Leto laaU., št. 4C LJubljana, sobota 18. februarja 1939 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne lavaemai nedelje ta praznike. — InaeraU do 80 petit vrsi t Dm 2. do 100 vrst * DtD 2.60 od 100 do 300 vrat i Din 3, već ji inaeratl pettt vrsta LMr 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratru davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ss os vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNUTVO LJUBLJANA. Rnafljeva atica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-2» m Sl-2* PodruiDlce: MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO Ljubljanska cesta« telefon it 26 — CELJE, celjsko uredništvo Stroasmayerjeva ulica L. telefon 4t 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon st IW - JESENICE: Ob kolodvoru luL SLOVENJ GRADEC Slomškov trg i. — Postna Hranilnica v Ljubljani st 10 351 Pred odločitvami v Španiji $ Azana se bo vrnil v Španijo? Nasprotujoče si vesti o namerah preds eđnika španske republike — v Španijo, da znova prouči položaj, po drugih pa namerava odstopit vsi podrede generala Franca blvil Španski veleposlanik v Parizu Qui- nones de Leon. Francoski zunanji minister Bonnet se je sestal včeraj tudi s Španskim republikanskim zunanjim ministrom Del Vayom, s katerim je razpravljal o vprašanju špan- MADKID. 18 febr. AA. (Havas) V obveščenih krogih trdijo, da se bo predsednik španske republike Azana vrnil v srednjo Španijo, kjer bo skupno z vlado proučil položaj. Del Vayo še vedno v Pariza PATtfZ, 18. febr. e. Zunanji minister Del Vavo. o katerem je pisal ves pariški tisk. da je že odpotoval iz Pariza, je 5e vedno v Parizu in bo najbrže odpotoval Šele danes Z druge strani doznaval*- da je njegova soproea iskala zasebno stano vanje v Parizu. Vsi poiskusi Del Vava. da b, pregovoril predsednika Španske republike A7ano. k povratku v Španijo, so ostali brezuspešni, Azana vztraja na tem da je vsak odpor zaman in da je treba po čakati na trenutek, ko bo s pomočjo Anglije in Francije ustavljeno prelivanje krvi v Španiji. »Intransipjeant« poroča, da pripravlja Azana proglas na vse Spance, v katerem namerava podati ostavko in jih pozvati, naj se podrede oblasti general Franca PAKIZ. 18. febr. AA. (Havas). Netočne so vesti da izvršuje predsednik španske republike Azana v Parizu kakšno uradno funkcijo, ter so zaradi tega tudi netočne vesti, da je podpisal ukaz o premestitvi republikanske vlade iz Valencije v Madrid. Berardov odhod v Burgos PARIZ, 18. febr. AA. Zunanji minister Bonnet je imel snoči razgovor s senatorjem Leonom Berardom, ki je odpotoval nato v nacionalno Španijo kamor bo prispel že danes popoldne Berard se bo takoj po prihodu v Burgos sestal z zunanlirr ministrom Francove vlade generalom Jor-dano. Berard je odpotoval Iz Pariza snoči ob 20 50 Spremlja ga več# višjih uradnikov zunanjees ministrstva *Od Berarda se je na kolodvoru Quai d'Orsay poslovil tudi Tekma v oboroževanju Ogromno povečanje angleških pomorskih sil — Zadovoljiv odziv angleških prostovoljcev LONDON, 18. febr o. »News Cronlcle« ravpravlja v svojem uvodniku o francoski politiki nasproti Italiji. List pravi, da je postala Francija zopet nepopustljiva Francoski poslanik v Berlinu je izjavil, da Francija ne bo pristala na nikake koncesije v prilog Italiji in da tudi ne bo sodelovala na konferenci štirih velesil, ki bi meritorno razpravljala o italijanskih zahtevah. Pripravljena je le sodelovati na mednarodni konferenci širšega obsega, ki bi morda odločala o novi razdelitvi surovin. ProtiitaHjanske demonstracije na Korziki PARIZ, 18. febr. Pred italijanskim konzulatom v Ajacciju so bile prirejene pro-tiitalijanske demonstracije, pri katerih so pobili šipe na oknih konzulata. Francoski manevri v Sredozemlja PARIZ, 18. febr. b. Po končanih manevrih na Atlantiku bo francoska mornarica izvedla svoje letošnje manevre v Sredozemlju, in sicer v bližini francoskih severno afriških posesti. Manevrov se bodo udeležile naslednje flotilje: druga flotilja bojnih ladij, 1. in 4. flotilja križark. 2. flotilja lahkih križark. 3.. 7. in 9 flotilja rušil cev matična ladja za letala ter večje Število pomožnih ladij in takij bojnih ladij ln križark. ki niso priključene nobeni posebni flotil#. Med manevri francoskega brodovja na Atlantiku v višini Casablance so se francoski admirali sestali v Gibraltarju z angleškim admiralom Forbesom, s katerim so se posvetovali o sodelovanju britanskega in francoskega brodovja. Povečanje stalne vojske v Italiji PARIZ, 18. febr. ta. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov bo italijanska stalna vojska v prvih dveh tednih meseca marca pomnožena z v po kl.ee m novih rezervnih letnikov za 60.000 mož. Dosedanji uspehi angleškega oboroževanja LONDON, 18. febr. AA. Angleški listi so brez ugovarjanja sprejeli ogromno zvišanja izdatkov za oboroževanje »Times« prinaša v uvodniku bilanco dosedanjih rezultatov in tistih, ki jih v bližnji bodočnosti pričakujejo Pieišnjl mesec je bila oddana ladjedelnicam gradnja ladij za skupnih 544.000 ton. Ta številka se bo spomladi zvišala nad 559 000 ton Pri letalstvu se je proizvodnja v 12 mesecih podvojila in se je doseglo število, ki ga seveda nočejo izdati, ki pa se bo v kratkem še povečalo. Tudi novačenje je napredovalo. V mornarico pride na leto 15 000 novakov, petkrat toliko kakor leta 1931. Lani je bilo 37.000 mož več v regularni vojski in 77.000 več v teritorialni vojski Vojaško letalstvo bo imelo do konca finančnega leta po vsej priliki 35 tisoč mož več Vstop 164 000 mož v vojsko na kopnem, kjer je v veljavi prostovoljski sistem, pomeni zadovoljiv rezultat, vendar na se ne sme pozabiti, da je še vedno preslaba v primeri z njenimi mnogoštevilnimi nalogami. Tudi »Dailv Telegraph« razmišlja o gornjih številkah in zaključuje, da bodo vojaške priprave v tem letu znatno napredovale. List obžaluje, da ni do tega poleta že prej prišlo. »Daily Express€ pravi- 2e sedaj smo moč ni, naš novi program pa nam bo dal še več moči, tako da se nihče ne bo upal napasti nas. »Dinly Mail« piše* Vlada naj se ničesar ne boji. Britanski narod je pripravljen nositi to breme. Ameriški pomorski manevri PORTORICO, 18 febr. Veliki pomorski manevri mornarice Zedin:enih držav se bedo začeli v ponedeljek Ti manevri bodo največji, kar jih je bilo doslej Mornarica se bo sestala v bližini otoka Kube ter se bo tu razdelila v dve skupini, od katerih bo ena napadala, druga pa branila obalo južnega Atlantika do Panamskega prekopa. Izredni ameriški krediti za oborožitev WASHINGTON, 18. febr. Amer. reprezentančna zbornica je v sredo nomo v noč razpravljala o izrednih kreditih za državno obrambo. Rooseveltov predlog o izjemnih izdatkih v mesten ^56 milijonov dolarjev m izpopolnitev pomolih vojnih sil in letalstva je bil sprejet 6 367 glasovi proti 15 glasovom. Republikanci so predložili spremin jeva hi i predlo« v tem smislu, naj bi letna produkcija letal za državno obrambo ne presedala tisoč letal. Predlog je propadel s 169 glasovi proti 129 Tudi utrditev Guama na Tihem oceanu ie bila kljub republikanskim protestom 6prejeta v program gradnje novih pomorskih oporišč. Italijanski list o ofenzivnosti demokratskih držav Razburjenje zaradi Izjav Rooseveltove Žene o možnosti vojne RIM, 18. febr. AA. (Štefani) »Giornale 9 Italia« pise o izjavi soproge pi edsedni-ka Roosevelta da »nezadovoljni narodi najbrže ne bodo ostali mlrnJ ln da je treba zato računati a možnostjo vojne, ki bi se > udeležila tudi USA, da odloči njen lx-id ln reši civilizacijo«, ter pravi, da je ta Izjava tipičen dokument vojnega razpolo-ienja demokracij ln usodne orientacije, v katero se Je usmerila politika Amerike. List posebno poudarja, da se nezadovoljnim narodom ne ustreza z razumevanjem In v duhu sodelovanja, tsmvs* stopajo prednje s topovi, železom in ognjem. Na tak način se ne branita ne mir ne civilizacija. Dalje komentirajo italijanski Usti ukrepe, ki so jih te dni izvršile USA, Anglija in' Francija za ogromno oboroževanje, in se izprasuje, ali ne bodo miru, ki ga predlaga ChamberlaJn, demokracije v kratkem spremenile v nekakšna pogajanja z grožnjami. Odgovarjajoč na to vprašanje, pra_ vijo listi, da ogrožene države v nobenem primeru ne bodo dovolile, da bi jih kdo presenetil. skih beguncev. Angleške zahteve generalu Francu LONDON. 18. febr. w. Angleški agent v Burgosu. Robert Hodgeson, bo zaprosil v prihodnjih dneh za razgovor z genera- človeških žrtev. Kakor poročajo liati, je bil poiar podtaknjen. Jasnovidec Pišoč o poročilu o Aldrovandljevi knjltgl •i\uovi ricordt e frammenti di diario* kt ga fe obja\>il dr. Lo\'o Cermvlj v zadnji iie\-i!ki revije »Misel in delo*, smo poudarjali, do je slo\>enska javnost tvofečmsno delala veliko krivico pokojnemu dr. Mtlenka l'esmću. Češ da je bil ptepopustljiv v oo-rambi slo\-cnskih interesov na pariški mi-rovn: konferenci. Iz omenjcncfa poroČilm hočemo sedaj na\'esti par posebno značilnih odsta\-ko\' iz govora dr. l'esnića* ko e 4. junija 1919. pred tvttom čet\*orice — Vilsonom. Llovd Georgcom. Clemenceau-;em in Ortandom pobi tal predlo** o plebiscitu na Koroškem. Vesnič je izvajal: »Slo\-enci so najbolj trpeli pod trdim lemškim gospostvom. Toda živeli so vsaj v*/ skupaj v istem pričakovanju. Trn majhen narod pa bo seda) razčefrten. En del rtojde z nami, drugi del ostime avstrijski, en del bo madžarski, \thk del pa, namreč nega mnenja in ni mogoče reči. ali bo takrat javno mnenje dopus'ito vojno v to svrho...* — Dr. Milenko Vee-nič je torej že 4. junija /9/9. predvideval »anštus« Avstrije in tudi nnpcn'edal, da ne bodo zapadne velesile ničesar storile, dm bi to preprečile. Naš Vesnič. zastopnik države, ki se je šele porajala, fe bil. kakor le iz tega razvidno, jasnovidec, mnogo da-tekovidnejši kakor s\"el četvorice — VTil-*on, Lloyd George, Clemenceau in Orlan* do! O premestitvah in vpoho\l* t v ah dri. uslužbencev Sarajevska »JugonlovensJca pošta« piše: Teror po volitvah tn preganjanja političnih nasprotnikov, s katerimi je pričela bivšm vlada, so izzvala v vrstah hrvatske in srbske opozicije razumljivo in upravičeno razburjenje in nevoljo. Zato je sedanja vlada smatrata za svojo prvo dolžnost, da čim preje popravi storjene krivice. Včeraj /f — tako poudarja »Jugosfovenska pošta* —• oredsednik vlade Cvetkovič izdal ukms vsem ministrstvom, da te morajo v roka osmih dni popraviti vse krivice državnim uslužbencem, ki so glasovali za dr. Mačka, in jih vrniti na ona službena mesta, ki so iih zavzemali pred volitvami v državni^ bar novinski in samoupravni služb t. Nemiri v DAMASK. 18. febr. V Damasku se nadaljujejo demonstracije proti francoski mandatni oblasti. Oe m ona t ran U so napadli policijo s kamenjem ter Jih je bilo v«G Izmed njih aretiranih. Sirijska vlada je sklenila, da poda predsedniku republike ostavko. Glede na ras-voj dogodkov v zadnjih dneh zlasti pa za* radi demon*'raci J proti Franciji, menijo, da bo francoski vrhovni komisar prihodnji mesec zopet odpotoval v Francijo, čeprav se je Sele pred Štirimi tedni vrnil T Sirijo. Neka tajna radio-postaja Je pozvala v arabskem jeziku prebivalstvo k vata- Hlmmler v VarSavl VARŠAVA, 18. februarja* Danes bo orispel v Varšavo na povabilo poveljnika poljske državne polic je generala Zamorskega Sef nemške tajne državne policija Himmler, ki se bo udeležil tudi velikega ?ova v poljskih gozdovih. Sorzna poročila. Čarih, 18. februarja. Beograd 10. Paria 11.67, Lcndon 20 655, New York 440 629, Bruselj 74.30, Milan 23.19. Amsterdam 236.25, Berlin 17687, Piaga 15.08, Vi ra 88.12, Bukarešta 3.3?. !. O V l*. N S K I N A K (. D*, sobota. 18 fevru?rja 1939. Stev. 40 Zrn to vam Jamčita popularna komika v sijajni m duhoviti borki o ljubezni in zakonu, o zakoncih in takih, ki še nameravajo stopiti v zakon itd. — V ostalih vlogah: MAK1A A N D ERG A ST, WOLF ALBACH RETTY in HAN S THIMIG KINO UNIONo TELEFON 22-21 Na postno soboto In postno nedeljo se boste HANS MOSER v vlogi »roTornega adrokate «iaUdo sob! LEO SLEZAK ▼ vlogi bogatega nsfljonarja Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri (v nedeljo) ob 15.. 17„ 19. in 21. uri Iščemo najsrečnejša zakonca V NEDELJO OB 10.80 DOP. po znižanih cenah od 4 Vstopnice dobite v pretprodaji le danes! -10 din. Svengalijeva poizkosna produkcija Triumfalno gostovanje Jarmile Novo je bil v naši operi prelep doživljaj — Gl polno do zadnjega kotička Ljubljana, 18. februarja Za jubilej 150. predstave >Prodane neveste« po prevratu smo imeli snoči v nabito polnem opernem gledališču radostno in dragoceno priliko, da smo slišali gospo Jarmilo Novotno v partiji Marinke. Umetnica uživa najvišji ugled po vseh evropskih in ameriških kulturnih središčih, in točno se je izpolnila napoved T. G. Ma-sarvka, da bo Jarmila Novotna, pevka izrednih naturnih talentov, širila slavo češke glasbene umetnosti po vsem svetu. Morda ji je bila po ugledu in umetnosti slična le Ema Destinova v njeni mlajši in srednji dobi. K nam je prišla žal šele v času, ko je bila že tik pred zatonom. Tako smo imeli zdaj srečo, da smo gledali Jarmilo Novotno v njenem najkras-nejšem razcvetu, mlado svežo ženo okoli 33 let, vitko in prožno, pevko izrazito Krškega glasu najvišje kulture, z mehkim, neizrečeno toplim glasom, ki se giblje s čudovito lahkoto v vseh legah, se podaja nežno v piane ali prodorno v fortih z očarljivo naravnostjo, brez sledu umetni-čenja ali celo forsiranja. Skratka, snoči smo slišali idealno pevko, kakršnih je prav malo na svetu. Videli pa smo obenem idealno operno igralko, naturen odrski talent, izoblikovan do najvišje popolnosti v vseh izrazih. Njena naravna igra je polna temperamenta, topla In izdelana do vseh detajlov z okusom, ki zmaguje v svoji neprisiljenosti in vidni spontanosti. Idealna pevka in idealna igralka torej je Jarmila Novotna, a hkrati stasita žena največje simnafično-ti, preduševljenega obraza in globokih oči. Publika, ki je snoči napolnila poslopje do poslednjega kotička, zasedla vse stranske izjemne stole ter se stiskala na takisto izjemnih stojiščih povsod, kjer je bilo še količkaj mogoče, ta publika se je zavedala, da se ji nudi izreden umetniški užitek. In nagrajala je umetnico vedno iznova z viharnimi aplavzi, jo klicala po vseh dejanjih neprestano na rampo ter ji prirejala ob zaključku predstave brezkončne ovacije, ki so pomenile resničen triumf. Velika pevka je sicer takih triumfov že vajena, vendar jo je očividno radoval tudi sprejem v naši mali Ljubljani ter je Izražala svoje zadoščenje, da je našla med Slovenci vprav bratsko toplo priznanje. Pela je partijo seveda v češkem originalu in z vzgledno jasnostjo. Umetnica je prejela tudi vrsto lepih šopkov. Pa tudi ostali glavni solisti so bili za jubilej slovenske Prodane neveste odlikovani s cvetjem: Betetto za sijajnega Ke-cala, Franci za svojega junaškega Janka, Banovec za zbeganega Vaška i. dr., celo srčkana punčka v češki narodni noši je na zaključku po zasluženju za svojo igro in plesanje prejela šopek. G. dirigent Neffat je moral tudi na oder in sprejeti zahvalo za animirano predstavo. Orkester, zbor in balet (s solistkami Moharjevo, Japljevo, Remškarjevo ter Golovinom) so se trudili, da so dali za jubilej svoje najboljše. Tako smo imeli snoči zopet prelep doživljaj v naši operi in gospe Jarmile No-votne ne pozabimo. Fr. G. Merilec Jsže Bratuša znan tudi v Lfubijani Zadnje dni decembra je ležal v ljubljanski bolnici, kjer je uganjal svoje grdobi Je z nekim dečkom Ljubljana, 18. februarja Grozen umor malega Franca Vladimira v Zagrebu, ki je postal žrtev vampirja Josipa Braruse, je dal povod tudi zdravnikom ljubi lanske splošne bolnice za prijavo so-domskega gTcha. ki ga je Brarusa zagrešil ali samo hotel zagrešiti že v ljubijansfci bolnici, kjer je bil zadnje dni decembra lanskega leta in pa v začetku januarja letos. V splošno bolnico je prišel Bratuša 26. decembra. Ko so ga zdravniki preiskali, so"dognali, da ima kilo. ki jo bo treba operirati. Bratuša se je 28. decembra res podvrgel operaciji in je o&taf v bolnici do 6. januarja. Ker je bila tedaj v bolnici, kakor navadno, velika stiska za prostor, so morali bolniki ležati po trije na dveh posteljah. Po posteljah so strežniki namestili poleg odraslih bolnikov mlajše dečke, da je bilo ležanje kolikor toliko znosno. Zraven Bratuše je dobil v postelji mesto neki 15-letni mesarski vajenec, doma z Dolenjskega, ki se mu je pričel Bratuša ponoči približevati. Čez nekaj dni so opazili drugi bolniki in pa strežniško osebje, da postaja deček potrt in žalosten, vendar pa na vprašanja ni hotel odgovarjati Sele pozneje, ko je bil deček videti popolnoma zmešan in ko ga je strežnik Avgust Kovač t*do prijel, je ves objokan izpovedal, da se mu Bratuša vsak večer približuje z nečistimi nameni. Tedaj so prijeli tudi Bra-tušo, ki pa ni hotel govoriti m je že popoldne, preden je biLa uvedena preiskava, pod neko pretvezo zaprosil za civilno obleko, ki mu je pa niso hoteli izročiti. Bratuša pa si jo pomagal drugače. Odšel je v drugo sobo, kjer je naše! civilno obleko nekega bolnika, ki je dan poprej umrl in jo oblekel, nakar je pobegnil iz bolnice. Čez neikaj dni je bil odpuščen tudi mesarski vajenec, čigar naslov pa je na prijavo zdravnikov policija že ugotovila in uvedla preiskavo. V Zagrebu zaradi umora iz seksualnih nagibov aretirani Braruša je star 38 let in je po poklicu delavec, doma iz Oselice pri Kranju. B m ruša je znan ped e rast ter je zaradi takih prestopkov presedel že več let v ječi. Razstava italijanske knjige Ljubljana, 18. februarja Jutri se bo začela v veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani reprezentativna razstava italijanske knjige, Id jo je treba uvrstiti med večje kulturne dogodke. Dopoldne je bila razstava v glavnem že urejena, da so si jo novinarji lahko ogledali. Razstava je bila prirejena že v Beogradu in Zagrebu, kjer je zbudila veliko zanimanje. Organizira jo Institut za kulturne odnose z inozemstvom, ureja pa dr. Mario Meschini kot zastopnik instituta Organizirana je na kulturno reprezentativni, a ne na ekonomski podlagi, to se pravi, da je njen namen prikazati predvsem razvoj italijanske knjige, njeno visino po posameznih panogah in dobah. Razstava obsega okrog 3.500 zvezkov, ki so radeljeni v 15 raznih strele. Nalašč za razstavljanje knjig" so izdelana posebna praktična stojala, da je omogočen lahek in smo tren pregled knjig. Prostor je lepo urejen ter vase zaključen z draperijo belega blaga, da umetnine, ki so ostale v dvorani, nič ne motijo. Razstava bo nedvomno zbudila med nago javnostjo zasluzeno pozornost. Prihodnje mesece bodo Italijani priredili to razstavo se na Madžarskem, v Rumuniji in na poljskem. Huda rudarska kriza Trbovlje, 18. februarja Niso fte zaceljene težke rane, ki jih je aasekala v naše rudarstvo težka kriza audnjih let. že se rudarji in njihove rodbine s strahom vprašujejo, da-li sedaj napovedano praznovanje v rudnikih ne pomeni priče tka nove, morda se hujše kri-aa, kakor je bila pretekla. Rudnik je praznoval v ponedeljek, za prihodnji ponedeljek pa je razglašeno zopet praznovanje na rudniku. Naši rudarji so se zadnji dve leti te zopet navadili na redno obratovanje in so že skoraj povsem pozabili na Čase pred tremi štirimi leti, ko so smeli delati kvečjemu 