iz naslova nočitev x 100 Vsi stroški Prihodki iz naslova nočitev število prodanih sob ' Stroški iz naslova nočitev število prodanih sob Bruto dobiček iz poslovanja (GOP) Prihodki iz naslova nočitev Prih9dki iz naslova nočitev Povprečno število zaposlenih na oddelku Gahko tudi število porabljenih delovnih t ,j Stroški iz naslova nočitev x 100 Prihodki iz naslova nočitev 1 V prihodkih in stroških b: nukwl nootev~ se upoštev,jo v analizi parcillnih kazalnikov in se nan,.š,ajo na oddelek nastanitvenih ; p,,citet. se ne upoštffl,io prihod- ki In stroški iz ~ ZJitrkoY In drugih gostinskih storiteY, ki so upoštevani v prodajni teni za nočitev. Tu p zgolj u prihodek In strošek n1 prodano sobo In \etišt.t, Ključni parcialni kazalniki • Kazalniki, ki se nanašajo na oddelek gostinstva OPIS KAZALNIK - Ustvarjen prihodek od prodaje na sedež Prihodki iz naslova hrane in pijače število sedežev Izkoriščenost kapacitet (%) število postreženih obrokov v obravnavanem obdobju x 100 Število sedežev x število dni obravnavanega obdobja Povprečna cena obroka Prihodki iz naslova hrane in pijače število postreženih obrokov Delež stroškov nabave hrane in pijače v prihodkih (%) Stroški nabave hrane in pijače x 100 Prihodki iz naslova hrane in pijače Delež stroškov nabave pijače v prihodkih (%) Stroški nabave pijače x 100 Prihodki iz naslova pijače Delež stroškov nabave hrane v prihodkih (%) Stroški nabave hrane x 100 Prihodki iz naslova hrane Delež stroškov dela v prihodkih (%) Stroški dela priprave in postrežbe hrane in pijače Prihodki iz naslova hrane in pijače Prihodki na nočitev Prihodki iz naslova hrane in pijače število nočitev Razmerje pijače in hrane Prihodki iz naslova pijač x 100 Prihodki iz naslova hrane Delež rihodkov iz naslova hrane Prihodki iz naslova hrane in pijače x 100 in pija e v celotnih prihodkih Celotni prihodki Dobičkonosnost poslovanja oddelka Bruto dobiček iz poslovanja (GOP) Prihodki iz naslova hrane in pijače Produktivnost poslovanja oddelka Prihodki iz naslova hrane in pijače Povprečno število zaposlenih na oddelku Gahko tudi število porabljenih delovnih u~ Ekonomičnost poslovanja oddelka Stroški iz naslova hrane in pijače x 100 Prihodki iz naslova hrane in pijače Kakovost storitev (%) število pritožb število postreženih obrokov 1 TEM~t M_l;_~-~CA -~--~PRAVLJANJE s P-OSLOVNIM REZULT ~~v . u~ TUR1 M • -=-!.• _ r •• •• - -:;:- .,. • ~ ,:.•~ • ;.;;:...~_i.:., ' 1 • ~_, • ' - ,.. , • . • • • \ ~_. ~,. _ _ -i-:.., .-...i. Ključni specializirani kazalniki OPIS KAZALNIK Opremljenost dela Obrabljenost opreme (%) Kadrovanje Cenovna politika in sprememba cen Obdavčitev Vrednost osnovnih sredstev število zaposlenih Vrednost drobnega inventarja in opreme število zaposlenih Vrednost osnovnih sredstev po sedanji vrednosti x 100 Vrednost osnovnih sredstev po nabavni vrednosti Vrednost opreme po sedanji vrednosti x 100 Vrednost opreme po nabavni vrednosti število zaposlenih x 100 Optimalno število zaposlenih ,, število prekinitev rednega delovnega razmerja x 100 Povprečno število redno zaposlenih število sezonsko zaposlenih x 100 število vseh zaposlenih Indeks spremembe prodajnih cen Indeks spremembe nabavnih cen Neto plače Bruto plače · Plačani davki x 100 Celotni bruto prihodki Kazalniki, ki se nanašajo na oddelek nabave OPIS KAZALNIK Struktura materiala Delež nabavne vrednosti posameznega prodanega blaga x 100 Skupna nabavna vrednost prodanega blaga Stopnja standardizacije nabavljenega blaga Standardizirano nabavno blago x 100 Skupna nabavna vrednost prodanega blaga Stopnja kakovosti nabavljenega blaga Vrednost odpada (škart) Skupna nabavna vrednost prodanega blaga Upoštevanje rokov nabave Vrednost nabavljenega blaga v dogovorjenem roku Skupna nabavna vrednost prodanega blaga UspE'.šnost politike nabave do dobaviteljev Vrednost pridobljenih rabatov Skupna nabavna vrednost prodanega blaga Produktivnost dela Število naročil ::;a: =- • ~-.1.: .... ,. •, -·· Kazalniki, ki se nanašajo na oddelek marketinga Cenovno pozicioniranje na domačem trgu Cenovno pozicioniranje na tujem trgu Širina asortimana Koeficient obračanja te~atev do kupcev Dnevi vezave terjatev do kupcev Zanesljivost izvedenih plačil Produktivnost dela Povprečna ust'llarjena cena na nočitev Povprečna konkurenčna cena za nočitev na domačem trgu Povprečna ustvarjena cena na nočitev Povprečna konkurenčna cena za nočitev na tujem trgu Ustvarjena prodaja proizvodov in storitev (asortimana) Planirana prodaja proizvodov in storitev (asortimana) Ustvarjeni prihodki iz prodaje Pov~rečne terjatve do kupcev 365 Koeficient obračanja terjatev do kupcev Odpisane in vprašljive terjatve x 100 Prihodki od prodaje Prihodki od prodaje Število zaposlenih v trženju (skupaj in ločeno za samo prodajo) Ekonomičnost Stroški trženja x 100 ---------------; Prihodki od prodaje Ekonomičnost v smislu samostojnosti prodaje Provizija dana turističnim agencijam x 100 Prihodki od prodaje Tržni delež podjetja Delež glede na emitivne trge, motivacijske segmente in prodajne kanale na nekem geo- grafskem območju, glede na nivo kakovosti... Stopnja inovacij (novih produktov in storitev) Delež prodanih novih storitev (ali na novih trgih, po novih prodajnih kanalih) x 100 Celotna prodaja Proces standardizacije, opredelitev proce- sov in postopkov izvajanja standardov je kompleksen, dolgotrajen in stalen proces, ki ga sestavlja pet osnovnih aktivnosti: 1. Predpisovanje standardov in postopkov izvajanja, ki temeljijo na osnovnih značil­ nostih in strateških opredelitvah družbe oziroma hotela (organizacij i celotnega poslovanja, trženjski politiki, programski strukturi, logistiki izvajanja storitev, infor- matizaciji poslovanja ... ); 2. Izobraževanje in usposabljanje vseh za- poslenih v hotelu; 3. Uveljavljanje standardov v praksi; 4. Stalen nadzor nad predpisanim izvajanjem standardov ter odprava nastalih odstopanj; 5. Dopolnjevanje in nadgrajevanje obstoje- čih standardov. Merjenje in ocenjevanje poslovne uspešnosti - merjenje ustreznosti izvajanja standardov Analiza uspešnosti poslovanja je pomemben element upravljanja, ki analizira učinkovitost upravljanja z resursi in hkrati omogoča tudi neposreden nadzor nad izvajanjem standar- dov. Z analizo poslovanja se poleg dejstev preteklega poslovanja odkrivajo vzroki za odmike od zastavljenih ciljev - standa.rdov. - .. ~ - . ·-'~"'Z"<"• , ,, ._: __ , ..... . --j.~} .. "':"" •Jf't'-'-.,"l'J -~~~~:_:;'\ : Upravljanje s poslovnim .rezultatom temelji na kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikih in indikatorjih ustvarjenega in pričakova­ nega rezultata. Pokazatelj oziroma indika- tor je primerjava med ustvarjenimi rezulta- ti in vloženimi resursi, ki so bili potrebni za to realizacijo. Pokazatelji poslovnega uspe- ha nudijo informacije menedžerjem za pra- vočasno in ustrezno izvajanje ukrepov in aktivnosti, ki bi usmerili poslovne rezulta- te k zastavljenim ciljem. Kazalniki morajo zato prikazovati realno stanje, nuditi za- dostne informacije, ki prikažejo več vidikov poslovnega uspeha, in biti ažurni, sicer nji- hov pomen nima ustrezne informativne vredn~~ti, če niso v~~_čll~ualni . .. .. '':'.°:.;.--.:.. .. . ·.