Ufa L1X. šf6«Sc 1JL
V Uoblloni, v ncftllo 1. avsusta 192t
Ceno Din V
Ixhaia vsak dan popoldne, Izvzemat nedela in praznike. — Inseraii: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst
2 D 50 p, večji fnseiati pelit vista 4 D; notice, poslano, izjave, icklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseraini davek posebej. — »Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 O
l
Opravniatvot KnaUova ulica ataa. o, pritličje. — Teielon sto?. 304. Uredništvo: BnaBota ulica si. 5, 1. nadstrople. — Teielon Stev. 34*
MT      Poštnina platana v gotovini.
Siavnost v Kranju
V Kranju se odkriva sporneuik pokojnemu kralju Petrin ki mu je ua*a zgodovina dala pridevek: Osvoboditelj.
Je to prvi javui spomenik kralju Petru Osvoboditelju na slovenskih tleh. Postavlja mu ga Kranj, a da ga postavlja prvi bas Kranj, nikakor ni slučaj. Kranj je bil vedno trdnjava naprednosti in nacijonalizma in je v tem fcrednjačil lahko rečemo vsem slovenskim mestom. Da je prvi tudi to pot* }io gre za to, postaviti sebi in poznim rodovom viden znak onega velikega historičnega akta, ki se imenuje osvobojen je, je tedaj samo logično nadaljevanje one vloge, ki jo je Kranj že doslej Vršil na Slovenskem.
Odkriva se spomenik kralju Petru, odkriva se spomenik možn-viadar-iu, katerega spomin mora proslavljati Vsakdo z največjim spoštovanje m* K'sakdo, celo oni, ki zahteva največjo demokratično svobodo in ki sicer ni jniet za monarhizem. Zakaj pokojni ikralj Peter je bil vzor vladarja moderne dobe, vladarja, ki je na prestolu po volji naroda hi ki se zaveda, da jie le za stalno izbrani predstavitelj na-fcijonalne suverenosti, nič več, tudi nič jhnanj« Vse dejanje in nehanje kralja Petra od I. 1903., ko ga je euegična volja najboljših predstavnikov Srbije poklicala na prestol, pa do kraja sloni na tem najsi gurnejšem fundamentu vsakršne oblasti, na tem najmodernejšem, demokratičnem pojmovanju vladarske vloge.
Demokratični vladar se identificira z narodom v vsem. Kralju Petru so bile v srcu, ne pri srcu, vse one težnje, ki jih je imel srbski rod; njegove so bile bolesti vzpričo obilnega gorja, ki je stiskalo srbska srca na jugu ob Vardarju fcn na Kosovem. na zu-padu v Bosni in Dalmaciji, v Liki, na severu v Sremu, Banatu in Bački, njegovo je bilo ogorčenje nad tujim jarmom, ki je tlačil rod na lastni zemlji, in njegove naposled so bile trdne nade na lepše dni, zaupanje na mlado energijo, ki je stremela k svobodi, hlepela po velikih dejanjih borbe zanjo. Zato je bil kralj Peter z narodom do popolnosti eno in isto. Ako proslavljamo danes njegov spomin, izgovarjamo s tem najlepše priznanje narodu samemu in njegovim svetlim težnjam. Zakaj kralj Peter je bil le njih tolmač in veliki pospeševatelj.
Te težnje srbstva je proglasil za svoje tudi najboljši del Hrvatov in Slovencev in ustvaril idejno skupnost troimenega naroda. Ta ideja je postala velika gonilna sila generacije, je ^postala ona osnova, na kateri so se v nad ah in pripravah, v žrtvah in trpljenju, v silni volji združili najboljši sinovi troimenovane domovine. Pričelo je veliko delo prekipevajoče nactjonal-ne energije in našlo borcev v vseh naših pokrajinah, v onih, ki so že poznali dobrote svobode in v onih, ki so še hlepeli po njej v fizični oblasti nepri-jatelja. Stotisoči, milijoni src so utripali z njimi, ko so padali v strašnem boju, so vriskali z i^lmi, ko so zmagovali v enaki borbi. Tudi Sloveniia je t-pela in vriskala z njimi in naposled dosegla nacijonalno svobodo.
Temu najsvetlejšemuu svojemu hotenju, temu najleošemu svoiernu doživetju, najboljši svoji energiji postavlja danes Kranj spomenik. .
Z njim vred pa ga postavila vsa Slovenija.
8*jepan Radič v Rogaški
Slatini
_ Rogaška Slatina, 31. julija. Danes popoldne prispe v Rogaško Slatino vodja Hrvatske sel jaške stranke Stepan Radid z večirui poslanci. Zvečer bo imel konferenco svojih zaupnikov iz Štajerske in iz Hrvatskega Zagorja.
Jutri dopoldne se vrši ektipsčina HSS v Vinici pri Varaždinu. Na skupščini bo govoril Stepan Radič in po vsej priliki tudi mini-gtra dr. Krajač in Pucelj. Popoldne se vr§e manjše konference in pkupšcine v Krapini, Lepoglavi in Maruševcu. V ponedeljek se Rr-dio vrača v Beograd.
Severni tečaj se raztopi,
ker je vse jugoslovensko vodstvo vodnih sil odpoklicano na skrajno točko naše zemlje v začasno pregnanstvo radi letošnjih poplav po Jugoslaviji.
Zatorej vsi brez skrbi v nedeljo na sokolski okrožni zlet v Št. Vid, Za Ljubljančane vsakourna ) ay toomnibas zveza«
Konference, intervencije, komunikeji
Vlado skrbe poplave in volitve. — Evakuiranci se razmeste po raznih krajih države. — Krajačev načrti za gospodarsko sanacijo. — Razmejitev z Albanijo končana.
— Beograd, 31. julija. Predsednik Narodne skupščine, Marko Trifkovič, je danes dopoldne posetil prometnega ministra ter zaprosil, naj bi ministrstvo izdalo brezplačne vozne liste in orno« gočilo brezplačen prevoz preostale last« nine 10.000 beguncev iz poplavljenih krajev, ki bodo razposlani na razne kraje naše države. Kadi pomanjkanva hrane in splošnega opustošenja se ti begunci zaenkrat še ne morejo vrniti v svoic rodne kraje in bodo odposlani v notranjost države. Takoj nato se je predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič napotil v predsedništvo vin* de, kjer je zaprosil ministrskega pred* sednika Uzunovica, da intervenira v tej stvari in da pospeši ugodno rešitev pri ministru saobračaja, Jovanoviču.
Glavni odbor Davidovičeve stranke je prejel danes dopoldne veliko število brzojavnih poročil in protestov iz juž* ne Srbije in Črne gore. V teh protestih in poročilih se potrjujejo dosedanja nasilja in navajajo novi primeri radi* kalnega terorja. Glavni odbor Davido* viceve stranke se je dopoldne sestal k nujni seji, na kateri je razpravljal o potrebnih korakih proti vladi. Ljuba Da vido vid odpotuje prihodnje dni na čelu posebne delegacije na Bled, kjer se bo pritožil pri kralju. Glavni odbor Davidovičeve stranke izda popoldne komunike in proglas na javnost
Notranji minister Boža Maksimovič se je danes zjutraj povrnil v Beograd. Novinarjem je odklonil vsako izjavo o svoji avdijencl na Bledu.
Ministrstvo notranjih zadev izdaja komunikeje, v katerih odgovarja na obdolžitev Davidovičeve stranke. Ali* nistrstvo potrjuje, da je bil demokrat* ski kandidat Gjura MiLanovič ubit, da pa ga je radikaini kandidat in storilec Milan llič ustrelil v samoobrani.
Danes dopoldne je nadaljeval od* bor ministrov, ki izdeluje predloge za sanacijo naših gospodarskih razmer na podlagi načrtov trgovinskega ministra dr. Krajača. Seja se vrši v ministrstvu financ. Na dana^i seji bo odbor izde* lal svoje definitivne predloge, ki pride* jo prihodnji teden na sejo ministrske* ga sveta. Finančni minister dr. Peric odpotuje na Bled, da poroča kralju o teh načrtih.
Zunanje ministrstvo je prejelo poročilo, glasom katerega je konferenca po slanikov v Parizu končala z razmejitvijo Albanije. Tozadevni protokol je podpisal za našo državo naš pariški poslanik dr. Spalajkovič, za Albanijo albanski poslanik Vrioni, za Grčijo pa grški poslanik. Mednarodna razmejit* vena komisja je končala svoje delo 26. julija na zadnjem sestanku v Flo* venci. General Jovanovič je v imenu naše vlade podpisal dogovor glede plovbe i:a Skaderskem jezeru in po Eo* jani ter dogovor glede romarjev, ki bo* do romali k Sv. Naumu.
S temi dogovori in s sklepom po* slaniške konference v Parizu je izvrše* na definitivna razmejitev albanske me* je, ki se bo ratificiran pri Društvu na*
ro
Kdo Je iirlu nasilja v Jažn
Nekateri radikali zvračajo krivdo na pašičevce, ki hočejo baje s tem preprečiti možnost koalicije med davidovičeve! in Uzu-
novičem.
— Beograd, 31. julija. V ospredja političnih dogoakov stoje še vedno vesti o volilnem teroriu v notranji Srbiji. Izpodi proti pristašem opozicijonalnih strank, ki so se pripetili v zadnjih dneh, se v vseh krogih živahno komentirajo. V beogradski javnosti so ti napadi izzvali celo med radikali precejšnje ogorčenje. Naglasa se, da se s takim početjem zopet razpihujejo strankarske strasti, ki so v zadnjem času nekoliko polegle. S tem pa je tudi popolnoma preprečeno prizadevanje Lzunoviča, ki je skušal v zadnjem času spraviti gospodarska vprašanja v ospredje političnega zanimanja.
Za razmere v radikalni stranki karakteristično je, da del radikalskih poslancev namiguje, da ni izključeno, da so vsa nasilja inscenirali ožji pristaši g. Pašiča, v nameri* da onemogočijo zoližanje davidovi-čevcev s sedanjo vladno večino. Iz vseh poročil izhaja, da so vsa nasilja v prvi vrsti naperjena proti davidovičeveem, o katerih se je v zadnjih dneh zatrjevalo, da se pogajajo za vsiop v vlado.
S tem v z.vezi se komentira tudi poto-
vanje podpredsednika radikalskega kluba v Karlove Vari k PaŠiču. Domneva se, da je odpotoval po Instrukcije za nadaljnje pestpanje radikalne stranke pri občinskih volitvah ter napram Maksimovičevi skupini, odnosno napram Uzunovičevi vladi sploh.
V demokatskih vrstah pa se kljub temu pojavlja veliko nezadovoisjstvo in obtožuje za vsa ta nasilja sedanji režim. Odlični politiki Davidovičevib demokratov izjavljajo, da je spričo takega postopanja izključena vsaka misel na kakoršnokoli sodelovanje z Uzunovičem ali Maksimovičem.
Zatrjuje se tudi, da bo Ljuba Davidovič sklical za prihodnje dni sestanek zastopnikov vseh opozicijonalnih strank, h kateremu bodo povabljeni tudi radičevci. Na tem sestanku naj bi se določile smernice za politiko opozicije napram nasiljem pri občinskih volitvah.
V političnem življenju v ostalem ni bilo nikahi posebnih dogodkov. Vse zanimanje je koncentrirano na občinske volitve ter na dogodke v zunanji politiki, zlasti na odno-šaje z Bolgarijo.
Demarša v Sofiji
— Beograd, 31. julija. Sijoči se je vršilo daijse posvetovanje med ministrom zunanjih zadev dr. Nmčičem, notranjim ministrom Maksimchicem in vojnim ministrom generalom friiunovi-čem. Predmet posvetovanj so tvorili zadnji napadi bolgarskih komitov na naše ozemlje. Ministri so razpravljali o ukrepih, ki naj se store v zaščito naših interesov. Po tem sestanku je zunanji minister dr. Ninčic posetil ministrskega presednika Uzunoviča ter mu je poročal o sklepih posvetovanj. V nato sledeči seji ministrskega sveta se je vršila o ukrepih obširna razprava ter je bil sprejet sklep, da se izroči bolgarski vladi energična protestna nota.
Zunanji minister je takoj po seji poslal našemu poslaniku v Sofiji s- Ra-kiču daljšo šifrirano depešo z-vsebino protestne note, V noti se konstatira, da ima naša vlada v rokah nespodbit-ne dokaze, da bolgarske obmejne oblasti rolerijajo in podpirajo napade komi tskih Čet. V o ti se dalje zahteva odškodnina za družine padlih in ranjenih orožnikov. Višina odškodnin se bo določila naknadno.
Našemu poslaniku v Sofiji je naročeno, naj opozori bolgarsko vlado, da se smatra naša vlada prosta vseh ob-zirov in da bo v bodoče prisiljena preskrbeti zadoščenje za vse komitaške zločine na način, ki se ji feo zdel naj-primernejši,
URADNIŠKA OBRAMBNA AKCIJA
— Beograd, 31. julija. Za danes popoldne je eklicana izredna seja glavnega odbora uradniškega Saveza. Na seji bodo razpravljali o ukrepih proti vladi ter o dnevnem redu in dnevu izrednega kongresa vseh činovniškib organizacij v državi.
KOALICIJA MED DŽEMIJETOM IN DAVIDOVIČEVCI
— Beograd, 31. julija. David oviceva stranka nastopa v južni Srbiji na občinskih volitvah skupaj z džemijetom ter bo postavila skupno listo z džemijetom tudi na bodočih skupščinskih volitvah. To akcijo podpirata Nastas Petrovič in Ljuba Davidovie
SPOPAD S KOMITAŠI PRI BITOLJU
— Beograd, 31. julija. Iz Bitolja javljajo, da se je v bližini se La Kraljeviče pojavila bolgarska komitska ceta, brojeea lö lju.ii. Naša žandarmerija je napadla bolgarske ko-mitaše ter jih zapodila proti meji. Komita-ši eo se umaknili na grški teriorij.
ZAKON O ZAŠČITI UMETNIN
— Beograd, 31. julija. Ministrstvo pro-svete je izdelalo zakonski načit o varstvu in zaščiti umetnin. Zakonski načrt bo izročen vsem strokovnjakom v državi, da era pregledajo in nato dobavijo ministrstvu svoje opazke in predloge.
Darujte za sokolski Tabor!
Nouo katastrofa radi poplave
Odtekajoča voda je razjedla in porušila obrambni nasu> okrog vasi Bačko Novo Selo ter vas skoro vso uničila.
Vajske, ki je popolnoma izginila.
Prebivalstvo je v paničnem begu zapuščalo hiše ki je jedva rešilo golo življenje.
— Palanka, 31. julija. Kljub neprestanemu padanju vseh rek se je pripetila pri Bačkem Novem Selu v noči od petka na soboto nova katastrofa. Odtekajoča voda, ki je poplavila polja med Apatiuom in Kovini Sadom, je s silo pritisnal na nasipe vzdolž Mostonške doline. Bačko Novo Selo, ki jo bilo že o priliki porušen ja glavnega dunav-skega nasipa zelo ogroženo, je včeraj postalo žrtev odtekajoče vode. Okrog sela jo bil napravljen krožni nasip, da se prepreči skrajna katastrofa. Izgledalo je že, da je nevarnost minula. Toda v zadnjih dneh je zu-čel nasip, ki je bil zgrajeu v naglici in brez trdnih iundamentov, na več krajih popuščati. Odtekajoča voda, ki je z vedno večjo silo pritiskala, ga je izpod jed? la, tako da se je v minuli noči tik pred vasjo podrl v dolžini sto metrov. Voda je z vso silo navalila proti hišam in v par minutah je bila vsa vas pod vodo. 22 hiš se je doslej že porušilo. Izgleda, da bo tudi to vas   zadela usoOa
Vse pohištvo, kolikor ga niso zo pr?j opravili na varno, ter zaloge iaveža je voda uničila, sivino so že pred ;^ivo poplavo odpeljali na varno, žkoda je oltoi ma. Prebivalstvo je \so no" donačalo wtče z zemlja ter gradilo na nar-i^ih. Proti j etru se Je posrečilo zamašiti vizel in preprečiti uadaljao prodiranje vode. vendar pa je nasip ž* tako slab, da <e je bati, da se popolnoma poruši.
Beda prizadetega prebivalstva, je velika. Odigravajo ?e nrošoi priiori skrajnega obupa. Matere ?e hočejo z Otroci v naročju vreči v vodo. Kmetje so primorazii prodajati živino in vse. kar jim je preostalo, ker nimajo ne krme ne Iiraue. To so zaceli izrabljati r^zni brezvestri špekulant}«, ki kupu« jejo živino zu polovično vrednost.
Kralj v Ljubljani
Ob sklepu lista uam poročajo, da prisostvuje Jutrišnji tekmi za kraljev pokal med moštvom oslješkega in ljubljanskega nogometnega podsaveza osebno tudi Nj. V. kralj Aleksander, ki se pripeije z Bleda na avtomobilu.
Tekma se vrši ob 18. na igrišču Ilirije. Občinstvo naj pride točno. Podrobneje o tekmi prinašamo v športni rubriki.
VPOKOJITVE SLOVENSKIH PROFESORJEV
— Beograd, SI. julija. Na predlog ministrstva prosvete je podpisan ukaz, 6 katerim se upokojujejo srednješolski profesorji gg. dr. Alfonz Levičnik, Josip šilih, oba iz Ljubljane, in Anton Cestnik v Celju.
RAZVRSTITEV UČITELJ-STVA V SLOVENIJI
— Beograd, 31. julija. V ministrstvu prosvete je zaključena razrvTslitev Ijudsško-solskega nriteljstva v ljubljanski in mariborski oblasti.
NOVINARJI ZA POPLAV-LJENCE
— Beograd, 31. juUja. Danes zvečer priredi Jugoslovensko novinarsko udruženje v dvorani Kolarca velik koncert in zabavo v korist poplavljenim krajem v Bački in Banatu.
Radie o občinskih volitvah v Srbiji
Beo^iajska »Politika.: objavlja razgovor svojega poročevalca s Stepanom Radicem. Na vprašanje, kakšno je njegovo misMjenje o predstoječih občinskih volitvah v Srbiji in Črno gori in kakšen vpliv bodo imele volitve na splošno politično situacijo, je odgovoril Stepan Radič:
Ne poznam dovolj razmer v Srbiji. Potrebno pa je dognati, ali so Davidovičeve pritožbe resnične. Kar trdi, je strašna stvar. Pri občinskih volitvah je mogoč mnogo jačji pritisk kakor pri splošnih volitvah. To pa je tako važno vprašanje, da bi morali radi njega svoje razmere do radikalne stranke revidirati. Ce potvarja vlada tudi tn narodno voljo, ne moremo imeti ž njo ničesar skupnega* Za nas kot seljaško stranko je občinska avtonomija prava svetinja. Mi bomo pazili, ali se bodo vršile volitve v Srbiji in Črni gor: svobodno. Jaz bom zaprosil naše poslance, naj stepijo v zvezo z Davidovičem in z drugimi. Jaz verujem Davidoviču, on zna pretiravati, toda ne laže.
Naša dolžnost je, da zasledujemo dogodke v Srbiji. Za volitve v Srbiji bi se morali imeresirati, tudi če bi Hrvatska bila sama zase v federaciji. To se nas tiče že radi ustave. Zato sem sklical sejo glavnega odbora za IS. avgusta, da lahko ocenimo situacijo po volitvah. Ako šc ne bomo vedeli za rezukat, odložim sejo.
Pri prihodnjih volitvah bomo,, imeli mnogo več mandatov, kakor sedai. Vendar pa bomo še vedno navezani na sodelovanje z eno ali dvema srbskima strankama. Ako radikali padejo na 50 do 60 mandatov in doseže Davidovič enako število, bomo sodelovali z obema.
Ako bi bil Pašid mlajši in ne bi imel sitnosti z Radetom, bi moje sodelovanje ž njim bilo lahko. Neugodno ie, ker je prestar in ker v vprašanju korupcije ni kompromisa. Mi ne moremo sodelovati z radikalno stranko, ako bo zahtevala, da pride Pcšič zopet na vlado. Takoj pojdemo v opozicijo ali pa bomo iskali koalicije z drugo stranko. Uzunovič je velik človek, ker ve, da Pašič ne more priti več do vlade, dasi je sicer iskren pristaš Pašiča.«
Moderniziranje Ljubljane
N^Ša bela Ljubljana si ne da miru. Odkar se je začeia modernizirati, ne mine dan brez novih ustanov lepili cest, vedno več> jega števila avtomobilov. Nekoč prazna iti vsakdanja predmestja pos.ajaio prava me-* steca z vilami ::: novimi modernimi hišica* mL Sredi mesu sc dvigajo visoke palače, na vseli koncili in krajih se odpirajo novi lokali, opremljeni z najmodernejšimi teh* ničnimi napravami in luksusoiii.
Vsak dan prinese ko: rečeno kako no-» votarijo. Tudi velesejem je poskrbel za izi premembe fa njegovemu prizadevanju se imamo v precejšnji meri zahvaliti, da je Ljubljana to pomlad iti poletje dobila toÜkq novih avtomobilov, da je ni napram lan-i skemu letu več spoznati. Pomnožili so *Q aviotaks?, vse večje tvrcike imajo svoje? tovorns avtomobile, največ pa je privatnih vozli, ki dajejo ob nedeljah in o prostem! času naši pokrajini in mesta povsem nov<j lice. i
V tem metežu avtomobilov iu poveča* nega motornega prometa Ljubljančanov; skoro niso opazili novega vozil.:, ki vozi ar elektriko in brez običajnega eksplozivnega, motorja. To je elektromcöi] ljubljansko poštne direkcijo« namenjen po potrebi dostavljanju ekspres.iik paketov. V glavnem pa oskrbuje to novo lično vozilo izpraznjen vanje poštnih nabiralnikov. Poštna direkci* ja ni hotela zaostajati za enakimi ustanovami v tujih velikih mestih, kjer so povsem odpravili avtomobile i:i vpeljali mnogo cenejše in primernejše elektromobüe. Me* sto bencinskega motorja uporaDljajo elek-« tromobili gonilno baterijo, ki poganja vo-s ziia popolnoma mirno in brez ropota. EIek<i tromobil je zgrajen na tri kolesa, spredaj s polnogumastim obročem, zadaj s pnev-« matiko. Celo vozilo tehta 110*3 kg na go-a nilno baterijo odpade 350 kg. Popolnoma napolnjena baterija vozi -45 do 50 km. Enkratna napolnitev stane maksimalne 50 Din. Baterija se priključi na običajni električni tok, ki napolni baterijo. Konstrukcija elek-tromobüa je zelo enostavna, ima samo dva prestavi in ne štiri, kakor navadni avto* moboli. Knnarenjc je priprosto, stabilnost enaka kakor pri štirikolesili. Po dobavnih, pogojih znaša hitrost lo do _0 km, na glad^ ki cesti pa so dosegli že 33 km.
Elektromobil je bil dobavljen potom javne licitacije. Najnižji ofertant je bPa tvrdka Kuštrin, ki ga je dobavila za 83.000 dinarjev. Vozilo je delo berlinske tvrdko >Elit - Wagergesellscha.it*.
Po dosedanjih izkustvih se bo vozila dobro obneslo. Ko bo preizkušnja končana^ nameravajo elektron:obiIc vpeljati tudi y Zagrebu in po drugih m es J h. naše države, Neprikladna so samo mesta, kjer niso ce-i ste moderno urejene ali pa so preveč hri* bovite.
Vsak Slovenoc mora biti član Vodnikove družbe
Borzna poročila.
Ljubljanska berza guef ni poslovala.
Zagrebška borza oiicijelno ni poslovala.
Izven borzni devizni tečaji so bili: Du-« naj £jl.25 (denar), Prc^a 167.90 (denar),, London 275.65 (denar), Nework 56.62, Pa% riz 1?\ Milan 183.50 do 163.75.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.11, Pariz 12-5923^ London 25A27Ö, Nework 516.93, Milaj? IčJu, Praga 15.30, Düna; 73.125.