12, 13 ali 14 delavnikov na mesec, zlasti v poletju, ko je bil odjem premoga skrčen do skrajnosti. Naši rudarji in njihove družine so si globoko oddahnili, ko se je zadnja leta delo v rudnikih vedno bolj množilo in sopraznovalm £nevl skoraj docela odpadli. Zato so se- daj tem bolj zaprepaščeni, ko se je praznovanje v rudnikih nenadoma zopet pojavilo in ko se zlasti za prihodnje mesece napoveduje praznovanje v večjem obegu. Naši rudarji in njihove družine sd pač nikdar več ne žele takih časov, polnih skrbi in trpljenja, kakor so jih preživljali ona leta od 1930 dalje do leta 1936, ko se je začelo stanje v rudniku zopet polagoma boljšati Naj bi bil to le prehoden pojav, ki bi prenehal v nekaj mesecih. Če pa je sedanje praznovanje pričetek nove krize v naših revirjih, potem pa pomeni ta pojav pričetek novih skrbi, žalosti in trpljenja za prebivalstvo črnih revirjev. Za zdravstveno zaščito vajencev Ljubljana, 18. februarja Včeraj je na zasedanju banske uprave v razoravi o proračunu za socialno politični in zdravstveni oddelek predlagal banski svetnik in delavski zastopnik z Jesenic Ar-než pomemben predlog za izpopolnitev zdravstvene zaščite trgovskih in obrtniških vajencev. Prof.il je bana. naj bi upošteval vse želje vajencev in organizatorjev vajenskih počitniških kolonij, ki so v zdravstvenem pogledu tako zelo potrebne, a razen tega bi naj banovina ukrenila vse potrebno, da bi bil odpravljen nered glede zdravniških pregledov vajencev. Lani je bilo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani prijavljenih na novo 3550 vajencev, pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu pa nad 400 trgovskih vajencev in vajenk, tako da je skupno okrog 4000 vajencev potrebnih socialne zaščite in podpor«. Pred vstopom v trgovski ali obrtniški poklic mora biti vajenec zdravniško preiskan ter mora pristojni zdravnik izdati posebno uradno potrdilo na predpisanem obrazcu. Predvsem mora izstaviti vprasalno pok> pristojno obrtniško združenje, ali trgovski gremij za zdravniško preiskavo vajenca. Tej poli moča biti priloženo zdravniško spričevalo o zdravju vajenca s točno določenimi rubrikami. Odkar sita pa O UZD in TBPD odstopila zdravniške preglede vajencev socialno političnemu oddelku banske uprave, so nastale hude zmede. Mnogi zdravniki, ki nimajo predpisanih obrazcev, izstavljajo spričevala o zdravju vajencev in njihovi zdravstveni spodobnosti na navadnih listi- čih brez navedbe točnejših podatkov. Uni-ja za varstvo obrtniškega naraščaja je nedavno nameravala sestaviti posebno študijo o vajencih, s« kar bi potrebovala tudi po da tke o telesnem razvoju vajencev. Izdelani so posebni fonmilairji za evidenco telesnega razvoja vajencev in združenja bi jih morala imeti. Ker jih pa mnoga združenja nimajo, zdravniki tudi ne morejo ustreči vsem zahtevam javne in politične zaščite vajencev. Zato je b. sv. Arnež predlagal, naj bi ban s svojim vplivom dosegel teme-'Jito remeduro. Živilski trg Ljubljana, 18. februarja Dames navajamo nekoliko več cen živil, ki so sicer na našem živilskem trgu delj časa nespremenjene; marsikdo pri nas ne more kupovati mesa, a se vsaj zanima za cene, zlasti pred pustno nedeljo ... Govedina I. vrste je po 12 do 14 din kg, II. vrste po 10 do 12 in III. vrste po 8 do 10 din. Loj, ki je najnavadmejši surogat zabele revnih ljudi, je po 6 din kg. Teletina je vselej po nekaj dinarjev dražja od govedine; zdaj je meso L vrste po 14—16 din, II. vrste po 12—14 din. Telečja jetra so po 18—20 din. Najdražja je svinjina, I. vrste po 16—18 in II. po 14—16 din. DomaČa slanina je po 16—17, hrvatska pa po 18 din kg. Mast prodajajo po 20—22 din kg. Gnjat, ki zdaj ne gre posebno v denar, je po 22—24 din, prekajeno meso prve vrste pa po 18 do 20 din, II. vrste po 16 din. Konjsko meso. ki je poredko na trgu, *e po 4 do 6 din kg. Kostruna prodajajo po 8—10 din, jagnjetino po 12—14 in kozliče-vino po 16 do 18 din kg. Prekajena slanina je po 20—24 din kg. Za perutnino se gospodinje vselej zelo zanimajo, čeprav je ne kupujejo. 2ivi piščanci so po 15—18 din komad, zaklani po 26 din kg. Žive, lepše kokoši prodajajo po 24—30 din, zaklane pa po 22 din kg. Race so poredko naprodaj med živo perutnino, meso pa prodajajo po 24—26 din kg. Gosi so po 28 din kg. Jajca so se zadnje tedne počenUa na 60 do 75 par komad. Na trgu se še vedno ne kaže pomanjkanje zelenjave in danes so bili tržni prostori zelo dobro zasedeni Domačo in uvoženo zelenjavo prodajajo po nespremenjenih cenah. Med domačo zelenjavo je največ motovilca in radića, med uvoženo pa cve-tače (po 4 din kg) in raznih zimskih salat po 5 do 12 din. Zaloga ukradenega blaga Ljubljana,18. februarja Z aretacijo vlomilca Jožeta Ferjan-čiča, ki je bil soudeležen pri vlomu v Tonijevo trgovino in gostilno na Rudniku v noči na 14. L m., so prišli kriminalni organi na sled še drugim nevarnim svedrovcem. Ker so pri FcTJančiču pri aretaciji zaplenili tudi več blaga, ki ga je imel s seboj, so jeli detektivi poizvedovati, kje je imel blago spravljeno. Ferjančič spočetka ni hotel ničesar povedati, ko so ga pa trdo prijeli, se je vdal in namignil, naj iščejo skrivališče blaga v okolici mesta na Barju. Natančnejše Ferjančič ni hotel povedati, zato so morali detektivi na Barje V neki hiši med Dolenjsko in Ižansko cesto so naleteli na veliko skladišče ukradenega blaga, ki očividno izvira samo iz vlomov v razne trgovine po okolici mesta, v mestu samem in pa tudi zunaj na deželi. V skladišču je bilo natrpano vsega, od konfekcije do sladkorja, mila, kave, raznih galanterijskih predmetov, železnine itd. do porcelana in posode. Detektivi so takoj prijeli tudi lastnika hiše, v kateri je bilo skladišče ukradene robe, a ta ni hotel ničesar priznati, dasi se je vedno družil z vlomilci. Najhuje pa se je razjezila njegova žena, ki je kar pobesnela, skušala je kriminalne organe ovirati pri preiskavi in slednjič celo dejansko napadla enega detektiva, ki ga je s čevljem osuvala v trebuh. Komaj so jo ukrotili in spravili v zapor, kamor je odšla za aretiranim možem. Sedaj zasledujejo detektivi še ostale Ferjančičeve pajdaše, ki so se pa menda razbežali na vse strani. Na polici jako upravo so včeraj in danes prepeljali že dva tovorna avtomobila ukradene robe. Naše gledališče D B A M A Začetek ob 20. url Sobota, 18. februarja: Potovanje v Benetke. Izven. Znižane cene Nedelja 19. februarja: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 20. februarja: zaprto Torek. 21. februarja: ob 16. uri: Upniki — na plan! Znižane cene od 20 din navzdol Sreda 22. februarja: zaprto Četrtek, 23. februarja: Hlapci. Red četrtek Petek, 24. februarja: ob 15. uri: Brezov gaj. Dijaeka predstava. Globoko znižane cene. Izven. (Zvečer gostuje drama v Ptuju: Hollywood) O P B B A Začetek ob 20. uri Sobota. 18. februarja: Jesenski manevri. Premiera. Premierski abonma Nedelja. 19. februarja: Jesenski manevri. Izven Ponedeljek, 20. februarja: zaprto Torek, 21. februarja: Jesenski manevri. Izven, Znižane cene Sreda, 22. februarja: Lohengrin. Red Sreda Četrtek, 24. februarja: Evgenij Onjegin. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol Petek, 24. februarja: zaprto * Opozarjamo na nocojšnjo premier© Kal-manove opereta »Jesenski manevri«, ki bo tib 20. uri za premieraki abonma. Opereto bo dirigiral g. Šušteraič. Režija je v rokah g. Zupana. Glavne vloge: Vidalijeva, Cankarjeva Barbičeva, Marcec, Zupan, Peček in drugi. Iz Celja —c Savinjska podružnica SPD v Celju je imela v sredo zvečer v veliki dvorani Narodnega doma zelo dobro obiskan občni zbor, na katerem so bili izvoljeni za dobo treh let: za predsednika g. dr. Milko Hrašovec, za člane odbora gg. dr. E. Kalan, Žemljic, Vrtovec, Kopinšek, Saksida, Z. Kovač, dr. Raišp, inž. Lavrenčič, prof. Brodar, prof. Stante, J. Tomaži C, inž. Sa-jovic, Slavko Kukovec in Bogdan Mirnik, za člana nadzornega odbora pa gg. doktor Požar in prof. Napotnik. —c Na občnem zbora s reškega odbora Rdečega križa v Celju je bil v četrtek zvečer izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Jurom Hrašovcem na čelu. Na novo sta bila izvoljena v odbor poveljnik 39. pp. generalštabni polkovnik g. Mihajlovič in ga. Josekova, —c Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 20 t m. prof. dr. Lavo Cermelj iz Ljubljane o temi »Kopernik ali ptolomej? (Solnčnosrediščni ali zemljo-središčni sestav sveta.) Opozarjamo na to zanimivo predavanje. —c Tekma za banovinsko prvenstvo v slalomu bo v nedeljo 19. t. m. pri Mo-zirski koči na Golteh. Start bo ob 10. dopoldne. Smučarje, zlasti Gorenjce, opozarjamo, da imajo v Celju dobro zvezo na Savinjski vlak in v šmartnem ob Paki zvezo z avtobusom. —c Gostovanje ISSK Maribora v Oelju. V nedeljo 19. t. m. ob 15. se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Jugoslavijo Cisti dobiček tekme je namenjen igralcu SK Jugoslavije Jožetu Cajnku, ki sd je preteklo nedeljo na tekmi Atletiki : Jugoslavija zlomil nogo. —c Telovadni nastop dece v maskah priredi Sokol, društvo Celje-mesto v nedeljo ob 15. uri v Narodnem domu v Celju. Vstop nina din 5, 2 in 1. —c Na ljudskem vseučilišču bo predavaj v ponedeljek 20. t. m, ob 20. prof. dr. Lavo Cermelj iz Ljubljane o temi »Kopernik ali Ptolomej?« (Solnčno-središčni ali zemeljsko-središčni sestav sveta). Opozarjamo na to zanimivo predavanje. —c Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Cei ju bo priredila v četrtek 23. t. m, ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma predavanje o »Ideji Češkoslovaške države v teku stoletij«. Predaval bo g. prof. Janko Orožen. —c Starokatollška služba božja odpade v Celju v nedeljo 19. t. m, —c Celjski nogomet. V nedeljo 19. t. m. ob 13.30 se bo pričela na Glaziji prijateljska tekma med SK Celjem In SK Hrastnikom, ob 15. pa na igrišču pri % Skalni kleti« prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Jugoslavijo. Gotovo bosta obe tekmi živahni in zanimivi. —c žrtev napadalca. V sredo zvečer je neki moški z Zg. Hudinje pri Celju napadel 27-letnega kolarskega pomočnika Antona Brecla iz Vojnika in ga udaril s tako silo s kolom, da mu je zlomil levo roko. Brecl se zdravi v celjski bolnici. —c Dvakrat je zažgal bratu lz maščevanja. Na okrožnem sodišču v Celju se je zagovarjal v petek zaradi požiga 71-1 etni delavec Jože Jagodic iz Lemberga pri Šmarju. Jože Jagodic je 1.1931 zažgal svojemu bratu Francu v Lembergu hišo. Hotel se je maščevati nad bratom, ker je njegova mati izročila posestvo mlajšemu bratu Fran cu in ne njemu. Jože Jagodic je bil zaradi požiga obsojen na 5 let robije. Pred meseci je bil izpuščen iz kaznilnice. Njegova mržnja do brata se je čedalje bolj stopnjevala. Dne 29. januarja okrog 6 zjutraj je Jože zažgal svojemu bratu vnovič hišo. Brat Franc, njegova žena in hči so se v zadnjem trenutku resili iz gorečega poslopja. Franc Jagodic Ima zaradi požara okrog 30.000 din škode. Jože Jagodic je bil zaradi svojega grdega dejanja obsojen na 8 let in 4 mesce robije. _c Nočno lekamlSko službo ima od sobote 18. t. m. do vštetega petica 24. t. m. kr. dvoma lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. _c v celjski bolnici se umrla v četrtek 311etna Alojzija Podpečanova, žena tovarniškega delavca v Celju. Snažne rarmere Poročilo tujskoprornetnih zvez v Ljubljani in Mariboru. SPD in JZSS z dne 18. TL 1939 Kranjska gora 810 m: —6,. delno oblačno, 25 cm snega, osrenjen, sankališče uporabno Dovje-Mojstrana 650 m: —5, delno oblačno, 15 cm snega, osrenjen Pokljuka 1300 m: —8, delno oblačno, 75 cm snega, osrenjen Bohinj »Zlatorog« 530 m: —5, sončno, 15 cm snega, osrenjen Dom na Kom ni 1520 m: —8, sončno, 180 cm snega pršič Dom na Voglu 1540 m: —7, sončno, 175 cm snega, pršič Koča na Zelenici 1534 m: —8, sončno, 205 cm snega, pršič Dom na Krvavcu 1700 m: —5, sončno, 60 cm snega, prisojno osrenjen, osojno pršič Ruška koča 1249 m: —4, sončno, 26 cm snega, pršič Peca 1654 m: —3, sončno, 50 cm snega, osrenjen Kranjska gora-Vršič 1515 m: —5, delno oblačno, 40 cm snega osrenjen Iz Zagorja — FIlm »Poročnik Indijske brigade v kinu »Triglav« v soboto in nedeljo tega tedna. Silno delo filmske umetnosti, ki pretrese do dna. Videli boste obupne borbe, ljubezen, sovraštvo in junaštvo, silne odločitve ter odrešujoč obračun z zločincem, <8 delnica K O L £ D A B DANES: Sobota, 18. februarja katoličani: Simeon JUTRI: Nedelja, 19. februarja katoličani: Konrad DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Ana Favetti KTNO SLOGA: Sneg-ulčaca in 7 škratov KINO UNION: Iščemo najsrečnejša zakonca KTNO MOSTE: Ej uhnjem m Neustrašni ženin KINO ŠIŠKA: Nedolžnost ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: premiera pravljične igre »Pepelka^ ob 20.15 PUSTNI PLES SOKOLA II. v Kazini JUBILEJNA M A ŠKARA D A SOKOLA VTC v Sokolskom domu ob 20. KURENTOV A VESELA NOC NA TABORU _ DELAVSKO PROSVETNO IN PODPORNO DRUŠTVO »TABOR 4c veselo pustno rajanje v Delavski zbornici I. PLANINSKI PLES AKADEMSKE SKUPINE SPD v Trgovskem domu ob 20.."0 DRUŠTVO ^PRAVNIK« slavnostna skupščina ob 18. v sejni dvorani magistrata SLAVCEVA MASKARADA holet Metropol-Mklič ob 20. AKADEMIJA PODMLADKA JADRANSKE STRAŽE ob 20. v gimnazijski telovadnici za Bežigradom PRIREDITVE V NEDELJO KTNEMATOGRAFT ISTI SPORED SVENGALI PONOVI SVOJ SPORED ob 10.30 v k:nu Un'onu ZVEZA STROJNIKOV kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana občni zbor ob 9.30 v dvorani Delavske zbornice PUSTNI KORZO po Hublinnsldh ulicah ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Pepel- ka« ob 17. Mestni dom ZVEZA DRUŠTEV REJCEV MALIH ŽIVALI občni zbor ob 9. v lovski dvorani hotela M;klič OTROŠKI RING A RAJA V KAZTNI OB 15.30 DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Bnknrerieti. da bi mestna občina res silila reveža brez noge in brez proteze k takemu težkemu delu, zato pa moramo slišati tudi pojasnilo z magistrata. Brezposelni krojač l. R. je sam prosit, da ga socialni urad sprejme na delo, ki mestna občina podpira z njim brezposelne. Ker občina podpira brezposelne z zaslužkom, nimajo podpirani poniževalnega občutka, da dobivajo miloščino, hkrati se pa ne odvadijo dela in ne privadijo postopanju ter ne postanejo detomržni. Na večkratno prošnjo in zagotavljanje samega l. R., da je tudi brez noge in proteze ter z bergljo sposoben za lažja dela, je mestni socialni urad tudi tega reveža sprejet. Mestni socialni urad je prosilca večkrat zavrnil, toda 1. R. je zahte\fal. da se mu dodeli delo, nakar je d ob i i nakaznico s pripombo »Samo za tahko delo!«, poleg tega je bil pa telefonlčno o tem obveščen tudi predstojnik, naj ga zaposli kot paznika in le pri takem delu, ki bi ga l. R. lahko opravljal tudi s svojo telesno hibo. I. R. je bil zaposlen pri delu kot paznik orodja, da je orodje štel, sem in tja je pa tudi sede špičil kole. Ker mu tako delo ni delalo težav, Je tudi vztrajal pri delu. Prav pogosto se namreč dogaja, da prosijo za delo tudi taki ljudje, ki res niso sposobni zanj. Ko so n. pr. zadnjič odklonili nekega L Z., ker nima desne roke, pač pa železno protezo, je prišla še tudi njegova žena prosit, naj možu za božjo voljo dado delo. Jokala je in zagota\'l)ala, da njen mož tudi s protezo opravlja vsako delo. Mestni socialni urad je tako rekoč prisiljen, da se usmili tudi takih revežev, vendar jih pa zaposli le pri najlažjih delih kot paznike, nočne čuvaje, da v vrtnariji štejejo lončke itd. Delo takim revežem odvrača misli na bolezen in telesne hibe, poleg tega pa dobivajo trikrat večjo plačo, kakor bi prejemali podporo ter so bolniško zavarovani in jim je tako omogočeno lažje preživljanje in tudi lečenje. Omeniti moramo tudi, da je mož z bergljo dobival za svojo di užino podporo v živilih in tudi čeveljčke za otroka, kar je sam potrdil s svojim podpisom. Podpisal je tudi svojo izjavo, da je bil paznik pri delih na cesti na Rožniku, prej pa nočni čuvaj pri delih na Karlovški cesti. Prav tako Je pa s svojim podpisom tudi potrdit, da je prvi dan, ko zaradi snega ni bilo več mogoče delati na Rožniku, res imel za Ljubljanico lopato v rokah, toda to je bilo takoj Javljeno nadzorniku. In mož brez noge je tudi izjavil, da mu je nadzornik takoj nato dodelil drugo delo, naj nadzoruje voznike pri spra\'ljanju snega. L R. je namreč z drugimi delavci prišel na delo z lopato in se pomešal med nje. Ugotavljamo torej, da h kidanju snega moža z bergljo nikdo ni dodelil niti silil, pač mu je bilo pa to delo takoj prepovedano, ko je bilo opaženo, in je sploh opravljal samo lahka pazniška dela. Sedaj Je /. dodeljen krojačnici mestnega cestnega nadzorstva, ker je krojač, po 1. aprilu z novim proračunom pa dobi tudi protezo, da bo lahko sam preživa t jal svojo družino s svojo obrtjo. Skupščina sokolske župe Ljubljana Uprava sokolske župe Ljubljana obvešča vse bratske edinice, da bo redna glavna skupščina župe v nedeljo 26. t. m ob 9. v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru z nastopnim dnevnim redom: 1. poročilo br. župnega staroste, 2. poročila župnih činiteljev: tajnika, načelništva, prosvetnega odbora, blagajnika, gospodarja, računovodje, statističarja, predsednikov odsekov, župnega nadzornega odbora, 3. razprava In sklepanje o proračunu za leto 1939 in določitev višine župnega davka za leto 1939, 4. jubilejni zlet ob proslavi 751etnice Ljubljanskega Sokola, 5. predlogi župne uprave in župnih edinic, 6. predlogi upravi Saveza SKJ in volitve : župne uprave, 7. slučajnosti. Pozivamo vse župne edinice, da se skup-I ščine udeležijo v polnem številu. Uprava Sokolske tupe Ljubljana.__ t m. Ste*. 