-- --Postopek oblikovanja raz;i~~ih"'~0klop~; ka- zalnikov v več faz, ki vključujejo: definiranje posameznih kazalnikov, merjenje uspešnosti s pomočjo kazalnikov, ugotavljanje ustreznosti kazalnikov glede na želene informacije in dopolnjevanje obstoječih kazalnikov z novimi, ki bodo zagotavljali potrebne in želene informacije. Pri definiranju posameznih kazalnikov je potrebno upoštevati prilagoditev na speci- fičnost poslovanja posameznega podjetja oziroma hotela, tako da podajajo dejansko kakovost poslovanja, ki mora biti merljiva (izračunljiva) in razumljiva. Smiselno je tudi, da so kazalniki primerljivi s kazalniki po- dobnih podjetij, da jih lahko primerjamo. Kot želene in primerljive kazalnike se lahko uporabljajo planirani kazalniki, kazalniki preteklega leta, optimalni kazalniki, bench- mark kazalniki, standardni kazalniki, skrat- ka kazalniki, ki so opredeljeni v standardih in predhodno definirajo plan_irane cilje. Kazalniki preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Kazalniki se lahko nanašajo na preteklost, sedanjost in prihodnost. Če s kazalniki meri- mo preteklost, ti prikazujejo uspešnost po- slovanja in upravljanja že ustvarjenih rezulta- tov in tedaj razpoložljivih resursov. Uporab- ljajo se predvse[ll pri analizi uspešnosti po- slovanja preteklih let in opredelitvah smeri nadaljnjega razvoja poslovanja. Kazalniki, ki se nanašajo na sedanjost, imajo kontrolno, operativno in preventivno funkcijo. Kažejo iz- koriščanje obstoječih resursov in so pomem- bni pri aktivnostih, kjer se lahko izkoristi možnost prostih resursov, ki so na razpola- go. Kazalniki, s katerimi merimo prihodnost, odražajo želeno poslovno uspešnost, ki izha- ja predvsem iz načrtovane strategije razvoja in uspešnosti strateškega upravljanja. Statični, operativni in strateški kazalniki Statični in operativni kazalniki prikazujejo dejansko uspešnost upravljanja poslovanja, ki izhaja iz obstoječih resursov, strateški ka- zalniki so usmerjeni v prihodnost in prikazu- jejo potencialno uspešnost upravljanja po- slovanja, ki temelji na bodočih resursih in neizkoriščenih prednostih podjetja. Statični kazalniki izhajajo iz zbirnih letnih računovod­ skih izkazov, bilanc stanja in letnih poročil za celotno poslovanje podjetja. Kažejo stanje na določen dan, navad~o 31.12. Operativni kazalniki izhajajo iz analitičnih računovod­ skih evidenc in operativne poslovne statisti- ke internih oddelkov in procesov in se meri- jo v krajših obdobjih (mesečni/dnevni pre- gled zasedenosti kapacitet, povprečno dose- žena cena preteklega tedna, povprečna dnev~ potrošnja gosta, četrtletni pregled ekonomičnosti in produktivnosti posamezne- ga oddelka ... ). Strateški kazalniki izhajajo iz zasebnih evidenc dolgoročnega preteklega in bodočega poslovanja. Kazalniki se nana- šajo na analizo trga, trende, spremembe v okolju, zakonodaji ... Kazalniki združujejo se- danje stanje in predvidene spremembe, ki iz- hajajo iz smernic razvoja v preteklosti in no- vih priložnosti na trgu (npr. povečanje števi- la poslovnih gostov v Sloveniji in njihove povprečne dnevne potrošnje). Splošni, parcialni in specifični kazalniki (glej tabele na vseh treh straneh) Splošni kazalniki merijo ustvarjeno uspe- šnost celotnega poslovanja in nudijo splo- šne informacije o boniteti poslovanja pod- jetja oz. hotela. Uporabljajo se predvsem pri informiranju subjektov izven podjetja (dobavitelje, investitorje, delničarje) in ne- katerih internih subjektov (izvršnih direktor- jev, nadzorni svet ... ). Parcialni pokazatelji merijo poslovno uspešnost posameznih pro- fitnih centrov, oddelkov, posameznih aktiv- nosti in oseb. Podajajo podrobnejše infor- macije o izkoriščenosti resursov, ustvarjeni produktivnosti po posameznih enotah, strukturi posameznih stroškov in še mnoge druge informacije, ki se uporabljajo za inter- no informiranje, predvsem izvršnih direktor- jev. Specifični kazalniki merijo uspešnost iz- vedbe in poslovanja posebnih aktivnosti, kot so investicijski projekti, usposabljanje zapo- slenih, aktivnosti trženja, nabave ipd. !,(,~ - - .. , .•• :__ :;:,. •'7-·.:: • ~ ;"'.l._~ ~•. ---•-=:mi:!r.!!!'!!11 ___.......... :-~-.--.:..~ .. ··• ~ ...... ~ Reševanje negativnih odklonov Pri nastajanju negativnih odmikov je potrebno vključevati stopnjo tolerance (od 1 do 5 %), ko negativni odmik še vedno kaže na tendenco približevan'ja dejanskega stanja k zastav- ljenim ciljem. Če rezultati in informacije, Id jih pridobimo na podlagi analize različnih kazal- nikov, pokažejo velika odstopanja med dejanskim stanjem in planiranimi cilji, dajejo ti od- kloni signal za aktivnosti, ki bodo odpravile nepravilnosti pri razpolaganju in upravljanju z resursi, ali za sprejemanje novih poslovnih odločitev, kjer se definirajo novi cilji. Proces upravljanja s poslovnim rezultatom je tako nenehen proces, ki sledi zastavljenim ciljem. RAZVOJ TURIZMA ~,STRATEGIJA RAZVOJA HRVAšK EGA TURIZMA DO. LETA 2010 • TUR!ZEM ~~ = --~~ , , .:· - . .;. ··-.- .. · ·.-. -~ ~-- ·~· '., ,·)·~:~_:-·_::::.: ~:;;..,. - ~ - . .., , ,... _, -~~.~- ~ Kakšen in kje bo hrvaški turizem leta 2010 . · ~,e Sk Hrvaško ministrstvo za turizem je leta 2003 sprejelo Strategijo razvoja hrvaškega turizma do leta 2010 (po njihovem naročilu jo je izdelalo podjetje Hotel Partner, v delovnem timu pa sta bila Ivica Čačic in Silvija lliškovit). S strategijo so želeli oblikovati okvir za razvoj kakovostne, sodobne in inovativne turistične ponudbe, ki bo pozitivno vplivala na razvoj konkurenčnosti hrvaškega turizma na mednarodnem turističnem trgu, ki bo povečala privlačnost za kapitalske investicije in ki bo Hrvaško uvrstila med vodilne turistične destinacije v Mediteranu. In nenazadnje, strategija je vzpostavila vizijo razvoja turizma na celotnem območju Hrvaške. Nacionalna strategija turističnega razvoja te- melji na ohranitvi izredno raznolikega naravne- ga in kulturnega bogastva, na principih traj- nostnega razvoja in načrtovanja kakovostne turistične ponudbe, na dobrem tržnem pozicio- niranju in promociji in skupnem sodelovanju vseh posameznikov in strokovnih institucij, ki neposredno ali posredno sodelujejo v turizmu. V povzetku so zapisali, da so za razvoj kako- vostne turistične infrastrukture in ponudbe po- trebna znatna finančna sredstva, ki bodo vsaj v določenem delu potrebna s strani tujih investi- torjev in finančnih institucij. Da bi hrvaški turi- zem lahko postal dovolj atraktiven za prihod svežega kapitala, mora postati stopnja donosa na vložena sredstva primerljiva s stopnjami, ki jih investitorji dosegajo v podobnih projektih v drugih destinacijah. Za to pa bo potrebno pra- vilno pozicioniranje hrvaške turistične ponudbe na mednarodnem turističnem trgu, glede na raznolikost in kakovost ter glede na odnos med kakovostjo in vrednostjo. Ob izpolnitvi teh po- gojev in ob dovolj močni promociji Hrvaške kot turistične destinacije je hkrati mogoče povečati izkoriščenost turističnih kapacitet in potrošnjo turistov, kar bo tudi rezultiralo v povečanju in- vesticijske atraktivnosti projektov v turizmu. Hrvaška vlada se je z namenom, da bi pokaza- la svojo resno opredeljenost do podpore razvo- ju kakovostnega, modernega, trajnostnega in profitabilnega turizma, odločila za sodelovanje v treh projektih, ki temeljijo na javnem in zaseb- nem partnerstvu, in sicer v dveh golf igriščih in enem termalnem centru, v strategiji pa so posta- vili 10 strateških ciljev za uresničitev vizije. ".:?':~Oce~juJ; ie~'ffo 'do e i~tofci-Hrvaška ustvarila okoli 65 milijonov turističnih no- čitev (od leta 1999 raste število turistov po 20-odstotni letni stopnji, leta 2002 je bila presežena številka 8,5 milijonov tur- istov, od tega So odstotkov tujih, ki so ustvarili okoli 45 milijonov nočitev). Po ocenah WTTC bi naj turizem na Hrvaškem do leta 2010 skupno zaposloval 380.000 oseb, od tega 180.000 neposredno, do- datnih 200.000 pa posredno. Turizem bo do leta 2010 skupnemu izvozu Republike Hrvaške direktno prispeval 7,5 milijard USD, skupni direktni in indirektni učinek turistične in potovalne industrije pa bo okoli 12,6 milijard USD, kar pomeni, da bo predstav~jal 28,8 odsto_tl(ov BDP. "--'-.,:.'