Trst; Beograd 54.50—54.80, Panz 74.53 —74.90, London 150.50—151, Newjyork 30.90 —31.10, Praga 91.50—02, Curih 437—439^ Dunaj 59^50—601.50,
Lep rozuoj noše turlstiKe
Številni inozemci v planinskih kočah« — Slovenija hi lahko s Švico uspešno tekmovala. — Obisk kljub slabemu vremenu zelo
velik. — Treba je še več propagande*
Turistika v Sloveniji je doživela v zadnjih letih krasen razmah. Saj so tu* Idi naše Alpe kakor ustvarjene za tuj* 4*ki promet. Vsakdo lahko najde pri* [merno turo. Slučajnemu turistu so na (razpolago brezštevilni krajši, nenevar* jiii, a zato nič manj zanimivi izleti na naše gore, «poklicni« turisti pa najde* !jo celo vrsto nevarnih in vratolomnih rtur. Zato je povsem razumljivo, da so ^postale naše planine privlačne ne le pri domačinih, ampak tudi v tujem svetu. Posebno  je  narastel   v  zadnjih letih obisk Hrvatov in Srbov, ki se kar ne morejo nadiviti krasoti naših .Uora in divnim razgledom z vrhov naših pla* jnin. Ni je nedelje in praznika, da ne bi ■kaka večja skupina i<; Zagreba ali Bco* >£rada posetila te aH one koče, ki dela* jo  našim vrlim  planincem   t okrilju Slovenskega  planinskega  društva vso čast.
Naše planine pa imajo vse predpo* j Soje, da postanejo v turističnem pogle* !du švicarske Alpe. Kakor v Švici žive j cele pokrajine od turizma, tako bi la* liko tudi pri nas v Sloveniji tvoril turi* zem posebno panogo dohodkov. Žal, tse je v tem oziru v minulosti mnogo [grešilo in zanemarjalo. S tem večjim jveseljem pa je treba pozdraviti akcijo Zveze za tujski promet, ki je lansko leto, še bolj pa letos pričela z veliko* potezno propagandno akcijo v inozem* stvu, da seznami tuji svet z našimi na* ravnimi krasotami, t. j. poleg naših le* jaih letovišč tudi z našimi planinami. Ze letos se kažejo lepi uspehi, ki pa
[tvorijo brez dvoma (daljnega razmaha. *     Posebno  je treba
šele začetek na*
omeniti vedno [bolj pogoste turiste iz Avstrije in (Nemčije, ki kar ne morejo razumeti, Jcako je bilo mogoče, da jim je vsa ta krasota ir. pestrost naših planin vse doslej ostala nepoznana. Nemci, ki precej poznajo svet in so se navadno zatekali v Švico, so letos v velikem šte* vihi posetiti naše planinske koče in iz* javljajo, da spadajo naše planine med
najlepše na svetu in da je naravnost greh, da je o vsej tej naravni krasoti v Nemčiji še tako malo znana. Šele za letošnjo sezono se je v Nemčiji pričela propaganda, ki pa je v pri* meri s propagando drugih držav še zelo pomanjkljiva. — Nemci pravijo, da bi imela Slovenija spričo svojega naravnega bogastva mnogo več obiska, kakor ga ima dandanes Švica, ako bi razvijala Slovenija vsaj polovico one reklame, ki jo imajo švicarske pokrajine in druge slične države. Vendar pa je tudi v tem oziru led prebit in letos* nji obiskovalci iz Nemčije bodo brez dvoma postali stalni posetniki naših planin ter raznesli glas o njih naravni lepoti sirom Nemčije.
Ako bo Zveza za tujski promet skupno z ostalimi rx>kiicariimi činitelji nadaljevala s svojo akcijo, uspehi go* tovo ne bodo izostali. Razumljivo pa je, da vladajo pri nas še v marsikate» rem oziru velike pomanjkljivosti. — Manjka predvsem šs one udobnosti, ki so jo turisti navajeni v Švici, manjka strokovne literature, dasi se je v tem pogledu žc mnogo izpopolnilo. Toda to so naloge za bodočnost, o katerih bodo morali razmišljati merodajni krogi.
Povprečni obisk v slovenskih planinskih kočah letos kljub skrajno ne* ugodnemu vremenu daleko presega lansko sezono. Koče so v teh dneh skoraj trajno zasedene in mnogokrat primanjkuje prostorov, tako da mora* jo turisti prenočevati na senu in dru* god. Sicer tvori za marsikoga baš ta primitivnost posebno privlačnost, ven* dar pa bo treba misliti na povečanje turistovskih prenočišč. Dasi je v sedanji gospodarski krizi društvom, ki so prevzela nase ta bremena, težko mogoče, izvršiti te naloge, ki zahtevajo ogromne gmotne žrtve, vendar pa je treba misliti in iskati baš v tem času, ko je vsaka para dragocena, nove vire dohodkov in tu je razvoj slovenske tu* ristike brez dvoma velikega pomena.
Preganjanje slovenskih društev v Julijski Krajini
Trst, koncem ju*ija.
Ni še mesec dni, kar je oblast razpu-sria  klub  Esperacustov  v Sv. Križu pri *Tistu. Prej tednom dni so imeli člani iz-cl>razcva!:ics;a društva iz. istega kraja sitnosti s karabinjcrji i;i iniličarii, ko so biii na izletu v Tomaj, kicr so zapeli nekaj nasrob-(iric na grobu mladega slove.iskega pesnika ISreCka Kosovela. Ta dan je zadela kruta fusoda drugi dve društvi v Sv. K:.žu. V po-Snede'.;ek  jc povabil karabinjerski brigadir jfc  sebi predsednika pred kratkim ustanovljenega  društva   -^Kovčiči«   in   mu pokazal |dx:kret   tržaškega  prefekta,   s  katerim se •razpušča društvo, ki na ta najin ni živelo, niti celih o.^cm dni. Kot vzrok se navaja protidržavui in prevratni dim društva brez navedbe konkretnih podatkov    in pa dejstvo, da ofcstoü pri Sv. Križu že itak mla-^dfasko društvo pod okriljem »Lega Nazio-| na!e*.   PUmenega  dekreta  ali  prepisa bri-: gadir ni hotel iz.ročiii.
w      Velik jc tudi pritisk na naša društva, I da se vpišejo v iasistovske vrste, spočetka i v sindikate, pozneje seveda tudi v stranko, j Tako so, kakor r::ano, privabili v svoj krog ! veiikorepcnsko in vrlioveljsko   godbo, ki 'pridno nastopa pri vseh iašistovskih procesijah na Krasu in po tržaškem tlaku v veliko zabavo tržaških Italijanov, ki se javno smejejo najnovejšim janičarjel.   Enako so hoteü dose _i    s  kmečkim izobraževalnim ^društvom v Storijah. Ker se jim to ni po-Jsrečiio, so  napadli  s  silo nekatere člane »društva   in so preprečili   vsako nadaijno , društveno delovanje. V Dolenji vasi so na J enak način vstavili vaje in nastope tambu-
ilaškega zbora. V Sežani sta povabila pod-j>refekt  Avian in  mi lični  teneute Grazioli mlade vaške fante k sebi in jim izjavila, [da   privoiita   v   ustanovitev mladinskega
diuštv3, ako ne bodo imeii nobenih stikov z Zvezo mladinskih društev in s Športnim udruženjem v Trstu in ako bodo gojili v okrilju društva tudi vojaške, vaje. Nekateri miadenici so se žal vdali obljubam, ki so jim obetala nebesa na zemlji. Gotovo se bodo v najkrajšem ča*u kesali svojega koraka, ko bodo spoznali vzrok nepričakovane ljubeznivosti.
Tudi staro godbeno društvo pri Sv. Križu pri Trstu so skušali pritegniti v fa-šistovaki sindikat. Člani tega društva pa so ostali zvesti svojim načelom in so se raje odločili za razpust društva.
Večjo srečo pa ie imelo srodbeno društvo v Nabrekni, ki ie prejelo kar dvoje vabil, eno v fašistovski sindikat, drngo pa od tamošnjega podeštata, naj postane godba občinska. Izmed dveh so si seveda izbrali manjše zlo in so postali občinska godba. Stalni predsednik bo odslej vsakokratni podeštat, ki ga imenuje osrednja vlada.
Kongres jngoslov.-češkoslov. Lig
Kongres » Jugoslovensko - T isl o vaških Üg« in češkoslovaških organizacij Iz Slovenije se bo letos vršil dne 7 in 8. avgusta v Ljubljani in na Bledu. Spored prireditve: Prihod g tov v Ljubljano v soboto 7. avgusta z brzovlakom ob 17.15. Sprejem na kolodvoru. Otvoritev kongresa ob 18.30 y mali dvorani »Kazine« v L nadstr. Dnevni red: 1.) Pozdravni govor predsednika ljubljanske lige dr. Alberta Kramerja.
2. ) O kongresu lig iz Češkoslovaške in Jugoslavije v Pragi dne 3. julija poroča g. R. Fustoslemšek. 2 a) O organizaciji in delovanju lig v Sloveniji in v Jugoslaviji vob-če poroča dr. Avgust Reisman, b) o organizaciji in delovanju češkoslovaških društev poroča sekretar Svazu g. Dobrovyn.
3. ) O ustanovitvi lig v Ptuju in Zagrebu
P. Ripson:
25
ti
Kinoroman.
«Vi ste se torej včeraj pripeljali z ^umorjeno Nelly,« je dejal Kerry rezko, ifcrez vsakega pozdrava z besedami, ki 'so bile sekane kakor s sekiro. [ Grant, ki je že odprej po časopisnih vesteh vedel, da Kerry ne pozna Nobenih formalnosti in v gotovem oziru ^tudi nobene družabne olike, se nikakor 'm začudil temu sprejemu in tudi ni reagiral na to, da ga je Kerry meni nič, Stebi nič tako nahruliL Hladno mu je od-{govoril:
I »Da, jaz sem tisti, ki sem se včeraj »pripeljal z umorjeno Nelly v Harwich iin baš radi tega prihajam k vam. Morda jvam bom v marsičem razjasnil delovanje lopovov v Londonu. Dovolite mi, Vda sedem, kajti moje poročilo bo zelo dolgo.«
t Brez vsake formalnosti je Grant sedel za mizo in Kerryju ni preostalo [drugega, 'kakor, da je storil isto, ne da ibi trenil z očesom. Na tihem pa si je že .'napravil sodbo o Grantu. Možak mu je I zelo ugajal, ne samo na zunaj, temveč [tudi po svojem obnašanju, t »Predno začnem s svojo povestjo, *-se vam hočem natančneje predstaviti. kTu jc moj ameriški potni list in^tu je
Kerry je vzel obe listini v roke in ju natančno pregledal. Nato ju jo. Y_rnil Grantu in kratko rekel:
»Hvala.«
Grant je sedaj začel s svojo povestjo. Pripovedoval je Kerryju. kako se je seznanil na gradu sira Latimerja z njegovo hčerko in z indijskim princem Nar-jem; pripovedoval je vse, kaj se je dogodilo na gradu in v prinčevi viH v Londonu, kako je iskal svojo ugrabljeno nevesto po vsej Ameriki in jo slednjič našel in rešil in kaj se mu je vse dogodilo v Londonu, ko se je pripeljal nazaj, da poišče skrivnostno bodalo, ki ga ie neobhodno rabil, da izbriše sramotni napis s čela svoje zaročenke, katerega ie bil nanj napisal njen oče. hipnotiziran od zločinskega princa. V doljaz svojih trditev je posegel v žep in izvlekel iz njega usnjeno torbico ter pokazal Kerryju skrivnostno orodje.
»Da, to je staro indijsko delo,« je dejal Kerry. »Marsikak ljubitelj starin bi vam plačal za to-le prav lepo vsoto. Toda vrniva se k včerajšnji žrtvi. Pravite, da ne poznate njenega rodbinskega imena intudi ne veste, odkod je?«
»Vsekakor je menda Angležinja, kajti prej je bivala vrLondonu in odšla je skupno s Poolom v Ameriko. Nato se je zopet vrnila sem. kjer jo je doletela usoda. Zame ne Qbstoja"noben dvom,, da jo ie umorileden služabnikov Iprincese Sonje, mislečadaMmafpri sebi to. bodalo, ki ga h^e-Sbgim:zafesaka^cCTo^
poročata g. dr. Salamon in g. Stiepan Far-
mačevič. 4.) Debata. 5.) Resolucije. 6.) Zaključni go«-or predsednikov. Ob pol 21. uri skupna večerja v restavraciji »Zvezda«. V nedeljo S. avgusta s turistovskim vlakom cb 3.25 odhod na Bled. Vožnja do Dobrave, na to pes skozi Vintgar (tričetrt ure), v restavraciji pri Zitmru oddih (zajutrek), ob pol 11. odhod na Bled (l uro). Ob 13. popoldne skupno kosilo v hotelu Sekovanič na Bleda ob 15. razhod. Odhod z Bleda z zadnjim večernim vlakom. Večerja v Ljubljani stane 25 Din, prav .toliko kosilo na Bledu.
Ker moramo najkasneje do četrtka 5. avgusta vedeti, koliko oseb se udeleži večerje in obeda, prosimo, da se do tega časa vsakdo prijavi »Jugosl. češkosl. ligi« v Ljubljani na naslov g. Rasto Pustoslem-ška. Tu se ie treba priglasiti do omenjenega reka tudi vsem onim, ki reflektirajo na ceneno prenočišče ali pa na sobo v hotelu. Prošnjo za polovično vožnjo po železnici smo vložili; dosedaj še sicer nimamo rešitve, vendar je gotovo, da sinemo z zanesljivostjo računati s to ugodnostjo. Kot delegata lig v Češkoslovaški se udeležita kongresa generalni konzul g. dr. Otakar Beneš in miuisterijalni svetnik g. A. Berin-ger.
Afera generala Gajds
Znana afera načelnika glavnega štaba fcsl. armade gen. Gajde je stopila v novo far-j in v55 kaže, da ee bo razvil iz nje velik škandal. Znani dunajski revolver^ki list «Der Abend» je priobčil 16. t. m. pod de* belim naslovom članek «rGajda je vohun». v katerem pravi, da je G ajda pripravljen storiti za denar vse in da je njegovo delo* vanje podobno znani Redlovi -veleizdaji. Na ta izpad reagirajo «Narodni Listy» v četrt« kovi popoldanski izdaji z obširnim član« kom pod naslovom «Svetovnl škandal z afero genrala Gajde». V tem članku pišejo «Narodni Listy» med drugim sledeče:
»Od postanka naše države Češkoslova* ška javnost še ni videla tako ostudne, pod« le in državi nevarne afere, kakor je gonja proti generalu Gajdi. Kampanja sc jo pri* čela. 13. maja z zloglasnim člankom «išče se general*, ki ga je napisal socijalnodemokra* tični poslanec Bechyne. Posledice zakulisne kampanjo proti šefu generalnega štaba so se pa pokazale šele pred vsesokoNkim zle* tom. General Gaj da, k: je znan po svojem narodnem prepričanju in popularnosti med Sokolstvom, je bil poslan na prisilni dopust in svetovali so uru, naj odpotuje v tujino. Pozdraviti bi bil morai delegacijo jugoslo« venske vojske, s katero se je med vojno juuaško boril v DobrudžI, toda v splošno presenečenja pri sprejemu ni bil prisoten. Sokol s t vo in množica občinstva so na so* kolskem stadijonu zaman iskale med za* stopniki naše armade gen. Gaj do. Nihče ni vedel, kaj se godi, dokler niso začeli le* iöarski listi obenem z dunajskimi in ber* linskimi nacionalističnimi listi priobčevati komentarjev k temu dopustu in napadu v na Gajdo radi njegovega nacijonalnega pre* pričanja.
Proti Gajdi je bil zasnovan komplot, ki je pomenil obenem napad na našo arrca* do. Odstvanitev načelnika generalnega šta* ba naj bi bila samo začetek- Gajdi bi sle* dili še mnogi drugi nacijonalistično misleči generali in častniki, ki niso po volji ele« mentom, ki bi radi napravili iz naše arma. de sužnje rdeče zastave. Na pritisk javno* sti in tiska je bila uvedena v ministrstvu narodne obrambe preiskava, toda šele ta* krat, ko se je vihar ogorčenja že razširil. Preiskava je bila že pred desetimi dnevi končana z uspehom, kakršnega je javnost tudi pričakovala. Dognano je namreč, da Gajda ni ničesar zakrivil. S tem so njegovi nasprotniki razkrinkani kot zahrbtni in podli obrekovalci.
Ko so organizatorji kampanje proti Gajdi spoznali, da je bil njihov napad sreč* no odbit, &o vprizorili potom tiska proti njemu novo kampanjo. V tem se je poseb* no odlikovalo komunistično «Rüde Pravo», ki je bilo ogorčeno, da se šele zdaj priče* nja sodba nad zločinskim delovanjem ge* nerala Gajde med svetovno vojno.
Dalje omenjajo «Narodni Lisy» brošu* ro, ki jo je izdal nedavno legijonar dr. Kar* lik pod naslovom «Slucaj generala Gajde. Vzroki, podlaga, osebe* Pisec te brošure trdi, da je dal inicijativo za gonjo proti Gajdi zunanji minister dr. Beneš in da je legijonarsko glasilo «Narodni Osvobozeni*
dobiti nazaj v svoje roke. Ker ga pri Nelly niso dobili, vedo torej, da. ga imam jaz in moram biti do skrajnosti oprezen, drugače me lahko doleti ista usoda.«
»To princeso Sorijo zasledujemo že precej časa,« je odgovoril Kerry, »kajti PTepričani smo, da je v najo#ji zvezi s tolpo indijskih kupčevalcev z deklgti. ki deloma s silo, deloma s prigovarjanjem lovijo mlade ženske po Londonu in po večjih pristaniščih. Imamo že več slučajev, da so dekleta na skrivnosten način izginila, in kljub natančnemu nadzorovanju pristanišč se nam za enkrat še ni posrečilo preprečiti to kupčijo z belimi sužnjami... Kaj pa nameravate sedaj storiti Mr. Grant?*
»Moja misija v Angliji je končana,* je dejal Grant. »Odšel boni samo za en dan na grad sira Latimerja, da povem njemu in njegovi soprosi veselo novico, da sem našel bodalo, potem se pa nemudoma odpeljem v Ameriko po svojo nevesto in danes šest tednov upam, da praznujem veselo ženitovanje na gradu njenega očeta.«
»Ako vam je prav,« je dejal Kerry, »obedujeva danes skupaj s tukajšnjim policijskim ravnateljem in potem se odpeljeva skifpai nazai v London. Občudujem sicer vaso drznost in energijo, toda naše londonske razmere premalo poznate, da bi se mogli čuvati pred tako rafiniranimi hudodelci, kakor je ta tolpa ^Indijcev. Zato vam bom dal svojega /uradna. kra<n«*ff? dečka,  ki vam bo
prvo priobčilo senzacijonalni očitek, da je Gajda vohun. Dr. Karlik navaja še druga presenetljiva odkritja. Tako trdi, da je tna» jor Kratochvil v Sibiriji izdal Gajdo s tem. da je izpustil ujeti boljševiški štab. Ta štab je zbral pozneje nove boljševiške čete in ubijal češke leaijonarje. Dr. Karlik zaklju» čuje svojo brošuro s pozivom na dr. Bene* ša in senatorja Klofača, naj to afero izne* seta pred javnost, njega pa naj tožita, da Be izkaže, na kateri strani jc resnica,
Sport
Tekme za kraljev pokal
V tekmah podsavezaih reprezentanc za dragoceni kraljev pokal se Frečata jutri v Ljubljani o^iješki in naš podsavez. Ljubljana bo imela prvič priliko, da vidi csiježki nogomet. Tekmi sama je v toliko bolj zanimiva, ker sta bila prvaka in predsednika obeh podsavezov oba občutno poražena v Zagrebu. Ker bo večina igralcev nastopila tudi v tekmi za kraljev pokal, lahko smatramo nedeljsko igro kot nekak boj za prestiž obeh podsavGzov.
Osiječaui, ki so zapustili v Zagrebu boljši vtis cd Ilirije, se trdno nadejajo, da todo tudi v Ljubljani zmagali. Njihov pr>l-?a\ ezni kapetan je sestavil za jutrišnjo tekmo sledeče inožtvo: Br.nčevi<\ — Opravič,
— Nittinger, — Vukovie, — Petelin — Buj-her — Fichler. — Matoševie, — Sivek, —• Fri?z — Anducič. Moštvo tvorijo tri.ie i igrači Slavije, štirje Hajduka, trije Gradjanskega in eden Sloge. Vralar Bančevič slovi po svoji hladnokrvnosti in neustrašenosti in uživa popolno zaupanje O^iieka. Najboljši mož moštva jo brez dvoma Nittinger, glavna opora Gradjanskega. Srednji krilec Petelin spominja v igri na našega Gabeta. Napadalci so izvrstni tekači, Andučio tudi dober tehnik in šuter. Najnevarnejši pa bo bržčas Maatoševič, strah vseh osijeskih vratarjev radi svojih bombnih strelov. Moštvo coji igro dolgih pasov s pretežno uporabo kril.
Ljubljana nastopi v postavi: MiklavčiS
— Pleš, Beltram — Zemliak, Zupamič II. Zupančič III. — Herman, Oman, Martinek, Deb^clet, HreS. Moštvo je sestavljeno zelo dobro. Podsavezni kapetan se je držal principa, obdržati homogenost, kar je zelo važen činitelj vsake reprezentance. Ljubljansko moštvo ima pred Oeijekom prednost, da je dobro vigrano in da je absolviralo več skupnih treningov. Podsavezni kapetan je imel pomisleke edino glede vratarja, vendar se je končno odločil za. Miklavčiča. Upamo, da bo ta v polni meri zadostil svoji nalogi, zavedajoč se važnosti tekme. Prepričani smo, da bodo vsi igrači storili svojo dolžnost in zastopali častno ua5 nogomet.
Tekma se visi ob vsakem vremenu na igrišču Ilirije in prične ob IS. Predprodaja tribun skia sedežev in IoŽ se vrši pri tvrdki Goreč (palača Kreditne banko), pre I prodala navadnih sedežev pa v trafiki Sever, Še-lenburgo* a ulica.
—■ Turistovski klub rSJcsia > poživlja svoje članstvo, da poravna po dostavljenih položnicah članarino. — Odbor. VoO/n
— Iz sekcije Z. N. S. (Službeno.) L. N. P. : O. N. P. sodi g. Dubravčič (Zagreb), stranska sodnika Ahčan in Smole. — Za ju» niorske tekme se delegirajo: sobota 18.30 Olimp : Jadran g. Cimperman; nedelja 8-30 Hermes : Mars gosp. Perko, ob 10. Ilirija, : Olimpija g. Hiti. — Razveljavlja se sodni* ska izkaznica g. Branko Husa, kaznovane* ga po Z. N. S. z zabrano sojenja na leto dni. Imenovanega poz:varno tem potom po» slednjič, da preda izkaznico najkasneje v roku treh dni. — Tajnik.
— Juniorske tekme za prehodni pokal llirjc. Zmagovalci v dosedanjih šestih tek* mah letošnjega pokalnega tekmovanja za prehodni pokal SK Ilirije tekmujejo danes in jutri medsebojno v II. kolu. Sestaneta se danes, v soboto ob 18.30 Olimp in Jadran, jutri ob 8.30 Hermes in Mars ter ob 10. Ilirija in Olimpija. S tekmami med klubi, ki so se po svoji dobri in zmagoviti igri v I. kolu kvalificirali za II. kolo, pridobi tek* movanje znatno na zanimivosti in napeto* sti. Medklubski odbor poziva udeležene klube na tem mestu vnovič, da poskrbe tu* di naprej za discipliniran nastop svojih ju* niorskih moštev ter pripomorejo, da se bo tekmovanje nadaljevalo v redu in v korist mladinskega športa. — M. O.
delal družbo ves čas, dokler ste Še v Angliji. To ni samo v vašem interesu, temveč ravnotako tudi v mojem, kajti v slučaju, da bi se vam hoteli Indijci na katerikoli način približati, bi bila tp za nas izborna prilika, da jili zasledujemo in razkrinkamo . - .«
Stenska ura je bila dvanajst. Nad dve uri sta se bila Kerry in Qrant pogovarjala.