40 »SLOVENSKI NAROD** Strma 8 < Socialno skrbstvo, narodno gospodarstvo NI sredstev za načrtno reševanje socialnih in zdravstvenih problemov Slovenije — Poslabšanje splošnega gospodarskega položaja Ljubljana, 18. februarja Na področju socialnega skrbstva je mo-*la kr. banska uprava lečiti le najhujša ala In odložiti ustanovitev zavodov in ustanov, ki bi služile sistematičnemu izvajanju socialne politike. V*S3 denarna sredstva so bila porabljena predvsem za karitativno službo, ki bi jo morale v normalnih razmerah opravljati najnižje upravne edinice in karitativna društva. Oddelek za socialno politiko je imel na razpolago 4.540.000 din. S tem zneskom nikakor ni mogel ugoditi vsem potrebam. Oelo banske uprave je podprla v novembru in decembru držav« s r*m fe d«'s 7,1 na dela 2.2C OCO ZAftCITA OECE, BREZPOSELNOST, UJMI, IZSELJEN IŠTV O. r>ecja doma v Ljubljani in Mariboru sta lani spreje;a 198 otrok v oskrbo. Skupno je sedaj v oskrbi v mariborskem dečjem domu in v podeželju, kjer vrši dom nadzorstvo, 162 otrok, v ljubljanskem domu in v podeželju ra 205 ctrok. V raznih zasebnih karitativnih zavodih vzdržuje banovina "4 otrok, v oskrbi na stroške ha-novine je torej skujiaj 441 otrok, pri rejnikih na deželi je bilo 218 otrok. Četrtino vzdrževalnih stroškov za te otroke krije banovina, V razna letovišča je bilo oddanih 554 otrok. Z mladinskim skrbstvom se bavijo Vincencijeve konference, Elizabet-ne konference in druga taka društva, ki jih banska uprava v veliki meri podpira z denarjem. V Vajenskem domu v Kersnikovi ulici v Ljubljani je 61 podpirancev, za katere plačuje banovina mesečno okrog 210O0 din. Razen tega podpira banovina vajence ia vajenke v Rokodelskem domu, v Lichtenthurnovem zavodu In v Mariboru. Skupno se bo Izdalo za vajence 434.000 dinai jev. Brezposelnost je Se vedno občutna med sezonskimi delavci. Za neposredno podpiranj brezposelnih je dobila Borza dela 50 tisoč din. Raznim dobrodelnim društvom je dala banovina 622.000 din podpore, posameznikom in družinskim očetom je bila dana podpora v 1080 primerih, v skupnem znesku 430.456. nekaterim občinam ie bilo nakazanih 27 000 din. za prehrano siromakov 13-587 din. invalidom 20 000 din. Skupno je bilo izdano iz bednostnega fonda za siromake in brezposelne 1,113.043 dinarjev. Poplava v »rezih Ljutomer, Murska Sobota in Lendava je povzročila za nad \9 milijonov din Škode, škodo po toči v »rezih Brežice. Krško in deloma Kamnik in fekofja Loka cenijo na 30 milijonov din. S rez"1 m In občinam je banovina nakazala za škodo po u j mili 480.000 din, posameznim oškodovancem pa skupaj 400 tisoč dinarjev. Lani je odšlo v prekomorske dežele 550 oseb največ v Ameriko (423). Večina teh je bila na obisku v domovini. Prvič se je izselilo samo 182 oseb. Na sezonsko delo je odšlo v Francijo 2664 oseb, v Nemčijo za 4352 oseb. Zelo živahno je bilo povpraševanje glede možnosti zaposlitve v tujini. LJUDSKO ZDRAVJK — BOLNIŠNICE V vseh bolnišnicah primanjkuje prostora za nastanitev bolnikov, v sedmih banovinskih bolnišnicah se oskrbuje dnevno okrog 1600 bolnikov. Sprejetih je bila lani v vseh bolnišnicah skupaj okoli 34 000 >ol- nikov. Za razširitev bolnišnic namerava banovina najeti pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu posojilo 60 milijonov din. Obisk bolnišnic narašča od ieta do leta kar je posledica obu božanja prebivalstva, zlasti srednjega stanu. V hiralnicah v Vojniku In Ptuju je prostora za 364 hira!cev Obe sta stalno zase- derU Hiralnica v Gornji P^ad^oni se ni otvorjena. Od izdatkov v bolnišnicah odpade 72»/. v breme banovine in samo 28°/o krijejo bolnišnice same iz plačanih oskrbnih stroškov. Lani je bilo vloženih 14.000 prošenj za odpis oskrbnih stroškov. število samostojnih zdravstvenih občin se je znižalo na 7. število združenih zdravstvenih občin pa se je zvišalo na 119. Ljudje na deželi se čedalje bolj zatekajo k banovinskim zdravnikom, ker ne zmorejo izdatkov za zasebno zdravniško pomoč. V L 1938-39 bo potrebno za poravnavo računov za zdravila za siromašne v zdravstvenih občinah okrog 1.500 000 din. Pri čuvanju ljudskega zdravja sodeluje« banovina po svojih močeh z široko zasnovano akcijo, ki jo Izvaia Hiertenski zavod in njegove ustanove v banovini. Banovinska zdravilišča na Golniku, v Rogaški Slatini in v Dobrni se vzdržujejo sama. Prenapolnjen je na novo ustanovlj-ni Zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Banovina Je lani ustanovila dve strežniški šoU in sicer v Ljub^anJ in v Mariboru. V oodoče bo potrebno napraviti sistematični načrt, po katerem bi se najvažnejši socialni in zdravstveni problemi Slovenije uredili in resili. GOSPODARSKI POLOŽAJ V SLOVENIJI Iz poročila oddelka za ti^ovino. obrt in industrijo na zasedanju banskega sveta posnemamo: Izboljšanje gospodarskega položaja, ki ae je pokazalo po daljšem presledku v letu 1937, se v preteklem letu ni nadalje stopnjevalo, temveč je bilo v nekaterih gospodarskih panogah zlasti proti koncu leta celo v nazadovanju. Dvigu cen poljedelskih pridelkov ni seldilo povečanje kupne mod Širokih plasti prebivalstva. Do. Čim je bil položaj v tekstilni industriji zadovoljiv, je Dastala v lesni stroki zopet stagnacija, zlasti v izvozu. Tudi v železarski ta usnjarski industriji je nastopilo nazadovanje. Premogovniki so bili dobro zaposleni. Mala in velika trgovina ter obrt so se morali boriti s težkočami. Obrtnik je v slabem položaju zaradi konkurence, obremenitve z javnimi dajatvami in Pomanjkanja cenenih kreditov. To velja zla-ati za gostinstvo. Izvozna trgovina s hmeljem in sadjem je trpela zaradi slabšega pridelka, trgovina z živino pa zarad: ti vinskih bolezni Lani v Sloveniji ni bilo več gospodarske konjunkture. V obrti je bilo 864 več prijav kakor odjav, konkurzov je bilo 15, prisilnih poravnav pa 38. Banska uprava je izdala lani 67 obrtnih dovolil. Avtobusnih podjetij Je bik> 52 na 75 progah v dolžini 2131 km. številne so bile pritožbe glede šu&inarstva. ki ni samo pojav gospodarskega, temveč tudi socialnega značaja, Tudi krošnja r-stvo je pojav ki zbuja stalne pritožbe, število delniških družb je ostalo isto, nam. reč 89. od teh je 14 denarnih zavodov, 75 pa je industrijskih, trgovskih in promet, nih družb. Poleg banovinske hranilnice v Ljubljani in Mariboru s podnižnico v Celju je v banovini 27 občinskih in okrajnih hranilnic, od katerih jih je 15 pod zaščito. Položaj denarnih zavodov se je n.ikoliko zboljšal. Nova uredba o občinskih hranilnicah vsebuje nekai določb, ki bodo v kvar našim hranilnicam. Lani je bilo 41 strokovnih tečajev, ka-terin se je udeležim 1092 mojs»T..ov iu *>o-mo^nikov. Državni zavod za pospeševanje industrije in obrtništva je podelil obrtnikom v Sloveniji podpor za nad 150.000 dinarjev. STROKOVNO ŠOLSTVO — TURIZEM Strokovne šole v banovini so v veliki meri odvisne od kreditov banovinskega proračuna, V šolskem letu 1937-38 Je bilo na osmih strokovnih šolah v Sloveniji 1943 učencev, v šolskem letu 1938-39 pa jih je 1885. Največ učencev ima Državna tehniška srednja šola v Ljubljani, in sicer 580, za njo pa pride po štervilu učencev Državni osrednji zavod za ženski domači obrt a 426 učenkami. Važne so strokovne nadaljevalne sole. Občih strokovnih nadaljevalnih šol je v banovini 37 s 4593 učenci in .<72 učitelji, specialnih strokovnih nadaljevalnih šol je 8 s 1272 učenci in 99 učitelji, trgovskih nadaljevalnih šol je 10 s 6S9 učenci in 62 učitelji, občasnih strokovnih tečajev Je bilo lani 25 s 831 učenci in 81 učitelji. Skupaj je v banovini 80 strokovnih nadalje- valnih šol s 7385 učenci in 614 učitelji V primeri z letom 1937-38 ae je število teh šol zvišalo za 4, število učencev oa za 604. Te šole morajo vzdrževati občine, podpira pa jih banska uprava in Zbornica za TOI. Od učiteljev na teh šolah je 278 ljudsko-Solskih učiteljev, strokovnjakov pa 118, med temi 54 obrtniških mojstrov.* Turizem v banovini je napredoval klluh temu, da mednarodna politična napetost ni imela ugodnega vpliva na turistično sezono. Slovenijo je obiskalo lani 137 377 tu-zemcev in 60410 inozemcev, nočnih je bilo 1,067.147- Celotni novisek proračun s ovldelk* za prihodnje proračunsko leto znaša 391.325 din. od katere*ra odpade 74.675 din na osebne. 317.150 din pa na stvarne izdatke. V prihodnjem proračunskem letu se mora preosnovati dvorazredna tekstilna šola v Kranju v stirirazredno srednjo tekstilno šolo. Prizadevanje naših ženskih društev je. da se ženska Šola v Ljubljani osamosvoji in postanA poseben zavod s svojo ravnateljico, kakor določa zakon o ženskih obrtfcnh šolah. Sola Državnega osrednjega zavoda za ženski domači obrt naj bi se preosnovala v oddelek ženske obrtne šole. Misliti je treba tudi na ustanovitev državne ženske obrtne šole v Mariboru, Celju in Ptuju. Banovinsko poklicno svetovalnico in posredovalnico je treba izpopolniti in organizirati tako. da bo kos svojim važnim nalogam. Obrtno-po^-pešea-alno delo ni smotrno orgsnizirano. Proračunske postavke za pospeševanje turizma so v predlogu zvišane za 195 000 din na 880 000 din. S tem kreditom bo mogoče kriti le del najvažnejših in najnujnejših potreb. Smučarski maraton v Zakopanem Da^ri ob 9. ie bil start za vztrajnostni tek na 50 km — Jutri bo svetovno prvenstvo končano s skoki Zakopane, 18 februarja Tudi danes je bilo lepo vreme, ki je v smuški stadion, kjer je bil start za smučarski maraton, tek na 50 km, privabilo veliko število gledalcev. Razen poljskim tekmovalcem, katerim je veljal vzpodbudni krik. so bili deležni posebne pozornosti tudi Finci, ki jih splošno smatrajo za favorite v tej najtežji preizkušnji smučarjeve vztrajnosti. Velikega odobravanja so bili deležni tudi Jugosloveni, ki so postavili z izjemo Poljakov, največ maratoncev med vsemi sodelujočimi narodi. Malo po deveti uri je starter odpustil prvega tekmovalca od 68 prijavljenih, Poljaka Sikoro. kateremu so v enominut-nih presledkih sledili ostali. Nad eno uro je trajalo, preden se je poslednji podal na 50 km dolgo pot Kot drugi je bil na vrsti nemški prvak Leupold, takoj za njim pa eden favoritov, Sved Stenvall, ki je kot drugi član švedske štafete prehitel vodećega Finca in predal pred njim ter dosegel drugi najboljši čas dneva S startno št. 10 je odsmučal Švicar Sonderegger, ki je bil lani v Lahtiju na 57 mestu in tretji najboljši Srednjeevropec. Sledil mu je visoki favorit današnjega teka, znameniti Finec Kalle Jalkanen, lanski zmagovalec v Lahtiju s časom 4:06.09 Živahni vzkliki so nato veljali št 16. Svedu Pa-hlinu, tretjeplasiranemu na 18 km in v štafeti. Sledil je Norvežan Gjoslin, nato pa naš poručnik Crnobori S št 24 je od-hitel po smučini favorit za najboljšega Srednjeevropca, Italijan Vincenzo r>mez. Za njim je startal ob 9 25 naš Lovro Zem-va, 3 min. pozneje pa spet edt-n finskih prvakov. Juho Kurikkala. zmagoval«" na 18 km, v Lahtiju pa na 50 km sedmi Zatem je sledila trojica Jugoslovenov, Pe-trič, L. Klančnik in Knific. s startnimi štev 30, 32 in 34. Minuto za Knif'cem je odsmučal Karppinen. ki je v finski štafeti dosegel najboljši čas dneva in 2 mesto na 18 km Temu je sledil Sved Hag-lund, malo kasneje pa up Norvežanov, Lars Bergendahl, tretji v Lahtiju Tej odlični trojici so dajali največ izgledov, ker so bili tako tesno skupaj Sledil je naš Mrak s slab'mi nadami. da se bo držal prednikov Številka 41 je bil spet eden neizčrpljive finske garde. Tianinen, deveti predvčerajšnjim na 18 km in šesti na 50 km v Lahtiju Sledil je Confortola. lanski najboljši Italijan in peti Srednjeevropec. Naš Knap. ki je startal za nj'm, ima torej dobro vodstvo St 50 je bila snet finska veličina. Pekka Niemi, lanski Četrti v Lahtiju in letošnji šesti na 18 km Točno ob 10 je starter odpustil našo največjo nado Franca Smoleia Lani je v Lahtiju zasedel 30 mesto in bil drugi med Srednjeevrcpci. kdo ve, če mu bo danes uspelo isto? Smolej je bil med poslednjimi startujočimi Poznavalci trdijo, da bo prva prispela na cilj štev 11 (Ja'kanen) in sicer okrog 13.15, torej po 4 urah Jutri bodo končane letošnje tekme FIS j s samostojnimi skoki na skakalnici, ki po j rezultatih treninga kaže da je za plani -ško največja in najboljši v Evropi. Pri- | javljenih je 68 skak^čev, ki pa bržkone I ne bodo vsi nastopili Na nobeni prireditvi FIS še ni bilo zbranih toliko najres-nejših kandidatov za orvo mesto kakor tokrat. In med to odlično druščino je pripadla našemu Karlu Klančniku nehvaležna naloga, da skače kot prvi. 2e tretji naslednji je najnVaiši znamenitih bratov Ruud Asbiorn, lanski zmagovalec v Lahtiju in tudi letos med favoriti Neposredno za njim skače — kljub nasDr- tujoč^m vestem — njegov brat Birger. Tema favoritoma sledi še dolga vrsta drugih enakovrednih Od Norvežanov imenujemo le še tretjega iz Lahtiia. Hilmarja Mvhro in Kongsgaarda. Švedi pričakujejo na i več od Svena Eriks^ona. mnogo si pa tudi obetajo od mladega Seli ina Finski favorit je še vedno Lauri Valonen. ki pa se bo na tej skakalnici težko uvrstil med prve. Odlično so zastopani Poljaki in menda edini, ki lahko razen Norvežanov računajo na zrnato Njih idol je Stanislav Ma-jsarz. ki smo ga že videli v Planici in ki je lani v Lahtiju le po zaslugi sodnikov prišel ob prvo mesto Njihov talni up pa je teietni junior Jan Kula, ki 1e na treningu edini preskočil 80 m in se njegovi daljavi 85.5 m ni mogel nihče prt* bližati Krepko orožje Poljakov so nadalje Andrej Marusarz, Luszczek, neugnani stari borec Bronislav Czech in pa mladi Wnuk, ki se je izkazal že v kombinaciji Dobre nade imajo tudi Nemci z bivšimi Avstrijci in Cehoslovaki. Na prvem mestu moramo imenovati Josipa Bradla. največjega junaka Planice in svetovnega rekorderja s 107 m, ki je bil že lani v Lahtiju četrti. Dalje odi čna sudetska Nemca Hans Lahr in Berauer in »rajhovci« Haeckl, Hasellberger, Meergans in Kraus. Tudi ti lahko računajo na boljša mesta. Za odličnega zastopnika srednje Evrope velja tudi Švicar Paterlini. V tako odlični in izenačeni konkurenci je nemogoče predvidevati zmagovalca Sodniki so postavljeni pred težko nalogo, kajti pričakovati je, -dru Narodnega pozorišta. in sicer v glavni ženski vlogi Langerjeve drame »fitev. 72c. Dosegla je izreden uspeh. tPolitikac poroča: »Publika je pozdravila igralko tako navdušeno kaker že davno ni bil pozdravljen pri nas noben umetnik. Po prvem dejanju je vse občinstvo vstalo in z gromovitim ploskanjem priklicalo pred zastor prvakinjo zagrebške drame. Ga, Podgorska je bila nenavadno gin j ena in razburjena. Ker to ni bil običajen aplavz, temveč vihar navdušenja. Umetnica ni vedela, kaj naj počne in se je razjokala. Aplavz je trajal zdržema deset minut. Publika je ploskala, a igralka Je jokala in pobegnia v garderobo, kjer so jo mirili člani uprave ter tovarisice in tovariši... Beograjska publika ni pozdravila samo odlične umetnice, ene najboljših v državi, nego je hotela izraziti tudi veliko zadovoljstvo, da je prišla v beograjsko družbo predstavnica umetnosti Zagreba« Tudi nas veseli veliki uspeh Slovenke Vike Podgorske, žene Hinka N uči ca, biv. se članice mariborskega gledališča. Ker se drama »6 ev. 72«, češkega avtorja pripravlja tudi v Ljubljani, bi želeli, da gostuje ga. Podgorska tudi pri nas. Sploh je čudno, da je na našem odru že dolgo nismo videli, čeprav je ostala zvesta svojemu narodu in prihaja redno vsake počitnice s svojim soprogom v Slovenijo. 2e dvakrat je uživala mir v žireh. Jože Jerše 8© letnik Ljubljana. 18. februarja Razmeroma čil in zdrav je praznoval te dni 801etnico svojega vsebine in dogodkov polnega življenja. upokojeni sodni nadpaznik g Jože Jerše, stanujoč na Poljanski cesti 11 Rodil se je naš jubilant ki je stalen čitatelj naprednih listov, naročnik »Slov Naroda* pa že dolga leta, v Krumperškem mlinu v Dobu pri Domžalah, kot 141etni deček pa je Že prišel v LjuDijano, kjer se je izučil ščetarske obrti Takoj po končani učni dobi je kot mlad pomočnik krenil v Širni svet in delal v Celovcu, Leobnu, na Solnograskem, na Tirolskem, v Monakovem, na češkem in na Ogrskem. Jeseni leta 1890 je bil potrjen k vojakom, kjer je služil pri »kranjskih Janezih« na Dunaju, zadnji dve leti pa v Ljubljani. Preden je slekel vojaško suknjo je podjetni in nadarjeni mladenič napredoval do vodnika Kmalu po odsluženem vojaškem roku je nastopil službo pomožnega paznika na Ljubljanskem gradu, kjer je ostal sedem dolgih let. Na Gradu je bila kaznilnica do leta 1895. in sicer za zločince, obsojene od 14 mesecev do dosmrtne ječe. Na Gradu so bili kaznenci razdeljeni po obrtih, ki so jih izvrševali. V velikih prostorih je bilo vedno mnogo krojačev, ki so izdelovali vojaško obleko in za zasebnike, večje število tkalcev, mizarjev in čevljarjev, tako da je bila kaznilnica kakor velika tovarna. Nevarni jetniki so bili pomešani z drugimi in so se enkrat v spalnici uprli vsi jetniki. Zabarikadirali so vrata s posteljami ter slam-njačami in so jih pazniki le s težavo ugnali Šprgov f KALODONT proti zobnemu kamnu Naš jubilant ve poved iti mnogo zanimivosti iz stare Ljubljane in se spominja tudi raznih nevarnih zločincev Z Grndu je odšel kot paznik I razreda v jetnišnic« na Zabj^rk. kjer je nadziral kuhinjo. Okrog polnoči na 14. aprila, ko sa je zamajala 1. 1895 zemlja in je potres prizadejal Ljubljani silno Škodo, se je že pri prvem sunku nadpaznik Jerše hitro oblekel, postavil ženico in tri otrrčiče med vrata, sam pa stekel v kaznilnico, kjer Je poiskal ključe in skoro vse prestrašene kaz-nence izpustil na zaprto dvorišče, ženske pa spravil v sobo za preoblačenje, kjer so bili zidovi trdni. Brž je tudi obvestil vojaško oblast, ki je postavila pred kaznilnico vojaško stražo. Za svojo odločnost in duhaprisotnost je bil naš jubilant takrat pohvaljen in je tudi prejel zaslužni križec. Leta 1902 je bil Zabjek opuščen kot jetnišnica in se je tudi Jerše preselil v poslopje novega sodišča. V naporni službi jetniškega paznika je zdržal Jerše polnih 40 let, nakar šele je stopil v zasluženi pokoj, ki naj ga uživa še dolgo vrsto let v miru, zdravju in zadovoljstvu! Tragična smrt rudarja Trbovlje. 17. februarja V četrtek zvečer okrog 21. ure, Uk pred zaključkom popoldanskega delavnika rudar jev, se je pripeLka v vzhodnem obratu težka nesreča, katere žrtev je postal mladi rudar Friderik Alaut. S tovarišem Pa vel-škom SUfa-num sta prevajala z bencxnsk treh delegatov, v uniji je včlanjenih 226 društev, zvez in organizacij. Udeleženci akupečine bodo j—H znižano voznino na državnih železnicah. — Seja predsedstva Centrale utdstri j. sktt fcorporacij. v četrtek je bila v Beogradu seja predsedstva Centrale industrijskih korpo racij, na kateri so ee obravnar vala razna pereča vprašanja zlasti vprašanje kontrole uvoza, izvoza v klirinške države, industrijskega kredita to povišanja železniških tarif. Storjeni so bili potrebni sklepi Sklenjeno je bilo ustanoviti pokojninski sklad uslužbencev Centrale industrijskih korporacij. * Kam pa jutri? V naročje k novemu življenju prebujajoče se narave, na priljubljeno Polževo. Kjer se že oglaša pomlad s prvim cvetjem. Tam sije ves dan toplo soince, tam je pripravil postrežljivi Mirno s svojo skrbno gospo veselo pustno rajanje. Staro in mlado se bo lahko zasukalo ob zvokih harmonike kar na prostem pri domu, da ne bo nobenega prahu, pač pa mnogo veselja in razvedrila. — Konferenca o sladkorju bo prihodnjo nedeljo. Včeraj bi morala biti v Beogradu konferenca o sladkorju, ki pa je bila iz tehničnih razlogov preložena in bo v nedeljo 26. t. m. Udeleže se je zastopniki pridelovalcev sladkorne pese, sladkornih tovarn, vojske in gospodarskih ministrstev. Namen konference je proučiti pomen sladkorja v našem gospodarstvu v vsem obsegu. — Iz »Službenega usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine at. 14. z dne 18. t. m. objavlja navodila o kraljevskih odlikovanjih, njihovem dnu in nošenju, konvencijo med Jugoslavijo in Vel. Britanijo, o ureditvi vzajemne pomoči v civilnih in trgovinskih stvareh pri sodiščih. — Pristop Kanade, mednarodna konvencija o telekomunikacijah. — Pristop Novih Hebridov sprememba v pravilniku o razsodišču ljubljanske borze za blago In vrednote in razne objave iz »Službenih novin«. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Jožef Fijačko posestniški sin iz Cirkuljan. Baje je padel leta 1916 na ruskem bojišču. — Matijev sejem na Igu. Uprava ob-Igu Matijev sejem v ponedeljek 27. t. m. Igu Matijev ejem v ponedeljek 27. t. m kot redni letni živinski in kramarski sejem. Kupci vabljeni. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo bolj oblačno, topleje in spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja tempe-peratura v Kumboru in Dubrovniku 13, v Splitu en na Rabu 12, v LJubljani 9.8, v Mariboru 9.1, v Zagrebu 9, v Beogradu, Sarajevu in na Visu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.4, temperatura je znašala —0-6, na aerodromu —4. — Nesreča ne počiva. Iz Mokronoga so prepeljali v bolnico cestarjev© ženo Ivano Vrabec, ki ji je na cesti spodranilo. da je padla in al zlomila levo nogo. — Tovarniškemu delavcu Jožetu Mandeljcu lz Lesc na Gorenjskem je stroj zmečkal dva prsta na desni roki — Ravno tako nesrečno je doživela delavka Jožefa Vidmar, zaposlena v tovarni >Intex« v Kranju. Pri delu ji je stroj poškodoval prste leve roke. — V bolnico so spravili davi tudi mestnega delavca Ivana Lavriča. ki je doma sekal drva ln se vsekal v levo roko. PUSTNI PLES DANES PREMIERA t iHnfl FHUETTI I KINO MATICA - Tet 21-24 po slovitem romanu Walter von Hollanderja. V glavnih vlogah BRIGITE HORNEY in MATHIAS WIEMAN Prekrasni posnetki lz St. Moritza in čarobne Svicc. Film o nesrečnem zakonu, film čustvenosti, ki vas bo gotovo zadovoljil. Danes ob 16., 19., 21., v nedeljo ob pol 11., 15., 17., 19. in 21. uri. KAZINA SOKOLA II. PUSTNA SOBOTA — Samomor zajr ehškega zdravniKa. Na kirursični kliniki v Zagrebu je umrl včeraj ponoči dr. Hans Lustig, ki se je oni dan zastrupil. Dr. Lustig je živel dolgo na Dunaju, doma je pa iz Zagreba. Njegov oče je bil dunajski odvetnik. Vzrok njegovega samomora ni točno znan. — Obsodba za strašen zločin. Včeraj je bila v Zagrebu izrečena razsodba zaradi strašnega zločina, storjenega lani 7. oktobra v Rudah pri Samoboru. Tam je 33-letni slaboumni in grbavi Alojz Dobrotnik na prigovarjanje svoje matere Petronile ubil svojega očeta. Pomagala mu je žena Dragica, Ko je bil oče Se živ. so ga obesili, da bd ljudje mislili, da si je sam končal življenje. Petronila Dobrotnik je bila obso-iena na dosmrtno rob:jo sin Alojz na 20 let. njegova žena Dragica pa na 14 let robije. — Samomor brezposelnega delavca. Včeraj zjutraj si je v Zasrrebu končal življenje brezposelni delavec Pavao Hertek. Žena pripoveduje, da je vstal zgodaj zjutraj, češ da gre poki ada t živini. Ker ga pa dolgo ni bilo nazaj, je šla žena pogledat, kje je in našla ga je v staji obešenega. — 40 km daleč hodi v službo. Iz Pešnja hodi Husein Smailbegovič vsak dan v službo na sodišče Doboj, kjer služi kot zva-ničnik. Star je že 60 let, pa prehodi vsak dan 40 km in nikoli ne pride v službo prepozno. _ Tujskoprometna zveza priredi izlet v Trst, Gorico in Idrijo na Jožefovo z odhodom iz Ljubljane 18. marca. — Prijave sprei«»m*no hi'jetarnice Putnika 73-n MOŠKI! Prečitajte o Hormo-Seks pi-lulah med oglasi! • Nova potovalna pisarna v Londonu. Paroplovni družbi »Jugoslovenski Lloyd« v Zagrebu in Jadranska plovidba na Sušaku sta otvoriT v Londonu potovalno pisarno »Jugoslav Lines Ltd. 56 Havmar-ket London S W. 1. Tujckopromctna zveza-Putnik Ljubljana, naproša interesente, da imenovani pisarni dostavijo povečane fotografije in propagandni mate- rial. Iz Lfubl^ne in nečak državnega tožilca g. Lavrenčaka. Za njim pa žalujejo poleg očeta tudi mati, dva brata in sestra. Pogreb vrlega oficirja do danes ob 16. iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje! —lj Umrli ao v Ljubljani od 10. do 16. t. m. Leskovic Jakob, 77 let, pekovski mojster, Koiar Marija, roj. Birtič, 75 let. žena čevljarja Dravi je Lesk o v ec Josip 65 let, sluga Vzajemne posojilnice, Škraba Janez, 5 mesecev, Jamer Matevž, 58 let, dninar, Urbančič Valentin 65 let posestnik in trgovec, Vovko Neža roj. Birtič, 87 let. vdova nočnega čuvaja, Koprol Alojzij. 68 let, strojnik, Lefran Antonija, roj. čehun, 72 let, žena usdužb. drž. žel. v p,. Lunar Ana, 8 mesecev, hči zidar, pom., Strohmeier Marija, roj. Wirgensberger, 69 let. vdova tov. delovodje, Matijažič Anton, 91 let. posestnik in mizarski mojster, Cič Angela, roj. Berčič. 26 let. žena brivskega mojstra, stebla j Marija, roj. Krivic, 85 let. žena posestnika, Klopčič Ivan, 69 let, železničar v p., Zeme Albin, 25 let, snažilec oken, Lovšin Prane, 32 let. sprevodnik elektr cest. žel., Dravlje. — V ljubljanski bolnici so umrli: Ločnikar Franc, 58 let, kurjač drž. žel. v p.. Sevnik Prane, 42 let, učitelj, Fara pri Kočevju, Likozar FranciAka, 53 let, poljska delavka, Pruimskovo pri Kranju, Božič Leopold, 43 let, uradnik OUZD, Mi-zerit Vladimir, 2 meseca, sin učitelja. Bt. Rupert, srez Krško, Vidmar Alojzija, roj. Hmeljak, 45 let, žena mizar, pomočnika. Voda Katarina, roj. Pestotnik, 49 let. žena delavca, MerkuS Janez, 4 mesece, sin delavca, Podobnik Franc, 7 let, sin krovca, Zelše pri Cerknici. Vari Ludvik 53 let, učitelj, Oplotnica pri Konjicah. Gregorič Jože, 23 let. tovar, delavec. Seunig Marija, roj. Pepelnjak 71 let, vdova trgovca, Požar Franc, 55 let, knjigoveški pomočnik, Sušnik Janez. 65 let, posestnik. Nemški Rovt pri Boh. Bistrici. —lj Nenadna smrt simpatičnega uradnika. V ljubljanski bolnici je davi umrl na posledicah nesrečnega padca ali hude poškodbe, ki še ni pojasnjena, Savo Zupančič, sodni uradnik v Ložu in rezervni pilot. Bil je star šele 33 let in njegova smrt je presenetila številne znance, ki so ga poznali ne le kot vestnega uradnika, temveč kot drznega pilota. Pokojnik je brat znanega našega plezalca Uroša Zupančiča in sin agilnega sokolskega delavca upokojenega učitelja Zupančiča. Pogreb bo ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Svojcem naše iskreno sožal4°! —lj RazStava tržaških umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Slikar A. ćernigoj in kipar Ugo Cara priredita razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu. Otvoritev bo danes zvečer ob 19.30 za povabljence. Jutri bo razstava odprta sploh. Razstava obsega več slik (pokrajine, tihožitje in figuro), kiparska dela so večinoma kipi, portreti in figuro (torso), zanimivo zbirko risb g. Cernigoja ter prav tako kiparja Cara, Razstava obeta imeti velik uspeh, ker bo vseskozi izraz teh dveh umetnikov, ki sta dosegla že velike uspehe na narodnih in mednarodnih razstavah. V Trstu veljata za najboljša in najbolj znana umetnika. —lj NeostraSni ženin v kinu Moste. Za konec predpusta si je kino Moste nabavil dva odlična filma. Kot prvi je na sporedu znameniti francoski film »Ej uhnjem«. Divna in nepozabna romanca brezkončne ruske stepe in melanholične Volge, prekrasno filmsko delo polno ljubezni strasti in pravega ruskega razpoloženja. Kot drugi film je pa bomba smeha »Neustrašni ženin«, v katerem nastopajo trij* topovi smeha Heinz Ruhmann, Hans Moser in Theo Lingen Poleg tega najnovejši »Foxov zvočni tednik« in predigra >Me-lodije sveta« (Broadway Melodies 193S). Ta spored bo tekel do pustnega torka _lj v okviru predavanj Socialno ekonomskega instituta v Ljubljani se vrši v 66-trtek 23. t. m. ob 20. uri v dvorani Zbornice za TOI. Beethovnova 10-1.. predavanje priv. doc. dr. Vladimira Murka o »Reformi zakona o neposrednih davkih«. Prijatelji instituta vabljeni. _____ »NEUSTRAŠNI ŽENIN" — Heinz Riihmann, Hans Moser, Theo Lingen — in rusUi velefllm „E| Uhn}em" — danes ob Zo. uri in v nedeljo ob 14.30, 17.3^ in Zo.3o uri. KINO MOSTE _lj Tabarin Pariz—Ljubljana bo drevi ob 20. najsijajnejša letošnja pustna zabava Sokola Vič v Sokolskem domu. Razkošne dekoracije, nastop opernega baleta, volitev Miss Tabarin. ki prejme krasno darilo, bogato založen buffet, bar, dan-cing, Falcton jazz jamčijo, da bodo vsi posetniki jubilejne maškarade viškega So-kola prišli povsem na svoj račun. Vsi drevi v Sokolski dom na Vič, na veselo svidenje v viškem Tabarinu! 103-n —hj Smrt vrlega oficirja. Včeraj so z avtofurgonom prepeljali v Ljubljano pe-šadijskega podporočnika Borisa Bnifacha, *o ga morali iz garnizljske bolnice pre-1 ratl « trtr. -^Sko kliniko, kjer mu pa ...... • c; p.vmaeVi. P I.ojnik je . :,; u ; o v Ljubljani, nato se je pa vp^sa. v vojno akademijo v Beogradu. Bil je naravnost vzoren oficir, resen in trezen mladenič, priljubljen pri četi ln pn svojih predstojnikih- Za Brti-fachove, ki ao v kratkem izgubili z njim 2e svojega drugega sina, pomeni njegova smrt nud udarec. Pokojnik j j '■ --v- j enega upravitelja Kari«* l^ufacha v pok. | ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V S1SKI. tel. 41-79. Veliki Češki film erotične vsebine Nedolžnost V gl. vlogi. LIDA B A ARO V A Predstave danes ob pol 9. uri, jutri ob 3.. 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob pol 9. uri. Sokoli! Obiskujte in podpirajte sokolski kino! Prihodnji spored: Vivere —lj Jubilejni valčkov večer Viškega Sokola bo gotovo tudi letos privabil na pustni torek 21. t. m. rekordno število posetnikov. Iste dekoracije, kakor nama-škaradi >Tabarin Pariz—Ljubljana« bodo ostale tudi za jubilejni valčkov večer. Za dobro jedačo ki pijaco ln m zabavo bo IS N _Ne KINO tšLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21. uri Ep |f v _r»f_f*A NAJLEPŠI FILM SEZONE \9 w JU W M w *» za mladino in za odrasle ! zamudite ogledati si ponovno ta film in pripeljite Vaše male s seboj! rPLANINSKI PLES AKAD. SKUP. SPD I Drevi ob pol Zl. v vseh prostorih Trgovskega doma | Koncertne točke — Vstopnina 10 in 15 din — New Star Jazz in šramel kvartet ^ IDanes ob zo. uri Slavčeva maškarada I Hotel „METROPOL-MIKLIČ" — Vstopnina din lo.— vsestransko poskrbljeno. Igral bo izvrstni Falcton jazz. Dostojne maske dobrodošle. Vstopnina samo din 5.—. Kdor se hoče torej veselo posloviti od princa Karnevala, naj pride na pustni torek ob 20. v Sokol-sld dom na Vič. 103-n —lj Veliko zelezničarsko maska rado priredi »Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev* Ljubljana pustni torek 21. H. 39. na Taboru. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 10 din. Godba »Sloge«. Tekma mask. 96-n ■—lj »Pepejko«, pravljično igro v 6 dejanjih uprizore v šentjakobskem gledališču drevi ob 20.15 in jutri popoldne ob 17. v režiji ge. Juvanove. Po 4 mesečni resni pripravi bodo gojenci šentjakobskega dramskega tečaja prvič nastopili na deskah in pokazali, koliko so že pridobili v dramskem tečaju pod vodstvom ge. Polonce Juvanove. Naslovno vlogo igra gdč. Hočevarjeva, ki obeta, da se razvije v izvrstno naivko. Uprava odra je nabavila za uprizoritev nove kostume in novo sce-nerijo. Starši. pripeljite svoje malčke. Prihodnja uprizoritev izvrstne Ln zabavne komedije »Peč«, ki se je morala zaradi bolezni g. Petraka začasno odložiti z repertoarja, bo prihodnjo soboto ob 20.15. —lj Pozor! Plazovi grozijo v gorah — nevarnost je posebn> velika sedaj, ko je zapadel nov sneg. Resno odsvetujemo planincem kakršnekoli polaze v gore. Agilni akademski skupini SPD pa se je vendarle posrečilo, da je odstranila vse nevarnosti. Presekan je gordijski vozel — vse planinsko okolje so prenesli naši fantje v dvorane Trgovskega doma. kjer bo drevi ob pol 21. uri planinski ples z uvodnimi koncertnimi točkami. Dve godbi — Ne\v Star jazz in šramel kvartet bosta dvignili razpoloženje na vrhunec. Odlični prigrizki in izborna vina skoro zastonj!! O polnoči presenečenje'. Prekrasne domače dečve v narodnih nošah, katere je dobavila »Naša skrinjam. Strmeli boste nad dekoracijami, saj jc v njih podano vse življenje v gorah. Vsrtopnina 10 din za Člane SPD in študente. Ostali 15 din. čisti dobiček je namenjen za nabavo opreme reševalnega moštva. Pod pilmo našo idealno mladino! Drevi vsi v Trgovski dom Nagiadno žrebanje: smučke i>Alplnas-ilnega papirja. Kuvert je treba 40 000 komadov. Razpisana dobava pisarniških potrebščin bo veljala Kakin 120.000 din. —lj Predavan jo Pn rod os] ovuega društva. >0 ceni električne energijec bo predaval v torek 28. L m. v mineraloški predavalnici univerze g. ing. Drago Matanovič. Začetek ob 18. uri 15 minut. —lj Danes «rre \*sa Ljubljana na Tabor. Tu Vas pričakuje Kurentova vesela noč in vam nudi obilo zabave m pozabe. Samo enkrat je v letu pustna sobota in to praznujte na Taboru za kar vam prav gotovo ne ho žal. Zato dan-s vsi na Tabor. 95-n u— Pop?s davčnih zavezancev je izjemoma podaljšan čez nedeljo io vštetega 21 t. m. do 13 ure. Oni. ki še niso vrnili pop:sm'h pol. 90 pozvani, naj jih zanesljivo vrre;"o do navedenega dne mestnemu poglavarstvu. Mestn; frg 27.. pritličje, prva vrata na desno fi'ratar). —lj V drugi polovici letošnje koncertne sezone bomo imeli celo vrsto zanimivih umetniških koncertov. To sezono otvori znani ruski pianist Aleksander Borovski, umetnik svetovnega slovesa. Znano je, da je on eden najboljši r; interpretov Beethovnovih skladb. Tako bo tudi na tem koncertu izvajal znamenito Beethovnovo delo VValdstein-sonato v c-duru. V ostalem bodo na sporedu dela skladateljev: Bach, Chopin, Liszt, Božidar Kune in Boris Pa-pandopulo. Koncert bo. v petek 24. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Začetek ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Spored pustnega k0rza v Ljubljaui. Po kakih 30 letih bomo jutri popoldne ob 15. uri imeli zcpet priliko opazovati zanimiv karnevalski sprevod, kar bo vsekakor senzacija za Ljubljano. Obveščamo vse sodelujoče, da so zbirališče za maske in godbo rezervirani prostori realke. Vse ostale z vozmi, avtomobili in konji se pa zberejo v Vegovi ulici pred realko. Zbirališče je točno od 14. do pol 15. ure, ob 15. se otvori pustni sprevod. Vljudno prosimo vse sodelujoče, da se v vsem pokoravajo odgovornim prirediteljem. Sprevod krene izpred realke v Vegovo ulico po Kongresnem trgu, Volfovi ulici, Marijinem trgu. Miklošičevi, Masarvkovi in Tvrševi cesti, Selenburgovi ulici, Kongresnem trgu nazaj v realčne prostore, kjer bo razhod. 106—n u— V počastitev pok. ge. Marije seu-nigove je darovala ga. Evgenija PopoviČ, Tvrševa c. L, za najbednejše v cukrarni 160 din, meatnl socialni urad je pa polo- žil na krsto vesiec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka do-brotnici revnih najlepšo zahvalo. Počastite rajne z dobrimi deli! —lj Kurentov ples priredi Sokol v Šiški na pustni torek. Kakor vse prirod. 1 ve, bo tudi ta nekaj posebnega, kar je pa znano že celi Ljubljani. 2e sedaj so najavljene cele skupin-? mask, ki bodo med seboj tekmovale, katera bo lep&a. Zato vsi v Sokolski d^m v Šiško na Kurentov ples. Zato ne pozabite na pustni torek 21. t. rn. ob 20. 105—n. —I j V torek 21. febm«rja Veli*a in zabavna pustna prireditev v vseh pro^t°rih kavarne in dai:cln«ra »Nebotičnika«, zaradi pred\idenega velikega poaeta, prosimo p. n. g°*tef da si pravočasno re-zorvj-ra jo mize. VMop pro^i. Cene ohičajnr-. 105—n. u— Slavčeva maAfttarada, ki bo drevi ob 20. v veliki dvorani hotela »Metropol. Ml-kličc, bo prav gotovo najprijotnoišn letošnja predpustna prireditev. Vsi_ ki so že prej5nj;> leta radi posečali to »Slavčcvo* predpustno rajanje so edini v sodbi, da se iako domaČe ln demokratično ne more ni-Kjer drugje na sličnm prire^iitvah zabavati. Tudi letošnja :r.f» la bo prirejena v te^ smislu. Vsak posotnik bo gotovo zadovoljen z prelepo dekoracijo in neprisiljeno zabavo; nikomur ne bo 2al male vstopnine 10 din Požrtvovalni orkester 40. pešadijskega polka bo podžigal razpoloženje maskiranih in nemaskiranih udeležencev: vse se bo lahko vrtelo i staro i mlado, tja do jutrnih nedeljskih ur. Za vse telesne dob-ine je skrbno preskrbljeno ln prav po zmernih cenah. Zaradi tega se morejo udeležiti »Slavčeve maškarade* tudi bolj Jtedljivi, saj je prireditev namenjena vsem in baš zaradi tega uživa sloves popularnosti. Udeleženci bodo na tej prireditvi volili tudi kraljico nageljnov in kraljico mask, ki jih bo princ Karneval odlikoval s posebnimi darili. Odločite se, da drevi prav gotovo pridete na »Slavčevo maškerado". Ne bo Vam žal! —lj Dr. Peter Kostić znani beograjski zdraviuk in publicist, bo govoril v ponedeljek dne 20. februarja ob 14. v radiu Beograd (kratki valovi) o »Komni in Voglu, čarobnem smučarskem svetu«. Predavanje bo ponovil ob 1S.30 v madžarščini in ob 18.45 v grščini. Radio naročnike prosimo, da slede izvajanjem tega v naših gorah poznanega smučarja in planinca. —lj Tatvine. Stanetu Bertonclju je nekdo ukradel v kavarni »Prešeren« 300 din vredno žepno uro. s kromirano športno verižico. — Iz stanovanja Neže Stular na Tvrševi cesti 37 je tat odnesel nad 8000 din in nekaj zlatnine. — V Tumograjski ulici 4 pa je tat snel raz zid zdravniku dr. Luki Beziču 140 din vredno, napisno tablo. —lj KaramboL V četrtek malo pred 21. se je pripetila na križišču Tavčarjeve ulice in Miklošičeve ceste huda nesreča, ki bi skoro terjala tudi človeške žrtve. Po Tavčarjevi ulici je privozil tovorni avto trgovca Batističa iz Stražišča pri Kranju, istočasno pa tudi po Miklošičevi cesti od kolodvora neki taksi. Šofer tovornega avtomobila je hupal, da bo vozil naravnost, šofer osebnega voza pa je znake najbrž preslišal. Posledica je bila, da se je tovorni avto naravnost zaril v sprednji del osebnega voza in ga na križišču zasukal. Prednji del osebnega avtomobila je bil popolnoma razbit in je lz tanka iztekel tudi bencin. Poškodovani avto so kasneje spravili v bližnjo garažo Zadnja pot Vladimirja Vrtela Ljubljana, 18. februarja Dne 14. t. m. smo spremili iz mrtvaške veže na Vidovdanski cesti na njegovi zadnji poti k Sv. Križu našega dragega znanca in dobrega prijatelja geodeta inž. Vrtela Vladimirja. Poleg globoko užaloščene soproge in ostalih sorodnikov je pokojnika spremilo odposlanstvo dravske finančne direkcije, odposlanstvo njegovih strokovnih sodelav cev vrbaske banovine g. Houžvic in Omer Begović. Tam je namreč v zadnjih treh letih vzorno vodil in nadzoroval upravo katastra. Prav v obilnem številu so ga spremili na zadnji poti njegovi strokovni tovariši iz Ljubljane in os+alih krajev banovine ter mnogo njegovih rojakov, znancev in prijateljev. Ob krasnem solrčnem zimskem dnevu so se poslavljale od rajnkega v vsej svoji krasoti na?e gorenjske planine in z juga dolenjsko gričevje s Krimom, ki jih je v prejšnjih letih tp.ko navdušeno posečal. Pri odprtem grobu se je od njega ganljivo poslovil tovariš iz Bosne g. Ilija Omer Begović, nakar ga je pokrila k večnemu snu slovenska zem\ii-ca, ki jo je v dolgih letih tukajšnjega službovanja tako zelo vzljubil Pokojni tovariš inž. Vrtel ie bil v svojem 281etnem službovanju v Sloveniji dolgo vrsto let predsednik organizacije geodetov. Na tem mestu si je mnogo prizadeval za napredek geodetske stroke in za pravilno kategorizacijo geodetov, katere mu na žalost ni bilo usojeno dočakati. Po trudapolnem zemeljskem delu naj sladko počiva, mi ga pa ohranimo v trajnem spominu! Stev. 40 »SLOVENSKI NAROD«, sobota* IS. fetoruarja 1939. Stran S Kaj Ljubljančani čita jo Manjše zanimanje za sodobno tendenčno nemško literaturo, večje za znanstvene knjige _ _ Ljubljana. 