..'.-'•• - · •• - •:r -·· --~ Svetovna turistična organizacija v svoji Viziji 2020 za Hrvaško napoveduje v ob- dobju 1995-2020 najvišje stopnje rasti tujih turistov in sicer celo 8,4-odstotne, kar je delna posledica nizkih osnov leta 1995, a kljub temu predvidena 4,3-od- stotna rast v obdobju 2000-2010 Hrvaš- ko postavlja ob bok mediteranskim desti- nacijam z največjo stopnjo rasti. Hrvaški turistični potencial Najpomembnejši turistični potencial Hrvaške je Jadransko morje. Zaradi edinstvenih značilnosti morja (kristalna bistrost in čistost) in obale (skupne dolžine 5.835 km, od česar odpade na kopni del 1.777 km in na otoke 4.058 km), ki je relativno redko naseljena (1.185 otokov, od katerih je le 66 naseljenih), ter izredno ugodne klime, je le-to že od nekdaj izkoriščeno kot komparativna prednost hrvaškega turi('. [lla. Izra- zito razčlenjena obala z otoškim arhipelagom, edinstvenim na Mediteranu, in z nizom slikovi- tih mest z bogato kulturno dediščino nudi idealne pogoje za kopališki (»sonce morje«) tu- rizem, hkrati tudi za ekskluzivni navtični turi- zem, pa tudi za vstop na tržne niše na področ­ ju športa, kulture, doživljajskega turizma itd. Raziskava TOMAS (Inštitut za turizem, 2001) je pokazala, da je osnovni motiv prihoda na Hr- vaško sonce in morje in sicer v preko 90 od- stotkih, medtem ko jih le 8 odstotkov pride za- radi kulture in kulturne dediščine in na primer le 3 odstotke zaradi potapljanja. Poleg tega je notranjost Hrvaške še vedno turistično neza- dostno izkoriščena, čeprav ne manjka kako- vostnih turističnih atrakcij, kot so gradovi, izvi- ri termalne vode, svetišča, reke, panoramske ceste, vinske ceste, nacionalni parki in ostala zaščitena področja. To potrjuje potrebo po ja- snejšemu oblikovanju, pozicioniranju in pro- mociji novih proizvodov. Za bolj dinamičen raz- voj turizma na kontinentalnem delu je potreba izgradnja ustrezne turistične infrastrukture. Turizem lahko postane eden osnovnih in najpo- membnejših pospeševalcev razvoja in to tudi v območjih, kjer obstaja potencial, do sedaj pa so bili povsem na obrobju. Vsaka turistična re- gija se mora osredotočiti na razvoj tiste turistič­ ne ponudbe, tako strategija, ki bo omogočila največji vpliv na rast bruto nacionalnega proi- zvoda in zaposlenosti, ki bo atraktivna za inve- stitorje in ki bo izkoriščala lokalni potencial. Kateri tl!r!,stični proizvodi imajo moznost rasti Ekoturizem omogoča razvoj do sedaj slabo iz- koriščenih področij in je priložnost za razvoj in vzdrževanje zaščitenih področij. Dodatno pri- ložnost prinaša ekološko pripravljena hrana. Hrvaški nacionalni parki in ostala zaščitena ob- močja so idealna za razvoj ekoturizma, turizma na podeželju, oddiha na gorskem področju te- kom celega leta in izletniškega turizma; na po- dročjih, ki niso zaščitena, obstaja možnost lov- skeg~ turizma. Ta področja pa niso opremljena za sprejem in kakovostno bivanje večjega šte- vila gostov - potrebno je razviti ustrezno infra- strukturo, sistem označevanja, postajališča, transportni sistem ipd, pri čemer je potrebno upoštevati naravovarstvene smernice in kon- trolo prometa čez zaščitene predele. Kulturni turizem postaja vse pomembnejši del ponudbe, potrebno pa je identificirati tržne ni- še s posebnimi interesi za kulturo. Ta ponudba na Hrvaškem še ni dovolj kakovostno prezenti- rana. Z izboljšanjem označitve spomenikov kul- turne dediščine, postavitvijo označevalnih in in- formativnih tabel, prilagoditvijo delovnega časa muzejev ipd. se bo bistveno povečala kakovost tega segmenta, z organizacijo širokega spektra prireditev pa se ponuja možnost za doživljajski turizem. Priložnost predstavlja tudi velika raz- nolikost hrvaških avtohtonih jedi. Tematski turizem ima velik potencial kombini- ranja kulturne dediščine in naravnih lepot. Avanturistični turizem predstavlja majhno nišo z velikim potencialom rasti, za katerega ima Hrvaška zelo veliko možnosti, kot so rafting, soteskanje, vožnje s kajaki in kanuji, poleti z baloni, prosto plezanje, paragliding, ture izven glavnih poti itd. Verski turizem ima dodatne potenciale - poleg Marije Bistrice in Trstata ima pomemben vpliv na ta segment ponudbe tudi Medugorje, kljub temu da se ne nahaja na Hrvaškem. Krožna potovanja omogočajo dobro osnovo za promocijo raznolike ponudbe po celotni Hr- vaški, predstavljajo pa segment z velikim po- tencialom za rast. Navtični turizem ima glede na dolgo in razno- liko obalo velik potencial, da k skupnemu turi- stičnemu prometu doprinese velik delež. Neiz- koriščene so še reke za ponudbo krožnih po- tovanj. Zdravstveni turizem lahko svoje mesto najde tudi v hrvaški turistični ponudbi. Morski zrak, talasoterapija in številni izviri zdravilne termal- ne vode v notranjosti potrebujejo ustrezno in- frastrukturo, še posebej pa je pomemben, ker omogoča delovanje skozi vse leto. Poslovna potovanja, kongresni in incentive tu- rizem je izredno dinamičen segment, ki je zara- di svoje nesezonskosti dovolj dober razlog za njegov intenziven razvoj. Tesno povezan s kon- gresnim turizmom, a specifičen po svoji dinami- ki in podobi, ki jo ustvarja, se na Hrvaškem raz- vija tudi znanstveni turizem. Nujen pogoj za razvoj kongresnega in znanstvenega turizma je izgradnja kakovostnih kongresnih centrov v Za- grebu in Dubrovniku. Prioritetni turistični proizvodi po regijah Zagreb Kongresni turizem Zdravstveni turizem (terme in zabavne vsebine) Centralna Hrvaška Poleg v tabeli naštetih vsebin ostajajo morje in sonce glavni motiv prihoda, križarjenja in krožna potovanja pa dobivajo na pomenu. V vseh regijah, razen v urbanih središčih, obsta- jajo kakovostni naravni resursi za razvoj različ­ nih oblik avanturističnega turizma. Poleg tega je v vseh regijah prisotna kultura. Strateški cilji hrvaškega turizma do leta 2010 1. Ureditev lastniških odnosov in zaklju- ček procesa privatizacije hotelov 2. Konkurenčnost Hrvaške na mednarod- nem trgu investicijskega kapitala 3. Sprejem prostorskega načrta razvoja hrvaškega turizma 4- Trajna zaščita, implementacija in spo- štovanje visokih ekoloških standardov 5. Izobraževanje menedžerjev in vseh za- poslenih v turizmu 6. Izgradnja prometne infrastrukture in optimalna organi29cija prometa v služ- bi turizma 7. Razvoj celoletne turistične ponudbe 8. Povišanje kakovosti namestitvenih zmogljivosti (osnovnih in komplemen- tarnih) in prilagoditev kriterijev med· narodnim standardom 9. Vstop poznanih mednarodnih hotel- skih blagovnih znamk na hrvaški trg 10. Učinkovitejša distribucija in korišče­ nje sodobnih trendov na področju ko- municiranja in marketinga Strategijo razvoja hrvaškega turizma do leta 2010 po materialu povzela Miša No- vak. V naslednji številki bodo podrobne- je predstavljeni cilji. Kvamer in planine Aktivnosti v naravi Turizem na podeželju Lov, ribolov Potapljanje Dalmacija Zadar Zdravstveni turizem (terme in zabavne vsebine) Navtični turizem - Turizem na podeželju - Lov, ribolov Slavonija Aktivnosti v naravi - Turizem na podeželju - Lov, ribolov Istra Golf Turizem na podeželju Kolesarjenje - Potapljanje - Šport, kolesarjenje Dalmacija Šibenik Navtični turizem Potapljanje Dalmacija Dubrovnik Golf Aktivnosti v naravi Kongresni turizem . -.