»Popoldan je že,« je dejal Kerry in se dvignil. »Tukajšnji policijski direktor je moj stari znanec in nikakor vam ne sme biti neprijetno, dragi Mr. Graut, da vas nepovabljenega vzamem k njemu s seboj na kosilo.«
Ko sta odhajala skozi policijske pisarne, so uradniki s spoštljivim strahom zrli na nadinspektorja Kerryja in njegovega ameriškega kolego.
Sedla sta v spodai čakajoči avto londonske policijske direkcije in se od-, peljala na direktorjev dom. Tu je našel Grant veselo družbo. Policijski direktor je bil majhen, še mlad človek, njegova žena simpatična dama, ki je s svojim naravnim smehom in zabavnimi opazkami spravila v dobro voljo divjega Kerryja m resnega Granta in ostala, sta do dveh popoldne v zabavni družbi, potem sta se pa odpelvala s Kerryievim avtomobilom v London.
Zagonetka Nellyjinega umora je bila razjasnjena in Kerry se je podal v nov boj, odločen, da najde krivce in jili privede pravici v roke.
eiežnica
KOLLDAR.
Daring: sobota, 31. julija 192ri: katoličani: Ignacij: pravoslavni: IS. julija 1926; Jakint; mus^tiani: 20. moharem* 1345; žid» je; 20. ab a 56^k
Jutri: nedelj^ 1. avgasta 1926; katolik čani: Peter; pravoslavni: 19. julija 1926: MarkLna; musliman'? 21. moharema 1345; iidje: 21. aba
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino ljubljen 'i dverf *F-t ::i Tata* c hon v.
Ob 21. uri; mirozGv IjublJ&nske cestna železnice.
JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Kino Ljubljanski d\*cr;  «Pat  in Para* choni-.
Prosi*i'a 25. letnice ljubljanske cestne železnice.
Tekma za kraljev pokal reprezentanca Osijek — reprezentanca Ll/ibljana na i£r;« šču Ilirije ob 18.
Odkritje spomenika kralju Petru Os\-o* boditelju v Kranju.
Sokolska zleta v Št. Vidu in na Rakeku. DE2URNE LEKARNE. Danes in jutri: Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
Solnce zaide danes ob 13.41 in v-^de ju« tri ob 5.20.
Mesec vzide danes ob 23.20 in zaide jutri ob 12.09 ter zopet V2ide ob 23.49.
Govoreči filmi
Filmska industrija je v zadr.'.h d?*.«?:-Iet.iih zelo napredovala. Posebno se odlikuje ameriška filmska industrija, ki danes obvlada ves svet. Vsi napori nemške in francoske filmske industrije, da izpodrinejo na kontingentu ameriško konkurenco, so ostali doslej brezuspešni.
Ameriške filmske industrije, ki SO zdi u-žene v močnem trustu, preizkušajo sedal nek] nov izum, ki naj omogoči proizva; ure takozvaain govorečih filmov. Poseben aparat bo iitočasno s pr ...nnjem slik ni gramofonom podoben način proizvajal vse zvoke, ki odgovarjajo sliki, to ie go-s ore posameznih igralcev, sviranje godbe, buča, nje morja, drdranje avtomobila itd., Ukl da bö gledalec imel občutek, kot da Mta doživlja vse dejan.;e filma ali pa da se nahaja v gledališču, kier se na odru vrsti dejanje za dejanjem samo s to razliko, da bodo nepremiwiie kulise zamenjali naravni posnetki.
Karl Lamley, predsednik trusta ametii Ške filmske industrije, je na vprašanje novinarjev izjavil, da bo no\ a iznajdba, ako količkaj u^pe, podvojila produkcij j ameriške filmske industrije. On je prepričan, da bodo s časom govoreči filmi popolnoma spedrinili gledališče, zlasti dramo, na s ličen način, kot je avto izpodrinil Konje in vezove. Za ljubitelje filmov in vse one, m imajo nove dobre ideje, nudi po njegovem mnenju filmska industrija v bodcčnosi; široko polje udejstvovanja in zaslucka. Američani kot vseskozi praktični ljudje so se nove iznajdbe z ^ so vnemo poprijeli in ji bodo skušali do skrajnosti izkoris'iti. Največja bodočnost se seveda obeta filmskim igralcem, književnikom, publicistom, eick-trotelinikom, fotografom in slikarjem O bogatih lastnikih filmskih industrij g. Lamley sicer ni nič omenil, ni pa dvoma, da' bodo ti pri celi stvari na^oolje odrezal.
1 1 .' .....
X Voditelj Mladoturkov izvršil samo* nicr. Karo Kemal, voditelj Mladoturkov, ki je- bil tudi zapleten v zaroto zoper Ktmal pašo. je v sredo izvršil samomor. Oblasti so ga že dolgo zasledovalo in v odsotnosti obsodile na smrt. Te dni pa so zvedeli, da se skriva v neki stari ulici Carigrada. Ko ja orožništvo hišo obkolilo in je Karo Ke* mal uvidel, da je beg nemogoč, si je pognal kroglo v glavo in bil takoj mrtev. Baje na« meravajo turška oblastva njegovo truplo javno obesiti na vislice, da bo vssj po smrti kaznovan.
X Strašno neurje v Nemčiji. V torek je vladalo po srednji in zapadni Nemčiji strašno neurje. Med nevihto je padala de« bela toča, ki je napravila ogromno Škodo.
13. POGLAVJI:. Sreči nasproti.
Sredi visokega gričevja stoji grjd sira Latimerja. Potnik ga vidi že od daleč, kajti mogočna zgradba je sezidana na visoki, strmi skali, ki nadvladuje vso pokrajino. Bilo je nekega solnčr.e-ga popoldneva, ko je posestnik, sedeč na kameni tem balkonu, naenkrat začudeno dejal svoji soprogu ki je sedela pu-les njesa:
»Glej, Mary« avto prihaja po cest?. Kdo bi se pač mogel zgubiti v našo samoto?«
Njegova soproga h pogledala v označeno smer in v istini videla v daljavi avto, ki se je bližal gradu.
Odkar sta na tako nesrečen način izgubila svojo hčerko, nista nikogar več sprejemala, in prej tako hrupni graJ. na katerem je odmevalo veselo smejanje velike družbe, je postal tih kot samostan. Žalost sa je objela, Latimer m njegova soproga sta vsa potrta in obupana živela strašno življenje. Negotovost usode njune ljubljene hčerke ju jc tako potrla, da sta se postarala za desetletje. Selc brzojav, ki ga je bil poslal Grant iz Los Angelesa, da ie Cliza rešena, je spremenil položaj. Bil je kot prvi žarek solnea, ki po dolgih meglenih zimskih dneh prisije na zemljo. Nato so začela prihajad riliziiia pisma, ieden za tednom, in njeni starisi so željno Čakali teli poročil.
Stev. !71>_,
«SEQ.VENSKI  NA ROD» dne 1. avgusta 1926. V
BORBA ZA KRALJEV POKAL
med lepiezentancarna Slovenife In Slavonije
v nedeljo 1. VIII. - Igrišče SK Ilirije ob 1*
Odbritje spomenika kralju Petru v Kranju
Spomenik kralja Petra Vozni red vlakov.
K slavnostnemu odkritju spomenika kralju Petni L v Kranju bodo vozili dne 1. avgusta |ti-le vlaki:
jI.) Iz Ljnbljane: izletniški ojačen ob 5.25; osebni ojačen ob G.37, 15 minut kasneje drugi del: mešani kot osebni vlak z glavnega kolodvora ob S.; po potrebi 15 minut kasneje drugi del; osebni ojačen ob 11.40.
2.) Z Jesenic: Csebui ojačen ob 5.21; mešani kot osebni ob 5-32, brzovlak ojačen ob 7.25; osebni ojačen ob 9.35.
S.) Iz Tržiča: Oba normalna zjutranja vlaka ojačena.
4J) Proti Ljubljani: Vsi normalni viaki oja-eeni; izletniški  viak ob 21.1S; drugi del tega vlaka ob 23.30. o.) Proti Jesenicam: Osebni ojačeni ob 20.02;
brzovlak ojačen ob 21.48. • 6.) Proti Tržiča: Osebni ob 20.20; drugi del
tega vlaka ob 23. I   Dovoljena je polovična vožnja, veljavna za \vožnjo v Kranj o i 20. julija do 1. avgusta in za povratek iz Kranja   od 1. avgusta do [10. avgusta.
j   Udeleženci morajo na odhoduili postajah
j kupiti cele enosmerne, na drugi strani z vlažnim postajnim žigom žigosane vozovnice, ki veljajo tudi za povratek, ako se izkažejo
»s potrdüom slavnostnega odbora, da so prisostvovali prireditvi. Ta potrdila se dobe dne
►31. julija na slavnostni akademiji, dne 1. av-
iglista pa na veseličnem prostoru.
* Orjunaši! Jogcsiovenski nacijouaiisti se udeleže proslave v Kranju v civilu. Nihče naj ne izostane!
* Dobrovoljce, ki se udeleže odkritja spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v
pred Narodnim demem.
Kranju, obveščamo, da se odpeljemo iz Ljub liane v nedeljo 1. avgusta ob S. dop. Sestanek pred odhodom vlaka na glavnem kolodvoru. Udeležba v civilni obleki z dobro-voljskim znakom.
* Kralju trpinu, ki ie s svojimi vojaki trpini delil zadnji kos kruha in ž njimi vred izpil grenki kelih albanskih gora do dna, položi Z. S. V. venec na spomenik In se udeleži po svojem odposlanstvu odkritja dne 1. avgusta. Naj se pa po možnosti udeleže zlasti  tovariši  iz  kranjskega okoliša.
• Sočanl. Glede izleta v Kranj dne 1. avgusta t. L k odkritju spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju objavljamo §e sledeče: Odhod pri vsakem vremenu iz Lji'bljane gl. kolodvor (ne iz Šiške} točno ob 8. zjutraj. Zbiranje radi razdelitve znakov ob 7.40 pred glavnim kolodvorom. Znaki se dobe tudi danes pri g. Ivančiču, Miklošičeva cesta št. 4. Nihče ne sme iz-ostati. Vožnja polovična. — Odbor.
* Člani udruženja vojnih invalidov, ki se udeleže slavnostnega odkritja spomenika kralja Petra Velikega Osvoboditelja dne 1. avgusta v Kranju, naj se zbirajo pred 9. uro v Kranju »Pred pošto«, kjer bo čakalo tudi oficijeino zastopstvo oblastnega odbora iz Ljubljane.
* Učiteljstvo kranjskega sreza, organizirano v UJU se zbira v nedeljo, dne L avgu sta v Kranju pred »Staro pošto«, odkoder odide točno ob 10.15 na določeno mesto na slavnostnem prostoru, da položi ob odkritju skupno z drugimi organizacijami venec. Pridite točno in polnoštevilno! — Tajnik.
i križem Jngsslaeiie
Redek gost pod Triglavom. — Moderna odisejada nemškega princa. — Beg z gospodarjevim avtomobilom. — Tragična nesreča na Dunavu.
V Aleksandrovi koči pod Triglavom   skromne dohodke na ta način, da si je
iz svojih prihrankov nabavil aviomo-
se je mudil te d:ii redek gost, princ Jurij Sachsen-Memingen. Princ se nahaja na daljšem potovanju križem r;v-
bil in ustanovil avtotakso. Najel je šoferja,   nekega Alber*ä   Epiha. rodom
veselo turistovsko življenje. Spala sta kar na skupnem ležišču in se nikakor nista dala pregovoriti, da bi najela sobe. Oskrbnica se je princu zelo čudila in skoraj ni mogla verjeti, da bi bil to pravi princ. Ker ji ni dal ^knežje napitnine-', je bila seveda oziovoljena in je celo sumila, da ni morda to kak navaden pustolovec, ki se izdaja za /princa. Kajti človek, ki ne naroči niti lastne sobe in spi kar. na skupnem ležišču, pač ne more biti princ!
Kakor je princ v razgovoru z nekim Ljubljančanom   izjavil,   potuje s triglavskega pogorja   preko Ljubljane na Sušak in nato na Velebit. Ljubljančan ga je opozoril na naša PJitviČka jezera, o katerih princu ni bilo še nič znanega .(dokaz, da je naša Propaganda v inozemstvu še vedno nezadostna!). Princ se je takoj odločil, da krene najprej tja, od tam pa potuje nato v Dalmacijo, Mostar, Sarajevo, da s*^o-izna  te kraje, o katerih je slišal že mnogo pripovedovati.  Od tam se bo pedal preko Sandžaka in Durmitora v Cetinje, nekdanjo prestoiico Črnogorske kraljevine, za katero se zelo zanima,   Naio misli prepotovati severno Albanijo in pravi, da nima prav nobe-rr.ega strahu pred kačaki in koni'ti, ki [baje strašijo v teh pogorjih. Preko Šar-planine,   Ljubotma in Skoplja bo kreni nato v deželo klasičnih Grkov. — se namerava pavzpeti na Olimp, nato pa   odrine v deželo klasičnih Grkov, i Tam se namerava povzpeti na Olimp, i nato pa odrine preko Aten na Santorm, 'Rodos, Kreto in v Malo Azijo, kjer bo obiskal gorovje Taurns z najvišjo goro Gejik (3130).   Na otoku Cipru konča jzamišljena   odisejada. Nenavadnemu potniku, ki ga žene po svetu želja za spoznavanjem tujih, neznanih krajev, želimo tudi mi srečno pot. zlasti pa, da bi se v naših krajih počutil dobro.
V Bec^radu si je neki ministrski načelnik v pokoju skušal zvišati svoje
zanesel. Pred par dnevi pa šoferja z avtomobilom dolgo ni bilo domov. Lastnik je bil sprva Drepričan, da je šofer prevzel kako daljšo turo. Ko pa ga tudi drugega in tretjega dne še vedno ni bilo nazaj, je začel sumiti, da stvar ni v redu in je zadevo prijavil policiji.
Policija je uvedla preiskavo, toda pobeglega šoferja z avtomobilom doslej še ni bilo mogeče izsledi.i. Dognala je le, da je pobegnil skupno s svojim pomočnikom, nekim Petrom Staji-čem, ki je bil svoje dni plesni učitelj v Beogradu. — Ljudje oškodovanega načelnika tolažijo, da bo policija kmalu izsledila lopova in mu vrnila avtomobil. »Za šoferja ni j ne rečem, naj ga vzame vrag, samo moj avto, moj avto!<t jadikuje nesrečnež neprestano in hodi vsak dan narkrat spraševat na jiplicijo, ali so morda že prejeli kako obvestilo o njegovem lepem avtemo-bilu.
V Beogradu na Dunavu se ie minuli torek popoldne pripetila težka nesreča. Lastnik tovarne za bombaževino Vlado Iljic je poslal svojega uradnika Stretenoviča z motornim čolnom, katerega je vodil šofer Popovič, v Panjevo, da tam izplača večji znesek za dobavljeno volno. Šofer in uradnik Sreteno-vič sta se kmalu popoldne odpravila na pot. Jedva pa sta priplula z motornim čolnom na sredo Dunava, ko je nastal pri motorju požar, ki je kmalu na to zajel tudi rezervoar za bencin. Sledila je močna eksplozija, na kar je bil ves čoln v hipu v plamenih. Šofer niti ni utegnil, da bi motor zaustavil, temveč je z gorečo obleko skočil v vodo, da se reši grozne smrti v plamenih. Tudi Sretenovič se je rešil s skokom v vodo ter je takoj odplul proti mestu, kjer se je pogreznil v valovih šofer, ki ni znal plavati. Toda o šoferju ni bilo več sledu. Bržkone je dobil težke opekline in se je onesvestil ter pogreznil na dno
kalnih* valov naraslega Dunava. Na obrežju je več Hudi opazovalo grozni prizor, vendar pa ni mogel priskočili nihče na pomoč ker ni bilo v bližini nobenega čolna. Z . elikim naporom je Sretenovič pripla na obrežje, kjer se je ves onemogel adil. K sreči je še rešii zaupani mu c- :ar, ki ga je shranil v posebni torbici. Rešeni krog vratu. Čoln je popolnoma zgorel in se pogreznil. Kako je nastal požar na čolnu, še ni pojasnjeno. _
Prosve ta
Gledališki pregled
Romain Roiiand je napisni novo dramo, ki jo že prevajajo v svetovne jezike. Naslov ji jo nadet po glavnem junaku dela iAert-s. Drama se vrši v petnajstem stoletju v bajeslovni Holandski in je izrazita 'verska tragedija, polna krasne lirike, podobna v tem oziru Rollnndovj : igri o življenju in smrti <
Eiigeu Brieu"*. znani francoski gledališki avtor, ki je napisal med dr. tudi pri nas znane drame >Penesreeeiici«, > Rdeča roba-: iu dr., je razpisal večjo nagrado za najboljšo T zgoino dramo. Nagrado bodo podeljevali na vsaki dve leti.
Angleški finančnik sir Alfred Butt je razpisal 1C.00 funtov za najboljše dramatično delo, ki bi slikalo in poveličevalo začetek, razvoj in slavo angleškega imperija. Polog nagrade dobi avtor še v-^e dohodke od uprizoritve svojega dela. kateremu je zardgura-na najlepša bodočnost na vseh odrih ogromnega angleškega in* peri ja.
>Bj3rasocov fceinitec je kupil od pesnikove vdovo posestvo Aule?tad, kjer je nekoč živel veliki Björn son. Po vdovini smrti bodo ustanovili tam :>Björnsonov muzeje, kjer bo-c"o nakopičili in shranili vse, kar spominja i±a pesnika.
Dunajsko drž. gledališče bo igralo pri-hodnjo sezono med drugimi: >Faust., - Waldenstein r. :>EmiIia Galotti-. >Xibelungir, :>Ubili vrče (Kleist), >10. božja zapoved c in r>. Od tujih avtorjev vprizore dela: -I/ Aidonc. (Rostand), >Genij in njegov brate (Sil Vara), ^Spreobrnjenje kapitana Brassboundsat (SL;-vv) in >Vasantasena< (Sudrnka).
Varšavsko narodno ?rled"lisce obeta za. prihodnjo sezono dela stnre:ših poljskih pesnikov: Wispianskega, Mi>.kiewiča, Siowac-kega, od živečih: Novačinskega. Gorskega in dr.^ od klasikov: >Kralja Edirx.<, >Romeo in Julijam, >2enska šola<r, od modernih Clou-delovo >Oznanenjer, Maeterlinckovo >Le malVeur passe« in češko sMesec nad rekoč (Sramek).
Varaždinsko gledališče se zopet otvori po Spletnem obstanku in sicer z opero in ••pereto, ki je kombinirana iz bivših članov Os<jeka, Skoplja, Maribora, Novega Sada in Subotice. Varaždirsko gledališče spada med nnjlopša provincijalna gledališča. Pred vojno so srostovaii v n;em Nemci iz Gradca, po osvobojenju pa niso imeli različni ravnatelji in družbe prav velike sreče v Varaždi-liil Sedanji ensemble ima 62 članov, orkester 16, zbor pa po 8 možkih in ženskih članov. Direktor opere bo Lav. Mirski, bivši ravnatelj osješke opere, prvi kapelnik Lojze Herzog, režiser .pa Urvalek- Prva predstava bo >Traviata<: 31. Tulija, 1. avgusta pa opereta >Lepa Bajadera«.
Tino Patiera, naš znani dalmatinski tenor, se mudi na počitnicah v Dalmaciji. Pro-šTo sezono je deloval v Pragi, Berlinu, Draž-danih in na Dunaju. — Pavel Hartmaun, znani filmski star in član drž. gledališča na Dunaju, uživa počitnice v Našicah v Slavoniji. Njegova soproga je rojena Zagreb-čanka.
A sta Nielsen bo igrala avgusta in septembra v berlinskem >Kleines Theater« plavaš vlogi v Sheldonovi iRita GavallinK in Bissonovi ^-Neznankic — V Bayreuth u bodo slavnostne igre v juliju in avg. 1927. kakor so se sedaj končnovcljavno odločili. — V bivši cesarski vili v Ischlu, kamor je hodil avstrijski cesar Franc Josip vsako poletje ua počitnice, bo ieral na prostem dunajski ravnatelj Jarno ^Grofico Marico«.
šaljapin pripoveduje, kako se je naučil svojega znamenitega Borisa Godunova. Mu-sorgskijeva opera i Boris Godunov«, ki je na premieri propadla, bi gotovo v arhivih strohnela, da ji ni odnrl vrat v svet pevec Šaljapin, ki se je odločit, da bo pel za vsako ceno naslovno vlogo, šel j© k historiku Ključevskemu, da bi mu predočil natančno zgodovinsko czadje.te opere. Historik mu je natanko orisal značaje vseh nastopajočih oseb in mu Stal dialog med Borisom in Šuj-skim tako živo, da je šaljapin vzkliknil: vZnkaj ta mož ne more peti Sujskega?!« Po zgodovinskih študijah se je pevec nanovo poglobil v glasbo svoje vloge. Sam pravi: ^■Najprej sem se pečal z zgodovinskim milje-jem, potem šele z muziko ter pel tako kot se govori. Pevci, ki me hočejo kopirati, delajo vedno isto napako: ne pojo kot 9e govori, pač pa govore tako kot bi se moralo peti.c
Toscanini, slavni dirigent milanske Scale, se je Mussolini ju zameril. Pri neki operi so za' tevali fašisti, da se ima med operno muziko vložiti tudi fašist o vska himna ^Giovinezza«. Toscanini je to kot resni muzik odločno odk'onil. To pa ni bilo všeč Muss^tiniju, ki je izrazil zato svojo nevolio rad S ca I o. češ da preveč protezi ra tuje skladatelje. Toscanini mu je odločno sporočil: >Ne rustim, da bi se sploh kdo vtikal v re-pertoir opere, pri kateri eem jaz dirigent.*'
Br.
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glazbeno književno prilogo. Urejuje Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvone. Sedmi zvezek (julijska številka). Vsebina: Na osmih straneh dva moderna hrvatsko mešana zbora zagrebškega skladatelja Jakova Gotovaca »Jadovanka za teletom« in »Smiješno čudo«. — V glasbeno - književni prilogi raznovrstno zanimivo gradivo in črivo, najzanimivejše so črtice iz dr. J. Mantuamje-ve glasbene zgodovine Srbov. Hrvatov in Slovencev. Iz listnice uredništva izvemo, da je naročnikov na >Zbore-s ?a letno naročnino v znesku 40 Din dokaj malo in da bo treba za drugo leto književno prilogo opustiti, ker tisk preveč stane. To gotovo ne bi bilo prav. Naj se društva in zbori, pa tudi prijatelji petja zganejo in naj list podpirajo. Saj zasluži!
- Nove moči pri mariborskem Narodnem gledališču. Pri mariborskem Narodnem gledališču se pripravljajo, kakor »mo it \
peročali. le*os večje izpremembe. Kakor dcziiavamo, ;e gledališka uprava angažirala te eni s- R-ida Prevare a, (dosedanjega glavnega režiserja Narodnega gledališča v Spli:'j. Pogajanja za ar^ažmane iTila;s'i; ženskih moči so j>e v teku. Upati je,- da gledaliSče radi dalekosefniit osebnih izpre-cnemb ne bo trpelo.