18. februarja za šentjakobsko je v Ljubljani največja in najbolj obiskana javna Delavska knjižnica, ki je bila ustanovljena L 1926 in ob stoja torej že 13 let ter je v tej dobi postala važno prosvetno ln kulturna ognjišče ročnih in duševnih delavcev. V preteklih tednih, smo p;sali o telesnih potrebah Ljubljančanov, kakor se kažejo v številkah o zaužiti količini živil, pijače in tobaka, sledeči podatki, ki nam jih je dal vodja Delavske knjižnice g. C::il stukelj, pa pričajo c duševnih potrebah ;n zahtevah Ljubljančanov. Delavsko knjižnico je ustanovil prosvetni odsek Delavske zbornice, g. štukelj je bil med ustanovitelji knjižnice in jo upravlja z uspehom tudi kot prosvetni referent Delavske zbornice. V teku lanskega leta je knjižnica izposodila 62.955 knjig, večinoma Ljubljančanom. Največ je bilo izposojenih nemških knjig, in sicer 144. a število izposojenih slovenskih knjig ni dosti manjše — 30.214. Srbonrvatskih knjig je knjižnica izposodila samo 1607, francoskih, angleških in v drugih jezikih pa 720. Predvsem se človeku vsili \^rasanje, kakšne knjige si ljudje izposojajo in jih Čitajo. Vsebina izposojenih knjig odkrije okus in duhovno orientacijo izposojeval-cev. Znanstvenih knjig so izposodili 7332, torej okrog i0°/0 vseh izposojenih knjig, lep*slovnih in drugih pa 55.653. Trenutno je med izposojevalci največ zsnhr.r.nja za Prešerna, ne samo za •vje-gove poazije, temveč tudi za Kidričeva dela o Prešernu in za romane o Prešernu. Sicer pa še vedno vodi Cankar, za njim pa Jurč:č. ki pa posebno rada čita mlada generacija, Miško Kranjc. Bevk, Tavčar, Finžgar, Pregelj, Kersnik, Vladimir Levstik, Kraigher, Juš Kozak, v zadnjem času je bilo d:kaj povpraševanja po Vladimir ju Baitolu in Rudolfu Kresalu. (Bar-tolove novele, roman Alamujt, Kresalov študent Štefan). V svetovni literaturi vodijo Rlaski, v niski na primer pa še vedno ToLstoj, Dostojevski, Gorki in Gogolj. Knjižnica še vedno obilno izposoja tudi Haškovegra švejka. Čeprav je že dolgo od tega, odkar se je vsepovsod čitalo o tem delu lr opozarjalo bralce nanj. Zelo radi si Ljubljančani izposojajo pre-vode iz vseh svetovnih literatur, najbolj priljubljeni so prevodi, ki ne obsegajo več ko 500 strani v eni knjigi. Predebela ali pretanka knjiga pri povprečnih bralcih nima sreče. Dobrih prevodov v dveh ali treh knjigah se tak čitalec nerad loti. Včasih se dvigne zanimanje za kakšno knjigo zaradi filma in tudi moda igra veliko vlogo pri izposojanju. So dela, ki pridejo nekako v modo in povpraševanje po njih je nenadoma veliko. Dobra reklama in drugi činitelji narede včasih knjigo aktualno, dobre knjige pa, ki jih nihče ne lansira, morajo spati nepravično spanje na policah. Med drugimi narodi vodijo Agieži. Nem-ci so pa močno zaostali, zanimanje vlada le še za nemške emigrante. Najbolj priljubljeni med temi so Aroold in Štefan Zweig, Thomas, Heinrich in Klaus Marin, izmed v Nemčiji živečih pisateljev je najbolj čitan Hans Fallada. Sicer pa je nemški književni trg natrpan s samo tendenčno literaturo, ki za nas ni užitna. »Glajiu £altunga« je povzročila, da izhajajo vredna nemška dela zdaj na Holandskem, v švici in v Franciji. Do nedavnega je bila tudi češkoslovaška pribežališče literarnih ustvarjalcev. Od Čehoslovakov je najbolj priljubljen ! Karel Capek. veliko je tudi povpraševa_ j nje po nordijskih, francoskih in celo po madžarskih pisateljih. Uveljavil se je zlasti Madžar Fdldes Jolan, pa tudi Korme-ca (v nemškem prevodu). Med Francozi so , na prvih mestih Maurrois Jules in Ro.and Romains. pa tudi starejši, kakor Zola, Hugo, Balzac. Zelo čitan je lanski Nobelov j nagrajenec Martin du Gard. V primeru z L 1937 je število izposojenih I ltnjig nek,liko nazadovalo. Lani je bilo I vej lepega vremena, sonce pač ni v prid I razvoju duše'me kulture, pozornost ljudi pa je tudi zavzelo politično dogajanje v zvozi s Ce^kcslovaško. Naraslo pa je število izposojenih znanstvenih knjig, vendar se znanstvenih knjig še vedno premalo izposoja. Okus občinstva, ki si kjige izposoja, se v bistvu ni izpremenil. Najmanj gre poezije in dramatike, med poeti vodi Oton Župančič, med dramatiki pa Cankar in Zupančičevi prevodi Shakespeara. Izposojevalci so iz vseh družabnih slojev, ročni in duševni delavci, kovinarji, tipografi, trgovski pomočniki, obrtniki, akademiki, uradniki, učitelji in profesorji itd. V knjižnici se pozna najbolj razlika med moškim u in ženskami. ženske ne čitajo knjig ki nimajo tesne zveze z njenim življenjskim položajem. V leposlovju čitajo ženske zlasti družabne in ljubavne romane in povesti, moški pa kriminalne, vojne, zgodovinske, fantastične in humoristične romane in povesti. Mladina še vedno najraje prebira pustolovne, junaške zgodovinske in kriminalne romane. V socialnem pogledu je manj razlike nego med spoloma. Tu se kaže razlika predvsem v stopnji izobrazbe, okus pa je nekako isti. Poezije si izposojajo večinoma samo dijaki, v leposlovju prevladuje zanimanje za pripovedništvo, ljudje hočejo danes čitati predvsem romane. dinarjev na uro, da bi ustrezala življenjskemu minimu itiričlanske družina, pri razpravi o delavskih meadab bi ae morali vselej posluževati indeksa stro. Heov življenjskih potrebščin za presojo upravičenosti delavskih aH dekxiajaiakih zahtev. Cene v prodaji na debelo in drobno Živež je bil pri nas lani v prodaji na debelo za 21% cenejši kakor pred vojno Ljubljana, 16. februarja Statistična služba v naši državi je še zelo nepopolna; statistične podatke o gospodarskem življenju zbira Narodna banka, a za širšo javne-st jih publicira vsake tri mesece. Razen tega pa tudi ti podatki niso popolni. Povsem zasebno podjetje je zagrebšici »Indeks«, socialno statistična revija, k jo izdaja A rt ur Benko G rado. Objavlja indekse cen življenjskih potrebščin, produktov in surovin v predaji na debelo in drobno ter številke o eksisenč-nem minimu delavcev. Značilno je, da se izoajatelj in urednik pritožuje nad težko-čami izdajanja »Indeksa«. List ima po 40.000 din deficita na leto in lani je imel samo 92 (!) naročnikov (naročnina znaša 100 din), Čeprav je Centrala industrijskih korperacij že večkrat priporočila ta edinstveni gospodarski list pri nas gospodarskim podjetjem. Kaže torej, da bo moral prenehati izhajati pri nas najpotrebnejši statistični časopis. Po indeksu cen v prodaji na debelo spre-vdimo, da so bile cene najvišje 1. 1928, in sicer je znašal tedaj indeks v primeri z L 1913 (= 100) 152 preračunano na zlato valuto, lani pa S5. Cene so upadale do L 1934; tedaj je znašal indeks cen v prodaji na debelo živil, sirovin in polfabrika-tov 74. Potem so začeli zopet naraščati. Indeks hrane je znašal lani povprečno v prodaji na debelo 79 v primeri z 1. 1913, to se pravi, da je bil živež lani za 21% cenejši kakor pred vojno, a proti prejšnjemu letu se je podražil za 10 (računano v dinarjih). V prodaji na drobno pa cene življenjskih po' rebščin v primeri s predvojnim časom niso tako nizke. Ce vzamemo za osnovo indeksa i. 1914 (=100). je znašal Indeks cen življenjskih potrebščin lani (-preračunano v zlatu) 94, to se pravi, da so bile za trebsčine. Nekvalificirani delavec, ki zasluži tri din na uro, je zas'užil lani premalo, da bi njegova mezda ustrezala eksistenčnemu minimu, saj je mezda znašala okrog 100 din manj kakor eksistenčni mnirnum. Eksistenčni minimum štiričlanske delavske družine je pa znašal lani povprečno na mesec 1.801.08 din. Mezda družinskega rednika bi morala torej znašati okrog 9 Smučarjem v premislek Ljubljana, 18. februarja Smučarji letos nimamo sreče, prav za prav nas zasleduje smola že kar stalno, že smo mislih, da nam bo letos usoda naklonila dobro zimo a primerno količino snega, pa ao nam naše nade a snegom splavale po vodi. Privržencev in čestilcev belega sporta j€ vsako leto več, snega pa vsako zimo manj. Redke so nedelje, Id bi dovoljevale ljubljanskim smučarjem smuko v neposredni bližini in ckolici ljubljanski. Večina zimskih športnikov je navezana na nedeljske izlete na Gorenjsko ali v Kamniške planine. Vendar si te izlete materialno šibkejša že težko privoščijo in tudi tiatim, ki bi porabili vsako nedeljo za izlet v kraje, ki so s snegom obi meje obdarjeni, se tura ne izplača v tej meri, kakor bi želeli. Recimo, da zapade sneg na Gorenjskem že sredi decembra, potem ima ljubljanski smučar okrog 3 mesece sneg na razpolago za svoje nedeljske izlete, to se pravi 12 do 14 dni skupaj s prazniki. Na vsak izlet odpade okrog 6 ur vožnje po železnici, 4 do 6 ur pa smuke. Stroške I za tak nedeljski izlet lahko računamo po J 30 din za vožnjo in 30 din za prehrano, torej aa 12 ialetov 360 din za vožnjo in W> dinarjev «a okrepe i la. To so razmeroma veliki stroški in napori Za malo časa užitka. Pri tam ao pa Se vmes slabe nedelje in potem mine xima pa al imel v vsem samo par krat smuči na nogah. Ta nedostatak bolj preračunljivi in previdni smučarji odpravijo na enostaven način: kdor si hoče zimskega veselja, scln-ca, zraka in smuke v polni in najbolj izdatni meri navžiti, si izbere eno naišh zimsko športnih središč kot sedež za daljše bivanje in ima tako za isti denar dvojen dobiček: prvič si prihrani izdatke za številne železniške vožnje, drugič ima na razpolago Še enkrat toliko časa za smuko oziroma morebitne ture. Za smučarje — najsi bo začotnike ali izvežbane — je ena najbolj privlačnih točk naša lepa Komna. Tu ima vsak navdušen privrženec zimskega sporta dovolj prilike, da si nabere užitkov po mili volji in to za tisti denar, kot bi ga sicer porabil, če bi si privoščil zimsko veselje v malih porcijah v obliki nedeljskih izletov. Zaradi tega je vsakemu svetovati, naj si zagotovi svojo zimsko - se zono i s tem. da si izbere Dom na Komni kot primerno zimsko postojanko za daljše bivanje, ker je to najbelj siguren in koristen način za izrabo zimskega časa Za letos velja to v podvojeni meri, ker je pri sedanjih snežnih razmerah za smučarje edini izhod in obenem uha želja: vsaj za 10 dni na lepo Komno. Ali ti prilike in možnosti res ne dopuščajo, da bi si privešcil tak dopust? Poslopje za okoliško sresko načelstvo Pojasnilo mestne občine na članek, objavljen v „Slov, Narodu" v torek Ljubljana, 18. februarja V torkovi Številki smo objavili daljši članek z vsestransko podprto zahtevo, da je treba čimprej zgraditi novo poslopje za okoliško sresko načelstvo v Ljubljani. Članek tudi ugotavlja, da je mestna občina dolžna slerbeti za uradne prostore in za načelnikovo stanovanje, vendar pa mestna občina po izvajanjih pisca članka ni upoštevala želj tedanjega sreskega načelnika, ko si je prizadeval, naj bi mestna občina kupila Zoisovo hišo za okoliško sresko načelstvo. Da pa mestna uprava ne bi trpela krivice, radi objavljamo tudi pojasnilo z magistrata, ki ugotavlja, da se vprašanje zgradbe novega poslopja vleče skozi leta. toda vsa ta leta so ljubljanske občinske uprave po svojih močeh podpirale prizadevanja okoliškega sreskega načelstva za boljše uradno poslopje. V prvi vrsti je pa treba rešiti finančno stran te dolgotrajne zadeve. Radi težkih finančnih razmer mestna občina tega vprašanja nikakor ne more rešiti sama in je predvsem potreben prispevek države v smislu člena 194. zakona o notranji upravi v znesku dveh tretjin gradbenih stroškov, član kar sam navaja, da so stroški preračun jeni na okrog 42 milijonov din. če bi gradili poslopje po načrtih kr. banske uprave. Po mislih pisca članka bi se to javno poslopje lahko gradilo v etapah, vendar bti moralo načelstvo dobiti najprej svoje poslopje, ker ga najbolj nujno potrebuje. SPORT Za prvenstvo Zasavja Trbovlje, 18. februarja Ob veliki udeležbi in krasnem vremenu se je vršila v nedeljo 12. t. m. smučarska tekma v slalomu za prvenstvo Zasavja na ilrzlici. Prvotno bi se imelo tekmovati v disciplinah alpske kombinacije, toda zaradi poslabšanja snežnih razmer se je moralo tekmovanje spremeniti v slalom. Razen domačih tekmovalcev so sodelovali tudi člani mariborskega, gorenjskega in beograjskega podsaveza. Smuški odsek SPD v Trbovljah je ponosen, kajti tokrat so se borili za prvenstvo člani klubov, ki še nikdar doslej niso nastopili v naših planinah, in sicer člani SK Bratstva z Jesenic in člani Društva planinara južne Srbije iz Skoplja. Vseh tekmovalcev je bilo 20. Smuške prireditve v Zasavskih plariinah postajajo vedno bolj privlačne, kajti smučars.ti tereni v naših planinah so po pravici idealni, da ima vsak smučar res pravi užitek. Zanimivo bi bilo ugotoviti vzrok izostanka Ljubljančanov, katerih smuška tehnika gotovo tudi ne zaostaja za tekmovalci drugih klubov in bi vfaekakor lahko računali na uspeh, želeti bi bilo, da se tudi Ljubljančani pridružijo v bodoče prijateljem naših planin, ki se vedno bolj množe in ki prenašajo sloves in vtise o lepoti naših planin v najjužnejše kraje naše velike in lepe domovine. Dolžina proge pri tekmi je znašala 350 m z višinsko razliko 170 m. Sneg- je bil za slalom zelo dober, kajti ponoči je sneg zmrznil. Tekme je vodil tajnik odseka g. Baumgarten Jurij, tehnično vodstvo pa je imel v rokah g. Oldo Belin. Pisec je tudi mnenja, da bi stroške mestna občina zmogla, saj ji po zakonu mora država vrniti dve tretjini stavbnih stroškov, to se pravi, če bi stavbni stroški znašali 9 milijonov, bi mestna občina morala prispevati samo 3 milijone. Tak je predlog člankarja. Vendar je pa v isti sapi povedal, da bi vse poslopje veljalo 42 milijonov in da je poslopje za 9 milijonov samo prva etapa te velike zgradbe Vso zadevo ima v rokah kr. banska uprava. Kot rečeno, je treba najprej rešiti finančno stran skupno z državo. Treba je pa hiteti, ker cene naglo ras to in se je Že s samim odlašanjem in zavlačevanjem izvedba načrta prav znatno podražila. Ko bo to vprašanje rešeno, se bo šele lahko govorilo o novem poslopju, sicer pa mestna občina sama tega vprašanja ne more rešiti, saj nima skupnega poslopja niti za lastne urade, ki so nekateri v takih prostorih, da je ljubljanskemu mestu gotovo prav tako potrebno novo magistratno poslopje. Člankar namreč navaja, da je Mlo poslopje okrajnega načelstva zidano pred približno 80 leti, zato naj pa tudi ur »šte-va, da je bilo glavno magistratno poslopje zidano pred 220 leti Sam naj torej odloči in razsodi, kateri urad ima prednos4- za novo poslopje. Kljub temu pa mestna občina priznava, da je treba rešitev vprašanja novega poslopja za okrajno načelstvo čimprej urediti. Naslov prvaka Zasavja je priboril g. Jelen Fric, član smučarskega kluba Celje. Njemu so sledili po vrsti Dvoršek SPD Celje, Cvišenberger SK Bratstvo, Jesenice Knops, SK Celje, V. Bohinc, SK, Bratstvo, Jesenice, Gnilščak, Trbovlje, Jerin, smučarski klub >Kum«, Trbovlje, Kus SPD, Trbovlje, Planinšek, SPD, Trbovlje, Rep SPD, Trbovlje, Plevčak, Gorjup, Majdi?, vsi SPD Trbovlje, izven konkurence Breznik, Celje, Zadravec, Laško in Sipek, Laško. Darila so prejeli prvi trije zlato, srebrno in bronasto plaketo smuškega odseka SPD kot prireditelja. Tri krasne plakete so prejeli trije najboljši tekmovalci iz Tbovelj in sicer Gnilšak, Kus in Planinšek od podpredsednika kluba g. Haucka. Darilo g. dr. Baumgartna pa je prejel klub SPD Trbovlje kot klub z največjo udeležbo. Organizacija je bila vzorna in so bili vsi udeleženci vseskozi zadovoljni. Zelja vseh smučarjev pa je, da bi nase planine prav kmalu zopet pobelil sneg in omogočil izvedbo tekme za prvenstvo ljubljanskega podsaveza, ki jo že vsi željno pričakujejo. Z Zidanega mosta — Da vica v Loki pri Zidanem mostu. Pred kratkim se je pojavila pri nas davi ca, ki se je lotila to pot doraslih ljudi. Za davi c o je umrla te dni 181etna cestar-jeva hči Justina Gradišnik iz Loke. N:eno sestro Magdaleno pa so odpeljali v izolir-nico celjske drž. bolnice. Hišo so kontu-macirali. — V Nemčijo so odšli. Pred kratkim je odšlo iz naših krajev več domačinov v Nemčijo, kjer so zaposleni kot ruJarji ali industrijski delavci. Največ jih je šlo i« Loka v ca, trije so šli iz Loke, pet pa iz Bo* tanja. — Občui zbor SPD Zidani most. Posavska podružnica SPD Zidani most bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 26. t. m. ob pol štirih pop. v gostilni Cimpersek v Sevnici. Odbor SpD vljudno vabi članstvo, da se občnega zbora udeleži. — Poštne pošiljke se ne dostavljajo. V zadnjem času primanjkuje na tukajšnji pošti zadostno število poštnih uslužbencev. Posledica tega je. da se poštne pošiljke ne dostavljajo v redu. Selska bivališča Briše. Spodnje in Zgornje širje sploh ne dobivajo dostavljenih pošiljk. Vsakdo mora sam po nje na pošto Zidani most. Poštne pošiljke so se vedno dostavljale v ta zaselja, sedaj pa morajo železničarji ln kmetovalci sami na pošto. Naprošamo poštno direkcijo v Ljubljani, da poskrbi za namestitev zadostnega števila usiuž-benstva in s tem tudi za odpravo tega nedostatka. — Pri živem telesu »ta zgoreli. Pretekli teden sta grabi U po gozdu Radež, ki spada pod župnijo Razbor nad Loko pri Zidanem mostu, dve gluhonemi sestri bra-vino. Pri delu sta napravili več kupčkov listja in suhi jadi, katero sta potem zažgali. Po neprevidnosti sta se preveč približali ognju in plamen ju je zajel. Vneli sta se jima krili. Hipoma sta bili v plamenih in zgoreli sta pri živem telesu. Zogleneli trupli so domačini prenesli v mrtvašnico loškega župnega pokopališča, kjer sta bili obducirani, nato pa pokopani na domačem pokopališču. Učiteljsko zborovanje Tržišče. 14. februarja V soboto so zborovali učitelji krškega in b-e2iške<*a učiteljskega društva JUU v Tržišču pri Mokronogu. Zborovanje se je priče'o oh devetih v 1'judski šoli. Predsednik krškega učiteljskega društva šolski upravitelj iz Krškega g. H rova t Ivo je otvoriti zborovanje ter po uvodnih formalnostih s pozdravom na predavatelja prof. g. Janeza Kolarja iz Ljubljane prešel na svoje aktualno poročijo. Iz njegovega poročila posn e marmo: Ves očital jaki stan uživa .sadove pridobitev učrte'jskc organizacije JUU, ki jo vodi naš prerzivinSeni pred*edn:k g. Ivan Dimnik. Pri materialnem vprašanju uč.iteljsrv* je organizacij* sodelovala s 25 udruienji in društvi, da je pokazala odločujočim činiteljem stao j c državnega uradnistva in gmotne razmere, v katerih živi ter potem stavi:!:! upravičeno zahtevo po zboljšanju plač. Organizacija »e trudi, da bi strnila učiteljske vrste. Po skupita] je vodstvo posvetilo vso pozornost ureditvi razmer v vseh sekcijah in njenih odnosih do centrale. Se pred nadaljevanjem skupščine v oktobru so se uredile prilike v drinski banovini, v zadnjem času tudi v moravski m dunavskL Razen za zboljšanje rmAega materialnega stanja ae bori sekcija tudi za odpravo celibata, toda po dosedanjih izgledih ni upanj« na uspeh. Na merodajnem mestu je bilo obljubljeno, da se bodo sproti razpisaJa vsa prosta učiteljska mesta. Pri državnem Svetu so bile v zadnjem času dosežene na-Siledrje rešitve: 1. Dodeljenim učiteljicam pripadajo dnevnice in potni stroški. 2. Stanarina pripada učiteljicam, ki so porojene z neučitelji in živijo ločeno od svojih mož. 3. Učiteljem v trgih ne pripa-dafjo drva Težak boj se bije zdaj za obstanek naše Učiteljske as m o pomoči. V boju za to na&o socialno ustanovo se je pridružila naša organizacija vsem sorodnim ustanovam. Pri sekciji sc je ustanovil pedagoško literarni odsek. Predsednik je nadalje agiiticajl za Mladinsko matico in t Učiteljsko ti-akarno. Slednjič pa je počastil spomin dvajsetletnice smrti Ivana Cankarja, našega največjega pisatelja, misleca, psihologa in sociologa, ki je prodiral v najtaj-nejše globine lastne in človeške duše in odpiral bogate zaklade nam m našim potomcem. Slednjič je povzel besedo g. prof. Janez Kolar iz Ljubljane ter Cankarja prcdočfl učiteljsJcemu zboru v dve uri trajajočem govoru. Kratko vsebinsko m kritično je premotrid vsa njegova številna dela od »Hlapcev« do •> Mairtina Kačurja«, kjer je celo preči tal sodobna poglavja učitelja v 2 a po!'ju in Blatnem dolu. Za vzorno predavam j e je žel med učiteljstvom splošno pozornost in priznanje ter je moral na splošno željo se po obedu pri Prijatelju dodati župnikov ln učiteljev dialog, katerega je ob desetletnici Cankarjev'« smrti recitiral pisatelj Finž^ar v ljubljanski dramu Naslednje z-borovanj«t ki bo zopet združeno, bo 15. aprrila v Brežicah. Hospitacije ueiterjsrva brčilskega sreza na po&Jcusni Soli v Ljubljani bosta 8. in 11. marca. Prijavljenih jc 48 učiteljev(-ic). Prijavilo pa se je tudi še nekaj učiteljev iz krškega sreza. R. B. fc. K., cnbet gei „Pot čez mrliče4 i, . .i......:.mii[ /uhun^h oma E llilinilMHil 11111111111 — Služba, kaj neki. Niti trenutka nima človek v naši koži miru. Taksi pri Fenixu je Kfiža že poznal m legitimacije mu niti treba ni bilo pogledati. Napisal si je v blok število prevoženih kilometrov in se ustavil na vogalu Libenske ulice. t — Lahko bi me -bili poklicali prej, vsaj ko je še ležal tu. Zdaj naj vse izsesam iz prsta, kaj ne? — se je jezil, poslušajoč redarjevo pnpovedova- nJPotem se je pa izpremenil v lovskega psa. dal si je opisati vse hiše v tisti ulici. Prišel jedo zaključka, da je moral zločinec, če ni pobegnil, preden je prišla policija, bodisi preplezati tovarniški zid ali pa zlesti nekje skozi okno v hišo, Kajn vezna vrata so bila povsod zaklenjena- To je oi la ena verzija. j.