•·-· - Letos je prelomno leto za svetovni turizem - rast bo presegla najboq optimistične napovedi Svetovna Turistična Organizacija (WTO) vsake štiri mesece prejme oceno razmer od 230 strokovnjakov iz 120 držav. Zad- nja, ki jo je WTO objavila konec junija v publikaciji Svetovni Turistični Barome- ter, prikazuje rekordno optimistično sli- ko, tako za čas od januarja do aprila, kot tudi za prihodnje štiri mesece (od maja do avgusta). Na lestvici od 1 (najslabše) do 5 (najboljše), se je prvo četrtletje le- tošnjega leta odrezalo z oceno 3,7, kar je za dve desetinki boljše od prejšnjega obdobja. Pričakovanje poletne sezone ima oceno skoraj 4, medtem ko regije nihajo od 3,7 (Evropa) do 4 (Azija). ROK V. KLANČNI K, RK LAN CN JK@WOR LD-TOURISM.ORG Po treh izjemno napornih letih, ki so jih označile gospodarske krize, zdravstvene težave in teroristični napadi oziroma grožnje, se je letos kot kaže vendarle odprlo novo poglavje svetovnega turizma. Iz vseh svetovnih regij poročajo o rasti mednarodnih turističnih prihodov, slika pa je zelo zanimiva, saj je praktično zrcalna od preteklega leta: letošnja rast bo približno, enaka lanskim izgubam. Največje spremembe se torej obetajo v Aziji, ki je lani utrpela »annus horribilis«, medtem ko bo v drugih regijah rast nižja, a gotova, še najmanj sprememb (najmanjšo rast) pa pričakujemo v Evropi. ----~-•,g Nazaj v prihodnost Regionalni podatki za 2004 Direktor tržnih raziskav na WTO Augusto Huescar pravi, da Evropa je optimizem posledica izboljšanja, najprej makro-ekonom- skih, a tudi geopolitičnih razmer v svetu. Seveda ostaja ne- Kljub začetnim strahovom - a v skladu z našimi treznimi kaj nevarnosti, predvsem visoka cena nafte in nevarnost te- ocenami - teroristični napad v Madridu 11. marca ni pose- rorističnih napadov, vendar naj bi ti ne zaustavili turistične bej vplival na pozitivne rezultate v Evropi (glej TUR!ZEM, rasti. To se je že pokazalo pri napadih v Saudski Arabiji in april 2004). Španija je prvo četrtletje končala s 3,5 odstot- Madridu, ki praktično niso imeli učinka na turizem. no rastjo in letošnjega leta se ji ni treba bati, saj milijon- Najnovejši podatki tudi potrjujejo naše lanske trditve (ki ske množice turistov prihajajo na obisk enkratnih dogod- so bile redno objavljane v TUR!ZMU), da je treba najpo- kov, kot so znameniti Forum v Barceloni, izjemna predsta- membnejše zaviralne dejavnike iskati v makro-ekonomski va opere Carmen po ulicah Seville, romanje v Santiago de sliki in ne toliko v sarsu (samo v Aziji in Kanadi) in vojlli Compostela in podobno. Vendar so podobno optimistični v Iraku. Hkrati je to odgovor na trditve nekaterih sloven: tudi drugod. Močan evro in spodbudni znaki oživljanja skih turističnih delavcev, da sta sars in Irak negativno gospodarstev nekaterih najpomembnejših emitivnih trgov, vplivala na prihode v Slovenijo. To preprosto ni res. zlasti Nemčije, ugodno vpliva tudi na outbound v oddalje- Med pozitivnimi premiki, ki vsekakor vplivajo na globa!- nejše destinacije, kar je dobro za poslovanje organizator- no turistično sliko, so vsekakor konjunktura (gospodar- jev potovanj in turističnih agentov, medtem ko je na sta- ska rast) v ZDA, Evropi in Daljnem Vzhodu, skorajšnja vr- ri celini zaznati tudi več japonskih in kitajskih turistov. nitev suverenosti Iraku, močno izboljšano stanje na po- število slednjih se - po februarskem podpisu sporazuma dročju zdravstvene varnosti in zlasti varnosti v (letal- ADS (approved destination status) med Evropsko unijo in skem) prometu, poleg tega pa letošnje leto poteka v zna- Ljudsko Republiko Kitajsko - sploh vrtoglavo veča . menju širitve Evropske unije (čeprav je sramotno nizka V Severni Evropi je zlasti Velika Britanija povsem zado- volilna udeležba v novih članica h EU, vključno s Sloveni- voljna s potekom dogodkov, saj so do aprila zabeležili jo) na zahodu dvignila obrvi mnogih k ritičnih opazoval- kar 10-odstotno rast tujih turistov, sploh s severno-ame- cev), Olimpijskih iger v Atenah, evropskega prvenstva v riškega trga (+17 %). Podobno je na Irskem (+9 %, kar nogometu in nekaterih drugih velikih dogodkov. +32 % pa iz ZDA), z manjšo izjemo Danske so leto dobro Veliki zmagovalec glede na lansko leto bo seveda Azija. zače le tudi vse skandinavske destinacije. Ne gre pozabiti, da je lani zaradi sarsa ni obiskalo kar de- Tudi Nemčija je letos povečala število tujih prihodov za de- vet milijonov turistov, tem pa se bodo pridružili še novi set odstotkov, pri livov pa za štiri odstotke. V Franciji se je tržni segmenti, nekateri zaradi izboljšanja gospodarske število prenočitev povečalo za 0,4 odstotke, kar je dobro, klime na najpomembnejših emitivnih trgih. Prav dobro gre saj so se lani v istem času zmanjšali za štiri odstotke. Fran- tudi Afriki in Bližnjem Vzhodu, Latinski Ameriki, Kanadi (ki cozi vse več dobrodošlice izrekajo Rusom in Kitajcem, vra- je lani zaradi medijske panike nad sarsom utrpela veliko_""čajo pa se tudi Američani in Japonci. Upad deviznih prilivov škodo), medtem ko bodo ZDA letos prvič po štirih letih so letos zaustavili (lani v istem času je bil kar 4,5 odstotka) . zabeležile pozitivno rast. Srednja in Vzhodna ~vropa nadaljuje z uspešnim uveljav- Much 5 -.- -------------------- better WTO Panel turističnih strokovnjakov Better 4 Equal 3 : 1 • • • lzgleda, da je Sloveniji končno uspelo: v zahod- nih medijih in raziskavah je ne štejejo več kot drža- vo Vzhodne Evrope, tem- več kot srednje-evropsko destinacijo. Za to se gre zahvaliti izključno članstvu v Evropski uniji, ki je meje premaknilo na vzhod. 1-e-Evaluation 1 Worse 2 _,__ __ J,_ ___________ _, 1 -e-Prospects I·-- Much worse Source: World Tourism Organizalion (WTO) ll Jan.-April 03 May-Aug.03 Sept.-Dec.03 Jan.-April 04 May-Aug.04 Glavne turistične destinacije Mednarodni turistični prihodi milijonov mesto 2002 2003* 1 Francija 2 Španija 3 ZDA 40,4 4 Italija 39,6 5 Kitajska 33,0 6 Velika Britanija 24,2 24,8 7 Avstrija 18,6 19,1 8 Mehika 19,7 18,7 9 Nemčija 18,0 18,4 10 Kanada 20,1 17,5 .~~" ,,,., .• sprememba% 02/01 03*/02 ·· Rank . .''!