Zbornik za umetnostno zgodovino. Izšel ie drugi letošnji zvezek te krasne revije, ki jo Izdaja Umetnostno - zgodovinsko društvo. Vsebina tc^a zvezki je zelo pestra In bogjto opremljena s slikami. V zvezku je objavljen tudi odlomek večjega arhlval-nega dela o ljubljanskem kiparju Fr. Robbi, ki je bilo letos nagrajeno na ljubljanski univerzi s svetosavsko uagrado. Dr. Milko Kos nadaljuje paleograiski opis srednjeveških rokopisov ljubljanske lfeejske knjižnice. Zvezek vsebuje tudi polletno poročilo o del i/anju Umetnostno - zgodovinskega društva, bibliografijo in prinaša vrsto književnih v cen. Pregled razstav zaključuje pcročiio o pariških razstavah. — Prihodnji zvezek -Zbornika« izide koncem septembra in bo posvečen Ivanu Groharju.
K
isjiivi prosvetni ispekforjsv
Trejcli smo: Ker se glede upokojitve inšpektorjev pri prosvetnem oddelku v Ljubljani, gg. dr. Beuka in Wcstra širijo napačna politična ali osebna domnevanja, podajam sledeče pojasnilo, kakor sem ga bil izvedel ob -svo-jem obisku pri ministrstvu prosvete v Leos gradu pretekli torek in sredo.
Po proračunu za leto 1926 27 bi moglo biti v vsej državi samo šest prosvetnih in* spektorjev, ki so uvrščeni v I. kategorijo. 3. skupino, a dejansko jih je 14. V Sloveniji bi po proračunu mogel biti samo eden, * dejansko so štirje (dr. Beuk, dr. Lončar, dr. Poljanec in Westcr). Zato je prosvetno ministrstvo upokojilo osem prosvetnih, in* spektorjev, med njimi tudi dva slovenska, a druga dva sta ostala, ker sem jaz kot rav* natelj Narodnega muzeja v* Ljubljani pla« čan iz te postavke, a dr. Poljanec ima s»lužs bo in plačo, kakor odpade po proračunu na Slovenijo.
Končno omenjam, da se išče izhod, po katerem bi oba imenovana inšpektorja la* hko ostala dalje v svojih službah, kar upam, da se zgodi, ker sta potrebna za redno ura* dovanje.
V LJubljani, dne 31. julija 1926.
Dr. Dragotin Lončar.
Sedniki in znižanje piač
Društvo slovenskih sodnikov je poslan lo   ministrskemu    predsedniku povodom sklepa o znižanju draginjskih doklad, tode spomenico.
1. Če ima država kriti škodo, nastala radi letošnjih poplav, občuti društvo sodnic kov kot krivico, di naj to škodo krije s svojimi prispevki samo en stan, ki je med materijalno najslabšimi — namreč uradni* ški stan.
2. Vse moderne države smatrajo kot kulturni postulat in obenem kot glavni in najtrdnejši temelj lastnega državnega ob* stoja idejo o ne zavisnost i sodnikov. Tudi naša država je to idejo svečano potrdila v svoji ustavi. Toda moralna in intelektualna nezavisnost zahteva tudi materijalno nezaa visnost. Moralne in intelektualne samostoj^ nosti in nezavisnosti ni mogoče pričakovati od človeka, ki živi stalno v bednih materi* jelnih prdikah. Tudi sodniški stan ne se* stoji iz samih moralnih herojev. Tudi sod= niki so samo ljudje, katerih moralična od* pornost ni brezkončna in se utegne radi prehude obtežitve nekoč zrušiti.
Članstvo društva slovenskih sodnikov je vedno vpoštevalo potrebe države in bilo pripravljeno na patrijotične žrtve. Toda ugotavljamo, da naši sodniki od svetovne vojne dalje dobivajo plače, ki ne dosezajo eksistenčnega minima. Ugotavljamo, da je večina naših sodnikov takih, ki nimajo za* sebnega premoženja in so navezani edinole na svoje službene prejemke. Oni ne Ie da nimajo nobene mogočnosti postranskega zaslužka, marveč jim je ta po njihovem stanu in zakonu izrecno prepovedan.
Če pa že dosedanji dohodki sodnikov niso zadoščali, da krijejo potrebe dostoj* nega žit ja sodniku, če ima še tako malo rodbino, pomenja zmanjšanje dosedanjih službenih prejemkov veliko nevarnost za državo, pa naj se to zmanjšanje izvede pod karšuemkoli naslovom.
Malenkostni denarni efekt, ki ga dose* že država s tem, da sodniškemu stanu redu* čira njegove službene prejemke, ni v nika* kem razmerju z nevarnostjo, v katero spravlja s tako finančno operacijo država sama svoj najtrdnejši temelj — namreč moralično nedotakljivost sodniškega stanu.
Naša država je že do sedaj tekom dol* gib. osmih let držala sodniški stan v naj* skromne jš.h materij elnih prilikah, ki so sodnika in njegovo družino izpostavljali vso to dolgo dobo vedno tršim moralienim preizkušnjam. Če država reducira že itak preskromne sodniške dohodke, se društvo slovenskih sodnikov beji, da končno ne omaga teko dolgo že preizkušena moralična odpornost našega sodnika in da se ne začne poglavitno radi te nove redukcije rušiti in padati nezavisnost sodnika in njegova dosedanja moralična nedotakljivost. Če bi se to dogodilo, bi naše ljudstvo, ki v svoji justici vidi trden temelj te države, izgubilo zaupanje v pravico in državo. Država pa bi s tem izgubila svoje najdragocenejše in nazveeje dobro.
Društvo slovenskih sodnikov smatra za svojo glavno nalogo, čuvati nad tem, da ostane moralna integriteta našega sodniške* ga stanu nedotaknjena, in vidi, da je ma* terijelna nezavisnost eno izmed važnih in učinkovitih sredstev za ohranitev visokega nivoja sodniškega stanu.
Zato društvo slovenskih - sodnikov z vfo resnostjo in odločnostjo opozarja na neposredno pretečo nevarnost, ki jo utegne povzročiti redukcija že itak preskromnih
službenih prejemkov, na nevarnost, od ky
terc povzročena ŠK.oua ne bi bila v nobe* nem razderju s škodami k-r ^Jijih perdav, na težko nevarnimi kn. m \}*ke poplave v sodniškem stan-., katera škods bi se z no* beno finančno operacijo me i'^la več popra** viti.
Zato Vas, gospod ministrski predsednik, dfuStvo slovenskih sodnikov v nujnem dri ievnem interesu pro^i, da Vdajjovolite za« s-aviti v ministrskem s\vtu ves svoj vpliv, da se uredba o redukciji dra<;'njskih doklad čimpreje zopet ukine.
Hiba pri električni napravi v ljubljanski operi
Ob Loncu gle<iaH-ke sezone bo gotovo š<5 v spominu gledališka poroJila naSlb go-s.mxU'v ki-i likov, v katerih so ti grajali razsvetljevanje sc?n v na-i Operi. Pri tem se je« seveda zvraeala krivda na razsvetljevalo*. G j. kritiki pa najbrže niso bili proučeni o stanju električnih naprav v operi, zato naj navedem v naslednjem vzroke .-labejra razsvetljevanja sc-en in obenem opozorim tudi na nekatere nevarne momente pri vloklričoi napravi v operi.
V" operi je instalirala električna naprava v letu 1S93. V te:n ca~u je bila seveda elektrotehnika Se v razvoju, veljali so le primitivni predpisi. Tako so se na primer elekfrovodi po!.<£:»]i v le«, pritrjevali na zid s kaveljčki, izolacija zic pa je bila zelo slaba. Razsvetli valna naprava je bila prikrojena le za m j:>riaiilivnejše svetlobne efekte.
Podja^o za <iobr<? svetlobne efekte Ivo» rijo odrski opori, ki omogočajo zatemne\a-nje in osvetljevanje scene. Z upori v operi se ne more doječi nobenih brezhibnih svetlobnih efektov. Graja ur~- kritikov, bi Je bila adresirana na razsvetljevalea torej ne zadene te^a, pač pa gre na rovaš Mr. kiti uporov.
Pri obstoječi napravi je od enega in istega upora odvisna jakost svetlobe ra^licnu!1 barv. če se uz^o n. pr. bele žarnice !ar *d hoče ta btia barva, Id naj bi i Bela vedno isto jakest. pomešati n. pr. .; rumeno, potem pri naših uporih jako-t bel? barvo jo-jenjr.je v razmerju ojačen ja rumene ter |e končni efekt te manipulacije samo 'b sebi umevno nezadovoljiv. Padi te^a >e tuli opaža ua našem odru tako drastične prehode dneva v verer in noc. Pridobitev dobrih svetlobnih eiektov je tuli radi te*za otež-kočen.i, ker je mehanizem regulacijskih kontaktov že tako obrabljen, da t-koio ni več mocroča enorocna poörreSba za eno barvo. Razsvetijevalec mora za eden in isti fekt uporabljati obe roki Z eno roko vrti pogonsko ročno kolo uporov, Z drugo roko pa mora pomikati eventualno zaostale in zataknjene kontakte, namesto da bi premikal drugo kolo za drugi*' barvo. Z upori bi se morale tudi sott tue žarnice popolt:Ouia ugnsniti. To po pri nekaterih barvah v>eld obrarr.be uporov ni mogoče iu se mora dotiČna barva ugö-uiti potom stikala kar je seveda velika nap<»ka.
Med tem ko so druga gledališka lfnovi-iala sčasoma svoje zastarele naprave radi vedno večjih zahtev pri razsveüjevanja scen,1 je opera obdržala r-vojo prvotno uaonwo iz, leta 139o. >eveda so *e neglede nato stavile tekom časa ua to zastarelo in moder-«J nemu principu neustrezajočo napravo pre-. tirane zahteve,  katt*r:h  pa ta  naprava ni mogla več vzdržati.    Pri številnih kratkih stikih, ki so se pojavljali posebno v letu 1923 iu 1923 r28. okt. 1922, 9. dec. 1922, •.{ febr. 19*23 itd.) se je zahvaliti le >revnomuj uaključju in skrajno pazljivemu n.a izo/ova-' nju električne uprave, da se ni pripetila veJS-j ja nesreča. Posebno usodepoleii bi lahko postal stik dne 3. lebr. 1023, ko jo nastal požar v orkestralnem prorloru. Le hladnokrvnost dirigenta (g. direktorja Ruk.i\ine) je preprečila v?»e«plošno prjvlko iu \eliko nesrečo. Ta požar, ki fe našla! vsfed pomanjkljive  električne  infitalaei^e,  je de! povci da se je nadzorovanje podvojilo. Tz tkronnfll kreditov, ki sicer nt-o bili namenjeni zrn popravo eiekirične instalacije, so s^ izvršila nekatera najudjnejsa popravila, ki naj bi omejila vedno   »e  ponavljaj« če krul.k« stike. Med drugim      se tokovodi na odri« šcu položili v armirane cevi. istotako nap«3« ljava za taktne žarnice, pri t».-m pa je os-tal«* jedro naprave t. j. oueraki upori in slikat-! na naprava radi pomanjkanja kred»tcv ne-1 dotaknjeno. V zadnjih dveh letih se je sicer posrečijo preprečili nadaljr.e kratke stike,  kar  je  seveda   v  prvi  vr.-ti pripisati skrbnemu nadzoretvu iu skrr jui pazljivosti pri uporabi električnih naprav.
Glede elektrifikacije gledališč, se orae-s nja da morajo eleki>-icne naprave v Gledališčih prenašati velika trenutna ubterenja. Nadalje ro izpostavljeni fiksni in premikajoči tokovodi (kabli) mehaničiiim poikedbam, pri preminkanju svetlobnih objek*ov in odrskih rek\-iziiov. Rad! te*--a mora bitij električna naprava na ''drišcia rgi ijeua par posebno strogih predpisih, soliino i a ognje*, varno. I
Na našem o*lrisču tvorija največjo ne-; varonst upori za svetlobne eie!:fo ter stiakl-j na naprava v eclici razsvetljevale t, ki ee, n diaja direktno nc odru. Oderski upori so montirani na lesenem ogrodju ua odru in se pri vsakokratnem premikanja kontaktov močno iskrijo vseld obrabe. c-IIklaa deska je iz mehkega I^Fa ter z^lo nepregledno pokrita s stikali, varovali, golimi zbiral-; nicami itd. Vso to zastarelo in opnjtvarnoJ ropotijo so druga gledališča žc zxiavnaj premestila z edra. V tem pogledu j** n~^a opera' zadnja v celi naši drŽavi. ■
Električna naprava v cpeii je seiaj do^ spola v najakutnejši stadij, ker tudi naj-skrbnejše nadzorstvo ne more sijjuino in* trajno preprečiti cvettL nesreče. Tega se« zavedajo razsvetljevalci kakor tudi uprava! gledališč, ki je v zidnjih IcLih z vso ener-l gijo f":jsala doseči primerne kredite za odpravo navedenih nedostatkov, na žalost vedno brez uspeha.
S temi kratkimi vrsticami srni hotel informirati javnost o stanju cldktriene naprave v operi. Spričo kata=trc!aluih požarov gledališč v Sofiji in \\ lesV-dnu, ki so pred Kratkim pretresli javnost, se mora ob 12. uri še enkrat z vso energijo sforsLati kredite J na merodajnem mestu ju popolno preuredi-j tev električue naprave v opernem gledali-' šeu, da ne uniči požar naše kulturno ognji-j šce, ki bi si ga pri današnjih razmerah sko-ro ne mogli zopet ^gra^iti.
Vmedsezonski debi je dovolj časa, da se pri električni napravi odpraeijo glavne hibe, sicer bi se celo moralo gledališče iz javno varnostnih ozirov v prihodnji secsoni zapielk kar bi pomeuilo zastoj v. kulturnem napredku Slovenije, J
Stran
Ti.
tUVgJVSKl' yrariTg)D» dna T. avgugta 1926
btev 171
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
w   Orjunaši   v   Kranju. Saraouvno %a bili  povabljeni   k   odkritju spomenika •kralju Petru v Kranju tudi j tigoslo venski ■nacijonall.su in samoumevno so se ti vabilu ;odzvali. V tem pa je prišel razpust Orjune y ljubljanski oblasti. Človek bi mislil, da 'policijske oblasti ne bodo delale ovir vsaj 'udeležbi Orjunašev iz drugih pokrajin, kjer Orjuna ni razpuščena. A človek obrača, policija pa obrne.   In   tako je včeraj izšel ierman, da je v ljubljanski oblasti prepovedan sploh vsak nastop Orjune, torej tudi onih organizacij,   ki niso   bile razpuščeue. '.[Vprašanje za sebe je, ali je tako odredba V zakonih vtemeljena; pametna gotovo ni. J}a pa se odstrani nevarnost vsakega tudi .najmanjšega  incidenta, ki bi  mogel kaliti i3utrisnjo slavnost v Kranju, je  veliki čci-;nik Orjune g. Marko Kranic odredil, da se Orjunaši udeleže odkritja spomenika kralju Petru   kot   privatniki   v   civilni  obleki. — i Danes je dospelo iz južnih krajev v Liub-.Uano   že   pir   Orjunašev,   namenjenih v •Kranj. Prfšlj so seveda v kroju. Policila je •baje par od njih aretirala, druge pa za enkrat pustila,  ali   pa  jih  morda  ni videla. •Ker je dvomljivci, ali bodo mosle biti vse .Orjune pravočasno obveščene  o  o; i'iirialrii ■policijski  prepovedi,   se  je bati,  da pride Idanes v Ljubljani   ali   pa že   na »mejah« [ljubljanske oblasti še do mučnih in prav Nepotrebnih incidentov.
— Povratek prosvetnega ministra. Prosvetni minister Miloš Trifunovič se je vrnil včeraj iz. Užic v P>eo£rrad.
— Znižanje dravinjskih doklad. Povo* äom sklepa n iristrskessa sveta o znižanju Idragmjskih dok.ad Vicm državnim uradnikom je vrnila generalna direkcija državnega računovodstva vsem ministrstvom •pred tem sklepom sestavljene plačilne se-•zname, da jih primerno popravijo. Novi sc-;zaanii bndo sestavljeni, kakor poročajo beograjski listi, v enem a!i dveh dneh, na :kar jih pošljejo ministrstva generalni at-irekciji drž. računovodstva. Ni torej izključeno, rja se bo izplačilo uradniških plač za avgust polen znižanja šc zakasnilo. To bi 'bil pač a išek  izigravanja  drž. urad'iistva.
— Iz sodne s'4«žhe. Imenovana sta: okrajni sodnik pri okrožnem sodišču v Mariboru Nikolaj Ivan Vrani, za višjega ravnatelja kaznilnice v Mariboru, in pravni prakiikant Metod Komotar za sodnika VII. skupine 1. kat. za področje višje jra sodišča v Ljubljani; premeščen je sodn. okr. <odišča y Ptuju Adoif Hudnlk k dež. sodišču v Ljubljani po službeni potrebi ter postavljen ea okrajnega sodnika dež. sodišča ljubljanskega v isti skupini in kategoriji.
— Vpokojen üe na lastpe prošnjo fiiiane-■n nadsvernik delegacije ministrstva financ v LŠupfiani Pavel Jerovc.
— Iz našega državljanstva je izstopila učiteljica na Dunaju Marija LeUgcb. rojena y Konjicah in  pristojna v Loče.
— Podpora šolskemu muzeju v Zagrebu. Prosvetno ministrstvo je nakazalo šolskemu muzeju za letošnje proračunsko leto &QM Din podpore.
— Imenovanje v šolski službi. V mariborski oblast' so aa osnovnih šolah imenovani: Josip Mislej za šolskega upravitelja "v Timah, Hedvika Čoherjeva za učiteljico v Podovi, Ela lierzoguva pa za učiteljico v Bučji vasi.
— Letošnji kongres planinskih društev. /Letošnji kongres planinskih društev v Jugoslaviji se bo vršil v smislu sklepa lanskega kongresa, eine A. in 5. septembra na Bohinjskem jezeru. Kongresu bo predsedo\ al ^predsednik Saveza, Josip   Pasarič,   drugi .
podpredsednik narodne skupščine, prisostvoval pa mu bo tudi minister trgovine dr. \ Ivan Krajač.
— Razpis učnih mest na osnovni šoli v ,Topolščici. Veliki župan mariborske oblasti jrezpisuje mesto šolskega upravitelja in eno j učno mesto za učiteljico v zdravilišču To-'polščica v slovenjgraškem okraju. Prošnje
naj se vlože do 1. avgusta pri pristojnem \ šolskem upravitelju. Prednost imajo prosil-ici in prosiike, ki predlože dokazila, da po-i znajo ustroj  takozvane »gozdne šole«.
— Zračni poštni promet med našo državo in Nemčijo. Poštno ministrstvo je izdalo odlok, da se prično sprejemati s 1. uvgustom poštne pošiljke, ki jih prevažajo aeroplani v Nemčijo.
— Čevlji za železniško osobje. Pro-rnetno ministrstvo je sklenilo nabaviti za železniško osebje 1295 parov čevljev. V to avrho je že odobren kredit.
— Zagrebčani na Cetinju. Maturanti I. zagrebške gimnazije so odpotovali s profesorji v Primorje. Te dni posetijo Cetinje in Lovčen, kjer poloze venec na Njegošev -grob.
— Konzul Stepaiiovič pobegnil ▼ Ameriko. Konzul Stepanovič, ki je po poročilih' Jistov v Trstu poneveril nad 1 milijon lir in nato brez sledu izginil, je poslal te dni svojemu prijatelju pismo, v katerem mu sporoča, da odhaja v Ameriko. V pismu pravi, da se nikoli več ne povrne v Ev-vopo, razen ako bi mesto njega koga drugega postavili pred sodišče.
i _ Razpisano  je  mesto inženjerja-pri-
~pravnika (gradbene ali kulturno-tehnične etroke) pri hidrotehničnem oddelku velikega župana mariborske oblasti. Pravilno ko-iekovane in opremljene prošnje naj se vlože pri vel. županu mariborske oblasti najkasneje do 10. avgusta t. 1.
— Poziv nižjim državnim uslužbencem. Ker nekateri člani pošiljajo svoje dopise še ivedno na naslov Društvo državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani, jih obve-jščamo, da je društvo radi pristopa k Udru-;ženju državnih služiteljev v Beogradu li-levidiralo ter prejelo naslov »Oblastni odbor 'državnih služiteljev kraljevine SHS za Slovenijo v Ljubljani«. Tovariši naj to vpošte-ivaio in odslej naslavljajo svoje dopise pod omenjeni naslov.
_ XXXVII. velika skupščina >Dmibe
§t. Cirila in Metodac t Ljubljani pe vrši leto*, dne 8. ^eptembr%   x   Rpffažki Slatini.
31. julija 1926>
Pružbino vodstvo je vložilo prošnjo za polovično vožnjo. Upamo, da nam letos te ugodnosti ne odrečejo. Vee C. M. pcdnjžnice prosimo, da naznanijo družbinemu, vodstvu delegate, če že niso to storile. Podroben spored objavimo pozneje. Vse rodoljube že sedaj vljudno vabimo na nas kulturno obrani -beni kongres.
— Smrtna kosa. V petek je umrl v Ljubljani g. Ivan Z a v r š n i k, pivovar. Pokojni je že za mladih let odšel v Rusijo, kjer je bil do boljševiške revolucije. V Času rusko - japonske vojne je z več dopisi v »Slov. Narodu« poročal o tamošnjih razmerah. Pokojnika pokopljejo v nedeljo 1. avgusta cb 3. popoldne iz hiše žalosti, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin!
— C'Anom Slovenskega lovskega društva! Teme,jem dogovora med S. U. v Beogradu in železniškim ministrstvom plačajo lovci, ki so včlanjeni v SLD, kadar se vozijo po železnici na lov aH z lova, v dobi od l. avg. do 31. januarja vsakega leta polovico normalnih voznih cen za sebe in za enega lovskega psa v 'tretjem razredu osebnih in mcšaniii vlakov tia razdaljo do 50 km. Postaje izdajajo polovične karte onim lovcem, ki se legitiraujcjo z orožnim listam (s sliko) z lovsko karto in izkaznico SLD za leto 1926. — Odbor.
— Sprejem gojencev v administrativno šolo. v administrativno šolo v Beogradu s> sprejme letos 60 gojencev iz civila, oziroma iz šol za rezervne oficirje. Sprejmejo se kandidati, ki so dovršili vsaj dva razreda državne trgovske akademije, srednje tehnične šole, srednje krretiiske šole ali kake druge trgovske, industrijske ali sploh gospodarske šole, kateri je priznan dijaški rek. Kazen teh se sprejmejo tudi podoii-cirVi, ki so po končani podoficirski šoii vsaj dve leti praktično zaposleni. Administrativna šola ima čin tečaja nižje vojne akademije. Pouk v Soli traja 2 in pol leta.
— Kmetljsko-gospodinjska šo!a Kmetijske družbe v Ljubljani. Začetkom oktobra t. 1. otvori kmetiisko-gospodinjska šola v Marijanišču svoj petindvajseti tečaj, ki bo trajal enajst roeseatfv, t j. do konca avgusta 1027. V tem zavodu se poučujejo kmet-ska dekleta teoretično in praktično v kuhanju, šivanju, pran.iu, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu in drugih predmetih, katerih znanje je potrebno vsaki gospodinji na deželi. V gospodinjski tečaj se sprejemajo dekleta kmetskih staršev, ki so dopolnile najmanj 16. leto.. Prošnje za sprejem v zavod, naslovljene na Kmetijsko družbo v Ljubljani, je vložiti do 15. avgusta t. 1. ter jim priložiti: zadnje so'sko izpričevalo, zdravniško spiiČevalo, rovezno pismo staršev glede plačevanja mesečnih prispevkov ter navesi stan in poklic staršev. Mesečna oskrbnina za hrano, stanovanje in šolanje znaša 500 Din. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prosilke pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
— Trgovski Tovariš, glasilo trgovskega društva »JVlerku?« v Ljubljani. Izs^a je 6. številka z zelo zanimivo vsebino. Izmed najaktualnejših sestavkov omenjamo razpravo o vajeniškem vprašanju, o zunanji trgovski politiki ter o gospodarski psihologiji. Trgovski Tovariš je ena izmed naših redkih revij, posvečenih gospodarskim, zlasti trgovskim krogom, in jo vsem, ki se zanimajo za napredek in razvoj trgovskega stanu uajtopleje priporočamo. Naroča se v upravi, Ljubljana, uradišče 17-1. ter stane letuo 36 Din.