*-- V primeru, da je morilec stanoval kar v Plujejo, kar ni bilo verjetno glede na izpovedbe mlad:h vlačug. ki so videle prihajati dva moža od mostu, bi bilo delo otežkočeno, kajti zločinec je mo^ei imeti ključe od poljubne hi§e. Temeljito si je ogledal tovarniški zid. Moz, ki bi ga hotel preplezati, bi se moral na vso moc pognati nanj, pa bi še njegovi čevlji odrgnili omet. Se sreča, da je bil zid nekaj dni poprej sveže pobeljen. Omet ni bil nikjer opraskan. Civilni inspektor Kfiž se je vrnil v ulico, kjer je skrbno pregledal vsa vrata in okna. Mnogo si od tega ni obetal, ker se mu je močno zdelo, da bo morilec ta čas že nekje za mostom, Ko se je ustavil pred hišo št. 7 in ogledoval kletno okno ključavničarske delavnice Antonina Kočvare, se je odprlo pritlično okno nad njegovo glavo in zaspana ženska je zaklicala: — Hej, gospod! Ozrl se je gori. — Kaj bi radi? — je vprašal. Ženska se je delala skrivnostno, nagnila se je tako globoko skozi okno, da se je zbal, da bi mu ne padla na glavo. Šepetala je — menda v strahu, da bi je ne slišale skozi okna pogledujoče sosede: — Stari je dejal,, da je slišal, kako je nekdo zaloputnil okno, toda jaz mu nisem mogla verjeti. Kaj bi pa mogel kdo iskati v naši delavnici, a? Ključavničarsko orodje se ne krade. Tako sva torej zopet zaspala — toda zdaj mi je prišol na misel, da je utegnil kdo zlesti tja. — No, no — hvala, mamica. Ali bi mi mogli odri ret i ta vrata? Ir-"--'-4" TTr:? ie postavil k oknu kliučavničar-ske delavnice reuarja, sam je pa stopil v hišo. Radovedneže je zapodil v niihova stanovania ln jim prepovedal hoditi ven. In šele potem, ko je zavladal mir, je potegnil iz žepa svetilko in odšel po stopnicah v klet Delavnica je bila prazna. Toda to je itak pričakoval, ker je iz svoje prakse vedel, da deluje fantazija ljudi zelo neverodostojno. Prestopil je železne opilke in zavil okrog jeklene žage. Okno je bilo kaka dva metra in pol od tal. Zid pod njim je bil odrgnjen in na opilkih je ležal sveže okrušen omet. Toda to še ni ničesar pomenilo, čeprav je bil začetek obetajoč. Pristavil je težko mizo in zlezel na njor Zdaj je je bila njegova glava v višini okna in baš je gledal stopicajočemu redarju na noge. Dvignil je svetilko in ostra svetloba je padla na zid. Na prizidku okna je bilo za prst na debelo prahu, toda sredi njega je bila široka bela lisa, kakor da je nekdo malo prej tam sedel. In ko je inspektor Kfiž pogledal v stran, je za-teglo zažvižgal. — Lepših odtisov si niti misliti ne morem — je dejal in jel temeljito ogledovati sledove razprostrtih prstov. Potrkal je na okno in priklical zunaj stoječega redarja, — Preiščite temeljito hižo, preplezajte zid na dvorišču, kjer se a preplezati, jaz se pa razgledam ta čas malo naokrog. Redar je odzdravil in odhitel po stopnicah gori. Inspektor Kfiž je nehote krenil po isti poti, ki jo je bil ubral malo prej morilec. Odšel je po temnem hodniku in si svetil na vse strani, dokler ni prispel do vrat na drugem koncu hodnika. Pritisnil je na nje uho in napeto prisluhnil. Mir in tišina — toda nekaj je pa le škripalo.«« Potegnil je samokres iz žepa, ugasnil luč in pritisnil lahno na kljuko. Presenetilo ga je, da so se vrata brez najmanjšega škripanja odprla. Ustavil se je na pragu in znova prisluhnil. Škripanje se je ponovilo, ni se pa razlegalo iz sobe, kjer je Kfiž stal. Pustil je vrata odprta, ker ni vedel, če se mu ne bo treba hitro umakniti. Zožil je stožec svetlobe svoje baterije v tenak žarek, s katerim je svetil po sobi. Prevrnjen stol, miza, umivalnik in po stenah zemljevidi. Novi zemljevidi! Potem je pa vrgel žarek na vrata v nasprotni steni. Za njimi se je začul tisti hip povsem razločen ropot, kakor da bi nekdo vstajal s tal. Inspektor Kfiž e je po prstih približal vratom in obstal. Njegova roka s samokresom je bila iztegnjena točno v višini kljuke. Morilec je sedel in se prijel za glavo. Dobro je lahko otipal bulo na nji in zastokal je od bolečine, ko se je je dotaknil. V glavi mu ie šumelo, kakor v duplini gozdnih Čmrljev. Ni se mogel vsega spomniti. Potem je pa naenkrat obsedel in izbuljil oči v temo. Da, človeka je ubil. Zares je ubil človeka. Čudno naključje je hotelo, da ga niso prijeli. Toda zakaj ga je nekdo udaril? Zakaj ga še niio izročili policiji? Ali pa je tu aretiran? Vstal je in se opotekel. Ni se dobro poznal v temi, toda pominjal e je, da o bila vrata na levi strani. Privlekel se je do njih, segel je po stikalu, pa ga ni mogel najti. Potem je pa pomislil, da bi bilo itak nevarno svetiti tu. Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, ***** 18. f»u«arJa ioso. fitev. 40 Največja ruska puščava Kara-Kum Reke brez ustij, jezera brez vode, drevesa brez sence, ribe, Id dihajo s pljncl, v peska plavajoče kace, botanični vrt v puicavl Vajeni smo govoriti o puščavi v besedah, ki imajo vse nikaien pomen: nerodovitna, brez vode, neobljudena, mračna, brezupna. Te besede ne govore o tem, kar je v puščavi, temveč o tem, česar v nji ni. Da, celo beseda »puščava« pomeni že sama po sebi kraj, ki je pust. prazen. Toda to ni točno Puščava ni prazna. Vzemimo puščavo Kara-Kum, največjo puščavo Sovjetske Rusije. V puščavi Kara-Kum žive ljudje, paso se črede, raste trava in grmovje Tam je življenje, kjer je pa življenje, mora biti tudi voda, kajti brez vode življenje ni mogoče. Popotniki pripovedujejo, da v puščavi Kara-Kum pesek že v globini enega metra ni već suh. temveč moker. Spomladi pronica deževnica in snežnica hitro v globino. Pesek varuje vodo pred solnčnimi žarki, on prepreči, da ne izhlapi. Torej puščava ni nerodovitna in ni brez vode Toda tam je malo vode Vode ni dovolj V puščavi je namreč vroče in suho. V časi skozi vse po- jasno, kakor v puščavi V puščavi Je malo vode in zato se tam izpremenj vsa narava Take rastline kakor živali so tam drugačne, pa tudi človek živi drugačno življenje. Poleti, ko se izsuše v puščavi reke, ko postane voda slana in trava suha, zbeži človek v gore, k vodi. zbeži tja z vsem, kar ima: s svojo družino, svojo živino, svojo opremo. Mar niso nomadi podobni beguncem? Zibajočih se korakov ubirajo vel-blodi svojo pot, otroci jočejo v naročju mater. Ob obeh straneh poti tekajo ovce. Jahači priganjajo zaostale Človek bi mislil, da je krenil ves narod na pot in da beži pred bližajočim se sovražnikom. In ta beg ponavljajoč se iz leta v leto. so nazvali v zemljepisnih knjigah »nomadizira-joči način življenja«. Težak je ta način življenja! Ni lahko živeti tako! Ce hočemo izpremeniti to življenje, moramo dognati, od česa je vse to odvisno Narava puščave ni taka kakor ona drugih krajev, kajti v puščavi je malo vode. A i letje niti enkrat ne dežuje. Zrak je tako suh, da se izpremeni svež kruh v enem dnevu v prepečenec Časnik, ki si ga prinesel zjutraj, je zvečer tako izsušen, da razpade na koščke. Z vodo je treba štediti. računati Je treba z vsako poedino kapljico Ne samo ljudje, tudi živali in rastline štedijo z vodo Pomanjkanje vode se čuti povsod Ker je v puščavi tako malo vode, je tam vse drugačno kakor v drugih krajih Tam so drugačne reke. drugačna jezera in drugačne Živali. V puščavi so oblaki brez dežja Tam vidiš včasi, kako se bliža črn oblak Deževalo bo. si misliš, lilo bo na tekoči pesek Toda zrak v puščavi je tako suh in vroč da izhlapi dež že v višavi, preden doseže tla V puščavi so reke brez ustll Reke. ki se l2gube v pesku: one se ne izlivajo v vodno morje, temveč v peščeno morje Te reke obstojaio samo spomladi Cez polet ie se posuše V puščavi so jezera brez vode Jezero je podobno razbelieni ponvi Poleti izhlapi v?a voda v zrak. samo sol ostane blesteče bela. okrona ravnina iz soli Sol se leskeče in od daleč se zdi. kakor da ni sol temveč voda Toda čez to vodo lahko jahaš kamelo ali pa greš čez kakor po suhih tleh. V puščavi ne dajejo gozdovi nobene sence Vsako drevo mora dajati senco, toda puščavsko drevo — saksaui — ne daje nobene sence Pod takim drevesom ne na ideš nobene zaščite pred solncem Toda zakaj ni v tem gozdu nobene sence? Ker na drevju ni listov. Saksaui nima nobenih zelenih listov. Veje same so zelene, gole in zelene. Toda zakaj nima nobenih listov? Ker bi bili listi v puščavi prevelik luksus Naše listnato drevje — recimo bukev — ne morejo živeti v puščavi Bukev ima vendar toliko listov in vsak list iz-hlapeva vodo Bukev potrebuje dnevno 80 veder vode, toliko kakor pet krav Zato ima bukev rada vlažne, hladne kraje. V puščavi je pa vroče in suho V puščavi je treba štediti z vodo Zato morajo živeti drevesa brez listov. Skozi dolea tisočletja so se drevesa prilagodila puščavi. Samo ona so se lahko obnesla, ki so izhlapevala malo vode, ki so vodo štedila. In to je šlo tako daleč, da se puščavska drevesa zda i boje vode saksaui se posuši, če ga zalivamo z vodo V nekem kraju je reka preplavila saksaulov gozd. Reka se je kmalu vrnila v avojo stru- go, toda gozd je bil pokončan. Ostalo je ano samo ogromno pokopališče dreves. Drevesa so popadala, sto in sto mrtvih debel je pokrivalo zemljo Poginila so bila kakor človek, ki dobi po dolgem gladovanju naenkrat preveč jesti. Puščava je izpremenila rastline, ona je izpremenila tudi živali Na zemlji so puščavska jezera, kjer žive ribe s pljuči. Ce Je mnogo vode v jezeru, dihajo ribe s škrgami. Ce se jezer?) izsuši in postane dihanje v gostem, slanem blatu težko, prilezejo ribe na površje in dihajo s pljuči. In kače, plavajoče v pesku kakor ribe v vodi? Taka kače žive samo v puščavi In vel-blod? Na prvi pogled se mu pozna, da je puščavska žival. Puščava mu je dala svojo barvo. Ker je rumene barve, ne vzbuja po-aomosti in ta barva ga obvaruje sovražnikov. V puščavi je malo vode in zato ostanejo pri življenju samo take živali, ki kakor velblod žive dolgo brez vode. V naravi je vedno eno odvisno od drugega, kakor pri matematični nalogi. Poskusite, izpremeni te en popoj, pa dobite drugo rešitev. Nikjer ne vidimo tega tako to Je pogoj, zaradi katerega »rešitev« naloge ne gre tako kakor je nam potrebno Izpremenimo ta pogoj, dajmo puščavi vode in vse se bo Izpremenilo: gozdovi, trave, podnebje, življenje ljudi. Popeljite se ob priliki v Aralsko puščavo, na železniško postajo Celkar. Tam lahko vid te ob hišicah železničarske naselbine špalirje vinsko trte, gredice z vrtnicami. astrami m tulipani, grmičevje malin, robidnic in ribe zna. železničarji vas pogoste s češnjami in slivami, pokažejo vam gredice s kumarami, zeljem, čebulo, redkvico in borovnicami. In vse to v puščavi. Košček puščavske zemlje pri železniški postaji Celkar je izpremenila človeška roka v pravi botanični vrt. Kdo je storil to? Profesor? Botanik? Kmetovalec? Ne! To sta opravila železničarja Dževinski in Lev-čenko. Najprej je bil njun vrt samo majhen otoček sredi neskončnega peščenega morja. Potem je prišla na pomoč železnica. In že je šla stvar drugače. Zgrajen je bil jez ln umetno jezero za namakanje. Z vel-blodl je bilo razoranih 150 ha. postavljen: so bili motorji na olje in centrifugalne črpalke. Črpalke so visoko po tisi ca le vodo ter k) razdeljevaJe po žlebovih in kanalih na ves revir. In proti koncu poletja je bila naselbina Selkar polna paradižnikov, kumar čebule, redkve, radiča in melon. Zdaj je bil prišel v to stvar že drugačen posron. To je storila železnica. In če se ne loti samo ena železniška proga, temveč vsa dežela z vsemi svojimi železniškimi progami, z vsemi svojimi tovarnami in mesti preoblikovanja puščave po enotnem načrtu ne bo ostalo o puščavi, o prejšnji puščavi duha ne sluha več. Ce se ne lotita tega dela samo Džev^nsk: in Levčinko. temveč mlijoni Dzevinskih In T^evčenkov dobi puščava povsem drugačno lice. Nesreča torej ni v tem, da je puščava brez vode. Pametno, skupno, smotreno delo z odgovarjajočimi sredstvi — to je tisto, kar manfka puščavi Rili elementov je treba zonerstaviti moč dela. da ne bo narava obvladala človeka da ga ne bo pod'la zdaj sem zdaj tja kakor nomada. In tako so dejali ljudje v Sovjetski Rusiji: — Dajte nam lotiti se dela in skrbeti za to. da bo celo beseda puščava nekoč povsem izginila z zemlievida m še države. Sedmina na5e države je puščava ali napol ouščava. Cele republike leže pri nas v peščenih pokra v na h. Kai moremo pustiti sedmino naše države z vnemi zakladi skritimi v njenem naročiu. z v smili na nii naseljenimi ljudmi. pu*^o in ssfmsceno? Preobli-ViHmo puščavo, da ne bo nihče več moeel reči o nii: ona ie nerodovitna, hrez vode, neoblindena. mračna, brezupna. Vatikan — najmanjša država na svetu Kljub temu, ali prav zato, ima pa papeška država celo vrsto svetovnih rekordov Cerkvena država, dedščina tv Petra je absolutna monarhija s papežem kot vladarjem V starih Časih je bilo to pol Italije, po njenem zedinjenju je pa ostal od cerkvene države samo Vatikan, v katerem se je takratni papež proglasil za jetnika. Sovraštvo med cerkvijo in italijansko državo je trajalo do 11. februarja 1929 ko je bila podpisana pogodba med papežem in italijansko vlado, s katero je bila obnovljena papeška država, Citta del Vati-cano. Vatikansko mesto To je najmanjša država na svetu, saj obsega samo 44 ha. To je njen prvi rekord. Razen tega pa ima ta državica še mnogo drugih rekordov. Tako ima največ telefonov, avtomobilov, radijskih aparatov, dvigal in podobnih naprav slede na število prebivalcev V telefonskem seznamu cerkvene države je samo 600 imen. Na vsakega prebivalca, ki jih je 700. pa pride več kakor en telefon in s tem je papeška država na prvem mestu na vsem svetu Razen telefonov v vatikanskih pisarnah pa niso naštete v seznamu telefonske postaje. Dalje ima cerkvena država 15 prog, ki jo vežejo z »inozemstvom* — namreč z Italijo Ima torej na 40 prebivalcev eno inozemsko telefonsko proso Tudi v tem pogledu ima papeževa država svetovni rekord. V papeški državi je 35 električnih dvigal. Vseh hiš je okrog sto, toda dve tretjini so dvonadstropne hiše, v katerih so bodisi manj važne pisarne ali pa stanovanja vatikanskih uslužbencev. Vsaka več ja hiša ima torej električno dvigalo Se pred 20 leti so bila samo tri dvigala v vsem Vatikanskem mestu in ko je v začetku tekočega stoletja posetil papeža angleški kralj Edvard VII, se je pel i al 2 dvigalom, ki so ga poganjale človeške roke Uslužbenec, ki je takrat spremljal angleškega kralja, še vedno služi v Vatikanu, ni pa več pri dvigalu navaden dečko. Zdaj ima krasno uniformo, v kateri pride tem bolj do veljave, ker je dobro rej en. Za vrvi mu ni treba več vleči, zadostuje, da pritisne na gumb, vse drugo opravi modem, tehnika. V Vatikanskem mestu je okrog 200 avtomobilov, kar pomeni, da odpadeta 2 avtomobila na 7 prebivalcev V Ameriki odpade en avto na 4.9 prebivalcev Torej je zopet papeška država prva na svetu. Na 50 avtomobilov pride ena bencinska črpalka, ker so na ozemlju papeževe dr- žave štiri. Tudi to je edinstveno na svetu. V vsej papeški državi ni nobenega voza 3 konjsko vprego. Vsako gospodinjstvo v papeški državi ima svoi radijski aparat in svoj električni hladilnik. Papeška država sicer ni militaristična, vendar je pa število njenih vojakov glede na število prebivalstva največje na svetu Vojaške uniforme nosita dve tretjini vsega prebiva^tva Seveda pa nima papeževa država nobenega topa, kaj šele tanka ali bojnega leta!a, nima pa tudi nobene strojnice Vatikanski radio je namenjen katoličanom vsega sveta in zato ga ne moremo primerjat: s Številom vatikanskega prebivalstva Vatikan pa ima najmodernejšo in naimočnejšo oddajno postajo na kratke valove Nsva Snegalšica 2e peti mesec teče vVatt Disneyev film v Stockholmu in se vedno je občinstvo navdušeno zanj, teko da so vse predstave razproaane predbožična reklama je bila vsa v znamenju Sneenlčice. Ni bilo skoraj trgovine ali tovarne, ki bi njenega blaga znani Disnevevi škratje ne proglašali v izložbah za posebno primerno darilo SnegulČici Zdaj se pa polagoma obraća pozornost majhnih in velikih prebivalcev Stockhol-ma k drugi SnegulČici. ki ima najbolj« izglede, da do podedovala priljubljenost in popularnost, kakršne j? vžigala njena prednica. To je mladic belega medveda, ki je bil rojen v začetku decembra v stock-holmskem živalskem vrtu Skansenu in ki ie dobi: to ime. Veseli dogodek so do zadnjega skrivali pred javnostjo, in sele kc je bilo jasno, da ostane mala Snegifčica živa so povedali ljudem, da je dobila bela medvedica v živalskem vrtu mladiča. Potem so takoj izdelali film in »Prva dama r,kar.sena« se je že večkrat pojavila v stolpcih dnevnega tiska. Zgodi se zelc redKu da dobi beli medved v ujetništvu mlade, Se bolj redko pa je, da bi ostali živi Na Skansenu je to prvi primer od leta 1906. Takoj ko je medvedica vrgla mladiča so ga ločili od starih m k njim se bo smel vrniti šele ko bo dorasel, kajti beli medvedi usmrte svoje v ujetništvu vržene mladiče. Zdaj živi Snegulčica med mladimi psi in mačkami izven živalskega vrta. Hranijo jo s kondenziranim mlekom palce, ki ima mlade. Mlaku primešajo redane snovi. Mlada bela medvedica se počuti zelo dobro in tehta že 6 kg. V začetku aprila jo bodo pokazali tudi javnosti in naval na živalski vrt bo gotovo zelo velik. Učenjak smučarski prvak Letošnje smučarske tekme za prvenstvo Norveške niso vzbudile posebne pozornosti zunanjega športnega sveta in inozemski tisk jih večinoma niti zabeležil ni. Vendar je pa en dogodek na njih zaslužil splošno pozornost. V kategoriji stfa-ejših je visoko zmagal 53-letni Nils Bohr. Športniki iz ino-zen stva tega imena ne nožna jo. sa j se doklej v športnem svetu sploh ni pojavljalo. Tembolj je pa znan Bohr v znanstvenem svetu. Smučairski prvak Norveške je namreč dobil pred leti Nobelovo nagrado in je eden tistih fizikov, čijih delo je iz temeljev spremenilo naziranie o gmoti, poseglo gk boko v kemijo in fiziko ter ustvarilo vez med njim« — fizikalno kemijo. NiLs Bohr je s svojimi deli o sestavi atomov, objavljenih leta 1913.. iz temeljev iz-premenil naziranja o bistvu in sestavi gmote Leta 1°22. je dobil za uspehe svojega znanstvenega prizadevanja Nobelovo nagrado za fiziko. Njegova zmaga na smučarskem tekmovanju kaže. da ne spada med tiste učcnjaike. ki se zapirajo v svoje laboratorije. Sicer pa tudi nikoli med nje ni spadal. V mladih letih je bil navdušen nogometaš. Toda novi naslov Nilsa Bohra bo presenetil najbrž samo svetovno javnost, I kajti na Norveškem je splošna navada, da I vseučiJlski profesorji navdušeno goje sport . večinoma skupaj s študenti. Smučarstvo je pa na Norveškem itak že od nekdaj narodni sport. lo78 km na uro Svetovni listi so zabeležili oni dan fantastičen hitrostni rekord 1.078 km na uro. ki ga je dosegel podporočnik Troy Keith na bojnem letalu, kakršno je naročila v Ameriki francoska vlada Podporočnik je letel nad jezerom Caddo v Lousiani Merilni aparati so delovali v redu Vratolomni polet, ki bi se bil lahko končal na dnu jezera, pa ni bil prostovoljen. Podporočnik je bežal pred smrtno nevarnostjo in zato njegov rekord kot tak ne bo zabeležen. Podporočnik Keith, najboljši pilot za preizkuša van je letal velike ameriške letalske tovarne, bi bil moral preizkusiti odpornost novega letala. Dvignil se je nad jezerom 9300 m visoko Kar se je pokvarila naprava za dovajanje kisika in pilot je imel občutek, da se bo v maski zdaj zdaj zadušil Strgal si jo je z obraza in omedlel v trenutku, ko je obrnil letalo skoraj navpično navzdol, da bi ušel preteči nevarnosti. Letalo je zdrvelo proti zemlji pod silo motorja in prostega padanja Keith se je zdramil iz omedlevice. ko je bilo letalo še kakih 300 m nad zemljo Posrečilo se mu je naravnati letalo, da ni treščilo v jezero. V tistem trenutku je kazal brzi-nomer 1078 km na uro. PosDJevalnica srajc Ameriški listi poročajo, da je v New Yorku okrog 500 ljudi, ki si izposojajo srajce proti primerni odškodnini, namestu da bi jih kupovali. To ji momogoča Emil Liss, ravnatelj zavoda, ki že od nekdaj posoja brisače zdravnikom, zobotehnikom in salonom za lepotičenje. In Liss se je nekoč spomnil, da bi kazalo izposojati tudi srajce. Ljudje si za gotove prilike izposojajo obleke in zakaj bi si ne izposojali še srajc. In kot pravi Američan je takoj ustanovil pri svojem podjetju še izposojevalnico srajc. Podjetje gre dobro. Ce si hoče človek izposojati srajce podpiše prijavnico, veljavno za leto dni Liss da narediti po njegovi meri sedem srajc, ki jih celo označi z njegovim monogramom. Najprej dobi štiri srajce in ko so tri umazane, pošlje izposojevalnica ponje in mu izroči tri čiste srajce. Liss je s svoiimi klijenti zadovoljen, ker so večinoma pošteni Le eden godrnja, češ kako naj hodi v izposojeni srajci na konjske dirke, če lahko tam s stavami izgubi ves denar in vse kar ima na sebi, izposojene srajce pa ne more zastaviti. Križanka 1 j o 8 i II: 9 10 p lis 1 14 19 17 29 Pomen besed Vodoravno: 1. Malik. 