_ ':;:; ; ", 0,3 ,6 -6,7 -3,6 3 32,3 o,6 -0,5 26, 11,0 -10,3 5 Nemčija 19,2 5,9 2,6 6 VeUl ~ . '?.. ~ ,1.., .!. ,!,,, -- :. ..:.., ' ~ Turizem za povečanje plodnosti naslednji evropski bum Poznavalci napovedujejo, da se bo s širitvi- jo Evropske unije povečalo število parov, ki imajo probleme s plodnostjo, ki bodo od- slej na zdravljenje v večjem številu potova- li v vzhodnoevropske države, kjer je zdrav- ljenje prav tako učinkovito, a cenejše. Med desetimi novimi članicami še posebej izpo- stavljajo Slovenijo in Madžarsko, kjer je šte- vilo rojstev, ki so posledica umetne oplodi- tve, višje kot v Nemčiji in Veliki Britaniji, strošek pa neprimerljivo manjši. Sodelovanje med evropskimi in ameriškimi hoteli, ki tržijo svojo zgodovino Evropski zgodovinski hoteli (Historic Hotels of Europe) so podpisali dvoletno marketinško sodelovanje s podobnim združenjem v Ame- riki (National Trust Historic Hotels of Ameri- ca), ki bo obsegalo medsebojno promocijo na internetu, internetne marketinške kampa- nje, oglaševanje v potrošniških direktorijih in pa sodelovanje na sejmih, borzah in drugih predstavitvah. Združenje ameriških zgodovin- skih mest predstavlja 203 hotele v 41-ih drža- vah v ZDA in Kanadi, evropsko združenje pa je federacija 13 evropskih združenj v enajstih državah z več' kot 1000 hoteli. Zgovoren je podatek Travel lndustry Asso- ciation of America, da v Ameriki število tu- ristov, ki potujejo z motivom zgodovine in kulture, presega 118 milijonov. Razširitev Evropske unije spreminja turistično dinamiko Prvega maja se je Evropska unija razširila za deset članic in s 455 milijoni prebivalcev postala najmočnejši trg. Gospodarska rast v novih članicah je bila v preteklem desetlet- ju zelo intenzivna, samo v le.tu 2003 se je skupni BDP povečal za 3,5 odstotkov, kar je močno nad povprečjem v Evropski uniji (o,6 %), a pot, ki jo morajo nove članice prehoditi, je še dolga. Economist lntelligen- ce Unit (EIU) napoveduje, da bo osem vzhodnoevropskih članic potrebovalo med 30 in 60 let, da bo glede višine BDP na pre- bivalca ujelo preostalo Evropo. A poglejmo vpliv razširitve na dinamiko tu- rizma - ta bi se naj po napovedih zagotovo spremenila. Po podatkih World Trave[ & Tourism Council (WTTC) bi naj nove članice ustvarile dodatnih 54,6 milijard USD turi- stičnega BDP in 3 milijone delovnih mest. Madžarska in Poljska bi naj od pridružitve Evropski uniji potegnile največ (kar 46 mili- jard USD). Nove članice bodo zagotovo pri- dobile s sprostitvijo mejnih kontrol, a hkra- ti se bo zgodilo ravno nasprotno na vzhod- ni meji Unije, kjer bo prehod meje postal bolj kompleksen proces - to lahko pripelje do padca povpraševanja s tradicionalnih tr- gov, kot sta Rusija in Ukrajina. Eden najbolj vidnih sprememb v potovalni indusbiji v Zahodni Evropi v zadnjih letih je zagotovo pojav in rast nizkocenovnih letal- skih prevoznikov. Ti se zdaj intenzivno obra- čajo na vzhod in iščejo priložnosti v razširje- ni Evropi. Poleg vstopa obstoječih nizkoce- novnih prevoznikov na vzhodne trge oziro- ma uvedbe novih linij v Vzhodno Evropo do- mače poceni letalske družbe, kot so Air Po- lonia, SkyEurope, Smart Wings and Wizz Air, v svojo ponudbo dodajajo vrsto novih linij. Po podatkih Financial Times se bo promet v nove članice povečal za vsaj 20 odstotkov. S težkimi časi v hotelski industriji se soočajo tudi v novih članicah, ki se od leta 2001 spo- padajo s padcem prometa na razpoložljivo sobo (revPAR). Od leta 2001 do 2003 je le-ta padel za 28,3 odstotke, kar je po podatkih Deloittove hotelske benchmark študije dva- krat več kot povprečje v evro zoni za enako obdobje. Padec v zadnjih treh letih je v naj- večji meri povezan s povprečnimi cenami za hotelsko sobo, saj so bili hotelirji prisiljeni v nižanje cen, da bi na ta način dosegli višjo za- sedenost. V letu 2003 je bila povprečna cena na hotelsko sobo v novih vzhodnoevropskih članicah 83 evrov, kar je za 20 odstotkov niž- je od povprečja v evro zoni. Spodnja tabela kaže, da je Varšava dožive- la največji padec revPAR v zadnjih treh le- tih. Od leta 2001 je le-ta padel kar za 70 od- stotkov in v letu 2003 •dosegel 52 evrov. Povečana konkurenca je povzročila močne pritiske na cene, kar je hotelirje prisilo v ni- žanje cen, če so hoteli zadržati določeno za- sedenost, čeprav je Varšava v primerjavi z drugimi ključnimi evropskimi mesti še kar uspela~ držati tradicionalno visoke cene. A ob tem se je na Poljskem od leta 1999 do 2003 število turistov znižalo za 25,6 od- stotkov. Prvo četrtletje 2004 ne kaže nobe- nih sprememb tega trenda, revPAR pa je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2003 padel za 22 odstotkov. RevPAR v Rigi pa se je na primer zaradi stabilne gospodarske si- tuacije uspel vrniti na stopnje iz leta 2001 in leta 2003 znašal 40 evrov. Praga in Bu- dimpešta sta v letih 2001 in 2003 zabeleži- li dvoštevilčne padce in sicer 26 oziroma 19 odstotkov. Oba mesta se v zadnjih letih soočata s povečano in poostreno konkuren- co, kar pomeni velik pritisk na cene sob. Trenutni razmah v investiranju v nove hotel- ske sobe ( v obdobju 1998 · 2004) bo samo v Budimpešti dodal 4.8000 sob, Praga pa je na primer v letu 2002 utrpela hude popla- ve, zaradi česar so morali zapreti številne hotele. A kljub temu je prva četrtina 2004 prinesla pozitivne rezultate in sicer poveča­ nje revPAR za 30 oziroma 14,5 odstotkov. Pozitivni trend je nastal zaradi povečanega povpraševanja v poslovnem turizmu, pa tudi v počitniškemu segmentu zaradi nizko- cenovnih letalskih prevoznikov. Pričakuje se, da bodo nove članice v pri- hodnjih letih zaradi članstva dosegle pozi- tivne premike v hotels_~em segmentu. Turi- ste bodo pomagale privabiti nižje cene, niž- ji stroški življenja, lažje dostopne destinaci- je ter premočen evro. Pregled prometa na razpoložljivo sobo v evrozoni in Vzhodni Evropi 2003 (EUR) 2002 (EUR) 2001 (EUR) Sprememba v % 2001-03 Evro zona 61 65 70 - 15 Vzhodnoevropske drž. 50 56 65 · 28 Budi mpešta 56 65 67 - 19 Praga 69 74 87 · 26 Riga 40 35 42 - 5 Varšava 53 63 89 . o Vir: Deloitte Hotel Benchmark Survey TRZNE RAZISKAVE IN ANALIZE • TUR!ZEM • 9 . O - - •• • - -- ' H• ,.-. -'7!-._....,.::. • - ••1,4':•,:<;~--~ ~-!.:..- ~•·•• .:;:~ 0 ~ - • - • Kako Američani vidijo Evropo kot turistično destinacijo in koliko Slovenija k temu pripomore? Evropska turistična komisija (European Trave! Commision) je nedavno opravila raziskavo med pre- bivalci ZDA in Kanadčani, s katero je želela ugotoviti, kakšen je imidž Evrope kot turistične destina- cije na izredno pomembnem severnoameriškem trgu. Poročilo raziskave je skupek več manjših ra- ziskav, v katere so bili zajeti ameriški organizatorji potovanj in turistične agencije ter tako prebival- ci Severne Amerike, ki so že bili v Evropi (na vsaj enih počitnicah v zadnjih petih letih) in so videli minimalno ~va evropska mesta, kot tudi tisti, ki v Evropi še niso bili. Glede na to, da je Slovenija del Evrope, nas je zanimalo, kaj je bilo ugotovljeno. ,, NATAŠA SLAK, NATASA.SLAK@SL0VENIA-TOURISM.51 Večina organizatorjev potovanj v ZDA in Kanadi (v nadalje- mu pa Američani pod besedo Evropa vidijo neverjetne lepo- vanju Američani) podobno zaznava Evropo kot turistično te, majhna mesteca in vasi. Ravno v slednjem večina vidi destinacijo , · največkrat so utrinki pozitivni. Najpogostejša drugačnost. Veliko Američanov vidi Evropo kot dostopno de- asociacija, ki jih spominja na Evropo, je evropska zgodovi- stinacijo, še posebej spoštujejo Evropo kot deželo, v kateri na. Skoraj polovica odgovorov je zajemala besede zgodo- je lahko potovati z dobro urejenimi železniškimi povezava- vina, stari svet, gradovi, cerkve ipd. Druga največkrat orne- mi. Fokusnim skupinam so med drugim zastavili vprašanje o njena asociacija je bogata