— Zlatnike v milu »Gazela« so našli
Frančiška Kovač, Lokrovec pri Celju, Fauči üjurin, Kamnik, Franja Kriogor-Do-liušek, Krško, Frančiška Sežun, Cerkuica, Alojz Tome, Kožarje pri Dobrovi, Ana Vo-dopivec, Staravas pri Vidmu, Milja Mišija-novič, LuŠčani pri Glini, Kata Solaje, Novo Selo pri Sisku, Barica Miloš, Senj, Pavao Mrgan, Karlovac.
— Zlatnik v Z'etorog-terpentinovem milu so našli: Marija Osvald, Ljubljana, Zalokarjeva ulica, Marija Lorger, Šmarje pri Jelšah, Marija Saršen, Loka pri Mengšu, Marija Devč, Ljubljana, Dolenjska cesta 23, Marija Žvau, Toplice pri Novem mestu, Marija Pretnar, Poljšica-Gorje, Marija Žnidar, Studenci-Maribor, Marija Ska-rupka, Dubrava, Marija Šumrada, Podgora pri Rakeku, Marija Kostelae, Zagreb Gredice 41, Milka Medvešek, Zagreb Uica 125, Micika Škalce, Bjelovar, Mara Subina, Preseka kod Križevci, Jelka Nikolič, Delnice.
— Opozarjamo na današuji ogias tvrdke Josip Winter.
— Opozarjamo na mali oglas: Grajska klet! 761-n
— PRI TELESNE6M ZAPRTJU, motenju prebave, pekočinah v želodcu, razburkani krvi, glavobolu, splošnem slabem počutku poskusite zjutraj na tešče kupico prirodne grenčice »Franz • Josef«. Po izkušnjah, nabranih po klinikah za notranje bolezni, je voda Franz • Josei izredno dobrodejno odvajilo. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
132/T
— Železniška nesreča ▼ Zidanem mostu.
V četrtek zjutraj se je pripetila na progi Rimske Toplice-Zidani most železniška nesreča, koje žrtev je postala 60-letna vdova Marija Brinar iz Rimakih Toplic Prekoračila je tir kljub temu, da so bile zapornice spuščene. V istem trenutku je privozil osebni vlak ter jo povozil. Lokomotiva jo je sunila s tako silo ob pečino ob progi, da je obležala na mestu mrtva.
— Tcška nesreča pri falski elektrarni.
V četrtek se je pripetila pri falski elektrarni teška nesreča. Obratovodja Griess je hotel splezati v dolbino za turbine. Ker pa si je pred leti lesko poškodoval desno roko, se ni mogel dobro oprijeti klinov ob zidu ter je padel 8 m globoko v prepad. Zlomil si ja obe nogi na stopalih. Prepeljali so ga takoj v Maribor, kjer mu je primarij dr. Matko nudil pno pomoč, nakar so ga otudali v graško bolnico, j
— Ubijalec Ant-^n Linnik, ki je minulo uedeljo ob priliki >žegnanjac v Bistrici pri Limbu.su v prepiru zabodel delavca Sagidj-ca, je bil pred par dnevi aretiran in odi,Ta sodišču. Po uboju je zSo"'l3l ter se \*( dni skrival po gozdovih, končuo pa ga »e oeetV ni>tvo vendar m o izsledilo in iztočilo roki praviee.
R
x zn ctmko in ziaom
i Jia]bolße,najHrpeznejse,
Iz Ljubljane
—lj Železniški direktor Borko je včeraj zapu5til Ljubljano ter se podal na svoje novo službeno mesto v Subotici. Na kolodvoru se je posJr.vilo od priljubljenega ravnatelja celokupno železniško uradništvo pod vodstvom oovega direktorja g. Kneževiča.
lj število deložirantev v Ljubljani. Sedaj je v Ljubljani osem družin, ki ^o bile v zadnjem času delozirane in ki morajo bivati pod šolori. Sedem družin prebiva na travmiku Schilingove ustanove pred bivšo šentpetrsko vojašnico v neposredni blizu ui stanovanjskega sodišča; so to povečini družine postnih ia železniških uslužbencev. Nekatere družine so stanovale v novih hišah v Zeleni jami, ki niso po 1 zaščito stanovanjskega zakona. Socijalni položaj teh družin je naravaoöt Lrezupeu. ootoraike >Za zidom c, kakor je njih uradni naslov, poleg vremenskih ueprilik strašno nadlegujejo miši, ki so ee tam sedaj zaredile v velikem številu. Miši se spravljajo po noči zlasti ua kruh, in morajo gospodinje vsako jutro precejšnje kose v tiran metati. Značilno je tudi, da so te družine obdarjene z malo deco, ki se ne more dovelj obvarovati mraza, deževnih dni in noči. Malčki v starosti od 1 meseca do petih let BO vsi prenirazeni in so nekateri že resno oboleli.
—lj Shranjevanje eksplozivnih snovi in gorliivih premetov. Pišejo nam: Vkljub temu, da Je shranjevanje eksplozivnih snovi, kakor so ekrasir, dinamit, smodnik, špirit, bencin in petrolej, po policijskih predpisih prepovedano v bližini hiš, na dvorišču ali v kleteh, maiveč se snieio shranjevati samo v za |o zgrajenih prostcrili zunaj mesta, se vendar dobe še ljudje, ki se za te predpise ne zmenilo in ve:;e ali manjše zaloge spravljajo kar doma! Ravnotako ie prepovedano shranjevati v podstrešjih slamo, papirnate zaloge, oblanje ali drva in irske; pa je dobiti kljub teinu v mestu, zlasii pa v predmestjih, podstrešja, kier se taki predmeti spravljajo. Da preti iz takega lahkomisljenega ravnanja nevarnost in nesreča ljudem in premoženju, je jasno. Zato bi bilo umestno vse prebivalstvo večkrat opozoriti na nevarnost in nedopust-nost teh razvad.
— lj Regulacijska dela pri Gradasici in drugod, ki so se pričela izvrševati lani od \ica navzdol, naglo napredujejo. Nekatera dela so v teku ie pri Koleziji. Kakor povsod, deževno vreme tudi tu delo močno ovira.
—lj Redakcija Orjune zopet odpeča*ena. Izgleda, da je policija vendar le uvidela svojo iorrnalnu pogresko ter je včeraj zopet odpečatila prostore redakcije lista lOrjunac, v katerem je imelo svoje seje tudi oblastno načclstvo, ki pa so bili last oz. v najemu konzorcija lista z Orjune«.
—lj Česjioslovenska obec zada vše-chny a Cechoslovaky, aby sc sucasuily kongresu čsi. jukosl. lig a čsl. sdruženi v SHS v sobotu dne 7. srpana o 183-s hod v Kazinu. Po sjezdu jest společna večere, dale S. srpna räno vylet na Vingart a Bled za polovični jizdu. Kdo reflektuje na sni-ženou cenu, dale na večfi a obed po Din 25.— ncelit se ihned pfihläsi u jednatele čsl. obce. 762a.
—lj Poslovanje ljubljan. bank v avgustu. V avgustu bodo poslovale ljubljanske banke dnevno od 8. do 14. ure. V tem mesecu odpade popoldansko poslovanje. I0SO —lj Ob priliki proslave 25ietnice prirede uslužbenci ljubljanske cestne železnice z glasbenim društvom UJŽ danes zvečer mi-rozov. Sprevod se prične pri remizi cestne železnice v Vodmatu ter se pomika proti kolodvoru, kjer sprejme od vlakov došle goste. Z ozirom na sprevod bo obrat cestne železnice ustavljen že ob 9. zvečer, na kar se občinstvo opozarja.
—lj Šahisti! Danes se bo vršil v separi-rani sobi »Slon« ob 8. zvečer izreden občni zbor ljubljanskega šahovskega kluba. Ker gre za priprave za savezni kongres, je potrebno, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite. — Ljubljanski Šahovski klub.
—lj Ukradeno kolo. Sinu trgovca Josipu Ravnikar tu, stanu jočem u v Ciril Metodovi ulici št. 19 je neznan storilec odpeljal v petek popoldne iz veže omenjene hiše 1500 Din vredno črnopleakano kola znamke *Jogo<.
—lj Prodajalca   sumljivih predmetov.
Včeraj sta bila aretirana v Vodmatu dva mladeniča, ki sta prodajala nekemu obrtniku v Mostah več ključev-navijakov, dalje več dlet ia raznega drugega orodja sumljivega izvora. Zlikavca sta bržkone dva vlomilca, ki sta pričela obupa vati nad svedrovs'kim poslom.
—lj Treznostna mladina. Danes ob 17. v Akademskem kolegiju redni kurz iz alkoholnega vprašanja, združen s sestankom. Udeležba strogo obvezna. — Mestno središče T. M. — Tajnik.
^lj Zdratvnica dr. Eleonora Jenkova-Groyer ne ordiaira do 3. septembra. 765
—1» Fino batista&to perilo in vse vrste predpasnike v priporoča Kristoiič-Bučar,
Iz Celja.
—c Celjska organizacija SDS za državne nameščence. V ?redo se je vršii dobro obiskan sestanek celjske kra;ev;ie organizacije SDr\ na katerem se je uzpravtia-lo tudi o ujjiiovej.šem ukrepu vlade glede znižanja prejemkov državnih uradnil-.ov. Organizacija je sprejela obširno resolucijo, v kateri protestira proti takemu postopanju in poziva poslanski klub SDS, naj pod vzame na merodajnih mestih vse korake, da se ta državnim uradnikom storjena krivica popravi. Resolucija nadalje naglasa, da spremiia Krajevna organizacija SDS boj državnih uradnikov za njihove pravice s tcpliini simpatijami, vendar pa smatra, da bi izstop uradništva iz kulturnih organizacij* ne imel njenega učinka, kulturnim društvom, ki 50 v vel.ki meri naravnost navezana na sodelovanje državnih uradnikov, pa bi zadal tak korak naihuši udarec.
—c Sprememba pososii. Hišo slikarja Jakoba Vengu^ta v Go^po^ki uliei je kupil trgovski potnik C. Likar.
— c Kmetijska podružuiea za Celje in okolico, ima v nedeljo, 1. avgusta ob 8. dt>-poidne v hotelu >Beli veli svoj »boni zbor. Po končanem občuem T.boru bo imel g. potovalni urateij Zupan gtrokovno predavanje.
—c Policija je aretirala nekega delavca Ivrdke D. Rakusch v Celju, ki je kradel jedilne servise. Robo sta mu pomagala ?prav-liati v denar dva tovariša. Vsi trije ?e bodo radi tatvine zagovarjali pred sodiščem.
—r. Nočno lekarniško službo opravita ta ted^n lekarna pri ^ lir izna Cankarjevi cesti.
—c Podružnica Slov. lovskega društra v Celju priredi v nedelj.'', dne 8. avgusta v Gozdni restavraciji veliko lovsko veselico združeno s streljanjem na dobitke.
Najboljši in natjtpežnej^l č«\-k
svlü TiP-TGP in SALY jUICS
j<c d be \   v trgovin: ŽS5$£RTf PreSernova !*!,
Iz Maribora
—m Prijetne čestitke k SOIetnick Včeraj smo poročali, da je slavil v Mariboru te dni SOjetnico nadučitelj v pokoju gospod ZemljiČ, ki je aktivno služboval celih 53 let. Med drugimi je prejel tudi » čestitko- delegata ministrstva financ, v kateil mu sporoča, da mu pokojnine Še vedno cie more nakazati, ker finančni minister kljub ponovnim intervencijam še ni nakazal potrebnega kredita. Gospod Žemljic ima od države teriati 60 mesečnih pokojnin v znesku 17.8009 Din. Kai se to pravi za kronskega penzijonista, si lahko pač vsakdo misli. Tako postopajo danes z ljudmi, ki so 53 let uspešno dvigali narodni prapor in si pridobili za našo narodno stvar nevenljiviu 7aslug. Bogve, ali ie še kje na svetu državna uprava, ki bi rabUa za nakazilo po zakonu določenih iiokojninskih prejemkov polnih pet let!
—m Sprememba posesti. Gospod J. Kvas, znani narodni klobučar v Mariboru, je kupil hiso v Mlinski ulici št. 21, kamor je sedaj ptesell! tudi svojo delavnico iz Meljske ceste 71. Prodajalna pa se nahaja še vedno na Aleksandrovi cesti.
—m Bolniška blagajna za samostojne trgovce v mariborski oblasti. Po prizadevanju predsednika trgovskega gremija v Mariboru g. Weixla so si samostojni trgovci v Mariboru ustanovili lastno bolniško blagajno. Pravila so bila te dni potrjena in je začela blagajna že poslovati. 2eleti bi bilo, da bi našla neva ustanova med trgov-stvom primerno upoštevanje in razumevanje.
—m Turnerjcvo posestvo prodano. Na
včerajšnji javni dražbi je kupil znano Turne rjevo posestvo v Mariboru, kojega izkupiček le določen za izobrazbo slovenskih juristov v inozemstvu, veleposestnik z Rdečega brega ua Pohorju g dr. Franc Gačnik za izklicno ceno 575.000 dinarjev, ker ni bilo nobenega dragega dražitelja. Lepo, vzorno urejeno posestvo poleg vinarske šole je s tem prešlo v nemške roke. Pokojni dr. Turner tega pač al pričakoval.
Znižana taksa za društvene
prireditve
Umetniški oddelek Ministrstva Prosveto obvešča JSS potom prosvetnega inšpektorja dr. Lončarja, da načeloma na izdaje generalnih potrdil za znižanje takse od vstopuic za koncerte iu dilelantske predstave, češ, da bi taka potrdila bila nelogična in ker je najprej treba vedeli vsaj program in imena izvajalcev. Potem se šele more oceniti umetniški značaj prireditve. Zato bo izdala potrdila le za vsako prireditev posebej. Tako bo mogoče, pravi umetniški oddelek, da po predloženih programih spremlja razvijanje te vrste umetnosti v državi, da ceni kvali-
teto dela, vrši kontrolo in da bo sploh obveščen o vsem tem, kar spada v krog njegov h pristojnosti:
Opežarjame vsa eolMaka društva, ki pri-
rrjajo gledališke predstave in koncerte, na ta no\i nsöiü iadajanja zgoraj omenjenih potrdil, zlasti pa se na to,' da pravočasno obruejo ua nmetniäki oddelek Ministrova Piosvete zn vsako klicno prireditev posebej s prošnjo, ki u ie tn .        iožiti program.
bo napravi) proti temu ukrepu Umetniškega oddelka Min. Pil.-vete utemeljen ugovor.
Fripenunja pa *e, da os*ane v veljavi še uadalje cl. 1C3. točka 2Q. c, Pravilnika za izvrševanje dok>čtl o t..:.;ah iz zakona o državni trc'ariiii, taksah iu »>iiätojbiiiaii (Ur. 1. št. LiTG-llG iz 1. 1038) da se za poučna predavanja, poučne in gospo !.u>..e razstave ali vaje in večere sokofckn] in orlovskih ter gimnastiko sport.uu diuš.e\ izjemoma ne plačuje taksa toda samo, če »Cj obenem ne prirejajo plesne \eselice. Inž. D.:
Rezervni ofidrski izpiti
Pretekli teden so se konLali pri djačkt četi 40. pešpoika Triylaväkei;a v Ljubljani reztivni oficirski izpiti, katere so položiH naslednji vojaki^dijaki:
~ Danilo LKlkin, Joško Grelle, Ivan Lor« her, Alojzij E^Šuban, Milan Lrker. Ludvik Grätenauer, Trane Kolar, Jcsip Lukia, Ru* doli Tscniger 1, Josip Tlečko {vsi Maribor« *>ki vojni ogrne;).
Oton Goion, Frane Luna ček. Rud-olf Resnik, Pavel Silovinac, Anton Mutee, J^n« ko Pušeniak. Maka Podpečan. Josip Kra* mar, Konrad Tovornik. Ivan Vamr. Bogomir Pinteru-. Adoif I>- Costa, Vladimir Skaza, Martin Jurhaz, Pranje Kincl. Fran.to Konfident!. Avgust Golob, Otmar Kosic (.3 odliko), vsi Celjski vojni okrug.
Prane Kosca, Alojzi t Merčun, Dragutin Varl. Rafüci Pačar, Kari Vitori (z odliko). Edvard Kriinar. Stanko Pavlie. Manko {'i'--rup, Anton LTd:r, Jo-^ip Dolenc. Stanko Vo* je, .*lirko JanČij»aj, Silvester Perhavc, Vik* tor Pregl, F ran jo Ovar, Anton Banove« Alojzij Vrhove, MiijuLn Kavč;«.-. SrecWp Semuiir, Viktor štrukelj, ivan Iurlan. Fran l Kemškar, Jožef Krajnc, Joäip Tiš^r, i\nton Hoian, Jakofa Skrbeč, lian Perrit.-. lvars Muri, Anten Izelekar, Pran Uartol (z Offli« ko), Ivan Kane, Franc l'!e\t-I, Pavel Ko* ^lovšek, Stanko Bizjak, Vladimir Kprfier« Ivan Avbelj, Friderik Vidmar, Alfonz 5ka< la, Jo^ip Hafner Henrik Zdešar. Anton i-* i žet, Alojzij Lavrenčič, Janez SajOVIC Josip Furman. Anton Strah, Franci Munih (z od* liko"), vsi Ljubllanski vojn) oferufl.
Sokol
Sskciska žapa Ljubljana
Jutri dnp 1. avgueta w vrai v 1t.hi.;u
slovesno odkrxije tpvmeuika tCral'n Petru I.
Osvobodi ti i iu. V amislu sklepa JSS poaiva« mo tjrušiva, «ia ?e udeleže :Hi?%-f' v čini večjem fetevilu- Z našo udeležbo dokn-Lmo, dii f-nio \r^dni zpjodt»viQ&kejja dela, ki
ga je dovršil veliki kralj Osvoboditelj.
Odhod ob ci.37 ali ob S. zuitivj i fIjv-negra kolrnivora. Po\rai*k radi okrožnega zleta v tut. Vidu *-b l'J.30 s posebnim vlakom.
Jutri popoldga se pa vraj v &i. Vidu tudi oivrolni ilet 1. in II. ljubi lanskega okrožja. Tem potom pozivamo Bo enkrat predvsem ljubljanska in v.~a okoliška društva, da se ndeleše te prireditve korperativno. i^oli-nost naia Je, da obiseenie i i dan . . e vrte ^eRtvidčane. Cklhosl izpred Narodnega dejfRjg ob 14. z godbo Sokola I na čeiu. Vaj u L'. uiki v Kranju izstopijo v Št. Vidu.
Pri obeh prireditvah jo u^eleiba obvezna v svečanem kroju.
Zdravo!
*
Sokol Šiška rriredi v nedeljo S. avgusta javno telovadbo, zdrnzer.) z veselico, na vrtu £. Zupančiča (prej Btandt), Celovška cesta. Pojef drugih lepili telovadnih točk se izvaja prvič simbolična sestava na pesem iU boj!c Sodeluje godba Sokola ]. K obilni udejelbi vabimo.
V Sreniskih KarJocih na ki. v ' gimnaziji je s šolskim lotom 1926727 nezasedeno mesto učitelja telovadbe. Sokohko društvo v tem kraj'u prosi JSS, da inu pomaga najti in priporočit: dobrega in sposobnega Sokola, li ima potrebno kvalifikacijo za učitelja telovadbe in ki bi 0 -enem prevzel mesto načelnika pri Sokolu. Društvo je pripravljeno dati sprejetemu' prosilcu poleg plače, ki jo bo dobiva! kot gimnar.iiski učiteu, v začetku vsaj o^O do 5-CO dinarjev mesečne nagrade za njegov, trud in mu bo š!o na roko glede stanovanja in hrane. Retiektanti za to mesto naj se javijo takoj s prosijo in potrebnimi do-j kumenii v pisarni Jugcslov. Sokolske'sa Sa-1 veza (Ljubljana, Narodni dom) od pol 6. čo pol 7. ure zvece'r.
Sokol L razvije dne 5. septembra t. L svoj društveni prapor!
L 20 i
Povodom smrti svoje ljubljene soproge, gospe
se vsem, ki so imeti z menoj vred sočutje, uprav presršno zahvaljujem.
Osobito pa moram v prvi vrsti izraziti priznanje in zahvalo gg. zdravnikoma prof. Jueu in dr. Krajcu ter čč. sestram LeonKČa za njih požrtvovalno delo, kakor tudi Č6 duhovščini.
Obenem se zahvaljujem gg. pevcem z društvom .Slavec* na Čelu za gan! ive žalostinke, p n, urad-ništvu drž železnic in vsem spremljevalcem, ki so blagopokojnico spremili na meni zadnji poti.
Vsem, ki so coklonili mod pokojni, praljubljeni soprogi vence in šopke, izrekam še posebno zahvalo.
LJUBLJANA, 31. julija 192».
---Moda---
»Stilne obleke" v jeseni zopet moderne
Letošnja pomlad in poletje stilnim olekam nista bili posebno naklonjeni, fako z večernih prireditev kakor tudi t ulice so izginile skoraj popolnoma. Vzroka bo treba iskati v tem. da so le vrste oblek v prej sni ib sezonah de« loma pretiravali, tako da so dobile že fcnačaj posebnih kostumov in maske? radnih halj. Dame z dobrim okusom so jih začele zato odklanjati in bilo je že podoba, da bodo izginile za delj časa. Pariška moda jih je res že tudi obso* dila na daljšo, neprostovoljno penzijo, toda z Dunaja in Berlina si sedaj vno* vič prizadevajo, da jih ožive, in jim prorokujejo za bodočo jesen in zimo zopet veliko priljubljenost in razširje* nosi. Da ne zapadejo zopet v nekdanji ekstrem preširokih, včasih celo z obro* čim napetih kril, hočejo sedaj uvesti običajna, a bogato nagubana krila. Iz* delane bodo nove stilne obleke pred* vsem iz tafta, ki omogoča radi svoje odpornosti večjo širino krila. Uporab* Ijali pa se bodo tudi kitajski in mon* golski krep ter razne vrste bleščeče svile, zlasti krep*saten.
Barva za stilne obleke v jesenski in zimski sezoni bo zelo različna, tako da bo puščena individualnemu okusu po*
polna svoboda. Veliko vlogo bo igrala črna barva s svetlimi našivi in okraski. Poleg nje se bo v prvi vrsti uveljavlja* la ognjenordeča barva, o kateri sploh prorokujejo, da bo modna barva zim* skih večerov.
Okrasi stilnih oblek bodo tudi letos tvorili predvsem trakovi in cvetlice, a katerim se da najlažje doseči mlado* sten efekt. Prav svojevrsten je tudi na* šiv iz istega materijala v obliki rižev in kokard, ki bo tembolj priljubljen, ker bo nov in originalen.
Izrezki okrog vratu bodo zelo raz* lični in tudi odvisni od okusa lastnice. Menjavali se bodo okrogli, špičasti in srčni, nemogoč pa bo baje štirikotni, ki je bil nekdaj baš pri stilnih oblekah zelo priljubljen.
Prinašamo danes tri modele, h ka* terim si bodo čitateljice pač lahko sa* me sestavile potrebne komentarje. Le* vi model dopušča kombinacijo dvojne* ga blaga v različnih barvah, srednji model bo zlasti prikladen za mlajše dame, desni pa je zanimiv radi svojih bogatih volanov in bo najlepši iz črne svüe. Črni kožuhovinasti ovratnik se lahko nosi tudi k vsaki drugi obleki.