4. trditev, stavek, 7. glasbena nota. 9. kem. znak za prvino, 11. glasbena nota. 12. kratica za površinsko mero, 13. spleteni lasje 15. sadno drevo, 17. obuka pomožnega glagola, 18. glasbena nota, 19. konec skladbe, 21. klic, poziv, 23. glasbena nota, 24. mednarodni znak za klic na pomoč, 26. oblika pomožnega glagola, 27. glasbena nota, 29. grški vojskovodja pred Trojo, 30. zborovanje. Navpično: 1. azijska država, 2. predlog, 3. del obraza 4. slovaški državnik, 5. kakor 18 vodoravno, 6. mohamedanski bog, 8. povratni zaimek, 10. glasbena nota. 12. glasbena nota, 14. glas, 16. okras živali, 19. verska občina, 20. glasbena nota, 21. glasbena nota, 22. simbol glasbe, 25. kem. znak za prvino, 27. kem. znak za prvino, 28. kem. znak za prvino. ReSitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. Salazar, 9. resor, 11. iz, 13. Nil, 14. me. 15. dama, 17 Amur, 19. Ero, 20.' ilo, 21. roža, 23. urad. 24. od, 25. moj, 27. to, 28. Doneč, 30. Horacij. Navpično: 2. Ar (argon) 3. Lena, 4. asi, 5. Zola, 6. ar. 8. Diderot, 10. Herodot. 12. zarod, 14. mulat, 16. mož, 18. mir, 22. Amor, 23. ujec. 26. ona, 28. do, 29. C. L (Cankar Ivan). Morje kot pismonoša Pet milj od zapadne obale pri Guernsev, torej razmeroma daleč na morju, stoji star morski svetilnik, ki mu je čuvaj Le-onard Hart. V svetilniku mora ostati vedno -dva meseca preden ga zamenja drugi čuvaj. Ta čas ne pripluje do svetilnika nobena ladja in Hart vzdržuje zvezo z zunanjim svetom samo s pomočjo radijske oddajne postaje na kratke valove. Tako živi že dolgo Vsak teden napiše Hart pismo svojemu očetu, živečemu v Combe Martin v pokrajini Nort Devon. Toda kdo naj mu pisma nosi na pošto? Hart je našel posebnega sla, ki se doslej ni obnesel samo v dveh primerih, ko se je pismo izgubilo. Hart piše svojemu očetu pima na navadnem pisemskem papirju. Pismo položi v kuverto, nalepi na njo znamko in ga spravi navadno v steklenico ali kako drugo posodo, da ne more voda do njega. Potem počaka na plimo in vrže steklenico v morje. Valovi odneso steklenico s pismom na obalo, kjer jo najdejo ljudje. Poročevalcu »Dailv Heralda« je čuvaj morskega svetilnika izjavil, da se je dolga leta ukvarjal z mislijo kako bi mogel svojcem redno pisati. Slednjič je prišel na to idejo, ki se je zelo dobro obnesla. Zadostuje opomoa na pismu, da prosi pošiljatelj za prenos v najbližji poštni nabiralnik. Kaj je bilo krivo, da sta se dve pismi izgubili, seveda ni mogoče dognati Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj tn ob'lo zanimivega -štiva dubite v tedniku za rado. gledališče in film : \ A.3 VAL«. Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Nedelja, 19. februarja 8: šramel »štirje fantje«. Schonherr; Ta s:ovanskih krajev. — 9: Napovedi, poročila, — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. ravnatelj Jože Jagcdic). — 10: Nastop pevskega zbora >Borut< Iz Gotovelj. _ 1030. Koncert radijskega orkestra. — 12: p Veseli godcU. — 13: Napovedi poročila, — 13.20: Grafični kvintet. — (oddaja prekinjena od 14.30 do 17. ure). — 17: Kmet, ura: Hlevski gnoj in gnojnica — temelji modernega gespodarstva (ing. Fr. Me žan) — 17.30: Lumpacij Vagnbund. — Po burki J. Nestroya in po motivih iz istoimenskega fihna za radio priredila Jožek in Ježek. Sodelujejo člani rad. igralsko družine in radijski orkester. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19 50: Narodne v venčkih. Sodeluje Komorni zbor in radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec. — 21.30: Duet harmonik (brata Kosca), vmes Trboveljski pevski jazz-kvartet. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Nadaljevanje dueta harmonik ln Trboveljskega j azz-kvarteta. — Konec ob 23. uri. ponedeljek, 20- fe-bruarja 12: Sorncv SrameL — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13 20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Na povedi. — 18: Zdravstvena ura: Paberki iz vsakdanjega zdravstva (dr. A. Brecelj). — 18.20: Koroške pesmi (ploN*e). — 18.40: Melodije Pagla^čeve pesmarice la leta 1733 (dr. Josip Cerin). — 19: Na.00-vedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19 50: Zanimivosti. — 20: Slovenske narodne m spremijevanjem harmonike, izvajajo gg. Janko Vekošlav in Svetozar Banovec. člana Nar. gledališča tn A. Stanko (harmonika). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. — Krmec ob 23. uri. T°rek, 21. februarja 11: šolska ura: v pustni noči. igrica ▼ 3 dejanjih. Spisal Josip Ribičič, izvajajo brezposelni učiteljski abiturijenti, vodi g. Mirko Demšar. — 12: Veselo rajanje i plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13 20: Akademski pevski kvintet — 14: Napovedi. — 18: Pester spored radiji skega orkestra. — 18.40: O anekdotah (g, msprr Viktor Steska). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 1950: Plošče: Dežela smehljaja. 20: Tak dolgo js pela ta ptica dr^tona, da je ratala dečla ženica moja. gtiri zgodbe o snubačih in svatih. — 22: Napovedi, poročila. — 22 15; Na pustni torek sta zares vsem potrebna smeh in ples. Orkester z valčki vam postreže, po svoje Stanko v&je reže, vm?s na plošče vam Igrajo foks za foksom, kot pao zna,jo. — Konec ob 24. uri. Sred«, 22. februarja.' 12: Slovanska glasba rnlosče). — 12 45s Poročila. _ 13: Napovedi — 13.20- <5eri-rjova. ura. Igra Salonski kvartet fSI. Marin, L. Oomelli, Fr. Stanič, ga. Dtna D8r-flerjeva). Narodne v priredbi dr. Cerina. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: a) Dx>movina, ti si kakor zdTavje, (prof. Vodnik); b) Opazuj !n poslušaj (prof. M. AdleSič). — 18.40: Selitveni pojavi pri slovenski industriji (A. Kuhar). — 19.OO: Napovedi, poročna. — 19 30: Nacionalna ura. — 19.50: Uvod v prenes. — 20: Prenos opere lz ljubljanskega gledališča; V T. odmoru: Glasbeno predavan ie (Vr-ko TJkmar); v IT. odmoru: Napovedi, poročila. — Konec ob 23. uri. Četrtek, 23. februarja 12: Balalafke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Nap-vedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Operetni napevi (p^o^če). — 18.40: Slovenščina za S'ovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Na.povedl, poročila. — 19 30: Nac. ura'— 19 50: Deset minut zabarve. — 20: Ura slovenske srlasbe (radijski orkester). — 21: Prenos lz p'ma. Verdi: Ernani, opera, v odmoru r/kro^.__ 22: Napovedi, poročila. — Konec ob 23.30. Petek, 24. februarja. 11: Šolska ura: Korsika in Tunis _ potopisne slike iz osebnih doživetij, dialog. Vodi Niko Pirnat. — 12: po naiih 'ogih in gajih (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14,- Napovedi. — 18: ženska ura: Delo kmetske gospodinje v zimskih mesecih (Franja Brodar). — 1820: firamli igrajo (ploSče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). _ 19: Napovedi, poročila. — 19 30: Nac. ura. — 19 50: Zanimivosti. — 20: Veseli zvoki Igra radijski orkester. — 21.10: Sonata: predavanje Srečko Koporc, klavir Herta Seifert. — 22: >T*povedi, poročila. 22 30: Angleška ptaioa. — Konac ob 23. uri. Stran 7 / Obrtnik in poklicna svetovalnica Psihotehnik dr, Schmidt pojasnjuje, kako more poklicna svetovalnica koristno prispevati k uspešnemu razvoju obrtniškega stanu Ljubljana, 18. februarja 2e ime lani pri nas ustanovljene poklicne svetovalnice, ki jo vodi edini naš strokovnjak na tem polju psihotehnik dr. Vladimir Schmidt, nam pove, da je to ustanova, v kateri miacUni svetujejo kakšen poklic naj si izbere. Ker se mnogo mladih ljudi razen drugim posveča tudi raznim obrtniškim poklicem, je svetovanje bodočim vajencem ena izmed važnih nalog te m-etovalnice. Tako pridejo z njo posredno V stik tudi obrtniški mojstri, pa je za uspešno delo svetovalnice zelo važno, da imajo ti krogi potrebno sliko o tej mladi, malo znani ustanovi in o tem, kaj morejo sami od nje koristnega pričakovati. V polnem razumevanju tegpa tehtnega, razlogra je Zveza obrtniških združenj pod predsedstvom g. Josipa Rebeka povabila dr. Vla-dimirja Schmidta. da je na sestanku pri fitruklju pred Številnimi obrtniki raznih strok s temeljito razlago pojasnil, kako more poki.ena svetovalnica koristno prispevati k uspešnemu razvoju našega obrtniškega stanu. Glavna naJoga svetovalnice je skrb za primeren, sposoben naraščaj v najrazličnejših poklicih, s tem vključno tudi v obrtniških. Dober obrtniški vajenec mojstru več koristi kakor slab, s katerim mojster zapravlja čas in trud. kateri mu pokvari več materiala itd. Svetovalnica more s svojimi neštetimi pripomočki, ki so ji na razpolago, z veliko zanesljivostjo ugotoviti, kateri izmed kandidatov se bo v nekem poklicu obnese! in kateri na Na mojstru je potem svobodna končna odločitev ali bo od svetovalnice priporočenega ocenjenega kandidata sprejel ali ne, toda gotovo bo hvaležen svetovalnici, ki mu bo to končno odločitev olajšala s svojo strokovno utemeljeno izjavo o kandidatovih sposobnostih in značaju. Izkušnje so pri nas pravtako kakor v tujini pokazale, da takozvana poskusna doba kljub navidezni zanesljivosti ni tako zanesljiva, da bi se mogli nanjo zanašati. To mojstri sami prav dobro vedo. Zato to poskusno dobo v tujini vedno bolj opuščajo In se raje poslužujejo mnenj, ki jim jih posredujejo poklicne svetovalnice. Predavatelj dr Schmidt je na primeru kandidata za urarskega vajenca poslušalcem obširno pojasnil metode, ki se jih svetovalnice poslužujejo za ugotavljanje sposobnosti ali nesposobnosti kandidatov. Posebna znanost o poklicih (Berufskunde) je Ugotovila, kakšne zmožnosti so potrebne za ta ali oni poklic. In Če sedaj svetovalnica pri kandidatu ugotovi vse tiste zmožnosti, ki so za določeno delo potrebne, lahko reče, da bo kandidat tisto delo uspešno opravljal, v nasprotnem primeru, da se bo slabo obnesel in potem vstop v nek poklic svetuje, odnosno odsvetuje. Pravtako pa tudi mojstru sprejem vajenca svetuje ali pa odsvetuje, pač po zmožnostih, ki jih je vaienec na preskusu ji pokazal. Da je treba pri obrtniških poklicih poleg inteligence, takozvane mehanično-konstruktivne zmožnosti in pozornosti, torej duševnih sposobnosti imeti tudi še telesne zmožnosti, moč, gibčnost, spretnost itd., je jasno. Svetovalnici je možno ugotavljati tudi to na zanesljive različne načine. Ce jih kandidat ca vajenca že v kali nima, mu jih tudi najboljši mojster ne bo mogel ?vliti v glavo«, mocrel mu jih bo le razviti. Zato je zelo važno že prej vedeti, ali ima kak kandidat Vse tiste zmožnosti, ki jih bo poklic ter i al od njega. Kajti če jih nima. jih tudi z dolgotrajno vajo ne bo mogel zadostno razviti in tako bo sebi in pa mojstru v napoto in nezadovoljstvo. Poleg teh duševnih In telesnih zmožnosti pa svetovalnica preiskuje tudi kandidatova nagnjenja, njegove interese, torej to kar ga pri poklicu, kateremu se misli posvetiti, zanima in pa kakšen je celoten njegov značaj, še tolika vajenčeva zmožnost nič ne pomaga, če je len. ga delo ne zanima in išče le priliko, kako bi se mu izognil Zato v svetovalnici skrbno pretehtajo, zakaj si nekdo želi izbrati prav določen poklic in ne drugega. Ce opazijo, da ga mika poklic le zato, da bi bil čimprej jpod streho«, da pa mu je dela v poklicu prav malo ali pa nič mar. si bodo v svetovalnici dobro premislili, preden ga bodo priporočili kakemu mojstru, če si je delo v poklicu le napačno predstavljal in ga zato tisto delo potem ne veseli, mu tam tudi obrazložijo, kaj in kako je v posameznih poklicih — da ne bi bilo razočaranja. Poklicna svetovalnica ima torej možnost, koristiti obrtništvu. Ce pa hočemo to možnost priklicati v življenje, da bo postala dejstvo, je svetovalnica navezana na sodelovanje z obrtniškimi mojstri in njihovimi organizacijami. Predavatelj je na kraju pojasnil tudi oblike te^a sodelovanja. Svetovalnica n. pr. ima možnost ugotavljati kandidatove zmožnosti, mora pa tudi vedeti, kakšno stopnjo zahtevanih zmožnosti imajo tisti vajenci, ki so že v poklicu, ker le tedaj lahko primerja, ali je kandidat za mesto vajenca boljši ali slabši od tistih, ki so že v poklicu. Povprečno stopnjo teh zmožnosti je predavatelj že ugotavljal s preskušnjami vajencev na nadaljevalni šoli. Vedeti pa Se mora svetovalnica, kako mojster ocenjuje svoje vajence, da more primerjati oceno z mojstrovo. V to evrho namerava svetovalnica razooslaU mojstrom posebne vprašalne pole in na sestanku zbrani mojstri so že obljubili svoje odgovore. Podobnih vpraSalnih pol se bo svetovalnica poslužila, da bo ugotovila kakšen je posamezni obrtniški poklic in kaj se v njem dela pri nas. Nemci in Francozi so to plat že prav vzorno preiskali toda to velja za poklice pri njih. Pri nas pa je treba to delo šele opraviti, kajti marsikateri poklic je pri nas drugačen kakor drugod. Tretja in najvažnej5a točka sodelovanja med svetovalnico in obrt niki pa je ta, da bi se mojstri njene pomoči tudi posluževali s tem. da bi svoje vajence sprejemali preko svetovalnice. Seveda neobvezno. Na prosto je mojstru, da sprejme vajenca tudi brez posredovanja svetovalnice. Prav tako bd mojster ne bil obvezan, sprejeti vajenca, ki mu ga je svetovalnica poslala. Predavatelj je poudaril, da je v praksi navadno tako, da posije svetovalnica mojstru po več preiskusenih kandidatov obenem s pismeno izjavo o njihovih sposobnostih, mojster pa more potem po svoji volji izbirati med njimi in vzeti tistega, ki mu je najbolj všeč, ali pa tudi vse odslovi, če mu niso po volji. Na moj strih je torej, da se te pomoči s strani svetovalnice posluži Jo. ko so spoznali, da je koristna njim in celemu stanu s tem, da Xph priporoča te dobre moči, ki bodo kar sne je tudi dobri pomočniki ki dobri stojni mojstri. Na kraju predavanja, za katerega je tU predavatelj deležen tople zahvale, se je razvila zelo živahna debata, v kateri so mojstri ne le iskali nadaJjrun pojasnil temveč so dali predavatelju marsikatere tehtne pobude za njegovo nadaljne delo. S tem so ustvarili tisti zaželen stik med seboj in svetovalnico, ki bo mogel iz svetovalnice prinesti marsikak napredek obrtniškega sta nu. Mojstri so nokazali izredno zanimanje in polno razumevanje svrhe svetovalnice in z njihove strani so prišle taksne dalekosežne pobude, da jih bo žal ob naših tesnih finančnih prilikah možno uresničiti v korist obrtniškega stanu šele v nekaj letih. Predvsem zato, ker je v svetovalnici za delo s polno paro potrebnih več kvalificiranih in specializiranih moči, s katerimi pa danes svetovalnica še ne razpoiaga in dela le v omejenem obsegu. Ko pa nam bo v tujini izšolan potreben naraščaj, amo si lahko gotovi, da bo svetovalnica ena izmed tistih ustanov, ki nam bodo prinašale vsestranske koristi Začetek cestnih del Kranj—Naklo Delo mora biti končano do avgusta 1940, podjetnik pa upa, da bo Se letos Ljubljana, 17. februarja Čeprav dobiva Slovenija moderne, sodobnim prometnim zahtevam primerne ceste zelo počasi in četudi smo morali na začetek cestnih del čakali tako dolgo, da najbrž ne bomo mogli nikdar dohiteti sosednih držav, je vsaj razveseljivo, da je do del prišlo ter da prodira spoznanje, kako velikega, v pravem pomenu živi j en j-skega pomena so moderne ceste ne le za posamezne pokrajine, temveč za vso državo Krediti, ki so zdaj odmerjeni na posamezna leta za državna cestna dela, so še zelo skopi in Č~ ne bodo našli močnejših virov za fmanciranje cestnih del, bomo še desetletja tožL' nad slabimi cestami; vendar smemo upati, da bodo naši gospodarstveniki, ustanove ter sploh vsa javnost kmalu znali prepričati ljudi na odločujočih mestih, kako neobhodno potrebne so dobre ceste zlasti pri nas, v pokrajini tujskega premeta, ob meji dveh držav, ki imata najmodernejše ceste v Evropi. Zelo mnogo smo govorili o prvi naši tlakovani, moderni cesti med Ljubljano in Jeperco. a ne zgolj zato, ker je ta cesia taksna posebnost v naših razmerah, temveč v veliki meri iz veselja, da so končno tudi pri nas — sicer skromno — začeli modernizirati ceste. Ob tej priliki pa opozarjamo na začetek cestnih del na državni cesti med Kranjem in Naklom. Delno povsem nova. delno pa rekonstruirana cesta bo dolga približno 5.5 km. Dela so bila razpisana že jeseni. Prva licitacija ni bila uspešna, pri drugi je pa dela prevzel kot najugc koristna in občinstvu dobrodošla pridobitev. Pmfctične šol* na našem odru jo hitro popolni in dovrši igrakki in pevski. Tudi naša Hevbalova se je »oči izkazala zopet kot vzgledno muzikalna in naglo uporabne pevka, saj je vskočila z Lolo v predzadnjem trenutku ter jo podala pevski odlično in igralski prav ustrežljivo. Kot Nedda je nastopila v četrtek zvečer prvič Ljudmila Polajnarjema, ki se je že večkrat odlikovala na produkcijah našega konzervatorija z opernimi odlomki in kot koncertna pevka. Kot izrazito miadodra-matsika. lirična pevka je Polajnarjeva odlična zastopnica domačega opernega naraščaja. Njen glas je topel, mehak, prijeten, dovolj prodoren in njeno petje očituje izvrstno šolo. kulturo. Zaradi treme se ji je park rat v viških skvarila čistost intonacije in dinamičnost podajanja je bila v drugem deru Glumačev nezadostna. Toda to sta pojava, ki ju je prinesla naglica uprizoritve in premalo skušenj. V igri jc žal še čisto tolarska, a pišem vse nedostatke na rovaš konzervatorija, ki bi moral gojencem privzgojiti vsaj temeljne pojme o kretanju telesa sn njegovih udov na odru. Tudi način, kako so Ncddo oblekli kot Kolombino. kaže, da niso storili, kar bi morali, za naso domačo nadarjeno in vztrajno marljivo, v splošnem prav sposobno debitantko. Polajnarjev* je bila v 1. delu opere pevski več kot samo zadovoljiva in je vso partijo, odračunii navedene nedostatke, izvedla brez spotike, toplo in inteligentno do kraja. Nov Silvio je bil Dolničar, čigar dramatski bariton ne ustreza luski sladkosti partije. Toda izvajal jo je zadovoljivo tudi igralski. Fr. G. Francoska komedija; Potovanje v Benetke Zabavna in duhovita komedija je dosegla na našem odru popoln uspeh Ljubljana, 18. februarja Verneuil in Berr ,-ta napisala tipično francosko komedijo. Konstruirala »ta družbo zakonske žene. zakonskega moža, ženinega čestilca in očeta ter komornega slugo. Kakor z lutkami na žici se igrata ž SjiaJ« da zabavata občinstvo. 