kultura, skoraj tretjina . pa jih je pridevnikih, ki jih lahko pripišejo Evropi. Odgovori so bili si- omenila kulinariko oziroma dobro hrano in vino. Kar nekaj cer raznoliki, a so predvsem vsebovali pozitivne opise Evro- odgovorov je bilo, da Evropa ponuja potnikom nekaj, kar pe kot turistične destinacije, torej očarljivost, umetnost, le- v Ameriki ne morejo najti, pri čemer so mislili predvsem na poto, ki zavzame dih, privlačnost ipd. Pojavilo se je tudi ne- raznolikost in udobnost preživljanja dopusta. Na koncu pa kaj negativnih pridevnikov, ki opisujejo Evropo kot izčrpano, najdemo tudi odgovore, ki so povezani z rodovniško nave- utrujajočo, politično napeto in drago destinacijo. zanostjo oziroma predniki. ' Zanimivo je, da so v večini primerov Američani, ki so že bili Če primerjamo naštete asociacije z asociacijami, ki smo jih v v Evropi, in tisti, ki še v Evropi niso bili, Evropo zelo podob- raziskavi med tujimi organizatorji potovanj (STO, 2004) ugo- no opisali. Razlika se je našla predvsem v interpretaciji na- tovili kot asociacije, ki spominjajo evropske organizatorje po- vedenih opisov. Američani, ki so v Evropi že bili (in so na- tovanj na Slovenijo, ugotovimo, da je kulinarika na šestem vedli pridevnike, kot so zanimiva in pustolovska destinaci- mestu, kultura pa na trinajstem mestu, po čemer bi lahko ja), so razlog za navedbo našli v tem, da so s potovanjem sklepali, da Slovenija ni tipična država, ki predstavlja asocia- po Evropi spoznali veliko novih in zanimivih stvari, tisti, ki cije, kot jih Američani vidijo za Evropo. pa v Evropi še niso bili (in so zanjo navedli enake pridevni- Po raziskavi »lmidž Slovenije kot turistične destinacije« ke), pa so razloge za le-to navedbo našli v dejstvu, da bi (Konečnik, 2001) med tujo turistično strokovno javnostjo je bilo zelo zanimivo, če bi lahko Evropo sami občutili ter da na prvem mestu asociacij prijaznost (enaka asociacija se je so o tem občutku slišali ali brali. na prvem mestu pokazala tudi v raziskavi STO, 2004), sle- Ker se zadnja leta veliko govori o varnosti nasploh in var- dijo ji gore (zelene), Ljubljana, sproščujoče ozračje. nosti v turizmu, nas je posebej zanimalo, kaj si o tem mi- Med prebivalci Severne Amerike pa Evropska turistična ko- slijo Američani - ali je torej Evropa dovolj varna destinaci- misija ugotavlja podobne rezultate, kot jih opažajo med or- ja za preživljanje dopusta in če je varnost edino vprašanja ganizatorji potovanj - zgodovina je najmočnejša značilnost oziroma razlog za odhod oziroma ne-odhod. Evrope, fokusne skupine pa so hitro ugotovile, da evropska Ameriški organizatorji potovanj menijo, da je Evropa dovolj zgodovina bolj kot karkoli drugega pozitivno izstopa v razli- varna destinacija za njihove državljane, vendar pravijo, da ki z Ameriko (oziroma s turistično ponudbo v Ameriki), kul- ni imuna na terorizem, torej Američani omahujejo in se tež- tura jim predstavlja pomemben element evropskega imidža, ko odločajo za mednarodna potovanja, predvsem z letalom. predvsem vidijo veliko različnih zanimivosti za različne ljudi. Iz tega lahko sklepamo, da se Američani predvsem bojijo- Kar nekaj jih je omenilo lepe umetnine in umetnost, ki jih -"'liotova_nja v Evropo, ko so pa enkrat tukaj, se jim Evropa spominjajo na Evropo. Sledi kulinarika, kot dodatek naštete- zdi dovolj prijazna. Po drugi strani pa ameriški organizator- -~~ • .., "1 · ·~· . • __ _ .... . __.. Pustolovska, umetniška, očarljiva, barvita, roman- tična, topla, dinamična, elegantna, slikovita in libe- ralna - to so podobe Evrope, kot jo je opisala fo- kusna skupina, ki je sodelovala v nedavni raziska- vi Menlo Group o podobi Evrope v Severni Ameri- ki, ki jo je izvedla Evropska turistična komisija. Lepe besede, a me njimi se pojavljajo tudi druge pogosto omenjene, kot so draga, antiamerikani- zem, ki izhaja iz političnih napetosti, povezanih z iraško vojno, in pa vprašanja, povezana z varnost- jo potovanj v Evropo in znotraj Evrope. ji potovanj pravijo, da so njihove stranke zaskrbljene glede prihoda v Evropo tudi zato, ker menijo, da je v Evropi še vedno velika napetost zaradi vojne v Iraku - prepričani so namreč, da je vojno čutiti širše, v Franciji in Nemčiji, pa tudi drugod po Evropi. O varnosti so se pogovarjali tudi v fokusnih skupinah med ameriškimi turisti. Predvsem tisti del skupine, ki v Evropi še ni bil, meni, da Evropejci niso preveč navdušeni nad ameriš- kimi turisti, predvsem zaradi političnih problemov, ki jih ima Amerika z Irakom. Tukaj se je pokazala razlika med prebival- ci ZDA in Kanade; Kanadčani namreč menijo, da so prepriča­ ni v prijaznost Evrope ter da so v Evropi vsekakor dobrodoš- li, so pa prav tako poudarili, da so vsekakor Kanadčani bolj dobrodošli kot prebivalci ZDA. Enako pa oboji razmišljajo o varnosti in sicer so zaskrbljeni tako o letenju v Evropo kot o potovanju po Evropi, vendar so tudi tukaj Kanadčani pokaza- li večji optimizem. če te rezultate primerjamo z rezultati o var- nosti Slovenije med evropskimi organizaforji potovanj, lahko mirno zapišemo, da je varnost kot asociacija Slovenije (STO, 2004) na tretjem mestu. Konečnik (2001) pa je v ugotavljanju imidža Slovenije ugotovila, da je varnost bolj na dnu našte- tih asociacij, ki opisujejo Slovenijo, vendar se moramo zave- dati, da je pri tej raziskavi šlo za odprta vprašanja. Ugotovili smo torej, kakšna je Evropa v očeh Američanov, sklepamo lahko, zakaj prihajajo in zakaj ne prihajajo v Evropo, vidimo pa tudi, da Slovenija v Evropi ni (po)znana po enakih lastnostih kot Evropa v Ameriki, kar bi lahko bilo pohvalno. Hkrati pa se lahko vprašamo, kaj narediti, da bo Slovenija kot nova članica lahko bolj vplivala na imidž Evrope. Predvsem je v članku ugotovljeno, da se prepoz- navnost Slovenije in Evrope po pozitivnih lastnostih kar dobro ujema (prijaznost, zanimiva destinacija, zelenost), predvsem pa Slovenija pozitivno odstopa v pogledu varno- sti. Mogoče pa lahko prav tukaj začnemo pomagati gradi- ti še bolj pozitivni imidž Evrope kot turistične destinacije. 1 TRZNE.RAZISKAVE IN ANALIZE • RAZISKAV w p 'EASY ET • .TU !ZEM • 10 •, •• -· ... --,ff~-., ·.: "!"-,:~~~!:!·,· ~:;;:.,,· . ~ - . .., . . . _, r~ \-.. """' - ..... ...., Nadaljevanje s 1. strani ----~, - Kdo so potniki easyJeta -skoraj petina v hotelih s štirimi zvezdicami, slaba Aerodrom Ljubljana je raziskavo opravil v sodelovanju z marketinško agencijo Creativ Media med 4- in 19. junijem 2004, v prostorih brniškega letališča, v času pred poletom easyJeta proti Londonu, približno 2,5 ure pred letom, torej v času, ko potniki čakajo in imajo čas odgovarjati na anketo (sodelujoči so se z veseljem odzvali na povabilo, op.ur.). Zajeli so splošno populacijo oziroma potnike easyJeta, ki potujejo na relaciji London-Brnik-London (dnevni let, 7 dni na teden, okoli 120 potnikov na letalo). Vzorec je bil namenski, pokril pa je lj86 Britancev in 168 slovenskih potnikov (v tem prispevku posredujemo zgolj rezultate za tuje potnike), ki so odhajali proti Londonu, stari pa so bili nad 15 let Anketarji so postavili 26 vprašanj, med njimi.je bilo 6 demografskih. Would you consider coming to Slovenia if there Cilj raziskave je bil pridobiti informacije in mnenja potnikov, ki potujejo z easy- Jetom na relaciji