Saj proti dečji glavici v Nemčiji
Dečja frizura si je v kratkem času osvojila ves ženski svet Odpor proti njej je tudi med konservativne jšimi sloji vedno manjši in danes si vedno bolj začenjajo striči lase že tudi dekleta po deželi, kjer bo kmalu že več kratkolask kakor po mestih dolgolask. Nihče v n ©pretirani deški frizuri pri ženskah ne vidi več nekaj neženskega ali neestetičnega, kar sta bila še nedav < no glavna »šlagerja« nasprotnikov deč-je glavice.
Nekam čudno se zato čitajo poročila iz Nemčije, ki vedo povedati, da so tam začeli novo križarsko vojno proti kratkim ženskim lasem. Pridigajo jo — hakenkrajclerji, ki proglašajo dečjo glavico za nenemško in zato po svoji logiki za protinemško. Neko glasilo hakenkrajclarjev je nedavno trdilo povsem resno, da je dečja glavica — židovska iznajdba in bi jo morala že radi tega vsaka zavedna Nemka odločno zavračati. Ker pa tudi hakenkrajclerji vedo, da so ženske silno odločne, kadar gre za modna vprašanja,
apelirajo njihovi listi na moške, poročene in neporočene, naj prezirajo vse ženske, ki nosijo židovski »Bubikopf«. Ali je imela ta najnovejša gonja Ha-kenkrajclarji kak uspeli, doslej še ni znano, je pa malo verjetno, da se ji bo uklonil ženski svet.
Svojo trditev, da je »Bubikopf« res židovska iznajdba, hočejo hakenkrajclerji dokazati s tem, da gre za čisto navadno židovsko špekulacijo, Židje sedaj za mali denar kupujejo odrezane kite, kar naenkrat pa bodo proglasili dečjo glavico za nemoderno in potem bodo kite zopet za drag denar prodajali. Morda ie sicer res, da so židje kot dobri trgovci pokupili odrezane kite, toda doslej je bilo Še malo slišati, da bi židje ustvarjali mode. Na-kupljene lase bodo morali porabiti pač za kaj drugega, žen:ke jih bržčas ne bodo kupovale nazaj.
V nekaterih mestih, ki so v rokah liakenkrajclerjev, so v zadnjem času začeli uvajati celo poseben davek na kratke lase, ki znaša običajno 50 mark na leto, približno 600 dinarjev. S tem hočejo ženske prisiliti, da se odpovedo
Giovanni Amadeo:
Üüöja prva in zadnja ljubezen
Bilo mi je takrat 18 let, ko sem na potu iz Firence v Bologno spoznal vitko, piavkasto devojko. Iz njene postave, iz vsega njenega glasu je odsevala .">na čudna in mistična privlačnost, ki 1Q romantiki nazivajo magično. Četudi li nisem vedel kaj povedati, sem jo vendar vprašal:
»Ali potujete v Francijo, gospodična?«
»V Firence«
»Prihajate iz Bologne?«
>Ne, iz Soinograda.c
»Iz Solnograda?« sem vzkliknil ves razočaran z otroškim začudenjem. »Iz Solnograda?«
Čemu je od tako daleč prišla v Italijo, se danes ne spominjam več točno, ali v duši čutim še danes živo bolest, ki mi io je zbudilo njeno pripovedovanje, polno tuge in bridkosti.
Ne bi mogel več reči, ali je bila sirota ali pa so jo gonili v daljni tuji svet njeni ničvredni starši; ali je bilo njeno življenje že polno tugob in teških izkušenj, ali pa je še le komaj zapustila samostan, turoben in tesen, kakor ječa; ali jo je v Firenci pričakovala jjaka jezična, ali na kaka dobrodušna teta, ali pa je šla ca posete h
kaki prijateljski rodbini. Spominjam se samo nje in njenega zvenečega, nemškega imena; Magda Bittner je bila divno lepa.
V Firenci sem jo spremil do hiše, kjer so jo pričakovali. Dogovorila sva sestanek za drugi dan. Postal sem njen prijatelj in cesto sva se sestajala na samotnih in tihih stezah, dokler nisem končno dobil prilike, da se sestanem ž njo v njeni krasni in koketni sobici.
Veste-1L kaj se to pravi, ako se osemnajstletni Človek znajde sam v elegantni, koketni sobici mlade deklice, iz Čije pojava in glasu odseva čudna, mistična privlačnost, ki jo nekateri nazivajo magično?
To se pravi, da občutiš v duši pesem, slično pesmi gozda v solčnera pomladanskem jutru. V srcu čutiš poezijo, pa ne najdeš besed, da jo izraziš. Iznenada si očaran, prevladan od čustev, zdi se ti, da so te vrgli v ječo, pa zopet te prekipeva slast in požel jen je, razkošje, nežnost in omotica, ki veje okrog tebe, kakor pritajen južni veter, v kojem človek gine, drhti in umira...
Ko je Magda spoznala, da jo ljubim, me je pogledala globoko in izne-
nadeno:
»Toda iiaxa   sem komai * erlern-
naisi let* '
tej nenemški modi. Izgleda pa, da bo to razdražilo še one ženske, ki so doslej še ostale pri svojih kitah. Kajti Čim dražje je kaka modna stvar, tem bolj si jo ženske požete. Zato bo tudi najnovejša hakenkrajclerska križarska vojna tem prei žalostno propadla.
Ove novosti za bogate dame
41
Prva je leravata iz hermelina, ki je nekdaj že igrala veliko vlogo, a je za d* nja leta popolnoma izginila. Letos so jo zopet poiskali iz starih arhivov in jo hočejo za bodočo zimo vnovič uve* sti. Interesirane so na tem zlasti mod* ne tvrdke, ki se neprestano pritožuje* jo, kako slabo gredo njihovi posli, ker je sedanja moda baje tako priprosta.
i
Druga novost so večerni «fJaÄi z
novo vrstnim ovratnikom, ki se zapira z vrvico. Seveda so^tudi ti ovratniki iz dragocene kožuhovine, vrvica pa iz svile. Priljubili se bodo posebno zato, ker bodo nekaj popolnoma novega in bodo vrvice omogočale najrazličnejše vari j ante v franžah, kvastah in resah.
Modni utrinki
Modni barvi jeseni bosta barvi ognja in cigaretnega dima, ki naj na* domestita. sedanjo uniformo rdečkasto* rjave barve. ^
Pariški frizerji delajo z vsemi si* lami, da bi za zimsko plesno sezono uvedli ženske perike. Seveda ne pove* do, da jim gre v prvi vrsti za zaslužek, ampak dokazujejo, da gladka deška frizura ne bo harmonirala z razkoš* nostjo plesnih dvoran. Pa tudi lasulje bodo seveda kratkolase, samo da bodo krepane in kodraste, ker si baje ženske svojih pravih las ne puste več kvariti z onduUranjem. O zopetni uvedbi kit tudi gospodje frizerji nočejo ničesar slišati.
Ameriške študentke so začele na nogavicah nad kolenom nositi vezene monograme svojih prijateljic. Prijete* ljice bodo bržčas kmalu spodrinili pri* jatelji.
V francoskih modernih kopališčih so se priljubile z biseri vezene večerne obleke. Uvedle so jih dolarske prin^ cese, z ljubeznijo pa so se jih oprijele tudi Parižanke. Kako tudi ne?
V nasprotju z večernim razkošjem pa vlada podnevi na promenadi prava samostanska priprostost. Na veliko ža* lost pariških modnih tvrdk, ki so zalo* žile svoje filijalke po kopališčih z naj* dražjimi modeli, a jih ne morejo vnov* čki.
Angleška športna obleka za goli.
Ženske nekdaj in sedaj
Odkar stoji svet, so delili moške in ženske v dve skupini. V prvi so bile ženske, ki so moškim na ta ali oni na* čin pomagale pri delu, v drugi pa ta* ke, ki so jih rabili moški samo za za* bavo in razvedrilo. Že v antičnih časih je vodila ravna pot od tesno zaprtih ženskih sob, kjer so zakonske žene preganjale čas s kolovrati in praznim besedičenjem, k razkošnim salonom he* ter, ki so imele napram moškim popoL» noma proste roke. Grški pesniki niso nič kaj navdušeno opevali svojih bolj* ših polovic, pač pa najdemo v njiliovih delih sladka imena heter, ki so jim po* svečeni najlepši stihi. Krščanstvo ni iskalo premetene ženske, a če jo je iskalo, je polagalo vso važnost na nje* no nravstvenost. Intelektualno visoko razvito žensko je krščanska doba nas ravnost odklanjala, kar dokazuje zna* ni izrek: «Mulier taceat in ecclesia» (ženska naj v cerkvi molči). Antično nadarjeni in naobraženi ženski je po* stavilo krščanstvo naravstveno zenslyD. Omejilo jo je v državljanskih pravicah ter ji poverilo izključno le skrb za rodbino. Krščanstvo je videlo v ženski nekako peklensko orodje in izvor vse* ga zla na zemlji in kot tako jo je sku* šalo potisniti v stran. Zato je bila ženi poverjena skrb za rodbino, da bi ne imela Časa sodelovati v javnem živi je* nju.
Šele v gotski, še bolj pa v renesanČ* ni dobi, je prišla ženska do veljave. Toda moški niso cenili njene kulture in duševnih vrlin, marveč v prvi vrsti njeno lepoto. Renesanca ima celo vr* sto inteligentnih in naobraženih žensk, ki so jih pa moški občudovali samo tedaj, kadar je bila njihova naobraže* nost le spremljevalka lepote. Prišla sta reformacija in protestantizem. — Ženska je bila kot svetopisemsko orodje razvrata in greha zopet zaprta med štirimi stenami domačega ognji* šča, ki je bilo tako podobno molilni* cam, da je nastal nov tip fanatične re* formacijske ženske. To, kar sta zakri* vila reformacija in protestantizem, je popravilo stoletje rokoka in doba pred francosko revolucijo, ki se je prvič na* zivala «doba zvitih zensk». V tej dobi ni šlo za naobraženost ali nadarjenost, marveč samo za premetenost. Modro* sti se mora človek učiti, modrost pred* postavlja naporno duševno delo, pre* metenost je pa vedno neposredna pri* rojena lastnost. V dobi pred franco* sko revolucijo so moški presojali žen* sko ne le kot lepo, marveč tudi kot razumno in premeteno bitje. Romanti* zem ni podpiral tega naziranja. Mo* drost je zelo padla v ceni. Romantizem je odklanjal intelektualno razvite žen*
ske in iskal mikavne, sanjave in ia*> scivne.
Ni res, da je ženska taka, kakršno napravi okolica. Ženska ima v sebi preveč čustvenega in intelektualnega bogastva, da bi bila popolnoma odvis* na od svoje okolice. Nasprotno, baš ženska vpliva Cesto na družabno živ* Ijenje in povzroča velike socijalne spremembe. Moderna ženska se bist* veno razlikuje od svojih prednic. Vsa* ka količkaj naobražena ženska današ* njih časov ve, da mož ne precenjuje erotike. Zato moderni ženski spolno Življenje ni vse na svetu. Ona ve, da njena misija ni samo erotična, zakaj erotika se nikoli sama ne nasiti. Mo* derna ženska ve, da je njeno mesto ob' moževi strani, da mora možu pomagati z dobrimi nasveti in lepo besedo, oso* bito v trenutikh, ko mož pod težo živ* Ijenja omaguje.
Hiimoristični kotiček
Cvetje iz domačih in tujih logov*
Zdravnik.
* Pomisli stric, ta teden so ozdravili trije mojih pacijentov.«
j Prav ti je. Zakaj pa se brigaš tako malo za svoje pacijente?«
Zaroka.
»Si že slišal, da se je liinko zaročil? Ali veš, kdo je njegova nevesta?«
»Pol milijona dinarjev. Drugo ime sem že pozabil.«
Dota.
»Povejte mi vendar, kuj ste si mi* slili, ko vam je tast izplačal bogato doto?^ i
»Kaj sera si pri tem mislil? Ko bi le hotel obdržati z;re svojo hčer!«
G«tov zaslužek.
»Kaj vas ni sram! Tako velik in močan mož pa beračite! Zakaj ne delate?«
»Zaradi negotovega zaslužka vendar ne bom pustil gotovega.«
Postanek konja.
»Mamica, danes sem pa videl, kako so naredili konja.« j
»Beži, beži, saj to ni mogoče.«
»O da, mamica. Bil je že skoiaj gotov in samo v noge so mu zabijali še par žebljev.« /
Ženitovanjsko potovanje. \)
»Dragica, ali sediš tam dobro?«
»Da, liubčeklc
»Te ne zebe?«
»Ne, srček!«
»Kaj ne vleče tam?«
»Ne, prav nič!«
»No, potem pa zamenjaj.a prostore!«
j-rrM
»In jaz šele osemnajst.« 1 »Previliki otroci smo še, zato se morava  ljubiti kot prijatelja. Najina ljubezen bo s Časom sama vznikla.« i »Toda   jaz   te  ljubim  že sedaj, j Magda, ljubim, kakor da imam že štirideset let.«
»Ali od kod to veš? Kaj občutiš, kaj te sili k temu, da mi razkrivaš svojo ljubezen?«
»Neizmerna želja, da radi tebe umrem.«
»Ubogi Giovani! Ne ljubi nesrečnega dekleta, bedne stvarce, ki ii je usojeno, da izgine... Ti ne veš, da grozi mojemu življenju nedoumljivo zlo.. ♦ Ali, tega ti ne veš... Morda je to zadnja pomlad mojega življenja!«
Solze so mi stopile v oči. Uboga Mogda!
Neslišno se mi je približala. Nisem mogel odoleti želji, da io poljubim.
Ona pa je sramežljivo zakrila lice s svojimi ročicami:
Zakaj si to napravil! Bog, o Bog, ako bi to zvedeli moji sorodniki.«
Pogledal sem jo začuden. Ona pa je naslonila svojo nežno glavico na moja prsa in komaj slišno zašepetala:
»Vseeno! Vseeno! Tudi tako moram umreti,   Ljubi  me,  še bolj me ljubi... U i Mnogo mesecev  ie trajala  najina 1
vroča ljubezen. Nekoč je Magda iznenada prejela brzojavko in je morala takoj odpotovati. V moji duši je zapustila vzduh svoje poslednje pomladi, v mojih očeh dve veliki solzi. Čutil sem, da je ne bom nikoli več videl, da je odšla od mene za vedno, da umre v svoji zasneženi, melanholični domovini.
To je bila moja prva ljubavna avantura. In če mi dovolite, vam hočem povedati še svojo zadnjo.
Dolgo, dolgo pozneje sem imel srečo, da sem se na potu iz Milana v Benetke spoznal z lepo in mlado gospo, od koj2 se je razširjal oni razkošni W ne^dcljivi miriš, kojemu je nežna pesnikova duša dala epitet: moja ljubezen ne umre.
Gospa me je ogledovala in jaz sem jo nagovoril:
»Potujete li, gospa, v Beneikv"'^
»V Benetke.«
»Prihajate iz Milana?«
»Ne. Iz Madrida.^
»Iz Madrida. <
Cemu je prihajala iz tako oddaljenih krajev v Benetke, iz njenega hlad- I nega govora nisem mogel prav posneti, ! toda spominjam se še, da je omenila svojega ljubosumnega moža in njegovo rodbino, ki jo je preganjala, toda kdo pravzaprav in zakaj jo je preganjal, ne vem več. Spominjam se samo, da je mnojso pretrpela in da,    bila zelo ža-
lostna. Cvetoča bujnost njenih divnih oblik me še danes spominja na šopek svežih rož. Še danes mi je njeno zve-; neče špansko ime neizbrisno v spominu:; Fernanda Mignoz. 1 Ko smo dospeii v Benetke, sem jo spremil tja do hotelskih vrat. Ponudil sem ji častitljivi konfort svojega čistega prijateljstva in ji obljubil, da jo pose-tim.
Cesto sem jo videl na trgu sv. Mar^ ka in nekega dne sem se odločil, da jo posetim v strogo umetniški sobi enega najboljših hotelov, v katerem je stano-» vala.
Veste-li, kaj se to pravi, ako se človek s štiridesetimi leti znajde v strogo umetniški sobi velikega hotela v družbi mlade, še vedno lepe žene, od koje veje duh, ki ga pesniki nazivajo: moja ljubezen ne umre?
Ta se pravi, biti skoz in skoz perfiden in lažnjiv. Bitje brez srca hi brez občutka. Redek primer cinizma in pretvarjanja, ik je v stanju, da vam pripoveduje o ljubezni s sladkimi in nežnimi besedami, dočim je intimno zavzet, misli na klijenta, na menico iu ua zamujen posel.
»Vi me ljubite?«
»Neskončno! c
»A moje dobro ime?«
alfo bom ga kompromitirali
Stran 6.
•»SLOVENSKI  NAROD* dno L avgusta 192,
Stcv.   i /1
o treh urah iz Brindisijc u Atene
Čudo moderne tehnike. — Visoko nad razburkanim morjem. 200 km na uro. — V poletu nad antično Grčijo. —
Kolosalni napredek modeme tehnike menda malokje pride bolj do izraza kot v naših prometnih sredstvih. Za potovanja, za katera so naši pradedje rabili po cele mesece, potrebujejo naša moderna prometna sredstva —» aeroplani — jedva par ur. In vse to Se m nič dovršenega, temveč še le v razvoju. Kako daleč bo šel ta razvoj, je danes sploh nemogoče prorokovati. To, kar se nam je še pred 10 leti zdelo nemogoče, je danes že nekaj vsakdanjega. Kdo se ne spominja še prvih letalnih poskusov pred dobrimi 20 leti. Humoristi so takrat pisali na račun letalcev žgoče satire, danes so utihnili. 'Polet ZR III. iz Nemčije v Ameriko je prinesel pravcati preobrat v ves pre-kooceanski promet in danes streme vse moderne države za tem, da kar najbolj izrabijo pridobitve moderne tehnike in ustvarijo kar najkrajje, najhitrejše in najugodnejše zveze z glavnimi prometnimi, trgovskimi in političnim centri. Mi v tem pogledu še zelo zaostajamo. A kmalu bomo brez dvoma morali tudi mi za drugimi narodi.
Bolj agilni so naši zapadni sosedje, zlasti Italijani, ki imajo že celo vrsto zračnih zvez na vse strani sveta. Nedavno so otvorili   novo   zračno progo
[Brindisi—Atene. Proga meri 700 km, ki j;h predrvi moderno letalo v nekaj manj kot štirih urah. Za promet z ori-jentom je proga izredne važnosti, zlasti
.še, ker je nameravano njeno podaljšanje iz Aten na vse strani, tako v Carigrad, Malo Azijo in Egipt.
Italijanski novinar, ki se je udeležil prvega poleta iz Oriudisija v Atene, opisuje voJnjo takole:
Ob 10. dopoldne smo se dvignili s 1 Tiidro.olanom  v morskem letališču v Brindisiju.   Pilot   je vozil   sprva ob vzhodni italijanski obali, nato pa krenil proti vzhodu, kjer opaziš prvo kopno zemljo otol<: Krf. Na morju je ležala gosta megla, radi česar smo se spustili skoraj čisto na morsko gladino, a kma-! lu smo se zopet dvignili, ko smo dobili I orijentacijo.   Letalo drvi proti morski 'ožini Santa Maura.   Preveso in arški ■zaliv smo pustili na levi ter se približevali patraškemu zalivu.   Na zapadu j se ti blestijo v opoldanskem solncu otoki Itake,   mirno   katerih   drvimo nevzdržno   naprej.   Nehote   se človek spomni na gimnazijske kiopi in na grškega junaka Odiseja, ki je 20 let jadral zip morju, predno je zadel na to otočje. Mi pa jadramo naprej, vedno
naprej! Pod nami se peni razburkano morje. Naši piloti se radi tega prav nič ne razburjajo, kajti veter imamo v hrbtu in še z večjo naglico brzimo naprej. Tahometer, ki je pri odhodu iz Brindisija kazal 170, kaže sedaj 200 km <na uro. Kljub hudemo viharju je bil naš polet popolnoma miren in prav nič nismo zavidali potnikov eksprešnega parrika Brindisi—Atene—Carigrad, ki se je z vso silo moral boriti proti naraščajočim valovom, kar smo mi lahko natančno opazovali skozi naše najfi-neje izdelane daljnoglede.
Pri tem naj omenim veliko prednost velikih letal, tki si bodo najbrž osvojili bodočnost. Pred 6 leti so se pri enakem poletu potniki v malem letalu stiskali in skoraj bi se bila pripetila težka nesreča, ker se pilot v ^voji kabini ni mogel ganiti. Pri današnjih velikih letalih se lahko i potniki i osobje prosto gibajo kakor pri modernem ekspresnem vlaku.
Od daleč zagledamo Korint. Spustimo se na 500 metrov ter lahko natančno opazujemo mesto in male vasi, ko-jih prebivalci brškone začudeni opazujejo velikega nenavadnega ptiča. V daljavi se vedno jasnejše odraža Atika. Veter nas žene s še večjo naglico naprej. Preletimo Korint in daleč pod nami nas pozdravljajo vrišeče^ sirene parnih vlačilcev, ki se hropece pomikajo po razburkani vodi. Na desnici nas pozdravlja Argolis s svojimi številnimi slikovitimi otočiči, pred nami leži Salamis, v ozadju Hymetos. Samo Atene so nevidne, ker so popolnoma zavite v oblake prahu, ki ga dviga veter. Približamo se pirenejskemu pristanišču, ki mu dajejo številne antene karakteristično sliko, kmalu nato pa že zagledamo obsežna atenska predmestja, kjer so si anatolski begunci postavili lesene kolibe. Parkrat letimo nad Atenami, katerih prebivalstvo nas navdušeno pozdravlja, obkrožimo Akro-polis, nato pa se v iini drči spustimo v pirejsko pristanišče in srečno pristanemo, čeprav je morje zelo razburkano. Poveljnik pristanišča in zastopniki oblasti so nas že pričakovali in nas srčno nozdravljaio, ko se mi izkrcamo. Polet Brindisi—Atene je minul. Vsa v ravni črti 700 km dolga pot je trajala točno 3 in tričetrt ure. Polet v svet antike. Kaj bi neki rekel tak klasični Grk, ako bi ga iznenada zbudili iz njegovega tisočletnega spanj??
To in ono
Vreme v avgusiu
Vremenski preroki so v zadnjih letih skoraj popolnoma odpovedali. Vre-!«mo je postalo vrtoglavo in se ne zmeni za nobena pravila več. Nekateri £ia-fviio,   da so temu krive solnčne pege, ' dru^i vidijo krivdo v Marsu, ki da se j je preveč približal zemlji, tretji zopet ! iščejo vzroka drugod,    res pa je, da \ tudi stoletni koledar, na katerega so se kmetje še najbolj zanašali,   letos ni 'prav nič zanesljiv. Ko napoveduje lepo, solnčno vreme,    divjajo najhujše nevihte in obratno. Pač pa so za mesec julij vremenoslovci precej zanesljivo prorokovali vreme.   Njihove napovedi so se še dosti uresničile, zato [prinašamo v naslednjem   tudi njihovo j vremensko prognozo za prihodnji mesec. Glasi se nekako tako-le:
»Avgust bo pravi poletni mesec. Vročina ne bo previsoka, vendar pa prav poletna. Prva polovica bo še precej spemenljiva. Po nekod bodo še vedno divjale nevihte. Krog 17. in 18. bo močno deževalo in postalo precej hlamno, nato pa se bo zjasnilo in bo Ido konca meseca lepo in toplo vreme.«
Če junij in julij za dopuste nista 3iila preveč priporočljiva, je avgust za letošnje vreme še najbolj primeren, ker i>o razmeroma mnogo lepih, nedežev-nih dni. Kdor še torej svojega dopusta
ni izrabil, naj ga v avgustu nastopi, ker se za september že zopet napoveduje slabše vreme.