2eni je ime Carlina Ancelot, pa bi bila lahko označena rudi z lelroCHeo gosko. Čestiiec je Etienne de Bo-lsrobert. ki ga zakonski mož na prvi pogled pogrunta. da je omejenec. bogat plemiški tepec. 2enin oče je amoralea d egener Iranec, zapravljive« in parasit brez ponosa z imenom Edou-ard Chardonne, pa bi ga lahko označili kot staro semo. Zakonski mož je Aiichei Ancelot, poosebljena moška prefriganost, združena z angelsko potipežljivostjcN 1 katero prenaša zmedeno in otročjo ženo, bedastega tekmeca in bebastega tasta. Edini normalni človek je komornik (sluga), ki ima ljubico; resnično rad jo ima, skrbi zanjo in se raduje potomca. Edini ta zastopnik delovnega ljuds-tva je kontrast bogate gospode, ki nru je po pravici smešna, S takimi figurami ni avtorjema težka igra. saj gre le za k omiko in zabavo, ne pa za verjetnost. Kot spretna tehnika »ta si privoščila trik, da sta običajno, že neštetokrat prikazano razmerje v zakonskem trikotu obrnila z lica narobe Mož ni dolgočasnem, sJepec, neroda, ki bi v svoji sme5-nosti zaslužil roge, temveč je duhovit, očarljiv, prebrisan človek, ki je celo sposoben, da svojo plitko in vihravo ženo ljubi. Smešen pa je ljubimec, ničemuren diletant ▼ kiparstvu, sicer pa bogat postopač. Ta preobrnitev položaja v tnkotu francoske komedije, ki ji ni zakonskih rogat-cev nikoli dovolj, je originalna in osupljivo moralna Kajti mož zmaga in zakon ostane nepoškodovan. Se več, v Bene tko Delo Trboveljskih Kolašlc Trbovlje, 16. februarja V sredo popoldne je imelo tukajšnje Kolo jugoslovanskih sester v svojih društvenih prostorih v Retju svoj letni občni zbor. Vodila ga je dolgoletna agilna predsednica šolska upraviteljica ga. Ana Lapom ikova, ki je v svojem izčrpnem poročilu navajala delo in uspehe društva v preteklem poslovnem letu. število članic se je tudi v preteklem letu močno dvignilo, tako da je šteti Kolo med najjačja društva v dolini. Predsednica je pohvalno omenjala vso podporo, ki so jo nudile pri njenem delu vse društvene funkcionarke, zlasti krajevne poverjenice, ki so izvršile mnogo podrobnega in koristnega dela in bistveno pripomogle, da se je organizacija tako uspešno razmahnila. Posebno zanimivo je bilo poročilo tajni« cet ki je podala pregledno sliko dela In napredka v organizaciji, blagajniearka gdč. Vindišarjeva pa je predočila pregled dohodkov in izdatkov, ki izkazuje znaten porast napram prejšnim letom. Zlasti obsežno pa je bilo poročilo prosvetarke gdč. šularjeve, ki je poročala o uspešnem prirejanju raznih predavanj, tečajev in drugih prireditev, pri katerih so članice črpale napredek in izobrazbo. — Pcsebej sta bili v tem poročilu omenjeni ss. Sip in Ročak. ki sta s svojo vnemo in pridnostjo največ pripomogli, da so zlasti kuharski večeri, ki jih je bilo 26, tako uspešno zaključeni. Pri volitvah novega odbora se je razvnela Izredno Živahna debata, ki pa se je kmalu polegla, ko je bil stavljen predlog, da se izvoli stari odbor s spremembo, da postane za bodoče poslovno leto podpredsednica ga, Burgerjeva, tajnica pa gospa P^anzingerjeva, kar je občni zbor soglasno odobril. Pri slučajnostih je bilo stavljenih veliko novih predlogov, kako bi se društveno delo odboru spričo naraščajočih potreb članstva olajšalo, pri tem pa delo pospešilo. Novi odbor jamči, da ostane delo v društvu enako intenzivno, kakor je bilo doslej in da bo zlasti skrbel z raznimi predavanji in tečaji za izobrazbo in kulturni dvig naših žen in deklet, zlasti pa, da bo z raznimi podporami lajšal bedo najrev nejžih mater, vdov in sirot v naši dolini, kakor je to z velikim uspehom delal tudi doslej. Iz Poliča« — Strog p^sjl rSpor je odredilo s resko načelstivo za občino Poljčane, ker so se pojavili sumljivi primeri stekline. Vsi psi morajo biti zato podnevi in ponoči stalno na verigi in tako zavarovani, da je dostop tujim psom onemogočen ter da je vsaka poškodba na živalih in ljudeh izključena. Za lovske pae izdaja sresko načelstvo posebno dovoljenje. Prepovedano je jemati pae v javne prostore: gostilne, mesnice, trgovine itd. Prosto letajoče pse je upravičen vsakdo ubiti, o čemer pa je treba občino obvestiti. Posebno lovci in osebe, ki so opravičeni nositi orožje, se vabijo, da taksne pse pokončajo. Vse mačke motajo biti zaprte. _ Razpis. Razpisana so mizarska dela za popravilo župnisča v Studencih. Proračun je na vpogled pri občini in župni. agu v Studencih. — Is občinske p***rne. Občinski urad razglasa, da je redni rok za vlaganje davčnih prijav, pridobnine, posebnega davčnega dodatka, poslovnega davka za 1. 1939, podaljšan do 28. februarja, — Vojaški ob- ,—^ u ao doto* Jmett prod- ne odpotujeta ljubimec in žena, nego mož in žena, da utrdita svoj zakon. In celo Francozom, ki se zmerom iznova naslajajo na prevaranih zakoncih, je mož Michel simpatičen, ker tako spretno odrine ljubimca in ukroti ženko. Čeprav 9 prstanom in gradičem. Lahkotna, virtuozno zgrajena komedija čisto veseloigrskega značaja je brez aktualnih misli in sodobniku všečnih izrekov, kakršnih smo l uživanjem poslusaJi v tehtnej-sih čeških ali italijanskih komedijah zadnjega na>ega repertoarja. Tudi osebe so manj življenjske, realistične kakor groteskne lutke, izvečine karikirane. Ljubezensko i^račkanje prenasičenih bogatašev nam je le teater s prav malo duše in poezije. Prednosti igre so njena tehnična utemeljenost, naravni, živahni dialog, dosledna okusnost brez banalnosti ali celo brutalnosti in zadovoljiva moralnost z zmago duha. 2enka Carolina je Ančka Levar;evH, otročja, graciozna osebica brez značaja. Skusala jo je ustvariti čim verjetnejšo in jo podajala z močno prikupnostjo. Zunanje simpatična in elegantna je rudi v govorici ugajala in žela zopet lep uspeh. Smejo si je pa celo v resnih tremitkih. Moža prebrbanca in zmagovalca igna ro-žiscT C. Debevec res zmagovito, toplo in inteligentno, a s preveč izrazito mimiko in prenaglo, včasih nerazumljivo govorico. Smernega ljubimca podaja Jan kot živo, elegantno grotesko, igračko v rokah moževih. Malo karikirani tast je Iv. Levar, ki >e u.vtvaril nov tip starca lahkoživca, a komornik predrznež in poštenjak je J. Plut. Uprizoritev je okusna in vseskozi v pravilnem tempu. Igra je ugajala, izzivala aplavze in prinesla Ančki Lesarjevi dosti cvetja. Fr. G. pisano konjsko sedlo, si ga morajo takoj nabaviti. Zadevno se mora vsak obveznik prej zglasiti pri sreskem vojaškem referentu, kjer mu bo na razpolago skica — Žigosanje sodov bo v Slovenski Bistrici dne 23 februarja. — Sadjarji, odstranjujte škodljivi lim iz sadnega in ostalega, drevja. Kmetje pod zaščito plačajte in. obrok, da se izognete rubežem in transfe-racijam. Iz Ptuja — Prireditev PRK, ki se je vršila, v nedeljo v Društveni dvorani, je dosegla zelo lep uspeh. Obisk te dobrodelne prireditve, .katere čisti dobiček je bil namenjen revnim dijakom, je bil zelo velik. Skrbno izbran spored za to prireditev je občinstvu zelo ugajal, zlasti pa nastop gdč. Igličeve iz Maribora. Uvodoma je navzoče pozdravu ravnatelj gimnazije g. prof. auč. ki se je med drugim tudi zahvahi g. prof. Baragi za ves trud pri aranžmaju prireditve. — V studenec Je padel. Posestnik Rudolf Kovačič Iz Krčevine pri Vurbergu si je na svojem posestvu zgradil nov vodnjak, ki je precej globok. Kovačec Je pa padel v ta vodnjak in je dobil težke notranje poškodbe. Iz ozkega vodnjaka so ga resili domači in ga prepeljali v bolnico. — Xapad. V Lubstavi so neznani fantje napadli 30 letnega posestniškega sina AL Duha in ga obdelali z noži tako, da je dobil težke poškodbe na levi roki in je moral v bolnico. Napadalce zasledujejo orožniki — Občni zbor gasilske župe. Te dni se Je vršil občni zbor gasilske žuipe ▼ gostilni Zupančič Občni zbor je vodi] župni starešina g. Musek, ki je predvsem poadravfl navzočega sreskega načelnika dr. Vidica In komandanta mesta majorja Markovi ca. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da so se v župo včlanile lani se tri gasilske čete, tako da Šteje župa sedaj 48 gasilskih društev s 1449 člani. Gasilske čete razpolagajo z 31 ročnimi in 26 motornimi brizgalna-mi, razen tega pa še ptujsko četa z eno parno brizgaino in rešilnim avtomobilom. Lani je bilo na teritoriju ptujske gasilske Župe 8 velikih, 24 srednje velikih ln 20 manjših požarov. Skupna škoda povzročena po požarih znaša 1,826.000 din. 2u-pa je priredila v raznih krajih tudi več velikih gasilskih vaj, ki 30 vse dobro izpadle, kar dokazuje, da ljudstvo lahke mirne duše zaupa našemu gasilstvu, ki se je dosedaj povsod požrtvovalno Izkazalo. — Ogenj Je Izbruhnil v vinlčariji posestnika Franca Leva niča v Turškem vrhu. Ker tam ni gasilcev m tudi ne zado. atne količine vode, je viničarlja pogorela do tal. Skoda je k sreči krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se ne ve, najbrže pa zaradi slabega dimnika. Iz Trbovelj — Pustni čas izkoriščajo mladi ljudje. Nekateri se ženijo, drugi pa iščejo zabave zlasti na raznih plesnih prireditvah, ki jih sedaj v pred pustu v dolini ne manjka. V gostilnah poje harmonika ne samo ob nedeljah, temveč tudi ob delavnikUi v večerih, ko se delo konča. Najbolj pa se zde mladini primerne razne pustne prireditve v tukajšnjih domovih na takozvanih madkaradah, kjer se mladina »kriva sa raznimi pustnimi kostumi in maskami. Pri tem nase dolina ne zaostaja za mestnimi prireditvami in kdor tega ne verjame naj al ogleda pustni korzo, kl ga priredi ČMD v torek, torej sa sani pust od 20. uri v tukajšnjem sckolskem domu. Tja pridejo najlepši fantje in dekleta trboveljske do- ' Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 18. fstrarje 198». 8tev. 40 MALI OGLASI Beseda 50 pau. daven posebej Preslici izjave oeseda uw l.— davek posebej Za pismene odgovore glede maltb oglasov je creba priložiti znamko. — Popustov za maJe oglase oe priznamo RAzno Beseda 50 par. davek posebei Najmanjši znesek 8 Din POZOR 1 V Šolskem drevoredu In na V Šolskem dievoredu na stojnici In v Rožni ulici št 37 se prodaja meso po najnižjih cenah Cena govedini le din 8. 10 in 12; teletina din 10. 12 in 14; slanina dtn 15 16 in drugo Stalno v zalogi Se priporoča Frane Novljan. 1570 MOŠKI, Jd trpite na seksualni nevra-stenijl odnosno impotenci nezadostni funkciji spolnih žlez. duševni depresiji, poskusite OKASA 100 tablet Din 220 — 50 tablet Din 110.— ki so jih mnogi zdravniki preskusili in so kot hormonski pre-paiat odobreni LEKARN'A Mr. KOŽMAM Beograd — Terazije br. 5 POCENILI smo znatno vsa zimska oblačila površnike. Hubertuse. perilo itd P K E S K S R, Ljubljana Sv Petra cesta 14 MOŠKI? Za zdravljenje spolnih slabosti seksualne impotenee, za spolno slabost ter za okrepitev funkcije spolnih žlez poskusite originalne hormonske neškodljive »HORMO-SEKS« pilule Dobivajo se v vseh lekarnah ! 30 pilul din 84.—. 100 pilui din 217.—, 300 pilul din 560.—. Zahtevajte le originalne >Hor-mo-Seks< pilule, ki so na škatlici zunaj opremljene z zaščitno mamkico. Po pošti razpošilja LEKARNA BAHOVEC. LJUBLJANA Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS* VIT«, Z«grel*. Langov trg At. S. Ogl reg. S Dr iyu0-35 mza pohištvo, vedno najnovelši vzorri v £&€3ff% veliki izberi kupite pri SEVER, raC3w Ljubljana — Marijin trg Z IZGUBI] S t*. M na cesti Ljubljana >r(tmca pokrov od avtomobilskega Kolesa (Radkapp^* z napisom >Tatra« Najdit i:j se mvi na naslov: Dr PuSenjak, ^drav-nik. Cerknica. 572 OGLAŠUJTE male oglase v „Slovenski Narod"! Beseda samo 50 par. mm) a k n .a Prva specijalna trgovina za m«d. Ljubljana. Židovska ul. nudi orvovrsten sortiram cveti eni med lastnega pridelka m od najizktiSenejših čebela rjev po najn:žjl ceni Na debelr- in na drobno 12 I 60 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monopramov, gnmbnlc. Velika zaloga perja po 7.— din »Jnlljana*. Go^posvetska cesta 12 3. T Sveže najfinejše norveSko ribje olje iz lekarne dr. G PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim In slabotnim osebam £U5 dw$VN VHiad'AS NI ON 3 mm Na pustno soboto na domačo zabavo s plesom k »Šestici«! Vstopnine ni! Vabljeni vsi! JAFFA POMARANČE na zalogi. Veletrgovina južnega sadja. Ljubljana, Tvrseva 48. tel. 36-48. 589 PRED NAKITOM OBITVK si oglejte naše najnovejše modele In nedeljsko razstavo živ-ko Brajkovlč, Ljubljana. Igriška 3. 583 OGLEDATE SI LAHKO najfinejše In najpreprostejše pohištvo, kakor ga lahko tudi naročite po načrtih po zelo nizki ceni le pri Umetnem pohištvenem mizarstvu Ambroži č Avsmut Bled. Milno. 579 GOSTILNA PUTRICH priredi pustno zabavo s plesom danes, jutri in na pustni torek. Vljudno vabljeni! 600 PRODAM Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek S Din VINO IN S A D J h V L C prvovrstno sortirano, od 60 l naprej razpošilja. 'Posestvo »CRF^« pri Mariboru. 18 T- AKO PRODAJAŠ. KUPUJIC* OGLAŠUJ V MALI O'JLASN lH „SLOV. NARODA44! NAJt KNKJftl IZDATEK Hl i A Z VRTOM v Ljubljani -Stožiee. ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slov. Naroda 583 DOPISI Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo in ostale Informacije dobite zastonj ako se obrnete na poznanega psihografologa Karmaha, Žalec 13.T LES SUH vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir proda Lavrenčič & Co-. Ljubljana, telef 23-74 597 SIGUREN USPEH i Inseriraite ▼ wSLOV. NARODU44 POUK Beseda 50 oar JaveM p^nsebej. Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk Večei m tečaji od 1 do 4 mesece. oddtdKl od % 7 do 8 tn od Vfe8 de 9 ure Pouk ludi po diktatu Vpisovanje dnevno, pričetek polju hen Christofov ucnl zavoa Domobranska cesta 15. — Največja st rojepisnlca! 2645 ANGLEŠČINO POICTJJE absolvent tehnične sole. ki ss je šolal v Ameriki. Prijave na upravo pod > Angleščina«. 583 POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Najmanj*! znesek 8 Din V SLOV. BISTRICI ( v mestu) je pod ugodnimi pogoji naprodaj veliko posestvo, bivSa last grofa Salma z živim in mrtvim Inventarjem. Velika hisa ln obsežna gospodarska poslopja tik farne cerkve In ob državni cesti Hiša Je za vsako obrt primerna. Informacije daje Ivan Krosi, uradnik v Slovenskih Konjicah. 584 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Np*man1Sl znesek 8 Din DEKLE stara 18 let. b rada dobila službo h kakšni boljši družini. Zna šivati ln malo kuhati Začetnica. Nastop do 1. marca že ! 1 lahko. Ponudbe na Milka Lak- I ner. žerjav, p. Crna prt Fre-valjah 67S j " FRIZERKO dobro izvežbano v trajni, vodni . m železni ondulacljl sprejmem proti dobri plad takoj. Maj- , strovtč Ivan, Lesce-Bled. 674 i S4-LETEN FANT želi službo skladiščnika, oskrbnika ali slično. Kavcija večja vsota gotovine. Gre tudi kot finančni družabnik k manjšemu donosnemu podjetju. Ponudbe poslati pod »Agilen 113< poštno ležeče Sevnica. 595 KUHARICA zmožna hišnih poslov in vrta ln NATAKARICA s kavcijo dobita mesto 1. mar-*a. Ponudbe na gostilno pri »Slovenski materi«, Dimnik, Trbovlje n 593 POSLOVODJO inteligentnega za posredovalno pisarno nepremičnin v Ljubljani ali Mariboru proti delitvi zaslužka ln pristopnino din 5000 sprejme Zagorski, Maribor, Aleksandrova 33. 594 'po možnosti s znanjem Izdelave Stamplljk sprejme takoj »SO-FRA«. Maribor, Gregorčičeva 24. 592 MVTJLJO~ " ki bi prevzela popravila na »voj dom, iščem. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 578 KUPIM Beseda 50 par. davek posebej NalmsnfSi znesek *» Din FIŽOL CIPRO lep, na roko izbran. Iz žetve 1938. kupim vsako množino. Ponudbe s količino ln ceno na tvrdko M. VValland, Slov. Konjice. 532 Cenjene dame! Lepa pričeska — Negovani lasje VAS USPEH. TRAJNO VODNO BARVANJE BLONDIRANJE IZVRAUJE PRVOVRSTNO — PRIZNANI DAMSKI FRIZER J. KOS (in osebje) MESTNI TRG 3. u:o zwu raj in to na poti iz Poljanske ceste proti Zmincu. — K^ko*, kr*dejO. v Vtštru so :mvY. oni dan pri opekarju Pintarju Antonu tatu, ki se je posebno zanimal za perutnino. Ponoči so mu b:le ukradene iri kokoši Ul petelin. Tatvino so seveda opazili, a prepozno. Iz Kranin *7 — Življenjski jubUeJ predvojnika los«e-ga s°dišča. Te dni se je frečal z Abrahamom predstojnik Škofjeloškega sodišča g. Franjo Ustar. Jubilant je prišel k nam iz Laškega tn se brž vživel med nami. Odgovorno mesto predstavnika sodne oprava vodi vzorno, ljudstvo ima v njem uvidevnega, dobrohotnega in strogo pravičnega zastopnika oblasti G predstojnik posega tudi v javno življenje. Tako je vodil Hotel »Stara pošta« v nedeljo 19* t. tn. ob 17. uri v veliki dvorani p is s t na vesslica BREZ VSTOPNINE! ..»■»»♦♦« »aaeeeeeseeet »♦»»»♦»♦♦♦»♦♦•♦ »♦•♦»♦» — Podružnica borze dela v Kranju javlja naj se javijo od 15. marca t. 1. dalje brezposelni stavbinski delavci, ker se bodo Izdajale brezposelne podpore. Podporo bodo dobili le oni stavbinci. ki so zaposleni samo v sezoni tako zvani sezcncL — Knjižnica Nar. čitaln:ce posluje redno vsak ponedeJjek in petek od 17. ure do 19^ V sredo pa od 19. ure do 21. žtud.jska knjižnica pa v ponedeljek in petek od pol 20. ure dalje. Na razpolago so številne revije, ki se izposojajo tudi na dom. — Redni letni pregled motornih vozli se bo vršil za srez Kranj v torek 28. t. rtu ob 8.30 uri v Kranju na Glavnem trgu pred mestno h šo; v sredo dne 1. marca ob 9. uri v Tržiču na trgu pred pošto. ... dokler ji ni siric obrisal solz s svojim robcem — opranim z Radionom] Tudi Vi, fci niste ve« novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da je Vale perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom, Razloćelc je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič Čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem leo leisileovi mehuričlo sUupaj s peno dobrega SchicMovega mile, Ici ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da postane Schichfov »Rad ion-be la« Uporabite pri pri hodnjem pranju perila Radion. pa ne boste nikoli več uporabljali kakršnegakoli drugega pralnega sredstva I pere sam RADION Uskladlščenie vsakovrstne robe in tudi pohištva v novih javnih, mestne trošarine in uvoznine prostih skladiščih, Vam najkulantneje obavi JAVNO SKLADIŠČE ŠPEDICIJE TURK LJUBLJANA, KOTNIKOV A 1« (tet 30-73) nasproti mestne elektrarne Urajuj* Jcatp