London-Brnik, Aero- was not for the low cost carrier ~~syJet? • Yes • No torjem potovanj, pri čemer se imena ne spomnijo (0,94 %), rezervirali so s pomočjo prijatelja (0,47 %), namestitev so našli v turističnem vodniku (0,24 %). petimi zvezdicami, 13,99 % v mladinskem prenočišču . drom Ljubljana oziroma konzorcij SPOT pa je želel na ta način dobiti kakovostne podatke za načrtovanje nadalj- njih trženjskih in prodajnih strategij. • Do not know Kako dolgo ste ostali v Sloveniji? Ali ste potovali naokoli in če je odgovor pozitiven, kam? Kraji , v katere so potniki easyJeta n ajveč­ krat potovali med -bivanjem v Sloveniji: Kako ste izvedeli o Sloveniji? Kot najpogostejši odgovori na vprašanje so se pojavili: • Priporočilo od prijatelja, sodelavca ali sorodnika: 33,13 % • Spletne strani easyJet: 15.42 % Najpogosteje so respondenti bivali v Slo- veniji do 7 dni, najpogostejši odgovor je 3 dni (20,28 %), 4 dni (16,27 %), 7 dni (15 ,57 %) , 5 dni (13,82 %), 6 dni (8,49 %), 2 dni (6,84 %), 1 dan (3,77 %). • Bled (27,98 %) • Bohinj (16,87 %) • Ljubljana (12,35 %) • Piran (9,67 %) • Postojnska jama (5,14 %) • Škocjanske jame (4,73 %) • Portorož (4,32 %) • V Sloveniji sem poslovno: 7,92 % • V Sloveniji sem že bil (potovanje ali poslovni obisk): 6,46 % %), z najetim avtom (22,22 %), z vlakom Ali ste med bivanjem v Slove- (18,72 %) ali so jih vozili prijatelji/sorod- niji ostali na enem mestu? niki (16,05 ,%). • Kranjska Gora (4,12 %) • Julijske Alpe (3,91 %) • Škofja Loka (3,70 %) • Slovenijo poznam: 6,46 % • Prebral sem članek o Sloveniji v časo­ pisu, videl prispevek na TV: 5,63 % • Turistična brošura, turistični vodnik: 4,17 % Ali bi se odpravili v Slovenijo, če ne bi bilo nizko cenovnega letalskega prevoznika easyJet? 62 % sodelujočih v raziskavi je odgovori- lo, da bi prišli v Slovenijo tudi, če ne bi bilo nizko cenovnega ponudnika easyJet. Kako ste prispeli z ljubljanskega letališča do vaše destinacije? Kot najpogostejši odgovori na vprašanje so se pojavili : • Z avtobusom: 33,54 % • S taksijem: 20,16 % • Pobrali so me prijatelji, znanci, sorod- niki: 16,67 % • Z rent a carjem : 16,26 % Med drugimi odgovori so bili še tranzit (4,32 %), prihod s Hrvaške (1,23 %), pri- hod iz druge dežele (0,23 %) , z vlakom (0,41 %), organiziran prihod preko orga- nizatorja potovanj ali hotela (0,21 %) . Kako ste med svojim bivanjem v Sloveniji potovali po državi? Na sliki so spremenljivke razvrščene po padajočem zaporedju glede na odstotek frekvence. Respondenti so po Sloveniji v največji meri potovali z avtobusom (29,01 Kaj je bil namen vašega obiska v Sloveniji? Najpogostejši namen prihoda v Slovenijo je turizem (60,7 %), sledili so tranzit - pri- hod iz Hrvaške (11,73 %), poslovni obisk (11,25 %), obisk prijateljev in sorodnikov (7,82 %), posel in užitek (5,35 %), fan- tovščina (1,44 %), zabava (1,44 %) itd. Zakaj ste izbrali za svojo destinacijo Slovenijo oziroma Ljubljano? Najpogostejši razlog pri izbiri Slovenije kot destinacije so ugodne letalske karte, ki si jih lahko privoščijo (asimetrična sre- dina . 3,90) , drugi najpogostejši razlog je ta, d:a so slišali veliko zanimivega o Slo- veniji (3,7 4) , tretji, da je Slovenija poceni destinacija (~7), velja pa tudi izpostavi- ti, da so bili visoko uvrščeni tudi ta, da je Slovenija danes popularna destinacija (3,09) in promocija preko easyJetovih spletnih strani (3,09). Kje ste rezervirali namestitev? V največji meri (27,59 %) so respondenti rezervirali namestitev preko spletnih is- kalr:iikov in direktno (25,47 %), sicer pa jih 12,26 % ni rezerviralo namestitve vna- prej4 ostali so jo rezervirali s prijatelji ali sorodniki (10,38 %) , rezerviralo je podjet- je (8,02), vnaprej preko Slovenske turi- stične organizacije (2,59 %), vnaprej pre- ko Kompasa (1,59 %), vnaprej z organiza- How did you travel across Slovenia during your stay? 35 30 25 20 15 JO ---- .... 29.0J - ~ .C >, iil 22 .22 - ,. "' - - 16.05 -- - -- ·· - - - 6.3 8 - 1--- - 1--- lil 4 .32 1 l 0.8 2 0.41 0.2 1 0 .2 1 ~ >, " ~ -o -.; ·; "' ~ B ~ "" . . " > ~ .su 1 -o > " Jl s " :š -o .,, ~ >, " -lil >, ll § i ~ . g " o iil 3': . :a ~ >, >, ~ š " -o >, o. iil ::;: ~ . iil E B >, . :!l N o :iJ iil 6l, > -o ·c u ~ e ~ :a -o 8 o Opomba: Seštevek odstotkov pri odgovorih je več kot 100%, saj je bilo možnih več odgovorov. 62 % respondentov je med bivanjem v Sloveniji ostalo na eni lokaciji. V katerem kraju ste bivali? V največji meri so bivali v Ljubljani (63,88 %), na Bledu (18,63 %), v Portorožu (3,04 %), Kranjski Gori (2,28 %), Mariboru (1,90 %), Bohinju (1,52 %), po približno en od- stotek pa v Postojni, Rogaški Slatini in po slabe pol odstotka v Bovcu, Celju, Kamniku, Kopru, na Krasu. V kakšni vrsti namestitve ste bivali? Potniki easyJeta so v največji meri bivali v hotelu s štirimi zvezdicami (18,52 %) ter v apartmajih (16,26 %), 15,43 % v hote- lih s tremi zvezdicami, 8,23 % v hotelih s • Obala (2,88 %) • itd. Respondenti (N = 62), ki so bili v tranzi- tu, pa so potovali v ni)slednje države: • Hrvaška (7,20 %) • Italija (2,47 %) • Avstrija (1,65 %) • Obala (2,88 %) • Poljska (0,62 %) Če ~iste potovali naokoli, zakaj? Sodelujoči v največji meri niso potovali po Sloveniji zaradi pomanjkanja časa (12,76 %), med drugimi najpogostejšimi odgovori pa so bili odsotnost razloga (5,14 %), poslovni obisk (3,50 %). Type -of accomodation Ha.ve my own flat Rented a room Tourist farms Camp s ite With my friends, relativcs In a youth hostel In apartments Hotel - don't know 2 star hotel 3 star hotel 4 star hotel . 0.62 - 1.2 5 star hotel Odstotek o .1 2.88 5 56 7.2 8.23 .88 13.99 16.26 1! 43 18.51 1 10 12 14 16 18 Opomba: Seštevek odstotkov pri odgovorih je več kot 100%, saj je bilo možnih več odgovoroY. Total spend on accomodation Miss ing Nothing Do not know More than 35 1 EUR JO 1 EUR - 350 EUR 241 EUR - 300 EUR 221 EUR - 240 EUR 201 EUR - 220 EUR 181 EUR- 200 EUR 161 EUR - 180 EUR 141 EUR - 160 EUR 12 1 EUR- 140 EUR 101 EUR - 120 EUR 81 EUR- 100 EUR 61 EUR - 80 EUR 4 1 EUR - 60 EUR 21 EUR - 40 EUR 10 EUR - 20 EUR .. ,.,1 i- - - •-" Odstotek O 2.83 .89 .77 3.3 2.59 4.48 12.12 3 4 4.01 II.O 5. ~ 7.3 6.37 7.08 10 12 14.15 IW 14 16 18 20 i l TRZNE.RAZISKAVE IN ANALIZE • RAZISKA.VA MED POTNIKI EASYJETA • TUR!ZEM • 11 - O • ..... .. . :~-:•. •-• ·•';::"'- "• _ •• -- - .. ~ ~ • • • • • • ·•• ••••-= - ••• ••• • • -~"'""I •:. • ••••M-,• .. :,;.•,.:".~;~~ ::.!• .•~ ,-•~;-•;;;.r• • ' • O - O desetina s petimi, v treh dneh največji odstotek za namestitev porabi 350 evrov III Ali ste v Slovenijo prišli sami ali s skupino? tvo, da je večina an- ketiranih pripoto- vala v Sloveniji Are you considering coming back to Slovenia? C Yes • No Katero je bilo va- še najbolj priljubljeno mesto? Najbolj zapomljiva zadeva v Sloveniji je Blejsko jezero (11,52 %), pokrajina (10,70 %), gore (8,23 %), ljudje (5,14 %), pogled z Ljubljanskega gradu (3,70 %), jame (3,70 %). 