HißRGtizem in zločini
V svojem informativnem članku o hipnozi in sugestiji se peča profesor dr. Löwenfeld tudi z vprašanjem, je4i more hipnotiziran človek izvršiti zločin. Pri poizkusih so skušali pripraviti hipnotizirane osebe do teßa, da bi iz* vršile atentat. Kot morimo orožje so i im dali v roke prazen revolver ali pa kak lesen predmet, podoben po obliki bombi. Hipnotizirane osebe so samo deloma izpolnile povelje. Mnogo poiz* kusov pa kaže, da se tudi hipnotizirani ljudje uspešno branijo ne le zločinov, marveč tudi drugih postopkov, ki bi jih v normalnem stanju ne storili.
Tako so neki hipnotizirani dami sm gerirali, naj polije svojo obleko s črniš lom. Sugestija je sicer vzbudila v hip= notizirani močan impulz, da bi obleko polila, končno je pa vendar premagala sugestijo. Nekemu mediju je dal hip* notizer v roke lepenke in mu naročil, naj se z njo zabode. Medij je točno izpolnil povelje. Potem so mu dali v roke nož. Medij si ga je nastavil na prsa. toda v naslednjem trenutku je dobil histeričen napad in nož mu je padel iz rok.
O sličnih poizkusih poroča tudi Delboeuf. ki je imel originalno služki*
njo. Njegova služkinja je namreč de* lala v somnambulnem stanju vse, kar ji ie gospodar naročil. Delboeuf ji je dal v hipnotičnem stanju cesto revol* verju podoben predmet, da bi koga iz* med pristnih ustrelila. Ko ji je neke* £a dne zc povedal, naj sname s stene puško, ki je bila običajno nabasana, je medij naenkrat odpovedal.
Se zanimivejši s o poizkusi, ki jih je delal Kaufmann. On je hipnotiziral mlačena dečka, ki je brez odpora iz* vršil tin.giran umor. Čim mu je pa za* povedal, naj stori nekaj, kar je naspro-tov tlo njegovim interesom, se je deček uprl
Lö~z-enield prihaja do zaključka, da dobro vzgojen in moralno čuteč človek tudi v hipnotičnem stanju ne podleže sugestiji, ki ga sili v zločin. Hipnotične sugestije se s kriminalnega stališča ne sme precenjevati. Hipnotizirana oseba ni vedno orodij v hipnotizerjevih ro* kah.
Tisza in sarajevski atentat
Poročevalec milanskega >Secola« priobčuje senzacijonalno odkritje o vzrokih sarajevskega atentata, ki ga je baje zakrivil Stefan Tisza. Ko je hotel cesar Karol leta 1917. skleniti z zavezniškimi državami separatni mir, je baje izjavil: »Moram biti zelo previden, da ne izvedo za moje načrte madžarski ln avstrijski ministri. Frana Ferdinanda so že spravili na oni svet Jaz pa nočem, da bi me zadela enaka usoda!«
V avgustu 1919 — piše poročevalec ^Secola« — smo posetili bivšo cesarico Žito na njenem gradu v Prangini. Pri tem smo govorih* tudi o sarajevskem atentatu in omenili, da je treba iskati prave krivce na Dunaju in v Budimpešti. Cesarica ni ugovarjala. Prikimala k z glavo, rekoč: >To so žalostni spomini, ne govorimo o njih!« Tudi bivši cesar Karol je bil prepričan, da so zasnovali sarajevski atentat madžarski politiki m da nosi odgovornost zanj grof Tisza. Tisza je najbolj'vedel, kako sovraži Fran Ferdinand Madžare. Vedel je tudi. da namerava nadvojvoda Ferdinand s pomočjo vojaštva strmoglaviti madžarski režim in uničiti ustavo iz leta 1667., čira zasede prectol. Tisza je prav dobro vedel, da mora Srbija smatrati potovanje avstrijskega prestolonaslednika p j Bosni in vojaške manevre za provoka-cijo. Madžarski politični krogi so slutili, da se nekaj pripravlja. Vladni komisar Hrvatske Klobučarič je izvedel, da se pripravlja atentat na prestolonaslednika, toda od zgoraj so mu namignili, naj se za to ne briga. Opozoril je grota Tiszo, ki mu je pa naročil, naj zatisne oči, Češ da ničesar ne ve.
Iz tega sledi, da je bil Tisza o atentatu informiran iu da je želel, da bi nadvojvodo Ferdinanda ubili. Ferdinandov ordonančni častnik grof Harrach je rekel po prvem ponesrečenem atentatu generalu Potioreku, da je izdano povelje, naj dobi Ferdinandov avtomobil močno vojaško stražo. General je pripomnil, da bi rad dal vojaško stražo, da pa so mu dali od zgoraj nasprotno povelje.
55
i.    »Toda jaz sem poštena žena.« »Ali sem jaz morda lopov?« »Dobri moj Giovanni! Zahvaljujem se vam za vaše prijateljstvo, za vašo skrb in udanost, katero ste mi izkazali, toda prosim vas, ne pripovedujte mi o 'ljubezni. Ostaniva prijatelja! Nisva več P V letih, da bi počela take neumnosti.«
»Toda jaz Vas !jubim, Fernanda; ^liubim vas, kakor da imam še le osem-i najsi let! -
»Plemenito srce! Toda ne ljubite že-1 ne, ki jo preganjata usoda in človeška zloba. Vi ne veste, da je moje srce ubi-i to od muk in uničeno od neizmerne bo-j lesti, ki me bo spravila v grob! Ali, vi ne veste ... Vi ne ve^t» da je to morda zadnja pomlad mojega življenja ... C Uboga Fernanda!
Objelo me je globoko sočustvovanje in nisem mogel odoleti želji, da jo ol> jjamem. Ona se mi je iztrgala, ihteč:
*Bog, o Bog, kaj počnete! Če bi moj i mož, ki je že itak do skrajnosti ljubosumen, to zvedel! ...<.<
Sklicevanje na ljubosumnega moža je neugodno vplivalo name. Ona je to opazila. Tužno me je pogledala, naslonila svojo nežno glavico na moja prsa I in zašepetala tiho kot večerni zefir: I »Vseeno ... Vseeno... Objemi me, iinočno me oJaiemt — Tudi tako moram hunretüi
Vzdrhtel sem. Prešinil me je čuden občutek.
Dolgo sem jo gledal, nazadnje pa radostno vzkliknil:
Resnica je, ne motim se!... Ti si! Moja mladost, ki se vrača!...<: -
In dočim me je ona ginjena opazovala, sem se jaz radovral kakor da je zopet vzklila sreča mojih osemnastjih let.
»Takrat si bila plavkasta, vitka, bolestna in si se še imenovala Magda Bittner.«
Sedaj se je vzradostila tudi ona in se je čudila, da me ni že prej spoznala, dasi sem ji povedal svoje ime. ki ga ja pa pozabila v brezmejni muki in bolesti svojega življenja.
Postala sva prijatelja, kakor nekoč ter oživljala spomine na svojo prvo mladost, Id ie bila že tako daleko .... daleko. Nekega dne pa je sprejela brzojavko in morala je takoj odpotovati.
■
Spremil sem jo na postajo in zo^et gledal, kako izgineva kot san.
» Bogom, Magda Bittn^r, Fernanda Mignoz, meteor, ki se pojavljaš v dolgih presekih mojega življenja. Z Bo-g~m!
Kdo ve, morda se najini pota čez dolgih dvajset let ponovno križajo?
Ako sreča pri nas fant dekleta in hoče govoriti ž njo med štirimi očmi, ji ponudi v najboljšem slučaju košček čokolade ali piškotov. Malo drugače je ta reč v napredni Ameriki. «Halo, Mer* ry!». zakliče ameriški Jack ali Joe in pomigne svoji znanki, naj stopi ž njim v bližnjo vežo. Merrv takoj razume, kaj pomen ta migljaj. Hitro smukne v vežo in kmalu stopi za njo tudi njen Jack, ki potegne iz žepa ploščato ste* kleničico «munsajna»» iHerry se zasve* tijo oči. Morda utegne kdo vprašati, kaj je to «munsajn». V prevodu bi se reklo «mesecina», toda tudi s tem nam ni pomagano.
Stara resnica je, da je prepovedan sad najslajši. Kakor znano, so alkohol* ne pijače v Ameriki strogo prepove* dane, kljub temu se pa nikjer toliko ne pije, kakor v Ameriki. Pivovarne sicer kuhajo pivo, ki je pa tako slabo, da ga ni vredno piti. Zato si pomagajo Američani sami s tem, da kuhajo pivo doma. Pa tudi tajna žganjekuha je zelo razširjena. In ker morajo kuhati alko* holne pijače skrivaj, da jih ne zalote oblasti, jih kuhajo običajno ponoči, to* rej pri mesečini, in od tod tudi ime «munSajn», ki so ga dobili vsi ti doma* či alkoholni izdelki. Noben zakon ne teži Američanov tako, kakor nesrečni Volsteadov prohibicijski zakon, ki ga vsi ljubitelji dobre kapljice preklinja* jo. A takih ljubiteljev je tudi v Arne* riki vse polno. Ljudje godrnjajo. Češ, najprej so nam vzeli whisky, nato vi* no in pivo, sedaj pa hočejo prepove* dati še tobak. Mar ni to blaznost? In da bo zlo popolno, so začeli nekateri prenapeteži preganjati celo kavo. Člo* vek bi mislil, da tobaka in kave ni mo* goče prepovedati. Toda Amerika je dežela vseh mogočih možnosti. Zado* stuje, da se zavzamejo za kako socijal* no reformo duhovniki, pa je zakon ta*
koj tu. «Ne pij piva, niti kave, marveč pridi v nedeljo v cerkev, pa boš videl, kako prijetno ti bo pri srcu ves teden* — take in enake napise vidite na ogromnih lepakih po ameriških ulicah.
Toda Američani se presneto malo brigajo za te pozive. Pred prohibicij* skmi zakonom so pili v Ameriki sa* mo možje, sedaj pa pijejo tudi žene, babice in. deca. «Munsajn» se kuha skoraj v vsaki hiši. Cim se srečata dva znanca, nanese pogovor takoj na «rnunsajn*. Vse skrbi današnjega Američana se sučejo okrog avtomobila in «munsajna». Iznajdljivost America* nov je čudovita. Američan vam skuha
svoj priljubljeni «munsajn» iz vsega, kar mu pride pod roke. Seveda je okus te domače pijače skrajno zoprn, toda to nič ne de, glavno je, da pogladi po grlu in da se človeku vsaj malo zavrti v £lavi.
Diagnoza pijanosti
V sodni praksi je cesto velikega po* mena ugotovitev, da=li je bil obtoženec y kritičnem trenutku trezen ali pijan. Za*o je zelo važna vest, da se je zdrav* niški vedi posrečilo določiti metode, po katerih se da točno ugotoviti stopnjo nasičenosti človeškega telesa z alko* helom v času smrti. Ugotovitev alko* holizma pri ubitem lahko zniža obto* žeiičevo kazen takrat, kadar je ravnal osumljeni merilec v silobramu, torej kadar ga jo vinjena oseba napadla. Pri pijanem človeku pridejo deli hrane če* sto v pljuča, tako da se pijanec zadu-št Ako ugotove zdravniki v krvi umr* lega alkohol, je udeležba druge osebe pri nasilni smrti izključena. Tudi sa* momor se da pogosto pojasniti s tem, da je samomorilec izvršil svoje dej a* nje pod vplivom alkohola.
Fri zastrupljenju z alkoholom nastopi smrti tedaj, ako doseže količina alkohola v krvi šesti del na tisoč delov krvi. Ako so na tisoč delov krvi štirje deli alkohola, je človek pijan, ako so pc samo 2—4 deli, je vinjen. Vcžno je tudi, koliko časa je minilo od zadnjega zavživanja alkohola. Pri mrličih izgine alkohol popolnoma iz krvi v 24 urah.
Pravljica
Te dni je bilo citati v dunajskih li* stih oglas: «Dedscina 20.000 dolarjev. Sodišču naj javi svoje bivališče Ema Jedlička, 36 let, plesalca. Znanci in so* rodniki imenovane so naprošeni, da javijo njen naslov.»
Charly Bregulicz, Poljak, se je pre* selil pred 30 leti v Ameriko in tam ustanovil vzorno farmo. L, 1915. se je mudil na Dunaju, kjer se je seznanil na Praterstrasse z lepo mladenko, ki je bila plasalka v nekem dunajskem za* bavišču. Maja meseca t, I. je bogati farmer umrl in zapustil 45.000 dolar* jev. Od teh je volil 25 tisoč svojemu prijatelju, sosodncmU farmerju, z naročilom, naj jih porabi pet tisoč za iskanje plesalk*; E. Jedličke, ostalih 20 tisoč pa naj jih izroči njej.
Imenovana mora biti gotovo Polja* kinja, ker je pokojnik govoril samo angleško in poljsko. Toda na tipično ime «Jedlicka» se bo na Dunaju javilo najbrže mnogo gospodičen, posebno ker gre za milijone.
Ubogi milijonar
Znana je še smrt sina dunajskega miljonarja Dreherja, a tudi smrt sina dunajskega multimiljonarja Reitzesa, o kateri smo že poročali, je nad vse tragična. V spominu nam je še, da je njegov oče baron Reitzes tik po prevratu, ko je celokupni Dunaj gl a d oval, kupil na dražbi nekp starinsko pisalno mizo, za katero je pisal Napoleon, ko je bil na Dunaju. Listi so poročali, da je dal Reitzes za to mizo okrog 7 miljonov in so zračunali, koliko tisoč dunajskih otrok bi se več mesecev za te miljone lahko izdatno hranilo.
Istočasno je poročala *-Arbeiter-Ztg.~, da je baron Reitzes odpustil privatnega učitelja — njegov sin ni hodil v javne šole, temveč so ga profesorji vzgajali na miljonarjevem domu — ker učitelj nI mogel poučevati za sramotno nizko plačo. Umazanec mu ie v pismo, v katerem mu odpoveduje službo, priložil še staro pero- z opombo: »Vašo zadnjo plačo sem vam po pošti poslal, tu pa prilagam pero, ki je po izpovedi mojega sina baje vaša last. Z odličnim spoštovanjem. c
Reitzesov 17 letni sin se je te dni ustrelil na Vrbskem jezeru, Napoleonova pisarna miza pa krasi salon bogatega žida.
Ubogi, bogataš!
Sedež sovjetske vlade
Enkrat na i-to se sestane v znatne* nitem moskovskem Kremlu vseruski izvršilni odbor sovjetov — piše fran* coski publicist Pierre Day v knjigi aMoskva v azijatekem duhu»» Nihče ne sme v Kremi brez posebnega dovo* ljenja sovjetske vlade. Imel sem sre* čo, da sem dobu dovoljenje in tako sem prišel mimo neštetih straž v sta* rodavni Kreml. Ski zi glavna vrata s m prišel na ogromno dvorišče, kjer je toliko znamenitosti, da človek ne ve, kje bi začel z ogledom. Sredi ze-leno in rdeče pokritih dvorcev, nad katerimi se dvigajo zlate kupole, sto* j* zgodovinsi orjaški top («car*puška), kraj nje i leži na tleh največji zvon na svetu («car kolokoU). potem se vrste v dolgih kolonah manjši topiči, ki zro na Moskvo kot neme priče slavne preteklosti. Kremi je s svojo bogato zgodovinsko zbirko nekako mrtvo srce velike Rusije. Blizu starih topov stoji baterija modernih brzo* strelnih ropov, ki so vedno pripravljen ni braniti sovjetsko vlado. V Kremlu je bilo ob mojem posetu 2000 vojakov, ki so stražili so v j et e.
Pred dvorcem, kjer se je vršila se* ja izvršilnega odbora, stoji dolga vrsta najmodernejših avtomobilov, od For* da do Mercedes. Bas je stopil iz avto* mobila mož, ki se mu pozna na obra* zu in po zunanjosti, da je sovjetski dostojanstvenik. «Joffe, bivši sovjet* ski poslanik in zastopnik na mirovnih konferencah«, mi je zašepetal tovariš r.a uho. Stopüa sva v dvorec. Velike mramornate stopnice so pogrnjene z dragocenimi   perziiskimi preprogami.
V prvem nadstropju so saloni in ga» krije, uj. koncu hodnika pa velika sej* na dvorana. Jicja je že končana. Med člani izvršilnega odbora sem videl ženske s kratkimi lasmi, kmetske tipe \ dolgih kožuhih in z dolgimi črnimi bradami, pa tudi elegantne gospode, ki bi se lahko merili z vsakim pariškim gizdalinom. Članov osrednjega izvršil« nega odbora je nad 300. To je neko vrste parlament, samo da je drugač« izvoljen.
S pismenim dovoljenjem, ki sva ga pokazala službujočemu častniku, sva prišla v dvorano. To je velika presto!» na dvorana ruskih carjev, visoka 15 metrov. Tu sem videl tako razkošje in sijaj, da bi človek ne verjel, da more kmetsko*deIavska vlada zborovati v taki dvorani, dočim ruski krnet cesto niti vsakdanjega kruha nima.
senzacija na
Ounaju
Dunaj ima te dni svojevrstno sen* zacijo, ki je že dolgo ni beležila svetovna kronika. Zdravniki so slučajno odkrili lSmesečno ženo. To ni 18mese* čen otrok ženskega spola, temveč prava in pravilno razvita žena. z vsemi znaki in svojstvi popolnoma zrele ženske. — Otroka, ki je naravno vzbudil v vsem znanstvenem svetu velikansko zanima* nje, so preiskali in pregledali številni zdravniki, svetovnoznani znanstveniki, in potrdili, da gre v tem slučaju za pravcati medicinski čudež.
Malomeščanskima zakoncema v Meidlingu pri Dunaju se je pred IS. meseci narodil pravilno razvit otrok ženskega spola. Rastel je z drugimi otroci vred in niso opazili na njem no* bene posebne izpremembe. Pred krat« kini pa je začelo dekle iz spolovil krva* veti, radi česar ga je mati prinesla na posvetovalnico za matere, kjer ga je službujoči zdravnik preiskal.
Sprva je zdravnik menil, da se jo dekle na kakršenkoli način ranilo in da prihaja krvavitev od tega. Toda pri natančnejšem preiskovanju jo ugotovil, da o kaki r^ni ni niti sledu, temveč da kaže otrok neobičajne znake pubertete. Ker zdravnik samemu sebi ni mo* gel verjeti, je pozval par strokovnjakov, ki so izvršili natančno preiskavo ter prišli do istega zaključka, kakor zdravnik posvetovalnice za matere. Komisijonalno so ugotovili, da ima 18* mesečno dekle vse primerne in sekira* derne spolne organe zrele ženske. Tudi sicer je otrok za svojo starost nenavadno razvit. Velikost bi odgovarjala tri* letnemu otroku, dočim kaže rentgeno* va slika okostje šestletnega otroka. Ab j normalno rapidna rnst otroka bo po mnepju zdravnikov trajala do šestega ali osmega leta, nakar bo popolnoma prenehala.
Puberteta nastopi pri deklicah v naših krajih navadno med 12. in 15. letom. Izjeme so v splošnem zelo redke. Ako se pojavi puberteta mnogo prej, je to navadno znak abnormalnega raz-voja. V medicinski literaturi je doslej znanih nad 200 slučajev takozvane puber t a ti s praecocis. Telesni znaki pre* zgodnje pubertete pri deklicah so običajno'zgodnja menstruacija, nenavadno močno razvite grudi in neprimerno nagla rast, ki stoji v popolnem na* s! rotju s starostjo otroka. Duševni razvoj takih otrok običajno zaostaja za telesnim razvojem in je enak razvoju normalnih otrok.
Doslej najznamenitejši slučaj prezgodnje pubertete je slučaj Ane M., k) je bila s petimi leti popolnoma spolno zrela. Z osmimi leti je postala mati, a je dosegla visoko starost 75 let. Radi abnormalnega razvoja pa je telesno zaostala in je dosegla jedva visokost enega metra. Puberteta 18 mesečnega, otroka je vsekakor doslej še nepoznan pojav, ki brez dvoma zasluži pozornost vsega znanstvenega sveta.
. X Muc in mačka. Pred dunajskim so* diščem sta bila na večletno ječo obsojena dva bivša oficirja, ki sta ogoljufala ljud; za poldrugo milijardo. Zanimivo je. da sq piše prvi Friderik Mutz in drugi Ott*) Matzka. Muc in mačka — čeden parček.
X Norci na prestem. Lvovska porišnij ca ima prostora samo za 1200 bolnikov. Zadnjo Čase pa je narastlo njih število n*» 2000 in jih vodstvo umobolnice ni mogI<i nikjer namestiti. Zato so jih morah nekaj odpustiti, kar je imelo strašne posledice: ed.n teh odpuščen .h «man j nevarnih« bo!* nikov je začel na Ivovskem trgu -streljan -w množico, drugi je neko žensko oklal z no, žem, nekega blaznega inženjerja pa je -v restavrantu, kjer je večerjal, naenkrat po« padla b^snost.
X Dvesto let staro vino. Nedavna so se mudili v Rimu portugalski romarji, ki so ob tej priliki seveda obiskali tudi Vati| kan in bili sprejeti v avdijenci pri papežu Ko jc bila avdijenca po vseh predpisih it vatikanskih pravilih končana, so pobožn« romarji poklonili papežu zaboj buteljk, v katerih se nahaja 200 let staro Madeirasvl# no. Starost vina je bila ugotovljena na pečatih, ki se nahajajo na vsaki posamcTui steklenici. Kako jc papežu ta res prava sta* rina ugajala, pa kronika ne beleži
X l'ezuv je pričet zopet bruhati. Kakor poročajo italijanski listi, je Vezuv v zadnjih dneh zopet oživel. Ponoči je nebo daleč naokoli žarko razsvetljeno, kar nudi čaroben pogled. Številni turisti in tujci se spenjajo čisto do žrela in občudujejo ta na* ravni pojav. Lave doslej Vezuv še ni bruhal, vendar pa se pričakujejo v najkrajšem času večje erupcije.
X'Sneg v Š\Hci. V sredo ponoči je za» čel v višie kžečih krajih v Švici padati sneg. Temperatura je silno padla, kar se občuti tudi pri nas.
Originalne potrebščine za Opalograph.
Gospottarsfuo
Uradni tečaji dinarja za avgust
Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner CyklosuL
Lud. Baraga LS Selcnuurgova 6
20-r
Finančni minister je ^Jočil za avgust sledeče uradne tečaje dinarja: l trapoleon-dor = 213.80, 1 turška lira = 2^.20, 1 angleški funt =, 275, 1 dolar = 56.3D, 1 kanadski dolar = 56.30, 1 zlata nemška marka — 13.45, 1 poljski zloti 5.95, 1 avstrijski bilin^r zzi St 100 francoskih frankov = 145, 100 švicarskih frankov — 1095, 100 italijanskih lir = 1&4, 100 belgijskih frankov t= 14S, 1ČQ holandskih goldinarjev — 2270, 100 rumunskih lejev == 26, 100 bolgarskih levov = 41, 100 danskih kron — 1495, 100 Ivedskih kron = 1514, 100 norveških kron = 1241, 100 pezet == 8SS, 100 drahem —. 58, 100 Kč = 167, 1 milijon madžarskih kron = 791 dinarjev.
Ti tečaji veljajo od 1. do 31. avgusta 2926. Po njih se plačuje tudi pristaniška isksa.
f&fisved najemsinskega donosa
Davčna administracija v L^uM^ani razglaša;
V svrho odmere najemnine za. let« 1927 In 1928 imajo vsi hišni posestniki vložiti napovedi najemninskega donosa glede vseh poslcpij v Ljubljani, naj so v najemi oddana ali ne, Če se rabijo ali ne, najkasneje do konca avgusta 1926 pri davčni administraciji v Ljubljani, na Bregu št. 6, II. nadstr.