33,96 % respondentov je pripotovalo v Slovenijo s partnerjem, 26,42 % samih, v skupini s prijateljem (9,67 %), v skupini treh {7,55 %), v skupini petih (4,55 %), v skupini štirih (4,01 %), s skupino sode- lavcev (1,89 ,%), z družino (1,89 %). Koliko ste potrošili za namestitev? za tri dni. Koliko ste na dan potrošili za dodatne storitve (poleg letalske karte in namestitve)? Anketiranci so v največji meri zapravili Največji odstotek je za dodatne dnevne za namestitev več kot 351 EUR (18,6 %), aktivnosti zapravilo 21 do 30 EUR in 41 - pri čemer je potrebno upoštevati dejs- 50 EUR (skupaj okoli 30 %). Spend per additional activities per day Miss ing Nothing - 0.71 - 0.94 • 0.,1 R • 0.24 • 0.24 • 0.47 Do not know more than 251 EUR 23 1 EUR - 250 EUR 2 11 EUR - 230 EU 191 EUR - 2 10 EUR 171 EUR- 190EUR 13 1 EUR - 150 EUR lil EUR - IJOEUR 101 EUR - 110 EUR 91 EUR, 100 EUR 81 EUR - 90 EUR 71 EUR - 80 EUR 6 1 EUR - 70 EUR 5 1 EUR- 60 EUR 41 EUR- 50 EUR JI EUR - 40EUR 21 EUR - JO EUR II EUR-20EUR 5 EUR- 10 EUR - 1 6S - 1.4 2.12 Odstotek O.O 2.0 4.72 2.83 .77 4.48 4.2S 4.2S S 66 4.0 6.0 13.92 . 8.49 15.09 IS 3 8.96 s.o \O.O 12.0 14.0 16.0 IS.O Tabela 1: Značilnosti vzorca 15 - 24 let 9,07 17,97 25 '_ 34 let 37,87 42,58 35 ·_ 44 let 21,33 13,67 45 - 54 let...,, 15,47 11,72 55 - 64 let 12,53 10,94 65+ let 3,73 2,73 Upokojen 5,60 6,64 Dijak/študent 9,33 15,23 Gospodinja 0,00 5,47 Nezaposleni 1,87 2,34 Freelancer 8,80 4,69 Lastnik/partner v ·podjetju 6,93 3,13 Me,nedžer, CEO, to~ menedžment 11,20 Srednji menedžment Zdravnik, arhitekt ... Brez o 1,23 Do f20,ooo 11,17 21,72 f20,ooo - f39,ooo 29,61 28,69 f40,ooo - f59,ooo 16,20 7,79 f6o,ooo + 18,72 6,15 Brez o 0,00 Do EUR 30,000 33,33 27,27 EUR 30,000 - 57,000 22,22 18,18 EUR 57,001 - 86,ooo 22,22 9,09 EUR 86,ooo + 5,56 0,00 Vir: Izvedena anketa; n = 486. Poleti .v London.Jeseni tudi. ~~~- .:-i .. "'~ 1-., ....... , ...:·~~~ ... ~ -~'•7"."--~ easyJet..com Oglaševalsko kampanjo so zasnovali v agenciji Mayer McCann. Daleč najbolj pri- ljubljeno mesto je Ljubljana (62 %), sle- di Bled (16,29 %), Piran (8,oo %), Bohinj (2,86 %) in Portorož (2,29 %), med odgovori, kaj jim je bilo na sploh najbolj všeč v Slo- veniji, pa so bili lepa dežela in čudovi­ ta pokrajina (22,84 %), prijazni in go- stoljubni ljudje (15,64 %). Kaj ste si v Sloveniji najbolj zapomnili? 180 160 140 120 ~ 100 ~ U) o,< 80 (1) -o E 60 40 20 o Ali ste v Sloveniji kaj pogrešali? 60,49 % sodelujočih ni pogrešalo ničesar, majhnemu odstotku je primanjkovalo ča­ sa (2,06 %), nekaj jih je pogrešalo angleš- ki čaj (1,65 %) in angleško hrano (1,23 %). Ali se boste v Slovenijo še vrnili? Kar 92 % potnikov easyJeta razmišlja o tem, da bi se vrnili v Slovenijo. Datum Bloomberg world airline indexi - Bloomberg world airline index 80 index 60 ,._ "čt o 00 "' N "' ::.,:,~- Petrol aktivno razvija blagovno znamko avtocestnih restavracij Na jasi Petrol, vodilna slovenska energetska družba in hkrati ena največjih trgovinskih družb, ki pre- ko mreže bencinskih servisov uporabnike oskrbuje z živili in ostalim trgovskim blagom, vozni- kom pa ponuja vse, kar potrebujejo na svoji poti, je z velikonočnimi prazniki začel z aktivnim pozicioniranjem svoje gostinske ponudbe z blagovno znamko Na jasi (veriga restavracij in bi- strojev na vseh krakih slovenskega avtocestnega križa). Z aprilom so blagovni znamki, ki jo že poznamo v obliki zelene elipse s črko N, dodali še »maskoto«, kokoško, ki v osnovi izhaja iz oblike Slovenije, popotnike pa nagovarja, da je postanek pomembnejši od poti in da ga ne gre izpustiti. Petrol je tudi partner Slovenske turistične organi- zacije v projektu »Next exit - Slovenija privlačna za Japonce, Bled na japonskem jogurtu . :. - • ~.,_..;:. __ .:., ..:,. Na lepše« (in to že tretje leto zapored), v kate- .: ~.: rem vidi konkretno Slovenija se kljub izredno omejenim aktivnostim na japonskem trgu (v organizaciji Slovenske turističnepr- ganizacije in ob ak- lii!11lett:Y'!l7-:.t 2004!!! S· &JJ 11 '" tivnem sodelovanju ' slovenskega velepo- slaništva v Tokiju) ;,;;;;;;;_;:_~_~::;~;;,:::;iiiiiii~ med Japonci uveljavlja kot priljubljena srednjeevropska turistična destinacija. V letošnjih prvih petih mesecih je Slovenijo obiskalo 83 odstotkov več Japoncev kot lani v tem obdobju in opravilo za 61 odstotkov več prenočitev, kar je kljub nizkemu številu (do vključno maja 5197 pre- nočitev) pomemben podatek. Povprečna doba je 1,6 dneva, saj je Slovenija idealna kot en izmed turističnih ciljev na potovanju v srednjeevropskem prostoru, pri če­ mer je še toliko pomembnejša iniciativa japonskega or- ganizatorja potovanj, ki je izdal zloženko z 9-dnevnim programom (vključena je tudi hrvaška Istra) po Sloveni- ji. Sicer pa še naj dodamo, da je Bled na japonskem trgu našel jogurt z motivom Bleda na pokrovčku. priložnost utrje- vanja svoje bla- govne znamke Na jasi. _ . -~---Kclo Ram kje ·'··' · · · · ........ · ~ , . Državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Mateja Mešl je junija prevzela vo- denje podpredsedniške funkcije na Gospodarski zbornici Slovenije. Zdaj so na gospodar- skem ministrstvu naslednji državni sekretarji: za področje za notranji trg Matjaž Logar, za ekonomske odnose s tujino Renata Vitez, za industrijske projekte pa Janez Trček. Mag. Dalja Radie ostaja državna podsekretarka v sektorju za razvoj turizma, poročali pa smo že o objavi uredbe konec aprila letos, s katero se v Ministrstvu za gospodarstvo predvideva ustanovitev 4 direktoratov - Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost, Direktorata za ekonomske odnose s tujino, Direktorata za notranji trg in Direktorata za turizem. Slednje- mu bi naj tudi naprej direktovala Radičeva, kot je povedal gospodarski minister dr. Matej Lahovnik na majskem Forumu. še novica za nazaj. S prvim majem je Frand Križan zaključil direktovanje Kompasa na Dunaju in sprejel nov izziv v Sloveniji - in sicer v marketinškem oddelku novogoriške- ga HIT-a, kjer so bili v začetku junija polno zasedeni s končnim lansiranjem novega pro- dukta v Črni Gori, Hotela Maestral. «. . ,. . ""~4:~·--:,.-: TURIZEM /nlmr11,1tivno gl.i..,i !o Sloven'>kP Turi,;,ti<'.nt• Org,1r1i1a(ijl' - Izdaja Slovenska tu ristična organi1,1cij,1, WTC, Dunajski! 15r,. 1000 Ljubljana - Tei: 01/589-18-,.1. E-mc1il: info'4s!oveni,Hourism.si - Glavna in odgovorna urednica: r.~iSa Novak - ObLikovanje in priprava za ~sle lmp1i1110 rLo.o. Tisk: lukgr,lf, Po'>!ojn;1. • Ministr'->tvu ,,1 kulturo RS i(' i1dalb odloCbo. da se glasilo TUR!ZEM vpise \it:videnco javnih glasil pod zapor~dno <,!evi\ko 1382 - Glasilo je bre,p!aC.no. • Naročila _sprejemam? n~ STO, na uredn_istvo@slovenia-tourism.si Clani Uredniškega sveta: i\1ini<,\r<, tvo 1.i gu..,pod,Hstvo (rn11g. D,irja Radie), Uraa vlade za informiranje (Nada Serajnik), Go'..podar<,ka ,bornica Sloven1w /mJg. Cveto Stantic) . Agencija RS ,a gospoaarsf:o promocijo 1n tuje inve,;,ticqe 1He!ena Schlamberger). lJnivl'l/d v I jull! j,mi Lko11om<, k,1 f,1kultPt,1 (dr. Lrnj.1 Mih,1 liC), Visoka sala ,a tllri,em Turistika (mag. Alekc,;111dra BreLOvec), Visja <:.ola z,1 turi,cm Bled (Jana Spec), ViSja Sala za gostinstvo in turizem ,',\ari bor (mag. Helena Cvikll , sirokovnjak s podroCja tri• neg.i komtmit ir.inj.i (dr. /l,1tko J,rnc'itl, prpd<,,li1vnik;i turi<:. ticnega go.,,podar'ltva (J~m,, Pergar in Zdravko Pocivalsek). predstavnika Slovenske turistiCne organi,acije (Bojan Meden. MBA in mJg. f/.aja Pak.1. • Člani Uredniškega odbora tnotrJnje (IJnstvo v se- ... 1,1vi 'iTOl : Buj.in Mt'dt•n. 111,1g. M,1j,1 l\ 1k, Iztok /\ltbaUl'f, )l•rrH.'j Zajec, Majda Dolenc, Tinkara PavlovCic, Jane, Repansek, Jan Ciglenecki in Boris Baj1elj.