Hišni posestniki in najemniki se opozarjajo, da je prišteti in napovedati k pogojeni najemnini tudi vse prispevke, ki jih plačujejo najemniki poleg pogojene najemnine hišnemu lastniku, kakor m pr. prispevke za hišna popravila iu investicije, za dimnikarja, dalje event davka in doklade, običajne odstotke, ki jih plaučujejo najemniki od svoiili podnajemnikov hišnemu lastniku itd. Tudi se opozarjajo, da so navesti v napovedi vsi najemniki v hiši,, torej tudi taki, ki imajo od hišnega posestnika opremljene ali neopremljene mesečne sobe.
Prestopek teh doloco se bo smatral kot eatajba hišne najemnine. Primerna kazen rad epe pa tudi najemnike, ki potrjujejo neresnične napovedi za resnične Po členu 203 finančnega zakona za leto 1926-1927 z dne SI. marca 1926, Ur. list št. 39-172 iz leta 192(5 izgube hišni posestniki poleg tega, da jih cadenejo kazenske posledice po davčnih zakonih, tudi pravico, da sodno zahtevajo višjo najemnino, kakor jo ona, ki so jo prijavili davčnemu ohlastvu.
Hišni posestniki, ki so zavezani vložiti napovedi najemninskega donosa, se dalje opozarjajo, da jih okoliščina, da niso dobili pouka, nikakor ne upravičuje, ako ne vloŽ3 napovedi, temveč da se bo postopalo z onimi hišnimi posestniki, ki bi ne vložili na-tHJvedi v določenem roko, strogo po določbah § 11 r^lönta o hišnem davku z dne 23. februarja 1S20.
Vsaki napovedi brez izjeme je priložiti tudi natančen popis biše in sicer tudi v slu-cajo, da ni nastala nobena sprememba pri hišnih prostorih.
Tiskovine za napovedi najemninskega donosa z navodilom in popis hiše se dobe v Zadružni tiskarni v Ljubljani, Dunajska cesta št, 7.
Vsako napoved je kolekorati s kolkom
5 Din__
—g KongTes veletrgövcev a žitom. V
Sinaji se bo vršil v avgustu kongres veletr-£ovcev in izvozni carjev žita iz vseh podu-navsklh držav.
—g 2srova bančna ekspozitura. Hrvatska eskomptna banka iz Zagreba je ustanovila v Senti novo ekspozituro, ki je podrejena njeni podružnici v Subotici.
Državne trošarine in takse
V maju 1935 je dobiia država na trošarinah 72,009.659.44 Din, v maju 1926 pa 65,930.781.29 Din, tako da znaša primanjkljaj v primeri z lanskim letom 6,069.878.15 Din. Za eno dvanajsrino proračunskega leta 192627 je bilo predvideno 62,583.333.33 Din. V maju 1926 je dobila država dinarjev 65.939.781.29, tako da znaša prebitek Din 3,356.447.96. V dveh mesecih proračunskega leta 1925 26 je dobila država na trošarinah 132,750.640 Din, v dveh mesecih proračun-sekga leta 1925/27 pa 130,488.036.48 Do. tako da znaša primanjkljaj v primeri z lanskim letom 2,252.603.62 Din. Za dva meseca proračunskega leta 1926/27 je bilo predvideno 125,166.666.66 Din, dočlm ie dobila država 130,488.036.48 Din, tako da znaša prebitek 5,321.369.82 Din.
V maju 1925 je dobila država na taksah 97.52J.6S3.76 Din, v maju 1926 pa Din 90,089.959.92 Din, tako da znaša primanjkljaj v primeri z lanskim letom 7,430.723.84 Din. Za eno dvanajstino proračunskega leta 1926/27 je bilo pred\idcno 93^50.000 Din. V maju 1926 je dobila država 90,089.959.92 Din, tako da znaša primanjkljaj 3,160.040.08 Din. V dveh mesecih proračunskega leta 1925/26 je dobila država na taksah Din 190,371.026.96, v dveh mesecih proračunskega leta 1926/27pa 166,923.140.92 Din, tako da znaša primanjkljaj v primeri z lanskim letom Din 3,442.886.04. Za dva me-
seca proračunskega leta 1926/27 je bilo predvideno 1S6.5CO.0OG Din. dočim je dobila država v tem času 186,928.140 Din, tako da znaša prebitek 42S. 140.92 Din.
—g Naša trgovina z Nemčijo. Nemčija je uvozila v Jugoslavijo leta 1921. za Din 174,412.177, leta 1922. za 462,046.619. leta 1923. za 724^47.603, leta 1924. za 682,123.082 in leia 1925. za 666,323.055 Din. Izvozila je iz Jugoslavije leta 1921. za 397,445.506, leta 1922. za 311,006.113, leta 1923. za 339,323.650, leta 1924- za 388.962.378 in leta 1925. za 636,850.113 Din. Izvoz Nemčije v Jugoslavijo je torej znatno večji kot izvoz Iz Jugoslavije.
—g Cene vina In žganja v Zagrebu. Na
zagrebški vinski borzi je notiralo 29. t. m. belo vino 270—280, boljše vrste 350—400, križevačko 300—350, Sv. Ivan Zelina 350— 400, šiler 290—300, stara vina — belo namizno 650—700, graševina 800—850, tra-minc 800—850, beli burgundec 900—1000; banatska vina — vršačko belo 300—350, boljše vrste 350—400, dalmatinsko črno 36 do 38, opol 37—39, belo 40—42, neretvansko belo 37—38, temno opol 37—38, belo 40 do 42, viško belo 40—42, opol viški sladnl 50—52» temni 3S—40, žganje 45—48, slivov-ka 46—50
1 avgusta v Kranju odkritje spomenika kralju Petru
Ra
Merjenje zemlje s pomočjo radia
Določiti obliko in velikost zemlje, je zelo teško, zato so si učenjaki doselj zaman prizadevali, da bi dosegli v tem pogledu kolikor toliko zadovoljive uspehe. Znanstveni svet ni poznal metode, po kateri bi se dala meriti razdalja preko oceanov, poleg tega pa je bilo tudi merjenje zemlje omejiti samo na triangulacijo po celini ali ua otoke, ki se vidijo s celine. Kulturni narodi so se Cesto pečali e tem problemom, ki je zahteval skrbno pripravljanje in drage znanstvene ekspedicije. Omenimo samo ovire in težave, ki jih je morala premagati angleška ekspe-dicija v Afriki. Pri tem pa rezultati še niso odgovarjali gmotnim in moralnim žrtvam. Aparati za merjenje zemlje so se med prevozom po neciviliziranih pokrajinah česlo pokvarili, tako da je bilo točno merjenje izključeno. Udeležen;*! ekrr>edieije so bili podvrženi radi občutnih klimaticnih sprememb raznim boleznim.
Sedaj stopa v ospredje geodetično merjenje s pomočjo radio-telegrafije. Po sporazumu med mednarodno Astrouomično Unijo ter mednarodno Unijo za geodezijo in geofiziko hočejo učenjaki kontrolirati dosedanje rezultate v merjenju zemlje s pomočjo radia.
To važno znanstveno delo zahteva temeljito organizacijo in pripravo. Poiskusi se prično v začetku oktobra t. 1. in bodo trajali
do decembra. Šest radio-telegralienih postaj bo pošiljalo v 5 minutah b06 ritmičnih signalov, tako da bo postalo v presledku ene minute 6i signalov. Trije asti rmoniični observatoriji in sicer Saia Diego v Kaliforniji, Aglier in Shanghai, ki leže ua isti zemlje-pisui širini io so oddaljeni med seboj 120 tFtjpinj zemljepisne dolžine, bodo sprejemali te signale in določali medsebojno lego. Ostali observatoriji sveta bodo kontrolirali oddajne signal j v svojimi aparati in tako bo določena cela mreža geodetično- važnih krajev po metodi, ki izključuje vsako netočnost.
* Radio - budilnik. Zadnja novost ameriške radio - industrije ie antena, ki ie spojena z budilniliom in gramofonom, tako da lahko lastnik 24 ur naprej določi spored, ne da bi mu bilo treba skrbeli za funkcijo-niranje radioaparata. Radio - tudiluik ga ob določenem času zbudi In potem slede vse točke radio - sporeda a\ tomaticno.
* Vatikan dobi radio. Katoličani Zedi-njenih držav so poklali papežu moderno darilo: kompletno radio - postajo, kijo bodo namestili v vatikanski zvezdan.i, spojena pa bo s papeževo osebno knjižnico.
Tebten raz los.
»Jaz sem odločno proti temu, da hodijo mlada dekleta sama v kavarne in restavracije.«
i Moj b oz, kaj si tako starokopi-ten'r\<
»Ne, ampak zato, ker morajo potem rame zase plačati.«
Alah oglast, ki služijo v posredovalne  in   socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din o-—.
Zeniive, dopisovanje ter ogtasi strogo trgovskega značaja, vsa~ ka beseda Din r—.
Najmanjši znesek Din 10'—.
Damsko kolo
dobro ohranjeno, radi se litve takoj naprodaj. — Ponudbe pod Kolo/2196» na upravo <cSlov. Nar.»
Inozemec,
izobražen, premožen, od ličnega mišljenja, se žel poštenim potom sezna* niti z damo iz družbe. — Cenj. ponudbe pod «iVe* sta;2194i> na upravo cŠL Naroda«.
Učenec,
močan, se želi izučiti v trgovini z mešanim bla= gom. — Ponudbe pod «Učenec/2197^ na upra* vo ^Slov. Naroda».
Potnik.
po vsej Sloveniji dobro vpeljan,   sprejme službo maaufakturne  stroke. — Ponudbe pod Potnik. 2198 na upravo «Slov. Nar.»
Gospod,
inteligenten in simpati* čen, s premoženjem — želi resnega znanja s pnprosto gospodično od 17 do 22 let. Le resne dopise po možnosti s sli* ko, katero se takoj vrne na upravo «Slov. Naro» da» pod «Tajnost/2218».
Stanovanje
dveh sob, kuhinje, priti* klin — išče miren za* konski par. — Ponudbe pod «Snažno/2217» na upravo «Slov. Naroda».
Kot družabnik
s 25.000 Din pristopim k dobro idoči trgovini me* šanega blaga. — Dopisi pod ffPrometn kraj/2226* na upravo cSlov. Nar.».
Na stanovanje
so sprejme gospod. — Naslov pove uprava «Sl Naroda». 2220
Restavracija
na prometnem kraju v Ljubljani, v novi stavbi — se odda spretni, so* lidni in kavcije sposobni ženski moči s koncem avgusta — na račun. — Ponudbe s potrebnimi podatki na upravo «SL Naroda» pod «Re^tavraj cija 12/2214».
Sostanovalka
so sprejme event. tudi na hrano. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «^5io5tanovalka,;22l5».
Grajska klet
(prej pri Fridrihu), Ljub* Ijana, Mestni trg št. 13 •slavi letos 70letnico «Vi* notoca»; ustanovljena le* ta 1S56. Na novo reno* vmani prostori, nova ku« hinja za gorka jedila, čaj in kavo. Točna po» strežba, pristna in naj* boljša vina, cviček gosp. Bona. Cene zmerne. — Se priporočam za obilen obisk. 2211
G. Flux, Ljubljana,
Gosposka ulica 4/L — 2e 35 let obstoječi posredovalni zavod za bolj* še službe — priporoča hotelsko in privatno osobje za tu in izven Ljubljane. — Priporoča pridne začetnice. — Za odgovor prosim znamko!
Postranski
zaslužek,
velik, lahek in trajen se nudi vsakomur. Kdor ga želi, naj piše in priloži znamko za odgovor na: N. Pire, Ljubljana, Lev* čeva 3. 2207 Kupim več vagonov suhih
bukovih drv.
Ponudbe pod Drva/2203 na upravo »Slovenskega Naroda».
Koncert
se vrši v nedeljo 1. av« gusta v gostilni «Amcri« ka-©, Giince, Tržaška ce* sta št. 3. 2209
Strojepisje
učna ura Din 3.75 — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/1. — Začetek dne 2 avgusta. — Vpisova* nje 2. avgusta od 6. do 9. ure zvečer. 2065
Enodružinsko
hišico
v mestu ali ua periferiji, najraje v Rožni dolini, kupim. — Ponudbe pod «Hišica/2187» na upravo «Slov. Naroda».
Dva dijaka
ali dijakinji spremem na dobro hrano m stanova= nje. Ponudbe na upravo «S1. Naroda pod «Čed* nost/2186*.
Absolventka
trgovske šole, zmožna slovenske stenografije in strojepisja ter vseh pi* sarniškui del, išče služ* bo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod »Pridna in postena/2190i> na upr. «Slov. Naroda».
Ključavničarski pomočnik
močan, zmožen slovtm* skega in' nemškega jezi* ka — išče službo v me* stu ali na deželi. — Po* nudbe pod *Ključavni* čar;21SS*.
Prostovoljna javna dražba
spalnega in kuhinjskega dobro ohranjenega pohi* štva, stenskih, slik in ku* hinjskega orodja se bo vršila dne 2. avgusta t. I. ob 9. uri dopoldne v Ljubljani, Vegova ulica št  6, pritličje. 2191
Gospodična
trgovsko izobražena, ve* šča slovenskera in nem* škega jezika — išče siuž* bo vzgojiteljice k enemu otroku. — Ponudbe pod «Pcštena/2189» na upra* vo cSlov. Naroda».
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRßNC BAR, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje štev. 5
Siv j 8 češnje
cele ali koščice kup tno. .Fructus*,
Ljubljana, Krtkov trg 10.
Zastopniki
za prodajanje dovoljenih srečk se
sprejmejo po vseh krajih. Merkur,  Brno,  Nova 20.
Premog- drva
ILIRIJA, Kraija Petra trg 8. — Tete;on 220. t-si
I&serirajfe v Slov- Narodu!
Narccr?;žJ epohalnl izum petrolejsUa plinska svettlikay
,fllDfl4 z flurovo žarnice
200-500
sveč moči.
Krasne bela lut]
Neznatna poraba petroleja
Šved kakor elektrika!
„AI D A"
se rabi za razsveUjavo prodaj a lnic, uradov, gostllnlc, šol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična tirma
ö-t
SVARC i drug
ZAGREB,  Preradovičeva ulica 1
— Iščemo zaupne zastopnike —
— Zahtevajte takoj prospekte^ftr
Obnovite
naročnine
QQQQQQQQQQ
Nair&aniüo. -
Podpisani vljudno naznanjam p. n. odjemalcem tvrdke Winter & Zupan, Sv. Petra cesta 35, trg. s špecerijskim in kolonijalnim blagom, da sem iz nje Izstopil ter se naj-topleje zahvaljujem za njihovo dosedanjo naklonjenost.
Obenem naznanjam vsemu cenj. občinstvu,
da prevzamem s t. avgustom t. 1. staro, dobrosaaco trgovino s špecerijskim blagom, vinom in žganjem od gospe Kati Ovsee-9ržal v Fioriiansbi ulici št* 25.
Priporočam se za naklonjenost ter zagotavljam vsakomur točno in vestno postrežbo ter strogo solidnost.
Spoštovanjem
Josip Winter
Naznanjam p. n, odjemalcem,
da oddani s 1. avgustom svojo trgovino g. Jos. Winter ju.
Zahvaljujem se za naklonjenost ter obenem priporočam svojega naslednika v isto zaupanje kot dosedaj.
Kati Ovsec - Cržaf,
-355 Florljanska ulica Št 25
Narodna tiskarna
fzvriuje vsa v tiskarsko stroke spadajoča de a kakor račune, kuverto« cenike, uradne tiskovine, oosmrtnlce. hranilne In zadrui. knililce. porotna nacnan la. etikete, zavitke, časopise ln barvotiske od preproste do najfinejše izvriltve točno, okusno In ceno :-: Telefon  i t e v. 3 04 :-:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5
-O
za odrasle in otroke
DR. KOLOM Alti SZEGO
AB BAZ IA (Opatija)
Dietno zdravljenje na različne načine: za okrepitev, odehe-lttev, in učvrstitev. Otroci od 6 let naprej se spiejmejo tudi
brez spremstva. Različni poletni športi. Velik park. Lastno
						
a						
	£P£^aSä£ä25SrcraSk					
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne dokaze Iskrenega sočutja ob smrti mojega nepozabnega soproga ozir. očeta, gospoda _ v_
Frana Zvanuta
izrekam vsem najrresrčnejšo zahvalo. — Zlasti gospodom uradnikom poštne direkcije in g'avne požte. gg. kolegom in prijatel cm za spremstvo na zadrvi roti. pevskemu društvu »Slavec* za k srcu segajoče žabstinke, sploh vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku.
LJUBLJANA, 31. julija 1926. ^
Žalujoča soproga Rezika Zvanut roj. Rovan in otroka.
PODRUŽNICE:
Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenske Konjice, Slovenj-gradeč, Prevalje
TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi)
mr KAPITAL in REZERVE preko Din 19,500.000 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
g] |OJ
Brzojavke: TRGOVSKA Telefoni: 139. 146. 458
IŠ3 ED
Stran 8.
^3"I7Crv-ET!Sr5K:i   NAUROD» dne 1. avgusta 1926.
Stev. 171.
Telefon
379
Ivan Zakotnih
mestni tesarski mojster
LJUBLJANA, Dnnalsba cesta 46
Telefon
379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja lam palače, hiše, vie, tovarne, cerkve ln zvonike. Stropi, rama tla, stopnice, ledenice, paviltonl, verande, lesene ograja itd. — Oradba lesenih mostov, jesov tn mlinov. PARNA ŽAGA 23-t Tovsrna furnlria
a a
i
i l
Jugoslovanska zavarovalna
HRANILNICA
reg. zadrt z neomejeno zavezo v Ljubljani
Kralja Petra trg 2. — Miklošičeva c.
sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun
*ter jih
obrestuje najugodneje« 129*T
Stari kolesaril priporočajo lo
„Puch** - kolesa
lato jih večina pridno kupuje le pri tvrdki
Ign. Vok, Ljubljana
Tavčarjeva (Sodna) ul« 7
Nizke cene!    uri    Tudi na obroke!
{Najnovejša iznajdba!
Brez kvarjenja blaga kemično snažcnje in vsakovrstno barvanje oblok.
ANTON BOC «
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 1. nadstr.        Glince-Vič 46
LMikuš
(..fanti mii nbfi etiaikat la solnia*-aav tar sprahajalaja
festtfli n trrrfBiib hbm k
Obnovite naročnino!
Najstarejša slovenska pleskarska in i i carska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana
Dunajska ctsta 15 in Gosposvetska c. 2 (dvorišče kavarna „fvropa")
Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne.        78- r
r
ADVOKAT 2202
dr. Avg. Reisman
Javlja, da le otvoril svojo PISABlfO
v Maribora
Gregorčičeva ulioa št 22
Iz vseh dežela Evrope prihaja blago, Iz vseh dežela sveta prihajajo kupovalci na     — —
3. do 12. septembra 1926 Kje se ustavite?
Posebne prireditve: Mednarodna razstava motornih koles — Semenj za premog — Tehniške novosti in iznajdbe — Razstava pobišt/a s posebnim oddelkom: Oprava za ma'a stano^an^a.
- - Semenf za radio - -
(Sejmska palača 3. do 19. septembra 1926)
Brez vizuma na potnem listu. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo. Znižanje >oznine na avstrijskih in inozemskih železnicah in na Dunavu.
Pojasnila vseli vrst in sejmske izkaznice se dobivajo po 40 Din pri:
Wiener - Messe A. O., Wien VII.,
ter pri častnih zastopstvih v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4 Zvezi za tujski promet v Sloveniji,
Aleksandrova cesta 8, in
. Jožef Zidar, Dunajska cesta 31 law
Metiani no umetno nie
zaatarov, perila, monogramot, oblek, fino belo In barvasto ažu-rlranje,   entlanje.   predtf skanje
NBatek S Mikes,
Ljubljana, Dalmatinova IS
Najfinejša izvršitev, brezkonkurenčne cene, naikulantne ša postrežba. us-t
IS letno iaonstvo
najpopolnejši STOEWER šivalni stroji m pogrezljivlm transporterjem (grabeljc) | m enostavnim premikom jo pripravljen la stopanje, vezenje aH šivanje
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica O/l*
Telefon it. 980 219-L
L
kamnoseški mojster
t Mm Mm cesta 33
T?r poroča bogato zalego nagrobnih spomenikov od mar mor i a in nranita, ploščo za grobnice, marmornato plošče za mobilije po na]nfžjib cenah.
Na boliša kolesa SO
GRITZNER
» in
šivalni stroji
1(1(111 I1FTFI l'f linhliana r>ou'c ^lva*
JUJlr PL I [LI 1, LlUUljuuu. nja in umetnega vezenja brezp aeen.
Najnižje cene! Tudi na obroke!
i za obrt, dom t in industrijo.
	tiica v .	Logatcu
	r-    25 o. -p,	
•	Vabilo	
	k	
rednemu občnemu zboru
ki se vrši
dne 15. avgusta 1926 ob U. on v posojilna pisarni ? Dolnjem Logatcu.
DNEVNI RED:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva in predlog o razdelitvi dobička.
3. Odobrenje računa za leto 1^25.
4. Čitanje revizijskega poročila.
5. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
6. Nasveti in predlogi zadružnikov.
Ravnateljstvo.
uaüLODt jm junnnaonoooo Gospodična 2178
s tfg. akademio n triletno prakso, vešča srbo rvaščine, slovenščine in nemščine, stenografije, stioie-pisja ter vseh pisarn škib del, želi spremeniti službo. Ponudbe pod »3 a!no2178* na upr. Slov. Naroda.
J. StjepuSin
-Slsaa—
priporu ta najbolje taaibura, tka oartitura Skala ostali potreb-Stina za sva glazbeia Odlikovan na pa-22-t    riskaj izložbi. — Cjenlci franka
inserata je odvisen uspeh, M ga hočete doseči, ako kaj kupujete, prodajate, dajete v najem, iščete ali oddajate službe, stanovanje, trgovske lokale, i. t. d.
Euo zlatnik!
Originalna Stoli wer ck
čokolada in karamele
cesto potvoriene ali nikdar dosežene v kvaliteti, dobivajo se ponovno v vseh boljših trgovinah. Ako bi se lc,e ne dobile, obrnite se na gen. zastop. Fr. Srdar & Co., Zagreb, Krajiška ul. 32.
:: Zastopnika ::
,,=i 1
za stroko krojaških potrebščin in konfekcije s sedežem v Ljubljani ali Mariboru,   spretnega, najbolje uvedenega,
- sprejme češkoslovaška tekstilna tvornica. -
Ponudbe z referencami pod „ AKCIJSKA DRUŽBA 1409* na anončno ekspedieijo PIRAS d. d., PRAHA, Jindfr.šsfeš 18. saoa
L. «
S
* i   Ig      Novost za Ljubljano bodo      |i p
( !! ,MARA-čevlji' !! )
■     V ponedeljek, 2. avgusta O TVOR I M na Sv. Petra cesti št. 30 ■
|| trgovino čevljev znam. .Mara' ||l
ČeViJ znamke .Mara" niso tovarniško blago,  marveč ročuo delo ln bodo
trpežni, najelegantneje obliko in najcenejši \
K ogledu Vas vabi uljudno
5773» J. Marclrotti, trgovina „Mara" - čevljev in usnja.
130 T
Ne prosimo milosti!
nego proizvajamo v naši zadrugi najlepše izdelano in najceneje vsakovrstno železno, medeno in lesene pob šlvo. peči, štedilnike, trnovsko in lite ftüiUÖavnice, einajitrane tabice, otroške vozčiie, ledne omare itd.
največ;e izbere.
Zato, prodno knpito 1
zahtevajte od nas
ponudbo ali si poglejte naše proizvode v zalogi brez obveze, da kupite,
Z. P. N. zadruga ratnih invalida,
ZeRIUIta Glavno skladište.
Podružnice: Anton Kobi Zemun, Zeli. privozna c. 19.
Beograd, Kosma.SKa ul 30. (b vši duvanski m^gazm).
Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za inseratni del lista: Oton Christot — Vsi v Ljubljani.
59
73
981
JW